V Gorici, dne 10. maja 1898. Tečstf XXVIII Izhaja dvakrat na teden v Štirih Izdaiijih, in sicer: vsak torek in potek, izdaja za Gorico opoldne, izdaja za deželo pa ob kr. vsaka %-rsta. Večkrat po pogodbi. — Večjo Črke po prostoru. Naročnino in oglase je plačati loeo Gorica. „Goriška Tiskarna« A. Gaurščelt tiska in zalaga razen ..Soče, m -Primorca- še »Slovansko knjižnico««, fcitoir. izhaja mo.seuiio v snopičili obsežnihU do 0 pol h>r;_ stan« vseletno 1 gld. 80 kr. ~ Oglasi v *81ov. knjižnici •> so račiuiijo po 20 kr. peHt-vrstica. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. >>»j Bog in narod! «««- <~Gor. Tiskarnam A, Ustanovitev mizarske isdrup. »Trgovsko obrtno pospeševalno društvo" je priredilo v nedeljo dne 8. t. ni. sliod mizarjev v Solkanu /. namenom, iste združili v jedno cololo, da si ne delajo drug drugemu nezdrave konkurence. Shod se je vršil v prostorih gostilničarja gosp. Mozetič-a, kateri je radovoljno prepusti svojo dvorano v ta namen. Otvoril gaje predsednik trgovsko-obrtno pospeševalnega društva g. dr. Henrik Turna približno z naslednjim govorom: Namen današnjega shoda je, kakor vam že znano, ustanoviti mizarsko zadrugo. Do sedaj je vsak izmed vas gledal le na to, da sam za se napreduje, ni "pa gledal, da bi skupno obrt povekšal in izboljšal, ampak nasprotno je skušal vsak svojega sovrstnika zatrdi. Zadruga ima namen, da vas vse združi, povzdiguje obrt in s tem daje izgled obrtnikom. A ko se vsi skupaj združite, bodete tudi toliko dobivali podporo od vlade. Ista je namreč določila okroglo vsoto 75.000 gld. v ta namen, da podpira zadruge in s tem obrtnike. Tako je dobila mizarska zadruga v Mariauu kmalu po ustanovi 5000 gld. brezobrestnega posojila, letos pa 2000 gld. podpore, bi če ne zaradi drugega so vsaj radi tega združite, prvič, da dobite lahko podporo od vlade, drugič pa, da se ne bodejo vaši izdelki prodajal) po svetu kot roba d i ('.orni on s, ampak kot solkanski izdelki. Na to predlaga govornik, da naj so odobre že danes pravila, in če se oglasi zadostno število članov, izvoli osnovalni odbor. S temi predlogi so vsi navzoči zadovoljni, in na to prečita gospod predsednik dr. Henrik Tu m a na kratko glavne točke pravil, katero je on sestavil, največ po vzgledu d ti n a j s k e m i-z a r s k o zadruge. Omeniti nam je samo najbolj poglavitne ločke. Ime zudruge se bode glasilo. 'Za-d r u ž na p r o d a j a l n i e a m i z a r j o v v Goric i vpis a n a z a d r u g a z n o-o nt e j e n i m j a m st vo m». Vstopnina so določi na gld. 0, glavnica pa na 150 gld. Slednja se lahko vloži na jedenkral in so Roman Iz časov Kri»tusovlh. ANGLEŠKI SPISAL LUDVIK \VALLACE. Poslov. Podravski. (Dalje). ČETRTA KNJIGA. In evo, ta dan je bil blizu. Srečal ga jo, ne revnega in zapuščenega... takrat bi se mu utegnil še smiliti... marveč bogatega in ošabnega, še ošabnejšega nego pred leti. Maščuje se nad njim nečloveško, okrutno ... Kje, kedaj, na kak način, o tem sedaj ni niti Mislil. Torej nikako čudo, da je šel turoben »n zamišljen. Ravnokar sta zavila s tovarišem v hrastov drevored, ki so je raz malo strmino raz-'°gal na ravnino; na desni strani te ravnine so bile zelene livade, na lovi je štrlela