JK-UDC 05:624; YU ISSN 0017-2774 JUBLJANA, OKTOBER 1983, LETNIK 32, STR. 191—218 »I Program pripravljalnih seminarjev za strokovne izpite gradbene stroke v letu 1984 1. seminar: 16- 2. seminar: 20- 3. seminar: 19- 4. seminar: 9.- 5. seminar: 21- 6. seminar: 17- 7. seminar: 22,- 8. seminar: 19,- 9. seminar: 17- -20. januar 1984 -24. februar 1984 -28. marec 1984 -13. april 1984 -25. maj 1984 -21. september 1984 -26. oktober 1984 -23. november 1984 -21. december 1984 Izpitni roki za strokovne izpite gradbene stroke za leto 1984 Zap. št. Prijave do Klaviurna naloga Ustni del l-G/84 23. 12. 1983 14. 1. 1984 CDCMI.CM 1. 1984 ll-G/84 13. 1. 1984 4. 2. 1984 14,— 16. 2. 1984 lll-G/84 10. 2. 1984 3. 3. 1984 13,— 15. 3. 1984 IV-G/84 23. 3. 1984 7. 4. 1984 17,— 19. 4. 1984 V-G/84 20. 4. 1984 5. 5. 1984 15,— 17. 5. 1984 VI-G/84 18. 5. 1984 2. 6. 1984 12,— 14. 6. 1984 VI l-G/84 7. 9. 1984 22. 9. 1984 9,— 11. 10. 1984 VI ll-G/84 5. 10. 1984 20. 10. 1984 6 .-8 . 11. 1984 IX-G/84 26. 10. 1984 10. 11. 1984 4 .-6 . 12. 1984 VSEDIItiA-CONTENTS Članki, študije, razprave F ranc Adam ič: Articles, studies, proceedings MIKRORAČUNALNIK IN VSAKDANJE NALOGE GRADBENE STATIKE ................................................................................................................193 Rudi R ajar: UPORABA TEORIJE TURBULENTNEGA TOKA PRI PROBLEM IH ONESNAŽEVANJA VODOTOKOV IN O Z R A Č JA ........................................ 196 APPLICATION OF THE THEORY OF TURBULENCE IN THE PROBLEMS OF WATER AND AIR POLLUTION V era A pih in Jože Kos: SANACIJA VLAŽNIH Z I D O V ...................................................................... 202 Ljubo Žužek: KLAVZE NA IDRIJSKEM — TEHNIČNI S P O M E N IK I.........................207 Iz naših kolektivov SOZD GIK Z A S A V J E .......................................................................................... 211 From our enterprises SGP KONSTRUKTOR, M a r i b o r ...................................................................... 211 SGP PRIM ORJE, A jd o v š č in a ........................................................................... 211 SGP GROSUPLJE, G r o s u p l je ...................................................................... 211 SGP SLOVENIJA CESTE-TEHNIKA, L ju b l j a n a ........................................212 G IP GRADIS, L j u b l j a n a ..................................................................................... 212 PREIZKUS ZNANJA NA FAAG — VTOZD ZA GRADBENIŠTVO . 213 M ATEJU KLEINDIENSTU V S L O V O ............................................................213 Informacije zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana Proceedings of the Institute for material and structures research Ljubljana BETONIRANJE V VROČEM VREMENU (TRETJI DEL IN KONEC) . 215 G la v n i In o d g o v o rn i u r e d n ik : S E R G E J B U B N O V L e k to r : A L E N K A R A IČ T e h n ič n i u r e d n ik : D U Š A N L A JO V IC U re d n iš k i o d b o r : N E G O V A N B O Ž IC , V L A D IM IR C A D E Z , J O Ž E E R Ž E N , IV A N J E C E L J , A N D R E J K O M E L , S T A N E P A V L IN , F R A N C C A C O V IC , B R A N K A Z A T L E R R e v ijo iz d a ja Z v e z a d r u š te v g ra d b e n ih in ž e n i r je v in t e h n ik o v S lo v e n ije , L j u b l ja n a , E r ja v č e v a 15, te le fo n 221 587. T e k . ra č u n p r i S D K L ju b l ja n a 50101-678-47602. T is k a t i s k a r n a T o n e T o m š ič v L ju b l ja n i . R e v i ja iz h a ja m e se č n o . L e tn a n a r o č n in a s k u ­ p a j s č la n a r in o z n a š a 250 d in , z a š tu d e n te 90 d in , z a P o d je t ja , z a v o d e in u s ta n o v e 2000 d in . R e v i ja i z h a ja o b f in a n č n i p o d ­ p o r i R a z is k o v a ln e s k u p n o s t i S lo v e n ije , S p lo š n e g a z d r u ž e n ja g ra d b e n iš tv a in IG M S lo v e n ije in Z a v o d a za r a z is k a v o m a ­ t e r i a l a i n k o n s t r u k c i j L ju b l ja n a . Na Zvezi DG ITS v Ljubljani, Erjavčeva 15 lahko kupite naslednjo literaturo: 1 Pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za predna­ peti beton (Uradni list SFRJ, št. 51-598/1971) 1/a Stališča in pojasnila v zvezi z izvajanjem pravilnika o tehničnih ukrepih in pogojih za prednapeti beton 2 Pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za beton in 2/a Stališča in pojasnila v zvezi z izvajanjem Pravilnika o tehničnih ukrepih in pogojih za beton in armirani armirani beton (Uradni list SFRJ, št. 51-599/1971) beton 3 Pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za dovrše- valna dela v stavbarstvu (Uradni list SFRJ, št. 49-568/ 1970) 4 Pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za projek­ tiranje in izvajanje betonskih in armiranobetonskih konstrukcij v okolicah, ki so izpostavljene agresivne­ mu delovanju vode in tal (Uradni list SFRJ, št. 32-388/ 1970) 5 Pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za montažo jeklenih konstrukcij (Uradni list SFRJ, št. 29-351 /197C» 6 Pravilnik o tehničnih ukrepih za uporabo Bl-jekla v armiranobetonskih konstrukcijah (Uradni list SFRJ, št. 14-157/1970) 7 Pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za izvajanje zidov stavb (Uradnii list SFRJ, št. 17-214/1970) 8 Pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za gra­ ditev prostorov in naprav za zbiranje in odvažanje odpadnih snovi iz stanovanjskih hiš (Uradni list SFRJ, št. 28-346/1970) 9 Pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za zaščito jeklenih konstrukcij pred korozijo (Uradni list SFRJ, št. 32-387/1970) 10 Pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za dvigala (litte) Uradni list SFRJ, št. 51-584/1970) 11 Pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za toplotno energijo v stavbah (Uradni list SFRJ, št. 28-345/1970) 12 Pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za izvajanje raziskovalnih del pri graditvi velikih objektov (Urad­ ni 'list SFRJ, št. 3-17/1970) 13 Pravilnik o tehničnih normativih za graditev zaklo­ nišč za osnovno zaščito prebivalstva (Uradni list SFRJ, št. 15-179/1970) 14 Zbirka predpisov o graditvi objektov (Časopisni za­ vod Uradni list SRS — izjemni format 12 X 16 cm) 15 Pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za prezrače­ vanje stanovanjskih hiš (Uradni list SFRJ, st. 35-426/ 1970) 16 Pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih zvočne za­ ščite stavb (Uradni list SFRJ, št. 35-427/1970) 17 Pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za toplotno zaščito zgradb (Uradni list SFRJ, št. 35-428/1970) 18 Pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za sovprež- ne konstrukcije (Uradni list SFRJ, št. 35-429/1970) 19 Pravilnik o začasnih tehničnih predpisih za gradnjo na seizmičnih področjih (Uradni list SFRJ, št. 39/1964) 20 Pravilnik o tehničnih normativih ter pogojih ja pro­ jektiranje in izvajanje konstrukcij s predfabrikati iz nearmiranega in armiranega plinastega betona in pe­ nastega betona (Uradni list SFRJ, št. 14-194/1974) Izdala Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije v letih 1972— 1974. Pravilnik: št. 21 Pravilnk o tehničkih normativih za projektiranje in izvajanje del pri temeljenju gradbenih objektov št. 22 Zakon o varstvu pri delu (Ur. list SFRJ št. 32-1974) št. 23 Zakon o standardizaciji (Ur. list SFRJ št. 38-1977; št. 11-1980) št. 24 Pravilnik o dopustnih toplotnih izgubah zgradb (Ur. list SRS št. 12-1979) št. 25 Nove merske enote v tehniških strokah — 1979 št. 26 Seznam jugoslovanskih standardov za gradbeništvo — 1979 št. 27 Pravilnik o jugoslovanskih standardih za celičasti beton (Ur. list SFRJ št. 38-1977; št. 11-1980) št. 28 Pravilnik o tehničnih normativih za graditev objek­ tov visoke gradnje na seizmičnih območjih (Ur. list SFRJ št. 31-1981) št. 30 Pravilnik o izrednih prevozih po cestah SR Slo­ venije (Ur. list SRS št. 17-1982) št. 31 Pravilnik o minimalnih pogojih za projektiranje, graditev in uporabo avtobusnih postajališč (Ur. list SRS št. 17-1982) št. 32 Pravilnik o neprometnih znakih (Ur. list SRS št. 17-1982) R. Rogač-F.Saje: Priročnik za dimenzioniranje ar­ miranobetonskih konstrukcij I. det. GREJANJE I KLIMATIZACIJA 84 Recknagel-Sprenger 12,5 X 20 cm; 1600 strani; 1698 risb Druga, dopolnjena izdaja vsebuje prek 4 0 % dopolnil v primerjavi s prejšnjo izdajo. Poleg posebnih poglavij v katerih so določene osnove tehnike gretja, ventilacije in klimatizacije. Priročnik vsebuje tudi — JUS standarde (vzporedno z DIN normami s področja strojništva, s posebnim pogledom na področje gretja — dopolnjene ali popolnoma predelane tabele o projekt­ nih parametrih za gretje in prezračevanje — podatke o jugoslovanskih gorivih, vodah in podobno Predvidena cena knjige je 6.000.— Knjiga izide decembra 1983 Mikroračunalnik in vsakdanje naloge gradbene statike FRANC ADAMIC 1. Uvod Na zahodnem trgu je v zadnjih letih nastala prava poplava mikroračunalnikov. Njihova zmo­ gljivost je kar vredna upoštevanja, cena pa taka, da bi si ga tudi pri nas marsikdo lahko privoščil. Skoraj vsi uporabljajo zelo enostaven računalniški jezik (Basic), ki se ga vsakdo lahko dokaj hitro nauči. To seveda v primeru, da ima računalnik stalno na razpolago. Morda bo tudi pri nas prevla­ dala misel, da bi bilo dobro za široko uporabo uvažati poleg zabavne tudi »resno« elektroniko. Menim, da bo za vsakogar koristnih nekaj podat­ kov o mikroračunalnikih »spodnjega razreda«. Sam sem imel srečo, da sem na delovnem mestu deset let razpolagal z mikroračunalnikom in lahko podam tudi nekaj informacij o programih iz vsakdanje prakse gradbene statike. 2. Nekaj podatkov o sodobnih mikroračunalni­ kih Prvi odstavek tega poglavja lahko izpustijo vsi, ki so imeli v svojem študijskem programu računalništvo, in vsi, ki so se z računalniki že uk­ varjali. — Obseg pomnilnika (spomina) podajamo v KB (KiloByte). Za predstavitev enega znaka ali simbola porabi račualnik 1 Byte spomina, t. j. di­ gitalni niz 8 enic ali ničel, na primer: 10011010. Pri večjih računalnikih je ta niz daljši, a tudi pri ma­ lih so se v zadnjem letu pojavili 16-bitni procesorji. 1 KB je približno 1000 Bytov (točno 210 = 1024). Kapaciteta IG KB pomeni priblžno 16000 znakov, kar ustreza približno 6,5 tipkanim stranem. Pom­ nilnik je razdeljen na ROM (Read Only Memory) in RAM (Random Access Memory). ROM je »ve­ zan« spomin, ki ga programer uporablja, ne more pa ga spreminjati. V njem so povelja, razne funk­ cije in konstante. Ta del spomina je stalen in se ob isključitvi računalnika ne izbriše. RAM je »de­ lovni« spomin in z njim razpolaga sestavljalec pro­ grama. Ob izključitvi računalnika se izbriše vse, kar je v tem delu spomina in moramo vse, kar že­ limo ohraniti, posneti na kaseto, disketo, magnetno kartico itd. Mikroračunalnike delimo na »domače« (Home computer), »priročne« (Hand-held computer) in »osebne« (Personal computer). Tu opozarjam, da uporabljam dobesedne prevode iz angleščine in da »domači« računalnik pomeni računalnik, ki ga ima­ mo doma, ne pa računalnik naše proizvodnje. Prav tako »osebni« računalnik močno presega to, kar si predstavljamo z računalnikom za osebno uporabo. Nemci ga imenujejo »računalnik ob delovnem mes- A vtor: F ranc Adam ič, S tara Fužina 159, Bohinjsko jezero tu«, kar morda bolje pojasni njegov obseg in na­ men. Zunanjo obliko in velikost »domačega« raču­ nalnika diktira tastatura, podobna kot pri pisalnem stroju. Ker sodobni elektronski deli potrebujejo zelo malo prostora, so celotne izmere približno enake formatu DIN A4, običajno celo nekaj manj­ še. Vsi uporabljajo zaslon navadnega televizorja, nanje je možno priključiti bolj ali manj popoln tiskalnik. Za shranjevanje podatkov in programov lahko uporabimo (prav malo adaptiran) kasetni magnetofon ali pa znatno dražji disketnik (floppy disc). Kot jezik vsi uporabljajo Basic, obstoji pa tudi primerek, ki »obvlada« tri jezike. Zmogljivost osnovnega pomnilnika je pri večini med 6 in 16 KB RAM, skoro vse pa je mogoče z dodatnim zunanjim ali notranjim pomnilnikom razširiti na 48 KB. Ce­ na domačih računalnikov se v Zah. Nemčiji giblje med 200 in 1500 DM. Najzanimivejši so nekje med rg lM B R 1 KOORD.VOZLISC! VOZLIŠČE 'NO 'A V 0 9.800 8.080 1 8.000 5.000 2 8,008 7.000 ci pi pi g 4 s ! 000 9,000 5 52.000 9.008 6 16.000 7 .*000 7 16.000 6.000 8 15.800 0.000 VZTRRJ.MOMENTI! PBLTCfl PREiC Hü SILE OS;jJE SILE 1 -183 ,526 -103. 526 • L K-'z-, 888 -565.098 2 -1 03 .526 -103.526 -265.000 -265.000 3 198.725 80,394 -2 11 .103 -157.442 4 145.Ö00 25.099 -103.526 -183.526 5 -2 5 .0 0 0 -145.008 -1 03 .525 -103.526 6 -83 .394 -190.725 -157.442 -211.108 7 103.526 103.526 -265.808 r 265 .808 8 183.526 103.526 -565.808 -565.000 Vfi= 5i£5.00S VB= 565.000 Hfl- 103.525 HB= -103.. 525 800 in 1200 DM. Kot že omenjeno, potrebujemo k računalniku še primeren tiskalnik in shranjevale c ob predpostavki, da televizor že imamo. Tak upo­ raben komplet lahko potem stane nekako 1000 do 4000 DM, odvisno od tega, kako smo zahtevni. Naj­ bolj razširjeni »domači« računalniki so: Sinclair »ZX 81« in »ZX Spectrum«, Commodore »VC 20« in »64« (VC 10 je manj primeren), Texas »TI99/4A«, Atari »800«, Mattel »Aquarius«, Dragon »32«. Do­ mači računalnik sicer ni namenjen poklicnemu de­ lu, v hudi bitki s cenami imajo predvsem cenejši modeli nekoliko manj trajno mehaniko in nekoliko počasnejše procesorje. iPo izkušnjah pa te vrste ra­ čunalnik v primeru, da ga uporablja eden ali dva projektanta, v povprečku ne dela več kot dve uri na dan in je vsaj za začetek prav sprejemljiv. »Priročni« računalniki so pravzaprav nastali ob zmanjševanju namiznih in povečevanju žepnih računalnikov. Njihova zmogljivost je približno ena­ ka kot pri domačih, so pa bolj prilagojeni poklicne­ mu delu. Imajo večji izbor povelj in več spomina, namenjenega poklicnemu delu ter manj raznim TV igram in zabavi, kot je to pri »domačih« raču­ nalnikih. Konstruirani so tako, da zdržijo tudi dol­ gotrajnejše obremenitve. Kadar jih izdelujejo fir­ me, ki nudijo tudi večje računalnike, so »priročni« računalniki s temi kompatibilni, tako da lahko od njih sprejemajo podatke ali jih oddajo. V večini primerov je možen tudi neposreden priključek na periferne enote večjega računalnika. V zadnjem času se ta vrsta pojavlja kot gobe po dežju in jim je težko slediti. Med temi, ki so sedaj na (ne našem) tržišču, sta posebno zanimiva Hewlett-Packard 75 C in Epson HX 20. HP 75 C ima kapaciteto 48 KB ROM in 16 KB RAM. ROM je možno podvojiti s programskimi moduli, RAM pa povečati na 24 KB. Ima lasten zaslon (LCD) z 32 znaki in lastni čitalec z magnet­ nimi karticami. Možno je seveda priključiti kaset­ nik ali disketnik in tiskalec. Negativna stran tega računalnka je precej vsoka cena — v Zah. Nemčiji ca. 3000 DM, s primernim kasetnikom in tiskalcem blizu 5000 DM. Je pa, kolikor mi je znano, edini, ki ima pri nas urejeno servisno službo. Epson HX 20 ima kapaciteto 32 KB ROM in 16 KB RAM, z možnostjo razširitve na 72 KB ROM in 32 KB RAM. Ima lasten zaslon (LCD) s 4 vrsti­ cami po 20 znakov in možnost vgraditve mikro- kasetnika v sam stroj. V Zah. Nemčiji stane z mikrokasetnikom ca. 2100 DM. Vgrajen je tudi mali tiskalec z običajnim blagajniškim trakom, ki obvlada tudi enostavnejše grafiče prikaze, je pa precej počasen. Z večjim in hitrejšim tiskalcem, kjer so možni tudi zahtevnejši grafični prikazi, bi bila cena ca. 3500 DM. Poleg navedenih dveh se na področju priročnih računalnikov v zadnjem času pojavljata tudi Texas in Sharp in še nekateri drugi. »Osebni« ali »Računalniki ob delovnem mestu« so pravzaprav nasledniki nekdanjih namiznih ra- PRIMER g KONTIH.KONSTR.PREKO 4 VuLJ I-CÜN. V G/(G+P)f PET08T V » 0.5.0 s e . i POLJE L P= 1 2 . 0 / £2 0 .0 B/D(CM)s 4 8 . 0 / 8 0 .0 SIBCMPfO- 8 . 8 M MRi«KHH>= ' 8 0 6 .5 2 Ffi HfIXCCIK)» £0 .71 iHEHTI P0DP.(KHM) Ffi(CM2) -6 6 .8 9 4 .5 2 “ 164.22 11. 10 -2 5 0 .4 4 16 .92 - 3 0 6 .5 2 £0 .71 “ 100.00 6 .7 6 POL JR 83 .62 5 .6 5 142.79 9 .6 5 205.50 13 .89 227.27 15 .36 50 KN/m' i 5 , 0 ! 7 , 0 e/q = 0 ,5 0 ?0 KN/m' 80 KN/m' "ST I T I -Soo KNm -2T 7 , 0 6 , 0 čunalnikov, z močno povečanimi zmogljivostimi in vedno večjim izborom perifernih enot. V zadnjem času vse bolj »odjedajo kruh« velikim računalni­ kom. Njihova cena (preračunana v dinarje) se pri­ čne nekje pri 600.000, zgornjo mejo pa je pri og­ romnem številu možnih kombinacij težko postaviti. Na njih je seveda možno vsakršno programiranje, vendar bi jih bilo nesmotrno uporabljati samo za programe, kakršne obravnavam v tem članku. 3. Mikroračunalnik v gradbeni statiki Zmotno je prepričanje, naj bi domači in priroč­ ni mikroračunalnik konkurirala velikim računal­ nikom. Preračunavanje velikih in zahtevnih kon­ strukcij bo nedvomno ostala domena velikih raču­ nalnikov. Tu in tam ima smisel tudi obdelava za­ htevnejših problemov na mikroračunalniku, pred­ vsem kadar gre za kako ožjo raziskavo, obdelavo kakega detajla in podobno, pa še tu velja razmisli­ ti, kdaj ni boljše uporabiti večji računalnik. Zelo veliki časovni prihranki pa nastanejo, če se z mi­ kroračunalnikom lotimo popolnoma enostavnih problemov vsakdanje prakse, predvsem tistih, ki se najbolj pogosto pojavijo. V nadaljnjem navajam nekaj tovrstnih programov, ki že nekaj let tečejo v več delovnih organizacijah, ob popolnem zadovolj­ stvu uporabnikov. 1. Dimenzioniranje pravokotnega armiranobe­ tonskega preseka na ekscentrično osno silo. 2. Račun večetažnega okvira po Crossu (za ver­ tikalno in horizontalno obtežbo). 3. Račun kontinuirnega nosilca s trapezasto obtežbo z različnimi pogoji v končnih podporah in možnostjo redukcije podpornih momentov s po­ ljubnim faktorjem (s trapezasto obtežbo je poda­ na možnost tudi enakomerne in trikotne obtežbe). 4. Račun kontinuirnega nosilca s konstantnim presekom in dimenzioniranjem za pravokoten ar­ miranobetonski presek. 5. Račun 3x nedoločenega poligonalnega okvi­ ra poljubne oblike z enakomerno in točkasto verti­ kalno in horizontalno obtežbo ter momentno obtež­ bo v vozliščih. 6. Račun nosilca prek enega polja z večjim številom kontinuirnih (neenakomernih) in točka­ stih obtežb (rezultat so momneti, prečne sile in deformacijska linija). 7. Niz treh programov za poenostavljeni seiz­ mični račun stanovanjskih blokov. Prvi: konstante presekov nosilnih sten. — Drugi: seizmični račun objekta. — Tretji: dosežene napetosti v nosilnih stenah (Rezultati prvega, ki so potrebni pri tret­ jem, so vmes začasno posneti na kartici ali traku). 8. Vztrajnostni in deviacijski momenti poljubne­ ga poligonalnega lika s poljubnim številom odpr­ tin. Možnosti je seveda še mnogo. Prav vabljiv je npr. program za nosilec na elastični podlagi. Vsi navedeni programi tečejo delno na računalniku 3,5 KB RAM in delno na 7,5 KB RAM. Če se ne spuščamo v obsežnejše grafične prikaze (plotter), zadostuje za »vsakdanjo« problematiko nekako pomnilnik 8 KB RAM. Če se sami lotimo programiranja in hočemo do­ seči čim večje časovne prihranke, je treba paziti, da so vhodni podatki čim bolj pregledni in čim eno­ stavnejši in da čim več dela opravi stroj sam. Tako npr. v programu »1« stroj sam dodaja tlač­ no armaturo, ko izčrpa betonski presek. Ko pa do­ seže simetrično armaturo po potrebi znižuje njeno napetost do zadovoljivega rezultata (program je izdelan po metodi dopustnih napestosti, predelava na metodo mejnih stanj ne bi bila problem). Pri programih 2— 6 mora biti dana možnost nizanja raznih obtežb, pri čemer jih stroj bodisi sproti se­ števa ali pa podaja rezultat za vsako posebej. Res uporaben program za kontinuirni nosilec mora v končnih podporah dopuščati polno vpetost, delno vpetost, prostoležečo podporo in konzolo. Program za okvir po Crossu mora omogočati račun pomične­ ga in nepomičnega okvira kakor tudi polno vpe­ njanje, delno vpenjanje in členke v dnu stebrov spodnje etaže. Obseg konstrukcij, ki jih lahko računamo z na­ vedenimi programi, je več kot zadovoljiv. Nasled­ nji podatki veljajo za pomnilnik 7,5 KB RAM. Okvir po Crossu — do 10 polj in 10 etaž (če se po­ veča število polj se zmanjša število etaž in obrat­ no). Kontinuirni nosilci — 30 do 50 polj (odvisno od raznih kombinacij). Poligonalni okvir — do 80 palic. Nosilec prek enega polja — do 100 obtežb. Navedene obsege v praksi le redko dosegamo. Po izkušnjah iz prakse ugotavljam, da sta mi največ prihrankov prinesla programa pod 4 in 7, ki oba obravnavata prav enostavne primere, vendar take, ki se pogosto pojavijo. Program 4, ki je v zadnjem odstavku prikazan kot »primer 2«, je upo­ raben za vse enosmerne plošče in za večino nosil­ cev v visoki gradnji. Tu je upoštevana omenjena zahteva, naj stroj čim več opravi sam: med podat­ ki je tudi razmerje stalne in celotne obtežbe. Stroj, sam izvede račun vseh treh potrebnih obtežnih primerov in upošteva odločujoče rezultate. Prihra­ nimo si vstavljanje dveh obtežnih primerov. Kot primera podajam statični račun 3x nedo­ ločenega poligonalnega okvira in račun enostav­ nega kontinuirnega nosilca z dimenzioniranjem za pravokotni armiranobetonski presek. Račun je bil izvršen na računalniku HP 9830 A (8 KB), ki ga je dala na razpolago Katedra za jeklene konstrukcije in gradiva FAGG v Ljubljani (Skice ob primerih so risane ročno). Zaključek Namen tega članka je zbuditi širše zanimanje za računalništvo in opozoriti, da postajajo mikro­ računalniki glede na ceno dostopni tudi posamez­ nikom. Morda bomo doživeli, da bo postala nabava možna vsaj pod podobnimi pogoji kot za zabavno elektroniko. Prehod z industrijske družbe v »in­ formativno« se je v razvitih državah pričel in kdor bo zamudil, bo ostal nerazvit ali celo postal neraz­ vit. Eden najpomembnejših pogojev bo število ljudi, ki so sposobni aktivno delati z računalniki in druge vrste mikroprocesorji. Široka uporaba »do­ mačih« računalnikov omogoča vzgojo takih ka­ drov. Tu je podobno kot v glasbi, kjer je vsakomur jasno, da brez lastne violine človek ne more po­ stati niti povprečen violinist. Kot zanimivost na­ vajam, da je bilo v zahodni Evropi v 1. 1981 pro­ danih približno 1,8 milijona domačih računalnikov, sedaj je to število gotovo večje. Težko je predvideti, koliko dela bodo v bodoče še opravljali veliki računalniki in koliko bo pre­ šlo na male. Ti »računalniki ob delovnem mestu« so v zadnjih letih doživeli nesluten razvoj in bodo, vsaj v nekaterih strokah, verjetno prevladali. To smer nakazuje npr. Hewlett-Packard s svojo serijo 9000 in pa dejstvo, da se je IBM v preteklem letu prvič spustil na področje malih računalnikov. Če bo delo z računalniki manj centralizirano, se bodo povečale potrebe po ustreznih kadrih. Tu pa lahko odigrajo veliko vlogo mali domači in priročni ra­ čunalniki, na katerih si je mogoče pridobiti osnov­ no znanje programiranja. Na koncu še nekaj nasvetov za tiste, ki imajo morda možnost in interes za nabavo domačega ali priročnega mikroračunalnika: — Računalnik naj uporablja enega izmed splo­ šno znanih računalniških jezikov. Zaenkrat je naj­ primernejši BASIC (Beginners’ All-purpose Sym­ bolic Instruction Code) v nekaj variantah, ki pa se med seboj prav malo razlikujejo. — Obseg spomina naj bo vsaj 8 KB RAM in tudi ROM naj ne bo najbolj »mršav«.. Pri spominu razlike v stroških niso velike. — Takoj mislite tudi na primeren shranjeva- lec programov (kasetnik ali disketnik), čimprej pa tudi na primeren tiskalec. — Ce imate namen kaj več časa presedeti za računalnikom, ne kupujte žepne temveč namiz­ no obliko. Dober žepni računalnik ni kaj prida ce­ nejši, v večini primerov pa ima svoj lastni, le za določen tip prirejen jezik. Predvidevati pa tudi morate, da bo, če nimate dveh televizijskih sprejemnikov, v času, ko boste za računalnikom, vaša družina brez televizijskega programa. Skoraj vsi domači računalniki namreč uporabljajo televizijski zaslon. Na trgu so seve­ da tudi posebni monitorji, ki pa niso poceni. Na koncu še opravičilo na morebitni očitek, da nisem obravnaval računalnikov domače proizvod­ nje. Po podatkih, ki sem jih uspel dobiti, gre v glavnem za računalnike, ki se po ceni približuje­ jo »osebnim« po zmogljivosti (npr. 64 KB RAM + ROM) pa priročnim. Nekateri so namenjeni special­ nim poslom, npr. trgovskim, in so zaprtega tipa (lastno programiranje ni možno). Možno je seveda da sem kaj prezrl. Težko je slediti razvoju, posebno malih računalnikov, kjer vsak model povprečno v dveh letih že do neke mere zastari. GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1983 St. 10, str.: 193—196 F ranc Adamič Povzetek M ikroračunalnik i za domačo in osebno uporabo so v zadnjih letih doživeli nesluten razvoj. P ri tem jim je cena tako padla, da so postali dostopni tudi posam ezni­ kom. V svetu prodajo nekaj m ilijonov takih računaln i­ kov na leto in na razne načine skušajo čim bolj raz­ širiti krog tistih, ki obvladajo vsaj osnove p rogram ira­ nja. Svetovni razvoj g re v tako smer, da utegne v, ne­ kaj letih to postati k r ite rij za razvitost kake države. P ri nas v tej sm eri žal ni bilo storjenega skoraj ničesar. Članek daje nekaj podatkov o sodobnih najm anjših r a ­ čunalnikih in o n jihovi uporabi v vsakdanjih proble­ mih gradbene statike. N am en članka je zbuditi širše za­ nim anje za p rogram iran je in razširitev kroga tistih , ki si za lastne potrebe kaj program irajo tud i sami. Uporaba teorije turbulentnega toka pri problemih onesnaževanja vodotokov in ozračja RUDI RAJAR 1. Uvod Turbulenca je v mehaniki tekočin področje, ki je danes »najbolj znano in najmanj poznano«. To pomeni, da se po vsem svetu res veliko ukvarjajo z njo, saj je prisotna v mnogih praktičnih proble­ mih, predvsem pa pri danes tako aktualnih proble­ mih onesnaževanja voda in ozračja, po drugi strani pa je fizikalni pojav turbulence izredno zapleten in ga še vedno ne znamo zadovoljivo ujeti v mate­ matične okvire. Morda pa je tudi ta zapletenost izziv raziskovalcem, ki jih mikajo težki, še nereše­ ni problemi. 2. Primeri uporabe Velika večina vseh hidr©tehničnih in tudi aerodinamičnih pojavov se dogaja v turbulentnem režimu. Zato uporablja to teorijo tako hidroteh- nično-gradbena praksa kot meteorologija, stroj­ niška ali kemična stroka. Praktični problemi so dveh vrst: a) Zanima nas samo detajlni razpored hitrosti in tlakov (ali globin) v turbulentnem toku. V po- A vtor: prof. dr. R udi R ajar, dipl. ing. grad., FAGG L jub ljana glavju 4 bomo videli, da moramo rešiti kontinuite- tno ter dvo- ali trodimenzijsko dinamično enačbo. b) Poleg razporeda hitrosti in globin nas za­ nima tudi širjenje koncentracije snovi (fizikalna ali kemična odplaka) ali toplote (hladilna voda termo ali nuklearnih elektrarn). Poleg kontinui- tetne in dinamične enačbe moramo reševati tudi t. ,i konvekcijsko-difuzijsko enačbo za transport sno­ vi. Primere, ki jih navajamo spodaj, rešujejo po vsem svetu, vendar je treba priznati, da vsi danes še niso zadovoljivo rešeni. 1. Mešanje fizikalnih in kemičnih odplak ali tople vode v rekah, jezerih ali morju. (Sl. 1). Lahko izračunamo širjenje in meje madeža, ter koncentracijo odplake oz. temperaturo vode v posameznih točkah. V morju lahko upoštevamo tudi vpliv vetra ali morskih tokov. 