kvišku &ola skala. Iž nje se je stekal slavni ka-stalski vrelec. K njemu je drla neštevilna Množica peš, na konjih in vozovih ; seriji so nosili v nosilnimi' ženske. Prodrši' skozi guječo, je Ben-IIur zagledal vrelec, stekajoč se iz skale v črno, mramornato rupo, odkoder je šumeč in peneč se izginil, kakor skozi lijak. Pri vrelcu pod nebom, v skalo izklesanem, je sedel osivel duhovnik t dolgo belo potem obrestuje zadružnikom po 0%, ali se pa lahko vlaga polagoma po 1 gld. na leden. Članom zadrugo sprejemajo se mizarji, mizarski pomočniki in tesarji, vsak je lakoj zadružnik, ko plača vpisnino. Odbor sestavljal se bode iz načelstva in nadzorstva, prvo bode štelo 7 članov drugo pa 15. Omenili nam je tudi, da zadružnika začasno izbriše načel-nislvo in nadzorstvo, popolnoma izbrisati ga pa more samo občni zbor, kateri bode vsako leto dvakrat. Vsa pravila, kakor jih je sestavil gospod dr. Henrik Turna, za kateri trud mu naj bo hvala ne samo solkanskih mizarjev ampak vseh Slovencev, so -o sprejela jodnoglasno. Na to so se oglasili sledeči mizarji, da pristopijo k zadrugi: Makue Anton, Zavrtanek Jožef, Ličar Andrej, Gomilščok Štefan, Duljak Ivan, Po-boraj Alojzij, Terpin Leopold, Boškin Anton, Braluž Alojzij, Ohlokar Janez, Kodolja Blažko, Suligoj Matevž, Rašin Gregor, .bih Anton, (iašperšič Jožef, Bollar Frane, Milost" Anton, Srebrnič Janez, Bivoolj Andrej Anionov, Koiuelj Jožef, (lomilšček Anion, Juh Frane, Juh Jožef, Trušiiovoe Jurij, ti vsi iz Solkana. Daljo Ornigoj Anton iz Gorice in Bavčar Franc iz Sela. Osnovalni odbor so je sestavil iz mizarjev gg.: Zavrtanek Jož« f, Ličar Andrej, (lomilšček Štefan, Boškin Anton, llvnigoj Anton, Ohlokar Janez, Ko molj Jožef. Predsednik dr. Henrik Turna se še zahvali vsem miza. ¦ •<) za lako številno udeležbo in za ušla.iO' Hov zadrug.-, katera skoraj gotovo njega »olj veseli nego solkanske mizarje, kaloi m v korist so je ustanovila. Ko so so Solkauci s trikratnim živijo zahvalili gospodu dr. Henriku T u m i, so je zaključil shod. D O F I SI. 1/, BllJ. — (Nadaljevanje). — V pojasnilo notice z dne "-1-1. m. ni. še sledeše: Županstvo v Biljah obstoja od I. 18SS., katero smo si nekateri občinarji le z velikim trudom in vsestranskimi prošnjami prav težko pridobili. V lepe m m i r u i n p r a v i ,. Gabršček (odgov. J. Krmpotič) tiska in zal. brado in z nizko na oči potlačeno kučmo — prava slika puščavnika. Sedel je ravno, resen in molčeč. Popotniki so se mu po vrsti bližali. Jemal je iž njihovih rok denar ter v zameno zanj dajal jim list papirnika. Po potapljanju istega v rupi so popotniki pozorno čitali to, kar je napisala nanj nevidna roka — in prerokovanj jej ni zmanjkalo nikdrr. K vrelcu se je ravnokar približala skupina ljudij, ki je obrnila na so splošno pozornost. Celo Ben-IIur jo je radovedno ogledoval. Spredaj je jaha! na konju jezdec, vodeč na vrvici velhloda nenavadne velikosti. Dva, kakor oglje črna sužnja sta jez-darila zadej s sulicami v rokah. „Knko zal velblod!" so klicali gledalci. »Velblod in poleg tega še bel." Nemara sedi na njem kak knez, kdo ve... nemara kralj?" „ Kralj i jezdijo na slonih." »Na Apollina! To ni niti kralj, niti knez. marveč zgolj ženska