2. V jezerih ali umetnih akumulacijah lahko določimo vpliv tangencialnih napetosti na gladini zaradi vetra (tudi z upoštevanjem toplotne strati­ fikacije jezera) na potek tokov v jezeru. Rezultati so važni za določanje mešanja slojev (destratifika- cija), kar ima velik vpliv na biološka dogajanja v jezeru. Hidromehanični modeli ise navadno pove­ zujejo z biokemičnim dogajanjem v jezeru v sku­ pen model. Slika 2 3. V primeru iztoka odplak v jezera, akumu­ lacije ali morje lahko podobno kot v primeru 1 , računamo razpored hitrosti in tudi širjenje kon­ centracije eventuelnih odplak. (Npr. podmorski iztok kanalizacije, iztok hladilne vode). 4. Sekundarni tokovi v krivinah v rekah. Določitev teh tokov je važna zaradi pregleda nad erozijo in odlaganjem materiala torej zaradi deformacije struge in zaščito pred njo. 5. Detajlni potek gladin v rekah v dveh di­ menzijah (v tlorisu), npr. pri delni pregraditvi profila pri gradnji hidroelektrarn. Lahko dolo­ čimo polje hitrosti in detajlni (dvodimenzijski) potek gladin v bližini objektov. 6. Lahko računamo detajlni potek gladin, hi­ trosti in tudi transport finih frakcij ter erozijo v globinske površinske povratni tok rekah ali kanalih s spremembami profila (z raz­ širitvami, pragovi, poglobitvami itd.) 7. Tokovi v lukah ali zalivih zaradi vetra ali plime in oseke. Z uporabo teorije turbulence lahko računamo potek hitrosti toka v posameznih točkah luke, pa tudi širjenje odplak. 8. Račun hitrosti v posameznih točkah mešal­ ne posode in efekta difuzije (mešalnega učinka n. pr. pri čistilnih napravah). 9. Širjenje dima v atmosfero ter račun spre­ membe koncentracije v odvisnosti od zračnih tokov in konfiguracije terena ali širjenje vodne pare iz hladilnih stolpov. 10. Tok zraka v prostorih v notranjosti stavb. Zanima nas namestitev ventilacije, ki mora pre­ skrbovati stalen dotok svežega zraka, ne sme pa Slika 7 povzročati prevelike hitrosti. Razpored hitrosti je možno določiti z opisanimi metodami. 3.Fizikalni pojav Tako zapleten pojav, kot je turbulenca, je seveda nemogoče opisati v nekaj besedah, vedar bomo skušali podati preprost opis, ki je potreben za razumevanje tako enačb, kot možnosti uporabe teorije turbulence pri praktičnih problemih. Bostonska šola MIT (Massachusetts Institute of Tehnology) označuje pojav turbulence s tremi »simptomi«: nered, mešanje in vrtinčnost. Oglej­ mo si jih po vrsti: a) Nered v toku se izraža s tem, da je razpored hitrosti v prečnem preseku cevovoda ali kana­ la v določenem profilu, detajlno gledano, pri vsa­ kem ponovljenem poskusu drugačen, tudi če pos­ kus še tako točno ponovimo z vsemi enakimi začetnimi parametri. Vendar pa so vse te krivulje trenutnih hitrosti razporejene okrog neke časovno povprečne vrednosti, okrog katere trenutne vred­ nosti hitrosti nihajo zaradi večjih in manjših vr­ tincev, ki se stohastično gibljejo v toku v vseh smereh. Slika 8 prikazuje za tok v ravni cevi potek U;V u=u+u' V=v/(v=0) Slika 8. Diagram trenutnih hitrosti za tok v cevi, ki je usmerjen vzdolž osi x. u, v — trenutne hitrosti, u’, v’ — pulzacije hitrosti u, v — časovno povprečne vrednosti hitrosti hitrosti u in v v smeri x in y, če je osnovni stalni tok usmerjen v smeri osi x. b) Mešanje je tipična lastnost turbulentnega toka, ki jo lahko koristno izrabimo, če hočemo, da se npr. koncentracija neke snovi, ki jo spuščamo v vodotok ali v ozračje, čim hitreje zmanjša. Meša­ nje se vrši v vseh smereh, tudi v prečni smeri glede na smer osnovnega toka. Z mešanjem se prenaša masa, pa tudi gibalna količina. Ta prenos gibalne količine povzroča, da je razpored časovno povprečnih hitrosti po preseku bistveno drugačen kot pri laminarnem toku (sl. 9). Pri turbulentnem toku se namreč gibalna ko­ ličina iz osrednjega dela z večjimi hitrostmi zaradi mešanja prenaša v neposredno bližino stene, kjer potem v ostrem gradientu d u/d y v mejni plasti pade do nič. Ker se počasne plasti ob steni zaradi mešanja stalno zajedajo v hitrejše v notranjosti, jih zavirajo in zaradi tega nastajajo dodatne strižne napetosti, ki so pri večjih Reynoldsoviih številih za red velikosti večje od osnovnih strižnih napetosti zaradi viskoznosti in jih je nujno upoštevati v os­ novnih enačbah. Slika 9. Razpored hitrosti pri toku v cevi a) laminarni tok, b) turbulentni tok Zaradi teh dodatnih t. i. »turbulentnih« ali »Reynoldsovih« napetosti in zaradi večjega gradien­ ta d u/d y v mejni plasti, so tudi izgube energije v turbulentnem toku večje kot pri laminarnem, saj vemo, da so pri turbulentnem toku približno pro­ porcionalne kvadratu hitrosti, pri laminarnem pa prvi potenci hitrosti. c. Vrtinčnost. Za turbulentni tok je značilna prisotnost rotorja hitrosti V v vseh treh prostorskih smereh. Zato je tok značilno tridimenzionalen. Stru­ ktura toka je taka, da se v njem pojavljajo vrtinci različnih velikosti od največjih (makroturbulenca), ki so istega reda velikosti kot karakteristična dimen­ zija objekta 1 (npr. širina ali globina reke, premer cevi) pa do zelo majhnih, ki nastajajo znotraj več­ jih in v katerih se v končni fazi izvrši redukcija energije zaradi viskoznosti (mikroturbulenca). Ve­ likost teh najmanjših vrtincev ali »elementov« je odvisna od Reynoldsovega števila Re = ul/v. Pri velikih Reynoldsovih številih so hitrosti velike, s tem tudi energija toka in vrtinci se »drobijo« v ze­ lo majhne, predno se uniči vsa energija. Pri manj­ ših Reynoldsovih številih pa so najmanjši vrtinci v toku še razmeroma veliki in se že v njih disipira vsa energija zaradi viskoznosti tekočine. 4. Osnovne enačbe Problem določanja parametrov turbulentnega toka lahko razdelimo v dva dela. V prvem koraku moramo določiti detajlni po­ tek hitrosti in tlakov ali globin, v vseh točkah ra­ čunskega področja. V drugem koraku pa s pomočjo teh rezultatov lahko, če nas zanima, določimo še potek turbulentnega transporta snovi ali toplote. Včasih oba koraka rešujemo z matematičnimi mo­ deli. Ker pa je posebno prvi korak, to je določanje poteka hitrosti in tlakov, v določenih primerih zelo težak problem, si pomagamo tako, da potek hitro­ sti izmerimo v naravi (ali redkeje na modelu), nato pa z matematičnim modelom rešujemo samo drugi korak, t. j. določitev poteka koncentracije snovi ali toplote. 4.1. Račun polja hitrosti in tlakov (ali globin) v turbulentnem toku Znano je, da lahko splošen tok nestisljive te­ kočine opišemo z dinamično (Navier-Stokesovo) enačbo in s kontinuitetno enačbo. + d) f t r = F - 1 / f grad p + V A v (2) so izračunali, da bi npr. za tako simulacijo toka v 2 m dolgi cevi in s premerom 10 cm tudi najmoder­ nejši računalniki porabili 10 do 100 let računal­ niškega časa. Zato rešitev problema iščemo v drugi smeri. Ker za inženirsko prakso navadno niso pomembne trenutne vrednosti hitrosti, ampak le časovno po­ prečne vrednosti u, v, w, bi bilo dovolj, če bi znali iz osnovnih enačb izračunati te vrednosti. Zato upoštevamo naslednje zveze (glej sl. 8): u=u+u' v = 7 + v ' (3) w=w+w' Da problem nekoliko poenostavimo, upošteva­ mo le stalni tok in je d V/d t = 0. En. 3 vstavimo v en. 1 in 2 in dobimo s tem osnovni enačbi, razde­ ljeni v dva dela — prvi del je izražen s časovno poprečnimi vrednostmi, drugi pa s pulzacijami (od­ stopanja od povprečnih vrednosti). Sedaj poišče­ mo povprečje teh enačb. Ker pri tem mnogi členi odpadejo, npr.: u'=0 ; U U=0 ; p=0 dobimo dinamično enačbo (ki jo tu zaradi pregled­ nosti pišemo za vse smeri in za stalni tok) ter kon­ tinuitetno enačbo v naslednji obliki: U'— + + w .LU — X 1- JtS-f 'J An3x voy w 3Z * f 3X+ ' ÜU 3 U' 3 X 3UV' (4 a) kjer pomeni V (u, v, w,) vektor hitrosti, F (X, Y, Z) vektor masnih sil, p tlak in v kinematični koefici­ ent viskoznosti. Prva enačba je vektorska in v bisitvu vsebuje tri skalarne enačbe, tako da imamo skupno s ska- larno enačbo 2 štiri enačbe in v principu lahko do­ ločimo štiri neznane funkcije, t. j. komponente hi­ trosti u, v, w in tlak p po vsem prostoru in času. Enačba 1 bi se za smer x zapisala v sledeči obliki: JDu. = Dt + w ou Oz X - - j r - ^ + VAu (la) Načeloma lahko z enačbo 1 in 2 opišemo ka­ kršenkoli tok, ne glede na to ali je laminaren ali turbulenten. Vendar bi pri turbulentnem toku mo­ rali v enačbah upoštevati trenutne vrednosti hitro­ stnih komponent in tudi tlaka p. Da pa bi to dogaja­ nje lahko dovolj točno zajeli v matematični model, bi morali uporabiti trodimenzionalno numerično mrežo, kjer bi bili koraki A x, A y, in A z tako maj­ hni, da bi še vedno lahko zadovoljivo diskretizirali tudi najmanjše vrtince in tudi časovni korak A t bi moral zajeti vse pulzacije hitrosti. Taki računi pa postanejo ekonomsko popolnoma nemogoči, saj OAl+v 4 l+w4| = Y - l - i I + V A v - ^ ' - 4 ^ -3y ? 3y 3x »y 3v'w' 3 Z (4 b) niM. + v i l + b h ! . = 7 _Lhp. + 'JAWu'ix v ay +w 3Z L f iz 3uV S>vV 3X 3y div v = — + J lXUIV V 3X + 3 y 3 z = 0 (5) Vidimo, da smo izrazili vse člene s časovno povprečnimi vrednostmi, le zadnji trije členi v enačbah 4 a do 4 c so izraženi s pulzacijami hitrosti. Sedaj imamo podobno kot prej štiri enačbe, imamo pa poleg osnovnih neznanih funkcij u, v, w, in p še neznane pulzacije hitrosti u’, v’ in w’ in sistem torej ni zaprt (imamo več neznank kot enačb). Zato skušamo pulzacije hitrosti nekako izraziti s pov­ prečnimi vrednostmi, kajti zanemariti jih ne sme­ mo. Zadnji trije členi v enačbah 4 a do 4 c, pomno­ ženi že z gostoto g, bi dali skupaj tenzor, ki ima dimenzijo napetosti. Te napetosti bi lahko tolmačili fenomenološko tako kot smo jih v pogl. 3 b, da nastajajo poleg vi­ skoznih napetosti zaradi stalnega turbulentnega mešanja gibalne količine. Zato ta tenzor imenujemo tenzor turbulentnih ali Reynoldsovih napetosti. Te napetosti, sedaj skušamo izraziti s povprečnimi ko­ ličinami, da bi dobili zaprt sistem. Prikazali bomo najbolj preprost Boussines quov fenomenološki pristop k rešitvi problema. Če­ prav je danes že nekoliko zastarel, pa najbolj na­ zorno prikaže problematiko. Po tem načinu turbulentne napetosti zapišemo z analognimi izrazi kot viskozne napetosti, n. pr. za napetostaxy: Viskozna napetost v lamin, toku: Cxy- ? V (^ + -H-i (6) Napetost v turbulentnem toku pa izrazimo analogno: (rxy,urb= ^ turb (^rj+ -|f. ) (7) kjer pomeni nurb »koeficient turbulentne viskoz­ nosti«. Ker smo že omenili, da so osnovne viskozne napetosti za red velikosti manjše kot turbulentne, jih lahko vključimo v turbulentne in zapišemo sku­ pno »efektivno« napetost v obliki: 6 Xyet = ( Ty" + Tx-' (8) Tako bi npr. en. 4 a sedaj zapisali: ( 9 ) s tem je enačba 9 dobila enako obliko kot osnovna en. 1 a (za stalni tok). Vedar problema s tem še nismo rešili, ker koe­ ficient efektivne viskoznosti ve{ ni lastnost tekoči­ ne kot koeficient laminarne viskoznosti, temveč je lastnost toka, to se pravi, da je odvisen od kraja in časa v toku in ga še ne poznamo. Ker namreč izraža vpliv turbulentnosti, je ref največji v conah, kjer je tok najbolj turbulenten. Za določitev tega koeficienta, oz. v novejšem času za direktno dolo­ čitev Reynoldsovih napetosti v en. 4, pa so nastali t. i. »modeli turbulence«. Ti torej izražajo vef (ozi­ roma direktno Reynoldosove napetosti) z u, v in w ali z dodatnimi parametri. Pri tem pa si nujno moramo pomagati z empiričnimi izkušnjami (z mo­ delov ali narave). Če ostanemo pri Boussinesquovem pristopu (s koeficientom efektivne viskoznosti), potem bi bil najbolj preprost model s konstantnim vet, ki bi ga morali določiti na podlagi izkušenj. Seveda je tak pristop preveč preprost, da bi dal lahko dobre re­ zultate. Vsaj delno je uporaben le za račun cir­ kulacije tokov v jezerih. Kasneje so uporabljali Prandtlov model »mešalne dolžine«, kjer vet izrazi z grad. hitrosti in »mešalno dolžino« 1 : -O _.*• a u'ef — May (10) Prednost tega modela pred konceptom z vet = konst, je v tem, da je mogoče »mešalno dolžino« 1 v določenih primerih toka dovolj realno oceniti. Vendar pa ima ta metoda več slabosti, predvsem to, da je treba 1 za vsako vrsto toka posebej pozna­ ti, za kar so potrebne izkušnje ali meritve. Danes je najbolj v uporabi bistveno boljši mo­ del turbulence, t. i. k_e model, ki računa direkt­ no efektivne napetosti oz. zadnje tri člene v en. 4 a do c na osnovi produkcije turbulentne kinetične energije k in disipacije ter energije e. Dobimo dve dodatni enačbi, tako da je sistem rešljiv. V teh enačbah sicer še vedno nastopa nekaj empirično do­ ločenih konstant, vendar velika prednost tega mo­ dela je v tem, da te konstante ostanejo iste za ka­ kršnokoli vrsto toka, torej ni potrebno te konstante za vsak problem posebej vrednotiti z meritvami. Po drugi strani je ta model tudi mnogo bolj splošno uporaben kot npr. model »mešalne dolžine«, saj lahko zajame celo »zgodovinske efekte«, torej pri nestalnem toku npr. turbulentno kinetično energijo, ki se je producirala v preteklosti. 4.2 Račun turbulentnega transporta snovi ali toplote Ko smo torej že določili polje hitrosti in tla­ kov (ali globin), bodisi matematično, bodisi z me­ ritvami v naravi, lahko dalje računamo širjenje koncentracije snovi ali toplote po vodotoku ali ozračju. Tu ne bomo obravnavali primerov, kjer moramo zaradi bistveno spremenjene toplote in s tem gostote ta vpliv upoštevati že v dinamičnih enačbah. Napišemo lahko enačbo za ohranitev mase snovi, ki je pomešana ali raztopljena v vodi in ima trenutno koncentracijo c, to je razmerje med ma­ so snovi in maso mešanice. Če z o označimo go­ stoto mešanice je torej g ■ c • V — masa snovi v vo­ lumnu V. ■jT M 0 + Š 7 ( f cu) + š y (? cv) + 3T(?'c'w) = 0 (11) Ker se gostota mešanice zaradi navadno zelo majhnih koncentracij snovi zelo malo spreminja, lahko smatramo, da je g konst, in en. 11 se zapiše v obliki: . lT + ik ^ )+T ^ = ° (12> Pri tem pomenijo komponente hitrosti v tur­ bulentnem toku kot v pogl. 4.1 trenutne hitrosti, npr. u = u + u’, podobno velja za koncentracijo snovi c = c + c’. Če sedaj na podoben način kot pri dinamični enačbi v pogl. 4.1 izrazimo vse trenutne količine s povprečji in s fluktuacijami teh količin, nato pa poiščemo povprečje členov enačbe, dobimo izraz, ki je nekoliko podoben en. 4: 5 c TT+ 15 + w Ü = ~ - VT (w'c0 A j y ’ iz (13) Členi na desni strani enačbe spet pomenijo transport snovi zaradi turbulentnih fluktuacij. Po Fickovem zakonu difuzije se predpostavlja, da je ta transport proporcionalen gradientu srednje kon­ centracije in da se po fizikalni logiki širi v smeri padajoče koncentracije, torej: v V = — n —uy iy (14) w c • —n —-C' uz n z Če te izraze vstavimo v en. 13-, dobimo t. i. kon- vekcijsko-difuzijsko enačbo za turbulentni tok: -2-!L-u u -̂ -1 4- v î f= l71DxT|)+i ' Dyl71+^ ,D̂ ) problem in ga ni mogoče zajeti z reševanjem v eni dimenziji. Ti dve dimenziji sta lahko bodisi v tlorisni ravnim, pri čemer upoštevamo vse para­ metre osrednjene po vertikali, bodisi v vertikalni ravnini (npr. pri cirkulaciji tokov v jezerih ali akumulacijah). Računsko področje razdelimo na enakomerno pravokotno mrežo (metode končnih razlik) ali na končne elemente. Zaradi nelinearno­ sti osnovnih enačb je navadno treba sistem reše­ vati iteracijsko. Poudarimo lahko, da je izbira in izdelava numerične metode pri teh vrstah pro­ blemov zelo važna, če hočemo pojav pravilno si­ mulirati. Na tem področju se še danes veliko de­ la, ker še nobena od poznanih metod ne zadovolju­ je popolnoma. Ena od zelo uspešnih numeričnih metod je metoda Patankarja, s katero je mogoče simulirati dvo in tridimenzijske tokove z upošte­ vanjem turbulentne difuzije. Izgleda, da je zelo uspešna tudi metoda francoskih avtorjev, t. i. »fractionary step method« (metoda delnih kora­ kov), ki vsakega od členov v dinamičnih enačbah rešuje po drugi metodi, pri tem pa je po ugotovi­ tvah avtorjev najvažnejše, da se izredno točno re­ šujejo konvekcijski členi (to so členi na levi strani en. 4 a do c). Koeficienti Dx, Dy, Dz se imenujejo navadno disperzijski koeficienti in izražajo predvsem vpliv makro-turbulence, t. j. naj večjih vrtincev, na transport. Difuzija pa pomeni vpliv mikroturbu- lence, ki pa je navadno bistveno manjšega pomena kot disperzija. Ti koeficienti so seveda nove ne­ znanke v naših enačbah (poleg koncetracije c) in ker smo pridobili le eno novo enačbo, bi jih mo­ rali poznati. Na srečo je ugotovljeno, da so pro­ porcionalni koeficientu turbulentne viskoznosti Vet in je to razmerje navadno poznano, tako da z vrednostmi u, v, in w, ki jih izračunamo iz en. 9 lahko iz en. 15 izračunamo tudi razpored koncen­ tracije c. 5 5. Metode reševanja Matematične metode reševanja bomo samo na kratko omenili. Praktično pridejo v poštev samo numerične metode in to v dveh ali treh dimenzi­ jah, kajti turbulenca je tipično trodimenzionalni 6. Zaključki V članku smo hoteli prikazati, da stara »hi­ dravlika povprečnih vrednosti« v današnji fazi znanosti ne zadostuje več. Dvo- ali trodimenzional­ ni matematični modeli osnovani na teoriji turbu­ lentnega toka, nam v mnogih primerih lahko dajo dragocene informacije o detajlih toka, ki jih dose- daj nismo poznali, ali pa smo jih lahko dobili le na zelo dragih hidravličnih modelih. Zato ta teorija po eni strani prispeva k boljšim in točnejšim rešit­ vam problemov, po drugi strani pa predstavlja tudi občuten ekonomski prihranek. Na Katedri za splošno inženirsko hidrotehniko FAGG smo razvili matematični model, s katerim je množno simulirati dvodimenzijski tok s prosto gladino. Uporabljamo numerično metodo Patankar­ ja, ki se je v tujini že obnesla v mnogih praktičnih primerih računov turbulentnega toka. Sedaj isti matematični model dopolnjujemo z difuzijskimi čle­ ni, da bi ga usposobili za reševanje vrste proble­ mov, ki so navedeni v poglavju 2. G RADBEN I VESTNIK, LJU BLJANA 1983 št. 10, str.: 196— 202 Rudi Rajar UPORABA TEORIJE TURBULENTNEGA TO KA PR I PRO BLEM IH ONESNAŽEVANJA VODOTOKOV IN OZRAČJA Najprej so opisani praktični problemi, ki jih la­ hko rešimo z dvodimenzijskimi matematičnimi modeli, ki uporabljajo teorijo turbulentnega toka. To so po eni strani primeri, kjer potrebujemo podatke o detajlnem GRADBEN I VESTNIK, LJU BLJANA 1983 No.: 10, p. p.: 196— 202 Rudi Rajar APPLICAT ION OF THE THEORY OF TURBULENCE IN THE PROBLEM S OF W ATER AN D A IR POLLUTION First we describe some practical problems, which can be solved by twodimensional mathematical models, using the theory of turbulence. In one type of these problems we need detailed information about the ve- razporedu h itrosti in tlakov ali globin, po drugi strani pa prim eri, k je r nas zanim a širjen je in sprem injanje koncentracije snovi ali toplote, k i jo dovajam o v vodo­ tok ali ozračje (fizikalne ali kem ične odplake, hladilna voda term o- ali nuklearnih elek trarn). D alje so opisane osnovne značilnosti tu rbu len tnega toka, nato pa osnov­ ne enačbe, to so dinamična, kon tinu ite tna in konvekcij- sko-difuzijska enačba. Na koncu so še na k ratko opisa­ ne num erične metode za reševan je teh enačb. Sanacija vlažnih zidov UDK: 693.1 : 53.093 V okviru izvajanja obnovitvenih del na starih zasebnih, javnih in kulturno zgodovinskih objek­ tih, se pogosto pojavi problem, kako sanirati vlaž­ ne zidove, saj so prostori, obdani z vlažnim zidov­ jem neprimerni za bivanje in druge dejavnosti. Iz naše prakse ugotavljamo, da se izvajalci obnove pogosto omejujejo le na odpravljanje posledic vla­ ge v zidu (npr. zamenjavo ometov ali celo samo opleskov), ne da bi poskušali predhodno odstraniti vzroke navlaževanja. Videz tako obnovljenega ob­ jekta takoj po obnovi je bistveno boljši, vendar se že v kratkem času ponovno pojavijo vse prejšnje napake, sedaj še bolj vidne v primerjavi z ostalimi obnovljenimi površinami (slika 1 — Navje). Da ne bi po nepotrebnem vlagali dela in sred­ stev v take delne obnove, ki jiih ne moremo ime­ novati »sanacije« — ozdravitev objekta, se moramo zavedati, da je navlaževanje zidov lahko zelo kom­ pleksen problem. Za njegovo rešitev je potrebno dobro poznavanje objekta in njegove okolice ter lastnosti vgrajenih gradbenih materialov. Zato pred pričetkom sanacije analiziramo vzroke navla­ ževanja, značilnosti objekta ter bodočo namemb­ nost objekta. Na osnovi teh ugotovitev lahko nato izberemo najprimernejši način sanacije. 1. Vzroki navlaževanja Vlaga v zidovih je lahko posledica cele vrste gradbenih napak, ki so shematično predstavljene na sliki 2 — vzroki navlaževanja. Včasih je pravi vzrok navlaževanja težko ugo­ toviti, saj na primer ne pričakujemo zamakanja iz kanalizacije ali vodovodne napeljave, ki je bila pred kratkim obnovljena. Pri ugotavljanju vzrokov navlaževanja so nam A vtorji: Mag. Apih V era, dipl. ing. kem ije, raz i­ skovalni svetnik, vodja lab o ra to rija za organske um etne snovi ZRMK TOZD IF IS — Lj. D imičeva 12 in Jože Kos, dipl. ing. gradbeništva, strokovni sodelavec, ZRMK TOZD IF IS — Lj. D im ičeva 12 locity and pressure (or depth) fields. In the second type of problems, we m ust determ ine the spreading and the change of concentration of pollu tant or heat, w ich is introduced into a river, lake, sea or air. (physical or chem ical pollutants, cooling w ater from therm o- or nu ­ clear power plants). F u rthe r, the basic equations are described i. e. dynam ic, contiunity and convection — diffusion equations. A t last a brief overwiev of num e­ rical m ethods used for solving these equations is given. VERA A PIH JOŽE KOS v veliko pomoč meritve vlažnosti zidov. Za te me­ ritve potrebujemo le minimalno opremo: vrtalni stroj z daljšim svedrom, analitsko tehtnico in su­ šilnik. Vzorce odvzemamo na karakterističnih me­ stih v različnih višinah ter na površini in v notra­ njosti zidov. Takoj po odvzemu je potrebno vzorce spraviti v dobro zaprte prahovke ali tesno zaviti v Al-folijo. Vzorce nato stehtamo, osušimo pri 100 °C in ponovno stehtamo. Na ta način ugotovimo vseb- Slika 1 nost in porazdelitev vlage v objektu ter v samih zidovih, kar jasno pokaže izvor navlaževanja. Največ težav se pri sanaciji pojavi takrat, ko ugotovimo, da so zidovi vlažni zaradi manjkajoče ali pomanjkljivo izvedene vertikalne hidroizolacije in ali manjkajoče oziroma poškodovane horizon­ talne hidroizolacije v zidu, zaradi česar se pojavi kapilarni vlek vode po zidu navzgor. V z ro k i n av lažev an ja S lik a 2 2. Značilnosti objekta Značilnosti objekta ter njegove okolice so ena­ ko kot vzroki navlaževanja odločilni pri izbiri sa­ nacijskega postopka. Ugotavljamo način zidave in temeljenja, konstrukcijo in izvedbo strehe, balko­ nov, teras, napuščev, drenaž in instalacij, opazu­ jemo izpostavljenost dežju in vetru ter konfigura­ cijo terena ob objektu. Iz zidov odvzamemo vzorce gradiva za preiskave vrste in lastnosti materiala. Izmerimo kapilarno vodovpojnost in nasičeno vo- dovpojnost vseh prisotnih gradiv. Ugotavljamo na­ čin zidave. Na osnovi teh podatkov lahko zaključimo, na kakšen način objekt sam ter materiali iz katerih je zgrajen vplivajo na vstop in prenos vlage. 3. N am em bnost objekta Bodoča uporaba objekta določa predvsem ka­ kšna atmosfera (oz. vlaga) je še primerna za načr­ tovano uporabo prostora ter kakšna je pomemb­ nost estetskega videza zidov. Tako npr. visoka vla­ ga in hladni zidovi v vinski kleti ne motijo ali so celo zaželjeni, v prostorih kjer stalno prebivajo ljudje pa so popolnoma neprimerni. Bodoča upo­ raba prostora torej določa radikalnost načrtova­ nega posega. Na osnovi teh analiz lahko včasih ugotovimo, da je potreben le zelo enostaven poseg (npr. le pre­ kinitev v ometu, ki poteka preko horizontalne hi­ droizolacije), v drugih primerih pa se izkaže, so potrebni obširni in dragi gradbeni posegi, da ust­ varimo pravilno izoliran objekt. Splošnega napot­ ka torej ni. Vsak objekt je problem zase in zahteva svoje rešitve v skladu z analizo podanih treh krite­ rijev. Kot primer navajamo nekaj različnih objek­ tov. 4. Prim eri sanacij V prvem primeru (Inštitut za biokemijo v Ljubljani) je bilo potrebno v prostorih obdanih z 80 cm debelimi zidovi, grajenimi iz vodovpojne- ga mehkega glinenega škriljavca brez horizontal­ ne hidroizolacije, ustvariti suhe bivalne prostore. V drugem primeru podajamo možnosti sanacij opečnih zidov po penetracijskem postopku, ki je dokaj enostavno izvedljiv. Prostore je med sana­ cijskim posegom možno skoraj neovirano uporab­ ljati. Vsebnost vlage v zidovih pa se zmanjša za 80 do 90 odstotkov. Tretji je primer mariborskega Lenta, kjer so zidovi debeline ca. 1 do 1,5 m postavljeni na kam­ nitih temeljih iz nevpojnega apnenca ter zgrajeni troplastno tako, da je relativno malo vodovpojno kamnito jedro obojestransko obzidano s slabo žga­ no opeko visoke vodovpojnosti. Prostori so predvi­ deni za gostinsko dejavnost. V zadnjem primeru je opisana možnost sana­ cije poroznih betonskih sten za manj zahtevne pro­ store. Slika 3 4.1 Kamniti vodovpojni zid Inštitut za biokemijo v Ljubljani Zgradba je nekdanja konjušnica (slika 3), ki je bila kasneje predelana za potrebe inštituta. Pro­ stori so vlažni in kljub pogostemu obnavljanju, stalnemu ogrevanju in zračenju neugodni. Ob pre­ gledu objektov smo z vrtinami v stene ter sondami izkopanimi ob zidovih objekta ugotovili: Zidovi debeline 90 cm so zgrajeni iz glinenega škriljavca (mestoma tudi iz opeke) z apneno malto slabe kvalitete. Predelni zidovi so tanjši in izdelani brez temeljev. Temelji nosilnih zidov so iz večjih kosov škriljavca in apnenca, pomanjkljivo pove­ zanih z apneno malto. Zidovi so vizuelno vlažni do višine ca. 2 m. Meritve vlage so pokazale, da je zid še na višini 1 m popolnoma prepojen z vodo. Vlaž­ nost glinenca je enaka njegovi nasičeni vlažnosti (maksimalni vodovpojnosti), vlažnost apnene malte je za 2 odstotka nižja od maksimalne vlažnosti, ometa pa je za 3 odstotke nižja od maksimalne možne vlažnosti. Konstrukcija poda je brez hidro­ izolacije. Prostori so in bodo uporabljeni kot de­ lovni kabineti. Zato morajo biti po izvršeni sana­ ciji stene in prostori suhi. Pregled je torej pokazal, da je objekt pomanj­ kljivo temeljen in vlažen zaradi kapilarnega vleka vode po vodovpojnem materialu neizoliranih zidov. Glede na namembnost prostorov je potreben radi­ kalen sanacijski poseg. To pomeni: izdelati beton­ ske temelje z ustrezno hidroizolacijo, ki bo pove­ zana s hidroizolacijo novo izdelane talne plošče (slika 4). Predlagali smo naslednji postopek izvedbe: Slika 4. Predlog za izvedbo sanacije vlage na objektu Biokemijske fakultete v Ljubljani — ob nosilnem zidu se obojestransko izkoplje kanal do dna temeljev, — pod nivojem predvidene hidroizolacije se v pasu dolžine 1 m odstrani slabo nosilni zid in te­ melj, — izdela se nov betonski temelj dimenzioniran ustrezno nosilnosti tal in obremenitvam, — površino temelja se izravna s fino cement­ no malto, nanjo pa se položi eno ali dvoslojna hi­ droizolacija iz bitumenskega traku z nosilcem iz surovega strešnega kartona po JUS U.M3.226. Pre­ klopi trakov morajo biti 20 cm, trakov se ne sme lepiti ne med seboj ne na podlago. — preboj zidu se pozida z opeko normalnega formata. Stik z obstoječim zidom se dobro zakli- ni, nakar se ga zainjektira s cementno-silikatno maso, — na zunanji strani zidu se hidroizolacija iz­ dela vsaj 50 cm nad nivojem terena in zaščiti z ustrezno fasadno oblogo. Na notranji strani zidu pa se hidroizolacijo poveže s hidroizolacijo nove talne konstrukcije, — takoj ob pričetku del naj se odstrani tudi preperel omet, s čimer se pospeši izsuševanje na- vlaženega zida, ki bo zaradi velike debeline zidov in visoke vsebnosti vlage dolgotrajen proces. Zara­ di izsuševanja je ugodno zagotoviti tudi dobro pre­ zračevanje prostora, — priporočamo, da se stene končno omeče s hidrofobiranim ometom, ki bistveno ne ovira pro­ cesa izsuševanja, ostaja pa tudi na vlažni podlagi suh zaradi hidrofobne površine kapilar. 