J" Mod tem, ko so se mod zbranimi ču!e lake in tem podobne opazke, so se tujci čimdalje bolj bližali. Velblod je bil od blizu še lepši. Šel je, žvenkljajoč s srebrnimi zvončki, lahko in gibčno, kakor bi ne čutil teže, ki jo je nosil na hrbtu. Pod nebom na slonu je sedel starec s suhim licem podobnim pergamenlu, a poleg njega ženska, v megli pajčolana in čipek. Na slogi smo preživeli .1 dobe, županovali je bilo vesolje — starašine so bili cvet občine. Da je šlo tudi sedaj vse «mimo», ulo-s t o j n o», a «no» b u r n o in n e m i r n o, se imamo zahvalili dopisniku »P. L.*, kateri hvali »f.ijmoslra* in »F. Orla", katerega poslednjega v Biljah ni. — A že pri nastopu Čelrlo dobe je napravil naš proč. g, kural «in sodrngb iz maščevanja proti dopisniku »Soče* — da ga čim prejo izbaene — rekurz proii razpostavljenemu volilnemu imeniku (zaradi miru!), kateri rekurz je tudi slavno c. kr. okr. glavar.-lvo odobrilo ter s tem iz ničovih uzrokov provzročilo občini blizu 110 gld. nepotrebnih stroškov. Da bi se g. kural št; bolj maščeval, jo prečiial v nedeljo pied volitvami izpred oltarja 7 zapovodij volilcom, in sicer; 1. „Volile izobraženo, razumni« in trezne može", ¦•¦- jo oznanjal ubogemu, zbeganemu ljudstvu, sam p« je volil moža, pravdarja z dušo in telesom in pravdarskoga mošetarja. ~\ »Volilo može, kateri gredo večkrat v letu k spovedi", sam pa je volil take, kateri se približajo k večjemu onkral v lotu spovedniei - kar je večinoma znano. H. »Ne volilo takih, ki jedo ob petkih meso", sam pa jo volil mesojedce, dasiravno na to opozorjen. •t. »Onih, ki so prepirajo z duhovnikom, no volite", a sam je volil osebo, s katero živi v sovraštvu, kakor se je sam izrazil. 5., 0. in 7. točka mi niso ostale v spominu, kajti to je bilo odveč, poslušali v tem miru in ljubezni posvečenem, a agitacijskim namenom zlorabljenem svetem kraju. „VoliIei naj se ne dado zapeljali z vinom in klobasami, kajti volitev je prosta" —- se jo reklo v cerkvi, a ravno stranka g. kurala jo v tem največ zagrešila — le da jej jo primanjkalo klobas. Pred volitvami je imel gosp. kural shode in posvetovanja s svojo stranko na domu, v krčmi in celo v cerkvi. Izvolil'1 so se polokači, agitatorji in mešetarji, katerih pogl.ivili namen jo, ljudstvo zapeljavali, mu žugali in obljubljali. Obljubaval seje zaslužek pri novi opekarni, a krčmarjem se je žugalo z bojkotom. Izdala se je parola: »n e voliti bogatincev in kapitalistov". golih njenih rokah so se lesketale zlate zapestnice, na prstih je imela dragocene prstane. Skozi prozorno, z zlatom in koraletami pretkano mrežo, so jej silili na dan črni lasje. Pazljivo se je ozirala naokrog po množici ter si bržkone ni domislila, kako je med njo sama vzbujala radovednost. Čudna reč, navzlic običaju, navadnemu med višjimi stanovi v lom kraju, lica ni hr.ela zakritega. A to lice jo bilo zalo, mlado in lepo okroglo; ni bilo belo, kakor lica Grkinj, niti zarjavelo, kakor Rimljank, niti rudeče, kakor nčerk Germanije ; skozi nežno,' prozorno polt ji je prebijala kri, pobarvana z vročimi žarki egiptovskega sobica. Velike oči je imela po vzhodnem običaju pedbarvane, radi česar so bile videli še večje. Rudeča usta, odpirajoča se pri smehu, so kazala leskeče se bele zobe. Z vse postave je odsevalo nekako kraljevsko veličanstvo. Na njen ukaz jeElijopec peljal velhloda prod vrelec ter pomignil živali, naj poklekne. Na to je vzel deklici iz rok srebrno kupico ter jel vanjo natakati vode. Toda prav v tem trenutku se začuje ropot voza in topol skokoma dirjajočih konj. Zbrana množica osuplo zakriči ter se jamo umikali na vse strani. »Pozor!