4.2 Opečni zid — enodružinske hiše Nedvomno je najuspešnejši način preprečeva­ nja kapilarnega vleka vlage v zidovih ta, da po­ dobno kot v prejšnjem primeru izdelamo v zidu manjkajočo horizontalno hidroizolacijo. Čeprav je ta postopek pri opečnih zidovih lažje izvedljiv kot pri kamnitih, pa rezanje zidu le močno onesnaži okolico, kar je še posebej neugodno, če so prosto­ ri naseljeni. Na ZRMK smo izvršili poskuse pre­ prečevanja vlage is kemijskim postopkom, ki smo ga poimenovali »penetracijski postopek«. Po tem načinu enako kot pri vseh drugih, naj­ prej odstranimo s sten star dotrajan omet, najmanj 60 cm nad vidno mejo vlage. Tik nad nivojem tal zavrtamo v opeko vrtine do globine 3/4 zidu (slika 5). Vrtine so pod kotom ca. 30° nagnjene navzdol, med seboj pa razmaknjene za ca. 15 cm. Vrtine iz­ delamo v dveh vrstah tako, da je vrtina v gornji vrsti izvedena med vrtinama v spodnji vrsti. Pre­ ko posebnih penetracijskih vložkov in kontejnerjev počasi dovajamo raztopino silikonata pri čemer mo­ ra v zidu nastati zvezno prepojen sloj gradiva. Po ca. 1 mesecu lahko vrtine zapolnimo z malto. Last­ nosti gradiva v zidu, ki je bil prepojen z raztopino silikonata so se spremenile — prej hidrofilne povr­ šine kapilar, ki so omogočale prenos vlage iz mo­ krega gradiva v temeljih v suho gradivo zidu, po­ stanejo hidrofobne (hidrofobnost penetriranega gra- diva je dobro vidna v okolici srednje vrtine na sliki 5). Na ta način prenos vlage v tekoči fazi ne poteka več in zid se prične sušiti. Uspešnost takih sanacij je prikazana na slikah 5, 6, 7. 4.3 Nevpojen kamnit zid z vodovpojno opečno oblogo Slika 5 Vlažnost opečnih zidov, pred in po sanaciji polni Slika 6. Vlažnost opečnih zidov pred in po sanaciji Slika 8 Gostinski obrat v mariborskem Lentu Predhodno izdelane sonde ob zidovih so kaza­ le, da so temelji izdelani iz večjih kamnitih blokov (slika 8). S pregledom zidov smo ugotovili, da je jedro zidu sestavljeno iz kamnov nizke vodovpoj- nosti — pod 1 masni %. Povezani so z malto, ki ima maksimalno navzemanje vode 10 masnih %. Kamnito jedro obdaja z obeh strani opečni zid iz vodovpojne opeke z vodovpojnostjo 20 masnih %. Nivo terena je ca. 140 cm nad nivojem temeljev. Očitno je. da se kamnito jedro preko večjih blokov v temelju lahko le malo navlažuje in da glavni vstop vode v zid poteka preko vodovpojne opečne obloge, ki je v direktnem kontaktu z mo­ kro zemljo. Poleg tega je kapilarni dvig po hidro- filnem opečnem zidu bistveno višji kot v kamni­ tem, saj je opečni zid sestavljen iz neprekinjenega hidrofilnega gradiva (opeka + malta), kamnito je­ dro pa predvsem iz nevpojnega kamna in prekinje­ ne manj vodovpojne malte. Glede na to, da bodo prostori uporabljeni za gostinske prostore, smo za objekt predvideli manj radikalen način sanacije (slika 9): — Z zunanje strani se ob objektu izdela beton­ ski prezračevalni jašek do globine temeljev. Tega prekrijemo s perforiranimi betonskimi ploščami, da tako omogočimo prezračevanje. — Z zunanje strani zidu naj se spodnja vrsta opek v opečni oblogi zidu tik nad nivojem terena nadomesti s hidrofobirano opeko. Pod notranjo opečno oblogo pa se izvede predvidena hidroizola­ cija poda. — Prepereli in vlažni obstoječi ometi naj se nadomestijo s hidrofobiranimi po predhodni, vsaj delni, izsušitvi zidu s prezračevanjem. Na ta način bo omogočeno delno izsuševanje zidov že pod nivojem terena (v jašku) na mestih, kjer sedaj poteka glavno navlaževanje zidov pre­ ko vodo vpojne opečne obloge. Prekinitev v opečni oblogi (talna plošča v notranjosti, hidrofobna ope­ ka zunaj) pa bodo preprečile kapilarni transport vode. Slika 9. Predlog za izvedbo sanacije vlage v objektu Lent Maribor Medtem ko smo pripravljali ta referat je izva­ jalec pričel s sanacijo. Pri odkopavanju objekta pa se je izkazalo, da je zgradba le deloma temeljena. Zato je bilo potrebno tudi v tem primeru izdelati nove temelje z ustrezno hidroizolacijo kot v .pri­ meru Biotehnične fakultete v Ljubljani. Vseeno pa predlagano rešitev podajamo kot lažji, a še do- GRADBENI VESTNIK, LJU BLJA N A 1983 št.: 10, str.: 202—206 V era Apih in Jože Kos SANACIJA VLAŽNIH ZIDOV N ajustreznejši način sanacije vlažnih zidov izbe­ rem o na osnovi analize vzrokov navlaževanja, sestave zidov in značilnosti objekta, lastnosti vgrajenih m ate­ rialov te r bodoče nam em bnosti objekta. P rikazani so p rak tičn i p rim eri sanacije kam nitega vodovpojnega zi­ du, opečnih izidov, troslo jnega zidu in nevpojnega kam nitega jed ra in opečne obloge te r poroznega beton­ skega zidu v objektih z različnim i nam em bnostm i. volj učinkovit način sanacije tovrstnih objektov. 4.4 Porozne betonske stene Trgovina in transformatorska postaja Korzo na Reki Nov sodoben trgovski objekt je situiran v de­ presiji. V času močnejših padavin višina podtalni­ ce ob njem naraste in talna voda zateka v kletne prostore objekta. Mesto zatekanja je vzdolž celotr nega stika betonskega kletnega zidu s stropno plo­ ščo. Voda se izceja tudi skozi večje porozno podro­ čje v betonski steni. Ker bi sanacija hidroizolacije vkopanih kletnih prostorov zahtevala obsežne in drage posege, uporaba prostora pa ne postavlja po­ sebnih zahtev glede videza sten, smo s specializira­ no sanacijsko skupino Zavoda problem reševali po naslednjem postopku (slika 10): Slika 10 — Vzdolž poroznega stika smo z notranje stra­ ni zgradbe v medsebojni razdalji 20 cm vgradili in­ jekcijske cevke (slika 10.). Kjer pa je betonska ste­ na porozna na večjih področjih, smo injekcijske cevke razporedili mrežasto v medsebojni razdalji 20 cm. Vsa porozna mesta smo nato površinsko za­ tesnili. — Delovni stik oziroma porozna mesta v be­ tonski steni smo zainjektirali s cementno silikatno injekcijsko maso. — Postopek smo ponovili ali ponovno izvedli še na mestih, kjer se je pri naslednjih deževjih še pojavilo vlaženje. Izcejanje vode in prekomerno navlaževanje sten smo na ta način uspešno zausta­ vili, tako da so prostori sedaj primerni za uporabo. GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1983 No.: 10, p. p.: 202—206 Vera Apih in Jože Kos DAMP W OLLS RESTAURATION The most su itab le m ethod of drying out dam p w alls can be determ ined on the basis of an analysis of the reasons for dam pness, the structure of the w alls and characteristics of the buildings, th e properties of the m ateria l used and the fu tu re function of the buil­ ding. Several p rac tica l cases are p resented of the drying out of th e w alls in buildings w ith d ifferent functions, including a dam p-absorbing stone-m asonry wall, brick m asonry walls, a th ree-layered w all w ith non-dam p-absorbing stone-m asonry core and brick facings, and a porous concrete wall. IZ G RA D BEN E PRETEKLOSTI Klavže na Idrijskem — tehnični spomeniki (ob 200-letnici smrti Jožeta Mraka, njihovega projektanta) LJUBO ŽUŽEK Klavže na Idrijskem so v slovenskem gradben i­ štvu malo poznane. Leta 1980 so delno obnovili belske klavže na Belci in id rijske klavže na Idrijci. Ti dve klavži sta bili proglašeni za tehnični spom e­ nik, saj sta se k ljub starosti nad 200 le t — sta na j- sta re jši težnostni p regradi v Jugoslaviji — izredno do­ bro ohranili. N jihov pro jek tan t, Jožef M rak, se je rodil okoli le ta 1715 v Id riji ali n jen i b ližnji okolici. V tem času je b ila Id rn ja že dobrn dve sto letji središče za pridobi­ v an je živega srebra. Večina tam kajšn jega p reb i­ valstva je bila zaposlena v rudniku ali pa p ri p rido ­ b ivan ju lesa za potrebe rudnika. M ladi Jožef se je zaposlil p ri rudniku. Delal je pod vodstvom F ranca A ntona pl. Steinberga, ki si je pridobil velika p ra k ­ tična in teoretična znanja iz geodezije in m ehanike n a štud iju na Dunaju. L eta 1737 je bil M rak že nadom estni rudarski risar, izšolan v rudniški jam o- m ernici, k a r je bilo za upravo rudnika najekonom ič- nejše. Sedem le t kasneje je bil že p rak tik an t za sa ­ m ostojnega geodeta. Leta 1752 so v Id riji tud i fo rm al­ no ustanovili strokovno šolo za geodete. Z ustano­ vitven im dekretom vlade n a D unaju je dobil dovo­ ljen je za pouk geom etrije, geodezije in r isan ja Jožef M rak. Tedaj je bil že sam ostojni geodet — »M ark­ scheider«. V erjetno je im el le enega ali nekaj tečajev z določenim številom slušateljev. Ko so le ta 1763 izdali odlok o ustanovitvi šole za m etalurške in k e ­ mične vede v Idriji, je M rak tud i v novi šoli prevzel p rak tičn i in teoretični pouk iz svoje stroke. M rak je izdelal veliko geodetskih kart. Večina jih je v A rhivu dvorne zbornice na D unaju. Bil je tudi odličen risar in se je ohranilo nekaj lepih skic. Leta 1762 se je preizkusil kot freskant. Poslikal je ladjo cerkve M arija na Skalci v Spodnji Id riji, štiri le ta pozneje pa še o ltarn i del. M rak je bil tud i rudnišk i p ro jek ­ ta n t za gradbena dela. Leta 1767 je izdelal načrt kovaške delavnice. Izdelal je tudi načrte za klavže n a Zali, Belci in Idrijci. Za vse njegove zasluge so m u okoli le ta 1775 podelili naslov juh ilarnega geo­ deta. Podatki o njegovem delu segajo do le ta 1780. O bstaja M rakov po rtre t iz 1782, ki ga je dal Ha- cquet vrezati v desni spodnji vogal svojega znam enite­ ga dela Oryctographda Carniolica. K er po tem datum u izginejo vse vesti o M raku, smemo dom nevati, da je um rl okoli 1782. leta. Klavže so omogočale p lav ljen je lesa v dolino. Cest v gozdovih ni bilo. K er reke niso bile dovolj vodnate, so postavili p reg rade za katerim i se je lahko n ab ra la voda. V strugo pod pregrado so naložili les (debla ali polena). Ko se je v akum ulaciji zbralo dovolj vode, so odprli izpuste. Voda je dvignila les in ga nesla v, seboj v dolino do grabelj na Id rijc i ob rudniku. Lesene klavže so začeli izdelovati že v 16. stoletju. Za p rve zidane klavže pa je nared il nač rte Jožef Mrak. Spodnji del izpusta so zapirali z debelim i lese­ nim i vrati, k i so se odpirala okrog vertikalne osi, zgornji del pa so zaprli z debelim i deskam i. Z aprta A vtor: L jubo Žužek, dipl. inž., L jub ljana, Z iher­ lova 43 1 , i Slika 1. Portret Jožefa Mraka iz 1782 (po Sorn, 1975) Slika 2. Pogled na pregrado Belčne klavže iz nizvod- ne stran i (po Breznik-Zužek 1982) Slika 3. Prečni prerez Belčnih klavž (po Breznik-Žu- žek 1982) v ra ta so faksirali z »možem« (a), ki se je prav tako v rte l okrog vertikalne osi. Moža so fiksirali z »mo­ žicem-« (b), katerega ročico je varovalo poleno (p). Da se zaradi kakega p rim era poleno, ki je bilo stis­ n jeno na eni stran i med ročico in na drugi stran i m ed kam en in odprtino v tleh , ne bi izmuznilo, so ga na zgornjem koncu b lokirali še z zapiralko (z). Poleno je kot zagozda onemogočalo vrten je ročici možica. P ri odpiranju k lavžnih v rat je bilo treb a dvigniti zapiralko in nato z odpiralko pritisn iti po­ leno k steni. Ta poseg so zm eraj opravljali s krone S lika 5. Pogled iz komore na mehanizem zapiranja iz­ pusta (po Mazi 1955) Slika 4. Horizontalni prerez skozi izpust in mehanizem zapiranja (po Breznik-2užek 1982) Vp-lesena vrata , a-vertikalno leseno deblo — »mož«, b -vertikalno deblo z ročicam i — »možic«, P -varno- stno poleno, sr srednj;i izpust, K -kom ora *15 pregrade skozi posebno odprtino od v rha klavže do komore, saj je bilo ob odpiranju v ra t zadrževanje v kom ori življenjsko nevarno. Z odstranitv ijo polena je bila vodi dana prosta pot, da odpre v rata . V ečkrat pa sta se glavi m oža an možica zarad i velikega pritiska vode zažrli d ruga v drugo in ju je bilo tre ­ ba na silo ločiti. Ta poseg so naredili s t. i. zvonje­ njem . Od stropa navzdol je v višini ročice visel do 15 kg težek »zvon« (kamen). K lavžar, k i je stal na vrhu stopnic, je potegoval za drugo vrv in »zvon« je udarja l ob ročico. Četudi zvonjenje ni pomagalo, so razstrelili glavo m oža ali možica. Oba izpusta so odpirali istočasno da so dosegli boljši učinek p lav­ ljenja. Belčne k lavže so na Belci, 14 km oddaljene od Idrije. Izgotovljene so bile 1779. leta, k ar pričajo črke, vklesane v enega izmed kvadrov. K lavže so težnostne zidane pregrade. G rajene so iz apnenča­ stih kam nov, povezanih s pucolansko-apnenčasto malto. P ovršina je obložena z apnenčastim i kvadri prav iln ih oblik (površina 60—70 cm X 30—40 cm ).1 Slika 6. Pregrada Belčne klavže (po Breznik-Žužek 1982) Slika 7. Belčne klavže — ostanki mehanizma izpusta (foto Kompare 1981) Klavže so s streho visoke 23 m, zidani del je 18 m, širina v dnu je 13 m. dolžina krone pa 35 m. Za pregrado se je nabralo do 100 000 m 3 vode. Ko je voda z lesom v zgornjem toku potovala m im o hiš, se je zrak tresel, da so šklepetale šipe v oknih. Vodni val je poplavil nižje dele Idrije. Pu trihove klavže so 2 km nad Belčnimi. P rav tako so tem eljene na apnencu in iz enakih g radbe­ nih m aterialov. Visoke so 15,2 m ; s streho, ki je propadla, so bile visoke 10 m, široke v dnu 14 m in dolge v kroni 44 m. V istem nagibu, kot je nizvodna površina pregrade, je obdelanih še 7 m apnenčaste skale, na katero je tem eljena. To daje pregrad i iz­ redno mogočen vtis, čeprav ni največja. Idrijske klavže so na Idrijci, 22 km oddaljene od Idrije. Ta p reg rada je bila zgrajena m ed 1767. in 1772. letom. Tudi to je p ro jek tira l M rak. Princip gradnje je enak. Visoka je 13,8 m, široka 12,8 m v dnu in dolga 41,4 m v kroni. Na fotografiji vidimo Letnica izgotovitve in zaslužni m ožje so ovekovečeni nad izpustom preliv za odvajan je visokih voda. na dveh vzidanih m arm ornih ploščah. Sm rečne klavže so bile n a rek i Zali, oddaljene 6 kilom etrov od grabelj v Id riji. S streho so bile visoke okrog 17 m, zidanii del je bil visok 12 m, širok 11 m in v kroni dolg 27 m. Opustili so jih že 1849. leta in so skoraj popolnom a porušene. Ovčjaške klavže so na potoku Ovčjak, oddaljene 8 km od Spodnje Idrije. Zgradili so jih v času f ra n ­ coskega vpliva 1812, po M rakovi sm rti, vendar še po njegovem vzoru. S streho, k i je propadla, so bile visoke okoli 20 m. Zidani del je visok 15,8 m, dol­ žina krone je 35 m. Po konstrukciji so podobne idrijskim klavžam , dodan je okrasni venec pod kro­ no. Delno je porušena p redn ja v ertika lna obloga iz rezanih kvadrov. Klavže so obratovale okoli 150 let. K ljubovale so času, saj so bile dobro p ro jek tirane in odlično g raje­ ne. Tudi za vzdrževanje je bilo poskrbljeno, saj so k lavžarji im elni posestva in stanovali v bližini klavž. Leta 1926 so zarad i izgradnje cest p renehati plaviti. K lavže so začele propadati. V zadnjem času so san ira­ li Belčne in id rijske klavže kot tehn ičn i spomenik. Slika 8. Putrihove klavže (po Breznik-Zužek 1982) Literatura: Mazi, S., 1955: K lavže nad Idrijo , Tehnični muzej S lovenije, L jubljana. Sorn J., 1975: Jožef M rak kot geodet lin risar, K ro­ n ika št. 2, L jubljana. S lika 9. Idrijske klavže (po Breznik-Zužek 1982) Breznik M., Žužek L., 1982: S igurnost u eksploa­ taciji naših n a js ta rijih brana, Saopštenja sa X II. kon­ gresa Jug. d ruštva za visoke brane u Budvi, Beograd. S itar S., 1982: N ačrtovalec slovenskih piram id, Ž ivljenje in tehnika, L jubljana. IZ NAŠIH KOLEKTIVOV Presežen plan proizvodnje Cementarne Trbovlje C em entarna Trbovlje je v obdobju I-VI/83 p roda­ la 225.747 ton cementa, k ar je 5 °/o več, kot je bilo p la­ nirano. OcT tega je 412 ton cem enta prodala na tu ji trg (Avstrija). G radbeništvo je prejelo 70.587 ton cem enta, k a r p redstav lja 31,3 %> od celotne prodane količine. Na evropski ravni In d u strija gradbenega m ateria la Zagorje spada m ed najv išje proizvajalce kosovnega apna v Jugosla­ viji. Kosovno apno proizvajajo s pomočjo sodobnih Qb- ročkasto šahtnih peči firm e W ärm estelle S teine und Erden. Na pečeh dosegajo odlične rezultate, tako glede kakovosti žganja (ostanek CO2 m anjši od 2 °/o) kot tudi porabe energije 960 kcal (kg apna). P roduktivnost na pečeh pa dosegajo enako kot v razvitem zahodnem svetu, skratka, proizvodnja je na evropski ravni. Za nadaljnja razvojna prizadevanja V letošnjem letu so v DO Beton Zasavje nam enili precejšen delež investicij proizvodnji gradbenega m a­ teriala , s čim er bodo podvojili količino izdelan ih p red ­ napetih plošč v betonarni Hotič in podaljšani glavni nosilec za betonsko halo tipa SGD beton z 12 na 15 m etrov. Proizvodno in dohodkovno je pom em bno tud i dokončanje investicije na drobilnici in separaciji dolo­ m ita v Kisovcu, ki bo omogočila drobljenje debelejših frakcij presejanega peska. Del združenih sredstev bo­ do vložili v povečanje proizvodnje lesenih konstrukcij Greim , po katerih je p recejšn je povpraševanje. Za po­ trebe gradbene operative pa bodo nabavili 400 m 2 vi- sokostenskih jeklenih opažev skupaj s pripadajočo opremo. 40 % združenih reprodukcijsk ih sredstev pa bodo nam enili nakupu sodobne m ehanizacije. Vir: glas GIKA, št. 4 SQP KONSTRUKTOR, MARIBOR j Nova farma govejih pitancev na Pragerskem Nedavno je bila za km etijsk i kom binat P tu j p re­ dana svojemu nam enu nova farm a govejih pitancev na Pragerskem . Poleg dveh proizvodnih objektov povr­ šine 3.800 m 2 je bilo zgrajeno še devet pomožnih ob­ jektov, tako da vsi objekti skupaj tvorijo sam ostojno funkcionalno enoto. Delo je bilo izvršeno v 8 mesecih. Gradnja stanovanj v upadanju V okviru srednjeročnega p lana družbeno usm er­ jene gradnje stanovanj so delavci K onstruk to rja po razn ih gradbiščih S lovenije v povprečju le tno sezidali od 700—1000 stanovanj, od tega samo v M ariboru m ed 500—700 s povprečno površino 60 m 2. Zadnja le ta so b e ­ ležili nenehno rast stanovanjske izgradnje, žal pa v le tu 1984 pričakujejo velik izpad stanovanjske gradnje, predvsem v M ariboru. Res, da so v avgustu pričeli iz­ gradnjo zadnjega objekta v Novi vasi II in zidavo ob­ jek ta v Gregorčičevi te r stanovanjskega stolpiča v Sm etanovi, vendar je n ad a ljn ja izgradnja M aribor-Jug, zaradi nepripravljenosti lokacij še pod vprašajem . N e­ koliko ugodnejše stan je je v drugih občinah, vendar se na splošno kaže padec izgradnje novih stanovanj, kar pom eni za gradbeništvo nadaljn je slabšanje že tako težkega stanja. Vir: Glasilo K onstruk torja , št. 7 Delavci Primorja na avtocesti Ljubljana — Naklo Na gradbišču avtoceste Naklo—L ju b ljan a je P r i­ m orje prevzelo v gradnjo dva odseka, in sicer: odsek pri Naklem, dvopasovnico v dolžini 4625 m, na n je j bo­ do zgrajeni: 1 nadvoz, 3 podvozi, 7 ploščatih in 1 para- bolični propust. P redvidene so tud i š tiri deviacije in prik ljuček na AC K ranj-zahod te r odsek 3A Vodice v dolžini 4300 m. Na obeh odsekih bo 720.400 m 3 izkopov in 536.000 m3 nasipov. Dela napredujejo po načrtu . Končana je regulacija reke Spreče K ljub slabem u vrem enu so delavci P rim orja v pičlih 6 mesecih končali regulacijo reke Spreče. V dol­ žini 1200 m struge je bilo potrebno izkopati p rek 400.000 kubičnih m etrov zem lje te r vgraditi 3500 m 3 betona. Delo je bilo izvršeno kakovostno in investito r je zado­ voljen z opravljenim delom. Uresnične dolgoletne želje Delavci P rim o rja gradijo vodovod V aleta—San Simon v dolžini 4000 m. Dela so pričeli m aja, končali pa jih bodo v novem bru. Nato bodo nadaljevali II fazo izgradnje vodovoda, kii bo potekala skozi Izolo. Zaradi večjega števila objektov bo ta del veliko zahtevnejši od I. faze. Z vsem i deli bodo končali ap rila 1984. S priključitv ijo tega vodovoda bo ak tiv iran tud i višin­ ski vodovod, kii je že zgrajen. Z dograditvijo vodovoda se bo občanom K opra in Izole u resničila dolgoletna želja po tra jn i oskrbi z vodo. Vir: P rim orje, št. 4 SGP GROSUPLJE, GROSUPLJE Gradimo novo cerkev V začetku apnila so začeli gradnjo nove cerkve v D ravljah. O bjekt je lociran na vzhodni stran i sta re cerkve in je praktično vkopan v teren. S treha se vzpenja skoraj od nivoja nove D raveljske ceste v naklo­ nu 10° proti obstoječi cerkvi. Vsa konstrukcija je arm iranobetonska. Tem eljenje je izvedeno s tem eljno ploščo 60 cm, tem eljn im i no- silai, na katerih sloni vsa strešna konstrukcija. Razen sten instalacijskega hodnika in sten sprem ljevalnih prostorov glavnega cerkvenega prostora so vse ste­ ne izdelane iz v idnega betona, ki m u je že p ri izdelavi v betonarni p rim ešana opalska rdeča, tako da dobi be­ ton rdečkasto barvo. Zelo zahtevna je tu d i strešna kon­ strukcija. S trešn i nosilci razpetine do 26 m te r med n jim i plošča so arm iranobetonski v nak lonu 10“ oz. 203. Objekt bo pok rit s črno kritino bitum enskim i trako ­ vi), nato pa še s 30 cm debelo p lastjo hum usa. O bjekt je kot celota zasnovan v velikosti približno 1600 m2 ne­ to površine, predračunska vrednost pa znaša 34,124.458. din. Gradnja VVO Nove Jarše se bliža koncu G radnja 2. faze v rtca (W O ) v soseski Nove Ja rše se bliža koncu. E inančna sredstva za gradn jo se črpajo iz sam oprispevka III na obm očju m esta L jubljane. Vrednost prevzetih del znaša 18,104.394.— din. V iz­ gradnji 2. faze sta dva paviljona s po trem i igralnica­ mi, mlečno kuhin jo s sprem ljajočim i prostori. Zm oglji­ vost prizidka je predvidena za 110 otrok. K onstrukcija objekta je železobetonska, vsi p a ­ viljoni so pritlični, enoetažni, z nosilnim i a r ­ m iranobetonskim i stebri. Fasada je kom binirana v iz­ vedbi stiropor-silikatna opeka, conbi plošče-teranova ali vidni beton. S trehe so enokapne, pokrite z valovi­ tim salonitom in ravne na arm iranobetonski plošči, izolirane po sistem u TIM Laško. Zahteven; 160 m dolg objekt: viadukt Rupovščina V iadukt Rupovščina, zah teven objekt na trasi av­ toceste Naklo—Ljubljana, prem osti dolino reke Ru- povščine v bližini K ranja. V iadukt je dolg 169 m etrov in im a pet polj, širok pa je 14 metrov. Višina nad reko Rupovščico je 23 m, kar pomeni, da je cesta nekako v višini 8. nadstropja stolpnice. S tebri so v obliki osmice (dvojna škatla), na vrhu se razširijo v prečini. Ta nosi m ontažne nosilce, ki jih je v prerezu 5. M ontažni nosilci so T prereza, visoki 200 centim etrov, težki pa glede na razpetino od 60 do 80 ton. Skupno je 25 nosilcev. M ontaža je predvidena z 280-tonskiim avtodviga- lom, k i prenaša in m ontira vseh 25 nosilcev. Ob vsej dolžini v iadukta poteka že rjavna proga za X-1266-Y. Začasni most je iz dveh betonskih sten, razpetina se bo, ko bo potrebno, prem ostila s painer nosilci IP 600, na katerih bodo plohi in 2 m nasipa. 280-tonsko avtodvigalo z m ontirano roko in bala­ sti im a 40 ton na os, osi je 7, torej m ora biti začasni most m očnejši od viadukta, ki je računan na 60-tonski goseničar. Izdelava nosilcev poteka na p latoju 150 X 45 m, tako da nosilci ostanejo na m estih izdelave, opaž pa se prenaša z žerjavom. Opaž je fleksibilen in bo uporab ljen tudi za iz­ delavo nosilcev mostu čez Savo. P rednapenjal se bo po sistem u BBRV. Tehnološki e laborat izdelave in m onta­ že je bil izdelan v TOZD inženiring. »Samo« še 12 tisoč asfalta Bliža se zaključek del na 3,4 km dolgem odseku severne obvoznice od Tom ačevega do priključka na za­ hodno obvoznico p ri Celovški cesti v Šiški. Vgraditi je potrebno le še 9 tisoč ton cem entne stabilizacije in 12 tisoč ton asfaltn ih zmesi in površine bodo pripravljene za barvanje posam eznih voznih pasov. Na barjanskih tleh se je avtocesta močno posedla Od konca le ta 1978, ko je bila AC predana pro­ metu, so se nasipi na barjan sk ih tleh posedli tudi do 46 cm. Zato se je investitor SCT zaradi varnosti p ro­ m eta odločil za nadgradn jo voznih pasov. N adgradnja voznih pasov na avtocesti L jub ljana— V rhnika v dolžini 4,8 km (med Logom in Vrhniko) dela 25 delavcev TOZD N izkogradnje. Delo bo gotovo v dveh mesecih. Dela na desnem pasu AC so že zaključena. Za novi zgornji ustroj, ki je bil izveden v 6 variantah , so porabili okrog 6000 m 3 tam ponskega drobljenca 0-32 mm iz kam nolom a V erd in okrog 12.000 ton b itu- b rob irja te r asfaltnega betona. Isto seveda velja za le­ vo polovico AC. Torej bodo skupno vgradili 12.000 ton tam ponskega m ateria la in p rek 20.000 ton asfalta. Nove čistilne naprave v Postojni Delavci G radnje P osto jna so pričeli gradnjo čistil­ ne naprave v Postojni. G lavni blok so zgradili že v le tu 1981, do m eseca m aja 1984 bodo zgradili še č rpa­ lišče, gnjilišče in pogonsko stavbo, tako da bo do po­ le tja čistilna naprava usposobljena za obratovanje. Postonjski jam i že grozi onesnaževanje s fekalnim i od­ plakam i, saj je v letošnjem poletju zaradi suše reka P ivka praktično p renehala teči. P ro jek te za čistilno napravo so izdelali v TOZD H idroinženiring VSP Hidrotehnik. Material po železnici — prihranek nafte Tovarna asfatla v Č rnučah bo dobila svoj indu­ strijsk i tir, k i bo tekel od železniške postaje Črnuče do tovarne asfalta in naprej v smeri proti industrijsk i coni (do objektov SPC, Slovenija lesa), k je r se bodo navezali še ostali porabniki. Tako bodo pri SCT v prihodnje vse apnenčeve agregate iz kam nolomov Verd in P reserje prevažali z vagoni. P rav tako se bo na železnico preusm eril tud i transport iz kam nolom a Kresnice. Tudi vsi ostali dobavitelji surovin za tovar­ no asfalta, k i im ajo svoj industrijskn i tir , bodo do ­ bavljali vse m ateria le po železnici. To bo ogromen prih ranek nafte te r m anjši tovorni prom et po že tako preobrem enjenih cestah. Industrijsk i t ir bo končan do konca le ta 1983. Dela na spodnjem ustro ju bodo izvajali sami, m edtem ko bo tir in vse potrebne naprave m ontiralo ŽG GP Ljubljana. Dnevna proizvodnja — 2350 ton asfaltnih mas V tovarni asfa lta v Črnučah so glede na om ejitve investicij letos načrtovali 150.000 ton asfa ltn ih mas. Od pričetka proizvdnje spom ladi do 1. oktobra letos je bilo proizvedeno 122.000 ton mas. Od tega je bilo v septem bru doseženih 36.700 ton raznih zmesi, kar pom eni m aksim alno dnevno proizvodnjo 2350 ton. SCT v primerjavi s svetom Lestvica 250 največ jih izvajalcev investicijskih del v svetu, ki jo je objavila revija Engineering News Record, je za nas še vedno zanimiva. V letu 1982 so svetovne naložbe, p ri katerih je veljala pravica m ednarodne licitacije, znašala 123,1 m ilijarde dolarjev. Od tega odpade na S redn ji vzhod 51,2 m ilija rd dolarjev, na Azijo 23,5 m ilijard , na Afriko 17,7 in na L atinsko Am eriko 10,3 m ilijarde do­ larjev. Petino lestvice 250 največjih zavzem ajo am eri­ ška podjetja s 44,9 m ilija rde dolarjev. Južna K oreja s 13,8 m ilijarde, Japonska 9,3 m ilijarde dolarjev. Evropski delež v svetovnem m erilu pa znaša 44,9 m ilijarde dolarjev. Tu smo prisotni tudi mi. Na svetovni lestvici se je najvdšje povzpel beo­ grajski Union inženiring, ki s 401 m ilijoni dolarji za­ seda 71. mesto. S ledi M avrovo iz Skopja z 216 m ilijoni (118. mesto), H idro tehnika s 190 m nilijoni (124. mesto), beograjski A vtoput s 120 m ilijoni dolarjev (164. m e­ sto), sledijo Ivan M ilutinovič PIM z 91 m ilijoni (188. mesto) itd; torej bi SCT s 140 m ilijoni do larjev sodile v sredino lestvice, t. j. 150. mesto v svetovnem m erilu oziroma četrto m esto med jugoslovanskim i izvajalci. Vir: glas kolektiva Tretja najvišja pregrada v Jugoslaviji Ob 110-letnici C inkarne Celje je bila 15. septem ­ bra 1983 