* zakliče Mallub Ben-IIuru. »Rimljan nas hoče poteptali!* Stranka podpisanega je s poštenim namenom poslala po zaupni osebi gosp. knratu svoje kandidate, a prečasliti je rekel, da se »e vtika v volitve — med tem ko je bilo že vso našuntano. Vdan volitve, dne ] 9. m, ni„ pa so njegovi pristaši na vse zgodaj tekali in lovili. V III. in H. razredu je šlo vse gladko, po ž olji in v o i j i gosp. knratn, kakor na-hujskano. V I. razredu pa smo veleposestniki zmagali le s tem, da smo volili sami sebe, da so lako olmeino pogubi v morju nasprotnikov »bogastva". Tudi tu so bili ku-ralovi pristaši gotovi zmage. Tako še je vršila volitev v četrti dobi, Je li bilo to potrebno?! NMso li prejšnji župani in po kuralovi «s kr b b izbacneni slarašine skrbeli za blagor, korist in pospeh občine? Kedor pozna Bilje, gotovo prizna, da je prejšnje nesebično, iz volje ljudstva izišlo županstvo — n ne po receptu mladega, neizkušenega novi n e a narekovano — v treh dobah storilo veliko; sila veliko. Po vsej občini, v cerkvi in pred cerkvijo, v župnišftu ter drugod • in ludi v občinski blagajni —- so nahajajo in se bodo iiahajal».pi1ie skrbnega Župnno-vanja dozdanjega, Došlo jo v občinsko blagajno nad 2000 gld. starih, pozabljenih dolgov. Ta denar se je vinkuloval, da bi......10 skrbnem gospodarstvu dozdanjega županstva bodo govorili spominki, a bati se je pri-hodnjV.sti. K sklepu mojega poštenega pojasnila priporočani g. kurala Vrtojbencem kot posredovalca pri prihodnjih volitvah, da bodo' tudi tam volitve mirne, d o s t o j n e,, a ne b u r n e in n e m i r n e — saj je že poskusil pred nekim časom nekje posredovali -t- pa se mu ni posrečilo. Matevž Saunig, veleposestnik. S Srednjega. — Pri nas je bil počil mali zvon. Dogovorili smo se bili, da ga damo prelit in ob enem, da napravimo tri zvonove^ Tudi milodari so se nabirali v ta namen. Slednjič smo res napravili tri zvonove. Čudno pa se nam zdi, zakaj da_so naši skrbni cerkveni oskrbniki zvonove v zvoniku tak6 obrnili, da se sliši njih glas le bolj na Saško stran. Mladenič se ozre, ler zapazi Meseala, podečega svojo čelvorko na sredo množice. Ljudje so še utegnili pravočasno se umakniti, samo velblod je že klečal mirno z zaprtimi očmi, dasiravno so bila konjska kopita samo nekoliko korakov že za njim. t EMjopec je v obupnosti vil roki, starec se je hotel rešiti z begom, toda bil je od ? starosti preokoren in noge so mu odpovedale službo. Ona pa je od strahu omedlela. »Stoj!" zakliče ,na Messalo Ben-IIur, stoječ najbliže. »Nazaj! Nazaj!" Palrieij se prezirljivo nasmeje. Videč, da zgolj nagla pomoč more še odvrniti nevarnost, zgrabi Ben-Hur levega jarmovea za uzdo. »Rimski pes!" zakliče, „loroj U je tako malo.m|ryza človeško življenje?!