svečano p redana investitorju zem eljska p re­ grada Bukovžlak. Zem eljska pregrada Bukovžlak se je gradila postopom a, tako "da je sedaj visoka 38 m et­ rov in je tre tja n a jv iš ja zem eljska pregrada v Jugo­ slaviji. Dolžina p regrade znaša 516 m etrov, v svoji osnovi je široka 84 m etrov, na vrhu pa 6 m etrov. V pregradi je vgrajeno 450.000 kubikov peščenega melja, čez 50.000 kubikov gline, ki predstavlja jedro pregrade te r p iritn i ogorki itd . Za pregrado je odlagališče, ki sprejm e približno 4 m ilijone kubičnih m etrov sadre in ostale odplake in im a površino 23 hek tarjev . Zapolnitev odlagališča je odvisna od poteka proizvdnje in čiščenja v n ev tra li­ zaciji titanovega dioksida. G lede na sedanji obseg proizvodnje se predvideva, da bo odlagališče zapol­ n jeno cez 'p rib ližno š tiri leta. Zato je v p lanu razvoja C inkarne v prihodnje že g rad n ja nove pregrade. V Rušah smo končali gradnjo 42 hišic Delavci G radisa tozd GE M aribor končujejo dela p ri izg radn ji stanovanjskih hišic v Rušah p ri M ari­ boru. Invenstito r g radnje je stanovanjska zadruga R u­ še. »Zadrugarski« način g radn je dopušča lastnikom hišic več možnosti dokončne izgradnje, v glavnem pa bodo hišiice dokončane do če trte faze. Cena posam e­ znih hiš je v povprečju tr i m ilijone dinarjev, pač od­ visno od tipa objekta. Vse hišice so potkletene, im ajo lastno zaklonišče, način ogrevanja pa je prepuščen lastnikom . Računalniško vodeni distribucijski center rezervnih delov G radis tozd GE Manibor je izvajalec del p ri iz­ g rad n ji novega d istribucijskega cen tra rezervnih delov v to v a rn i avtomobilov M aribor. O bjekt je sodobno zasnovan z računalniškim vodenjem z najsodobnejšo tehnologijo in poslovanjem. R ačunalniško vodeni d istribucijsk i center rezer­ vn ih delov je konstru iran po sistem u pretočnega sk la­ dišča, k je r bodo možne tehnološke funkcije od sp re­ jem a, konzerviranja in zaščite rezervnih delov do p redpak iran ja , skladiščenje in odprem ljanja. Skladišče bo imelo sredn je visoke šestm etrske regale, kam or bodo rezervne dele sp rav ljali s sk la­ diščnim i viličarji. Na sprejem u je predviden poleg dovozne ceste za razk ladan je še železniški tir . V red­ nost investicije je 752 m ilijonov dinarjev. Stanovanjski blok v Mežici Po dolgih letih so na R avnah začeli spet s k lasi­ čno g radnjo stanovanj. Blok, ki ga gradijo v Mežici, bo im el 38 stanovanj različnih velikosti. G radn ja je k lasična, povezana s p rotipotresnim i vezmi. V k le tn ih prostorih bo zaklonišče za 180 ljudi. Rok g radn je je k ratek , nared ozirom a vseljen m ora biti v 13 mesecih, v k a r je všteta tudi zunan ja ureditev. Investito r je Sam oupravna stanovanjska skupnost Ravne na K oro­ škem. K lasična gradnja, bo trd oreh za te sa rje in zi­ darje , saj so bili zadn ja le ta bolj vajen i skeletne m ontažne gradnje. V ir: Gradisov vestnik, št. 305 Lojze Cepuš Preizkus znanja na FAAG — VTOZD za gradbeništvo Letos se je ob vpisu novincev za šolsko leto 1983/84 prijavilo na preizkus znanja 122 kandidatov (med n jim i 28 oziroma 23 °/o deklet). P ri preizkusu znan ja je od 122 udeležencev doseglo 50»/o oz. več: pri m atem atik i 74 kandidatov oz. 60,68 ®/o p ri fiziki 26 kandidatov oz. 21,32 % 100 %> znanja je p ri m atem atik i doseglo le 15 kandidatov, p ri fiziki pa nihče. Glede na izbrane k rite rije je bilo možno doseči 120 točk. K andidati pa so jih dosegli takole: do 20 točk od 20—40 točk 40—60 točk 60—80 točk 80—100 točk 100—120 točk 9 kandidatov a li 7,38 °/o 31 kandidatov a li 25,41 °/o 53 kandidatov ali 43,44 %> 27 kandidatov a li 22,13 °/o 2 kandidata a li 1,64 % 0 0 %> oziroma uspeh v %J od 0 do 50 ®/o je 76,23 %>, nad 50 °/o je 23,77 °/o. Ali je odnos do učenja resnično v knizi? Iz Izobraževalne skupnosti za gradbeništvo SRS Mateju Kleindienstu v slovo Zopet je posegla sm rt v v rste naših vo­ dilnih strokovnjakov — gradbenih <- inženirjev, k i so b ili dolga leta na najbo lj odgovornih polpžajih, zlasti še v povojni obnovi in iz­ g rad n ji novih ključnih objektov za nadaljn ji tehn ičn i in ekonomski razvoj S lovenije, k o t tud i Jugoslavije. Dne 15. 10. 1983 je po težki bolezni um rl tov. M atej K leindienst, dipl. gradb. inž., ki je bil v povojnih letih eden vodilnih strokovnjakov v Jugoslaviji in tu d i zam ejstvu. Rojen je bil dne 7. 11. 1905 v D obrem polju pri Radovljici kot sin Franca, kam noseka p ri železnici, ki je um rl že le ta 1918. Osnovno šolo je obiskoval v M ošnjah, peti razred je dovršil v Radovljici. Z odličnim uspehom je m atu ­ rira l 1. 1925 na II. Dfž. realn i gim naziji v L jubljani. S študijem je nadaljeval na T ehniški fakulteti Univerze v L jubljan i, gradbeni oddelek, v letih 1925—1931, k je r je tudii uspešno z odliko diplom iral dne 25. 5. 1931. Vojaški rok je odslužil le ta 1932/33 v Šoli za rezervne oficirje v M ariboru. L eta 1935 je opravil strokovni d ržavni izpit za pooblaščenega inženirja. Bogato in uspešno je bilo delo ing. K leindiensta. Takoj po diplom i dne 10. 6. 1931 se je zaposlil p ri znanem gradbenem podjetju ing. Josip Dedek, ki je bilo po osvoboditvi podržavljeno in pozneje vključeno v Gradis. Od le ta 1935 dalje je bil p rokuris t podjetja. Z delom p ri tem podjetju je p renehal dne 22. 2. 1946. Radi izrednih sposobnosti in m arljivosti je p ri podjetju h itro napredoval do šef-inžen irja te r p ro jek­ tira l in vodil izgradnjo najbolj zahtevnih objektov. Naj naštejem le najvažnejše. V letih 1931/32 je p ro jek tira l lin vodil izgradnjo h idroelek trarne ^Zasip za K ran jsko industrijsko druž­ bo na Jesenicah te r se tako kot eden prv ih inžen irjev seznanil z gradnjo teh zahtevnih objektov. V letih 1933/34 je sodeloval p ri p ro jek tu in vodil izgradnjo h id roelek trarne Sv. A na za predilnico v Tržiču, dodatno še pni popravilih oz. adap taciji raz ­ nih vodnih zgradb. V nada ljn jih letih 1935/1936 je sodeloval p ri ob­ jektih in izvedbi raznih industrijsk ih zgradb: P re ­ dilnica Tržič, Duga resa, E lek tra rn a Češenj v Tacnu, E lek trarna M ajdič v K ran ju .itd. V letih 1936 do 1939 je vodil g radn jo betonske ce­ ste L jub ljana—K ran j in sprem ljajočih objektov, zlasti kamnolomov. Leta 1939/40 je sodeloval p ri izdelavi projektov za h idroelektrarno Javorniški rov t in h idroelektrarno Sa­ va—Radovna za KID na Jesenicah. V letih 1940/41 je sodeloval "pri projektu, izdelavi kalkulacij in organizaciji g radn je h idroelektrarne Bo- gatići pni Sarajevu ter izdelavi p rojekta za sanacijo Bohinjskega predora. V vojnih letih 1941/1945 je vodil ljubljanski del pod je tja Dedek, ki je ta čas izvajalo razna m anjša d e­ la, zaklonišča in adaptacije. P ravi razm ah ustvarja lne dejavnosti pok. ing. K leindiensta pa se je začel po osvoboditvi. To m u je omogočila njegova predhodna dvajsetletna aktivna in ­ ženirska praksa, k je r si je nab ra l bogatih izkušenj, ki so bile poleg osebne kreativnosti in m arljivosti pogoj za uspešno delo v osvobojeni domovini. Takoj po osvoboditvi je bdi pritegnjen k obnovi že­ leznic (mostovi v M edvodah, Otočah, Mostah in Boh. Bistrici, Boh. predor), dva m eseca tudi kot p ro jek tan t in nadzorni inženir p ri obnovi železniških mostov čez D ravo in Studenčnico v P tu ju pri Kom andi gradnje za obnovo proge Pragersko—Kotoriba. Do konca feb ruarja 1946 je delal še pri podržav­ ljenem podjetju Dedek. Od 28. 2. 1946 do konca m arca 1949 pa je bil za­ poslen pri projektivnem zavodu LRS kot vodja oddel­ ka za h idroelek trarne te r glavni p ro jek tan t raznih h i­ droelektrarn . Im enovan je bil v strokovni svet Min. za g radn je LRS in v tehniški svet G lavne uprave elek tro­ privrede v Zagrebu oz. pozneje Min. elektroprivrede v Beogradu. 1949/50. Po vključitv i oddelka za hn idroelek trar- ne v H idroelektroprojekt je postal instruk tor lju b ljan ­ ske filijale podjetja in strokovno vodil p ro jek tiran je in nadzorstvo gradnje h id roelek trarn v “Sloveniji in Črni gori. Sodeloval je kot član strokovnega sveta Hiidro- elek tropro jek ta p ri reševanju raznih tehničnih proble­ mov izgradnje h id roelek trarn tud i v drugih republi­ kah. Ravno pri zasnovi, p ro jek tiran ju in izgradnji h i­ droelek trarn so bila najuspešnejša leta Kleindiienstove- ga strokovnega inženirskega udejstvovanja. Poleg tega je v tej dobi vzgojil vrsto sodelavcev in jim kot m entor bistveno pom agal p ri njihovem stro ­ kovnem usposabljanju in napredovanju . Ti njegovi bivši sodelavci so danes vodilni strokovnjaki v delovni organizaciji E lek troprojekt v L jub ljan i in uspešno n a ­ dalju je jo njegovo začeto delo. Odgovorno je sodeloval p ri raziskovalnih delih, p ro jek tiran ju in g radn ji te r nadzoru HE Moste, HE Završnica, HE Savica, HE Medvode, HE Predaselj, HE Mavčiče, HE M ariborski otok, HE Dravograd, HE Vu­ zenica, Osnovni energetski p ro jek t D rave od D ravo­ grada do M aribora, Osnovni energetski projekt Save in Soče. Z unaj Slovenije je sodeloval pni številnih ener­ getskih objektih kot npr. HE R ijeka Mušovića, HE G la­ va Zete, HE Slap Zete, HE C ijevna in še vrsta ostalih. Zaradi njegovega izredno uspešnega dela je bil 17. 10. 1950 prem eščen kot ekspert v Direkcijo za e lek trifi­ kacijo Beograd, vendar s službenim mestom v L jub ­ ljani. Na tej dolžnosti je ostal do 13. 4. 1951, ko je bil prem eščen k P od jetju za p ro jek tiran je in raziskovalna dela H idroelektro p ro jek t L jubljana, ki je ,d e lo v alo v okviru G lavne d irekcije elektrogospodarstva v L jub­ ljani. Na tem delovnem m estu je ostal do 1. 10. 1954 ko je pri E lektrogospodarstvu Slovenije (ELES) prevzel odgovorno mesto vodje oddelka za študije in raz iska­ ve in bistveno pripom ogel k intenzivni izgradnji ener­ getskih objektov v naslednjem desetletju. K ljub velikim zadolžitvam v domovini je bil za­ radi izredne sposobnosti delegiran kot ekspert v E tio­ pijo po m eddržavnem dogovoru. P rvič je bil v E tiopiji 4 mesece 1. 1955, naslednje leto pa zopet tr i mesece, oba­ k ra t zaposlen kot šef inženir p ri efiopskem min. za elektrogospodarstvo. V vm esnem obdobju je nada lje­ val svoje uspešno delo pri Elektrogospodarstvu Slo­ venije. T retjič jev. odšel v Etiopijo 1. 1958, to pot kar za deset let, do 1. 1968. Zaposlen je bil kot šef inženir — tehnični d irek tor p ri etiopskem državnem elektrogo­ spodarstvu — ELPA — Ethiopian Electric Light & Power A uthority — Adis Abeba, Ethiopija. Vse to de­ setletno obdobje je vodil p lan iran je in izg radn jo elek­ troenergetskih objektov v E tiopiji (hidro in term oelek­ trarne, prenosno om režje). V času njegovega tehnične­ ga vodenja so zgradili v E tiopiji med drugim 3 vodne elek trarne na rekli A w ach: akum ulacijsko HE Koka (ca. 30 MW), HE A w ach I in Awach II, na M odrem Ni­ lu pa HE Tis Abbai. Za svoje dolgoletno delovanje v E tiopiji je dobil laskava p riznan ja etiopske vlade. Po povratku v domovino 1. 1968 je odšel v zaslu­ ženi pokoj. Njegovo delo pa uspešno nadalju jejo številni n je ­ govi bivši sodelavci, k i jim je bil vedno očetovsko n a­ klonjen, ljubezniv m entor in iskren svetovalec. S sm rtjo inžen irja Kleiindiensta smo izgubili ene­ ga zadnjih un iverzaln ih inženirjev širokega form ata, ki se je šolal v trd ih predvojnih razm erah, k je r so us­ peli resnično le najsposobnejši. T rajen spom enik n je­ govega dela so štev iln i zgrajeni objekti v dom ovini in tud i v zam ejstvu. V Jugoslaviji predvsem številne h i­ droelektrarne, kii ves čas uspešno obratujejo! in bistve­ no prispevajo k našim , energetskim potrebam z zane­ sljivo in ceneno električno energijo. Nam vsem, ki smo dolga leta delali z njim , pa bo ostal v tra jnem spom inu kot preudaren, vedno ljube­ zniv in prijazen svetovalec in p rijatelj. Zato smo ga tud i spoštovali in visoko cenili. P rem alo časa je užival zasluženi pokoj v krogu svoje ljub ljene družine, p reh itro je odšel in se tiho po­ slovil od vseh bivših sodelavcev in prijateljev., Pokopali so ga v njegovem rojstnem k ra ju na Go­ renjskem , kam or ga je vedno vleklo srce. Za svoje uspešno delo je bil odlikovan z redom dela. Slava njegovem u spominu. Rado Boltežar INFORMACIJE 249 Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I LETO XXIV - 10 O KTO BER 1983 Betoniranjne v vročem vremenu (tretji del) 5.1.3 Uporaba dodatkov Pri uporabi dodatkov se je treba ravnati po naslednjih osnovnih načelih: 1 . skrbno je treba upoštevati navodila proiz­ vajalca, 2. učinke je treba predhodno preveriti z ma­ teriali, ki se bodo dejansko uporabljali in to v atmosferskih pogojih, ki so čim bolj podobni pred­ videnim pogojem pri betoniranju, 3. količino dodatkov za različne temperature betona je treba ugotoviti v okviru predhodnih preiskav in jo nato prilagajati dejanskim tempe­ raturam; predoziranje ima lahko škodljive posle­ dice na proces vezanja in otrjevanja betona, 4 . potrebna je zelo velika skrbnost pri dozi­ ranju na betonarni. Učinki zavlačevalcev vezanja so odvisni od več faktorjev kot npr. od dodane količine, njihove sestave oz. surovinske osnove, vrste in količine ce­ menta, vsebnosti sadre v cementu, temperature be­ tona in od vseh faktorjev, ki vplivajo na dinamiko hidratacije. Koristni učinek plastifikatorjev se kaže pred­ vsem v manjši potrebi po zamesni vodi (tudi pri ponovnem razredčevanju konsistence). Če se do­ zirajo v večji količini, pa deloma učinkujejo tudi na zavlačevanje vezanja. Superplastifikator ji se uporabljajo predvsem v tistih primerih, ko je potrebno doseči primerno mehko konsistenco in obenem: — bistveno znižati v/c-vrednost, da bi dosegli primerno visoke trdnosti betona s cementi nižjih aktivnosti ali neenakomerne kakovosti (slika 1 1 ), — doseči zgodnje visoke trdnosti pri kon­ strukcijah iz prednapetega betona, — znižati količino cementa predvsem v masiv­ nih konstrukcijah, da bi se na ta način znižala hidratacijska toplota ter zmanjšala nevarnost raz­ pok zaradi diferenčnih temperaturnih stanj med jedrom; in površino prereza. Pri uporabi superplastifikatorjev je potrebno računati s tem, da efekt superplastificiranja v raz- Slika 11. Možni učinki superplastificiranja: A — višja konsistenca, B — nižja v/c vrednost, C — delno oba učinka meroma kratkem času (30—45 min) preneha in je zato ta dodatek sam za sebe bolj primeren tam, kjer je čas od zamešan j a do vgraditve relativno kratek. V zadnjih letih vsi svetovni in tudi domači proizvajalci dodatkov izdelujejo za pogoje vročega vremena dodatke s kombiniranim učinkom: zavla­ čevanjem in plastificiranjem oz. superplastificira- njem. Učinek teh dodatkov je v precejšnji meri odvisen od kemične sestave uporabljenega cementa predvsem od vsebnosti C3A, SO3, alkalij in proste­ ga apna. Če dodatek in cement med seboj nista kompa­ tibilna, pa čeprav vsak za sebe ustrezata specifika­ cijam, se lahko zgodi, da bo količina zamesne vo­ de sicer manjša in čas vezanja daljši, toda beton bo kljub temu nenormalno hitro izgubil začetno pla­ stičnost. Ta nezaželjeni učinek se poskuša odpra­ viti z enim od nasednjih ukrepov: a) povečanjem količine dodatka, b) dodatnim premešanjem betona pred vgra­ ditvijo in po potrebi s ponovnim razredčen jem konsistence, c) zamenjavo dodatka oz. brez uporabe do­ datka, d) zamenjavo vrste cementa. Takšnim naknadnim in nezaželjenim ukrepom se je možno izogniti le s skrbno izvedenimi pred­ hodnimi preiskavami, s katerimi je treba zajeti vse predvidene vrste betona, materiale in atmosferske pogoje. 