* S temi besedami je z vso močjo pahnil konje v stran, Vspeli so se po koncu in voz se je prevrnil; Messala jo le, kakor po čudežu, še obranil ravnotežje, toda njegov tovariš Martilus je padel, kakor klada na tla. Množica, kakor je navada, so. je premaganemu prezirljivo smejala. Še le sedaj se je pokazala neprimerna drznost Rimljanova. Iznebivši se vajetij, katere je imel ovite okrog rok, je skočil z voza in obrnivši se k starcu in njegovi tovarišici4 rekel: »Italija je brezverska; morda, jo glas naših zvonov kaj spreobrne" —to si sonaj-brže mislili — ter so zvonove radi tega tako postavili. Žalostno pa je pri tem, da mnogo fa-ranov, ki so za zvonove toliko žrtvovali, njih glas komaj malo slišijo. Ni moj namen, da bi s temi vrsticami komu kaj očital, vendar mislim, da ravno pri obešanju naših zvonov bi bil na mestu pregovor: »Vsakemu svoje"!! Za zvonove so največ darovali: Kosi, Komrežani, Močilarji, Dolinarji, Osredkarji, Ilovčani in nekateri Rutarji. Zdaj pa njih glasov prav malo slišijo. Ljudje so radi tega nevoljni. Ravno radi tega bi se lahko še mnogo povedalo, pa naj to zadostuje. Faran. Domače in razne novice. Namestnik, grof GoRn se je peljal dne 2. t. m. čez Gorico v Smrečjo drago nad Krnico na lov na divje peteline, V Trnovem ga je pozdravil župan, seveda v slovenskem jeziku, nakar ga je namestnik vprašal, če zna tudi italijanski ali nemški. Župan je to zanikal, vsled česar se nista mogla ničesar pogovoriti; namestnik je odgovoril, da to obžaluje. — Kaj, ali da namestnik ne zna slovenski ali ker župan ne zna laški? — Sicer pa rečemo, da za pozdravljanje namestnika na slovenskih tleh ni še dal prav nikakega povoda. Njegov edini korak za goriške Slovence je ta, da je odbil našo prošnjo za koncesijo, češ, ako Slovenci hočete kaj tiskati, pojdite k Lahom! Lepa hvala! Poroki. — Naš ožji rojak g. deželno« sodni svetnik Henrik Cazafura v Rovinju se je poročil z g.čno Marijo Spongia. Mno-gaja Ijeta! C. kr. poštni asistent in reservni častnik v 20. I. b, g. Alojzij L. Delkin v Gorici se je poročil v soboto z dražestno g.čno Viktorijo Bizjakovo iz znane narodne rodbine v Dornbergu, hčerko predsednice tamošnje ženske podružnice sv. C in M. Ljubezniva gospa nevesta je sodelovala tudi pri tambu-raškem zboru »Goriškega Sokola" in je večkrat pohvalno nastopala na odru. — Mladi dvojici kličemo od srca: Na mnogaja ljeta! Shod pri Sv. Luciji. — Dr. Henrik T u m a sklicuje shod pri Sv. Luciji v nedeljo 15. t. m. ob 3. uri popol. z navadnim dnevnim redom. Pričakovati je obile udeležbe. Cerkev Presv. Srea Jezusovega. — Naš stvarni odgovor na znano okrožnico, priloženo tudi »P. L.", je obudil v Slovencih splošno odobravanje. Od mnogih stranij se nam je izrekala celo zahvala, d; smo spregovorili resno in dostojno tudi v tako deli-katni reči. Na to pripominjamo, da »Soča* si je svesta svoje naloge v življenju goriških Slovencev; kakor je govorila doslej odkrito in nevstrašno, kedarkoli je bilo treba, tako dela danes in tako bo delala v prihodnje. Tega naj si bodo čitateiji vedno v svesti. Drago pa nam je, da je tudi mali »D. P." našega mnenja. Tudi on je vnet le za cerkev na starem pokopališču vsled prelepega namena in obsoja odbor, ki je tak6 hitro opustil to