5.1.4 Mešanje Čas mešanja naj se omeji na tisti minimum, ki še zagotavlja dobro homogeniziranje mešanice. Pri daljšem mešanju se namreč beton dodatno se­ greva zaradi trenja med lopaticami in po obodu ter od temperature zraka ali morebitnega direktnega osončenja. Potrebno je pogostejše čiščenje lopatic, ker se na njih nabira strjeni beton, ki zmanjšuje učinkovitost mešanja. Mešalec naj .se zasenči in po potrebi škropi z vodo ali obloži z mokro juto ali filcem. 5.2 Transport 5.2.1 Splošno Čas med zamešanjem in vgrajevanjem mora biti brezpogojno čim bolj kratek. Predvsem pri transportu z avtomešalci na različno oddaljena mesta vgrajevanja je zato treba posvetiti posebno skrb dobri koordinaciji med betonarno in mesti vgrajevanja. Le na tak način se je možno izogniti zastojem, zaradi katerih potem prihaja do težav pri prazne- nju in vgrajevanju, ker se zmanjšuje vgradljivost. Posebno kritične Situacije običajno nastopijo, na začetku vgrajevanja, če priprave niso bile dovolj skrbne in pravočasne. Avtomešalci velikih kapacitet niso vedno naj­ bolj primerni, ker se 'dolgo polnijo in praznijo (glej tč. 1.4) 5.2.2 Ponovno razredčenje konsistence Če se pastičnost betona med transportom ali zaradi zakasnelega praznenja tako zmanjša, da betona ne bi bilo več mogoče kvalitetno vgraditi, je potrebno njegovo konsistenco ponovno razred­ čiti (retempering). To je zelo delikaten in odgovo­ ren poseg, ki bi ga smel opraviti samo izkušen tehnolog. Konsistenco je možno ponovno razredčiti z dodajanjem ustrezne količine vode, cementnega mleka ali superplastifikatorja. Osnovno pravilo pri tem je, da po izvršeni korekciji ne bi smela biti prekoračena projektirana v/c-vrednost mešanice. Pri določitvi potrebe dodatne količine vode pa je zelo težko pravilno upoštevati tisti del zamesne vode, ki se je porabil v teku prvih kemijskih re­ akcij. Zato obstoji stalna nevarnost, da bo skupna količina vode v betonu večja od projektirane, to pa pomeni višjo v/c-vrednost in zato nižjo končno trdnost, kar je bilo z raziskavami tudi dokazano. 5.3 Vgrajevanje Temperatura betona pri vgrajevanju naj ne bo bistveno višja od 32° C. Za masivne betone mo­ ra biti še primerno nižja oz. jo je treba določiti na osnovi rezultatov preiskav adiabatske hidratacij- ske toplote, upoštevajoč predvideno temperaturo zraka in betona. Vgrajevanje mora potekati čim bolj hitro in brez večjih zastojev. Napredovanje betoniranja je treba programirati tako, da na nobenem mestu ne pride do hladnih stikov med sloji. Oprema za vgra­ jevanje (vibratorji, črpalke, žerjavi) mora biti v dobrem stanju. Predvideti velja tudi primerno število rezervnih vibratorjev. Mesto vgrajevanja naj se po potrebi zasenči in zaščiti z vetrobrani. Jeklene opaže je zelo koristno hladiti z vodo, zemeljska podloga naj se pred betoniranjem dobro navlaži. Kolikor visoke temperature zraka v teku dne­ va delajo težave pri vzdrževanju predvidene kon­ sistence in maksimalne dovoljene temperature svežega betona, je smiselno preiti na delo ponoči. Pri betoniranju velikih ploskovnih elementov (plošč) je treba posebno skrb in pazljivost posvetiti plastičnemu krčenju in morebitnim razpokam v svežem betonu. Ta nevarnost nastopi čim intenzi­ teta izparevanja vode s površine betona doseže do­ ločeno kritično mejo. Na hitrost in količino izparevanja vplivajo temperatura in relativna vlažnost zraka, tempera­ tura betona in hitrost vetra. Vplivnost posameznih faktorjev na intenziteto izparevanja je lepo raz­ vidna iz homograma na sl. 12. Smatra se, da je kritična meja za nastanek razpok vsled krčenja sve­ žega betona nekje pri 2 kg/m2/h. Pri tej intenziteti izparevanja naj se takoj po vgraditvi betona, še pred dokončno obdelavo, po­ vršina vlaži s pršenjem (ne škropljenjem) vode, predvsem pa jo je potrebno, zaščititi pred vetrom in soncem. V kolikor bi do razpok le prišlo jih je potrebno takoj zapreti z močnim tolčenjem ali z revibriranjem, ter površino nato ponovno za- gladiti. 5.4 Nega 5.4.1 Mokra nega Nega s stalno prisotnostjo vode oz. vlage je v pogojih vročega vremena najbolj ustrezna, ker ne dovoljuje samoizsuševanja. Slaba stran te vrste nege je, da je njen rezultat odvisen od skrbnosti in vestnosti ljudi. Če se izvaja malomarno in sa­ mo občasno, se proces hidratacije in more nor­ malno razvijati in pride zaradi izsušitve do moč­ nejšega krčenja in tudi do razpok. Najbolj učinkovit način mokre nege je pre­ krivanje z močno vodovpojnimi materiali (file, penasta guma, juta), ki se jih prepoji z vodo in prekrije še s tesnilno folijo. Mokra nega mora trajati najmanj 7—10 dni, pri uporabi cementov z dodatkom pucolana pa dvakrat toliko časa. Voda ne sme biti bistveno hladnejša od be­ tona, da ne pride do prevelike razlike med tempe­ raturo betona na površini in v notranjosti. Razpoke se pojavijo, če ta razlika znaša več kot 15—20° C. Zato je tudi v primeru velikih raz­ lik med dnevnimi in nočnimi temperaturami po­ trebno beton zaščititi pred nenadnimi večjimi oh­ laditvami. Z mokro nego je treba pričeti takoj, ko be­ ton prične strjevati. Vertikalne stranice opažev je treba čim prej odmakniti ter pričeti s polivanjem betona. Po prenehanju mokre nege naj beton ostane še nekaj dni pokrit in na ta način zaščiten pred soncem in vetrom. 5.4.2 Kemijski pobrizgi Prednost pobrizgov pred mokro nego je v tem, da jih po izvršenem nanašanju ni potrebno več oskrbovati, in zato ta postopek ni odvisen od sub­ jektivnih faktorjev. Pogoji za hidratacijo pa so zaradi možnega samoizsuševanja nekoliko slabši kot pri mokri negi. Pri nanašanju pobrizga je treba paziti, da se celotna površina betona čim bolj enakomerno pre­ krije s predpisano količino pobrizga. Količina, ki je odvisna od dinamike izparevanja, je podana v navodilih izvajalca, če pa gre za večje površine jo je priporočljivo določiti na poskusnem polju. Učinkovitost zaščite s pobrizgom se preverja na ta način, da se pobrizgana površina, potem ko se posuši, polije z vodo. Beton vode ne sme vpiti, ampak se mora voda na površini združevati v kaplje. Opažene površine je treba pobrizgati takoj po odstranitvi opaža, proste površine plošč pa po iz­ vršeni površinski obdelavi (zaglajevanju), ko po­ stane površina betona mat. Vsaj ves prvi dan naj bodo pobrizgane površine zažčitene pred soncem in vetrom s senčili oz. z nizkimi strehami svetle barve, ki morajo biti ob straneh zaprte, da ni pre­ piha. 5.5 Kontrola kvalitete Poleg stalnih nalog in postopkov, ki se oprav­ ljajo tudi v normalnih pogojih dela, je treba pri betoniranju v vročem vremenu vršiti še nekatere dodatne meritve in poostrene kontrole: a) dopolnilne meritve: — temperature materialov pred zamešan jem, — temperature betona ob zamešanju in ob vgraditvi, — konsistence v večji pogostosti, — temperature in vlažnosti zraka ter hitrosti vetra, b) kontrolo doziranja dodatkov in ledu na betonarni, c) kontrolo priprave in hranjenja preizkušan- cev na mestu vgrajevanja, d) kontrolo pogojev odležavanja preizkušancev v laboratoriju (temperatura in vlaga). Literatura V. M. M alh o tra : Effects of high tem peratu re on the properties of fresh and hardened concrete, (In ter­ national conference on tem p era tu re effect on con­ crete and asphaltic concrete — B aghdad 1982) ACI S tandard : Recom m ended prac tice for hot w eather concreting (ACI 305) A. M. N eville: P roperties of concrete Jaš Žnidarič, dipl. inž. gr. Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana n. sol. o. LJUBLJANA • D IM IČEVA ULICA 12 TELEFON 344 061 TOZD — INSTITUT ZA MATERIALE LJUBLJANA, n. sub. o. TOZD — INSTITUT ZA KONSTRUKCIJE LJUBLJANA, n. sub. o. TOZD — GEOTEHNIKA LJUBLJANA, n. sub. o. TOZD — INSTITUT ZA GRADBENO FIZIKO IN SANACIJE LJUBLJANA, n. sub. o. TOZD — INSTITUT ZA CESTE LJUBLJANA, n. sub. o. TOZD — STROJNIŠTVO LJUBLJANA, n. sub. o. DS — SKUPNE SLUŽBE PODROČJA DEJAVNOSTI ZAVODA: — raziskave, preiskave in tehnološka obdelava vseh vrst materialov, — teoretične raziskave in reševanje problemov iz prakse pri masivnih, kovinskih, lesenih in drugih objektih, konstrukcijah in konstrukcijskih delih, — patologija konstrukcij, raziskave vzrokov poškodb in sanacija, — gradbena fizika in zaščita zgradb, — geotehnika in geomehanika, inženirska geologija, — cestogradnja, — razvijanje strojnih konstrukcij za gradbeništvo. mladinska knjiga Seznam knjig iz gradbeništva 1. Vukičivić: Englesko srpskohrvatski građevin­ ski rečnik-Niskogradnja 1500.— 2. Vukičević: Englesko srpskohrvatski građevin­ ski rečnik-Visoikogradnja 1700.— 3. Več avtorjev: Građevinski priručnik-Tehni- čar 1 1500,— 4. Več avtorjev: Građevinski priručnik- Tehni­ čar 2 4200.— 5. Građevinski priručnik-Tehničar 3 4200.— 6. Građevinski priručnik-Tehničar 4 1200.— 7. Građevinski priručnik-Tehničar 5 1300.— 8. Vagner, Erlhofx: Praktična građevinska sta­ tika 1/3 2150,— 9. Radonić: Vodovod i kanalizacija u zgradama 1800.— 10. Furundžić: Osnovi tehnologije betona 550.— 11. Čubra: Planiranje i programiranje u građe­ vinarstvu 400.— 12. Sinđić: Osnove planiranja u građevinarstvu 435.— 13. Pavlovič: Modulacija arhitektonskog pnojek- tovanja- Prefabrikacija stanogradnje 750.— 14. Selenđić: Vertikalni kosi i horizontalni trans­ port 1800.— 15. Normativi i standardi rada u građevinarstvu- Visokogradnja 1/3 3900.— 16. Normativi i standardi rada u građevinarstvu- Visokogradnja 4 1200.— 17. Normativi i standardi rada u građevinarstvu- Visokogradnja 5 2400.— 18. Normativi i standardi rada u građevinarstvu- Niskogradnja 6 2400.— 19. Normativi i standardi rada u građevinarstvu- Niiskogradnja 7 3700.— 20. Zbirka propisa regulative u građevinarstvu 1400.— 21. Đurić: Statistika konstrukcija 1000.— 22. Jevtič: Prednaprednuti beton 550.— 23. Neville: Svojstva betona 400.— 24. Rühle: Prostorne krovne konstrukcije 1/2 800.— 25. Umanjski: Konstrukterski priručnik 800.— 26. Franz: Teorija armiranobetonskih konstrukcija 600.— 27. Zefroa: Projektiranje i građenja kolovoznih konstrukcija 1/2 400.— 28. Lorene: Projektiranje i trasiranje puteva i au- toputeva 800.— 29. Anđus: Pnojektiranje puteva 1500.— 30. Kojič, Simonovič: Poljoprivredne zgrade i kompleksi 500 — 31. Radonić: Grejanje ii vetrenje 300.— 32. Romić: Teorija proračuna armiranobetonskih dijafragmi 30O.— 33. Romić: Prednaprednuti beton u teoriji i praksi 240.— 34. Romić: Teorije granične nosivosti armiranog betona 450.— 35. Milosavljevič: Osnovi čeličnih konstrukcija 1200.— 36. Zarić: Čelične konstrukcije 900.— 37. Brčić: Dinamika konstrukcija 900.— 38. Đurić: Teorija okvirnih konstrukcija 350.— 39. Trbojević: Organizacija građevinskih radova 300.— 40. Trbojević: Građevinske mašine 430.— 41. Stafanović: Građevinske mašine 470.— 42. Zarić: Metalne konstrukcije u visokogradnji 900.— 43. Ačić: Teorija armiranobetonskih i predhodno napregnutih konstrukcija 1500.— 44. Cvetanović: Osnovi puteva 500.— 45. Gojkovič: Drvene konstrukcije 850.— 46. Đureć, Nikolič: Statika konstrukcija 840.— 47. Romić: Ljuskaste konstrukcije 372.— 48. Romić: Betonske konstrukcije 525.— 49. Stevanovič: Fundiranje 1 450.— 50. Građevinski: Materijali, Tufegdžić 1101.— 51. Vukotić: Ispitivanje konstrukcija 580.— 52. Građevinska regulativa 83 1/2 1450.— 53. Jelaković: Zvuk, arhitektonska akustika 300.— 54. Tonković: Masivni mostovi 1/2 650.— '55. Tonković: Mostovi u izvanrednim okolnostima 700.— 56. Tonković: Promet u više razina 600.— 57. Nonveiller: Mehanika tla i temeljne građevina 800.— 58. Nonveiller: Nasute brane 650.— 59. Brauner: Geometrija u graditeljstvu 350.— 60. Svetlobnotehnični priročnik 1/2 1600.— 61. Engleski-njemački-francuski-ruski-hrvatski rječnik — klimatizacijska i rashladna tehnika 2800.— SGP »GRADITELJI p.o. sozd IMOS 0. sol. 0. 61240 Kamnik SRS Maistrova 7 , telafon 061-831237.831228 žilo račun SDK Kamnk 60140 - 601 - 32239 IMOS SODELOVALI SMO PRI IZGRADNJI OLIM PIJSKEGA NASELJA M OJMILO V SARAJEVU