misel in kupil nov prostor v ulici Leoni, prepustivši tako popolno zmago liberalcem in zidom. Za cerkev, pravi, nr še take sile, par let prej ali slej, ali Irebalo bi, združiti vse pošteno misleče meščane in ob volitvah vreči sedanjo kliko iz mestne hiše. Ke-dar bi na magistratu vladali pošteni krščanski možje, bi bilo rešeno tudi vprašanje nove cerkve. »Oprostita prosim, prosim vaju oba. Jaz sem Messala. Na staro mater zemljo prisegam, da nisem videl vas, niti vašega vel-bloda. Zaupal sem nekoliko preveč svoji izurjenosti, hotel seru se nekoliko pozabavati na stroške teh ljudij, med tem pa se je zgodile narobe — množica se mi smeje. Naj ji bo to na zdravje!" Te besede je spremljal prezirljiv smeh. Tolpa, klanjajoča se vsekdar drznosti, je na-krat utihnila. Messala zapove tovarišu, odpeljali voz na stran ter obrnivši se k mladi ženski, reče : »Ti si gotovo hči lega spoštovanega starca. Nisem še dosegel od njega odpuščanja, toda potruditi se hočem, da ga dosežem, koj ko mogoče." Ona je molčala. »Na Venero, kako si zala!" je dejal, ter jo meril ves osupel s pogledom. Čuvaj se, da bi se Apollo ne zmotil ter ne vzel tebe namesto svoje izgubljene ljubice. Naj zvem, pod katerim nebom si zagledala luč sveta ? Katera dežela se more ponašati, da je dala življenja tako mičnemu bitju. V tvojih očeh odseva vroče solnce Indije, Egipt je pritisnil svoj pečat na tvoje ustnice. Na mojo vero, predno se obrneš proč od svojega služabnika, pokaži se mu milostljivo: reci, da si mu odpustila. Prosim te, spregovori besedico!" Ona se obrne k Ben-Huriu ;D. P.» je pač še mlad in ne pozna le za obema tEco. Mi jo poznamo pa prav dobro, ker smo imeli že mnogo opraviti ž njo. To je družba, kateri je katoliški prapor le vsakdanji kruh, katerega — tako neumni niso! — nihče ne meče iz ust! Na zunaj tudi strašno drže na svoje katoli-čanstvo, zalo izdaja veiepobožno „Eeo" celo trikrat na teden (saj stroške smo plačevali v velikem delu Slovenci!), v resnici pa se vesele sedanjega stanja v Gorici in ne ganejo niti z mezincem, da bi se stri ošabni greben židovsko-lahonski svojati. Naše zaplembe. — Kako se pri nas v Gorici postopa s slovenskimi časopisi, je pokazala predrastiški pretekli petek obravnava o našem utoku. — «Soča» za Gorico z dne 19. aprila je bila zaplenjena. Redarji pridejo okoli i. popoldne in odnesejo tudi 822 iztisov »Soče" za deželo, ki je bita šele napol dotiskana: zaplenila je torej »Sočo", še predno je izšla. — Izdaja za deželo je bila na to drugače prirejena, predložena cenzuri ob 37a pop. — in ni bila zaplenjena. — Dne 20. aprila je šel naš šef na redarstvo in zahteval uradno potrdilo, koliko iztisov »Soče" za deželo je bilo zaplenjenih. Šele zdaj so se jim jelena redarstvu odpirati oči, da so nam pobrali nekaj, do česar niso imeli pravice. Toda gospodje na redarstvu niso nikdar v zadregi. Hitro so nam doposlali drugi odlok, da se zaplemba razteza tudi na izdajo za deželo, a niso pomislili, da »Soča" za deželo je prejšnji dan že izšla, ne daje bila zaplenjena in ne da se je mogla zapleniti. Sodnija je — to se vendar umejc samo po sebi! — potrdila zaplembo »Soče* za Gorico in — za deželo. Tekom obravnave je govoril državni pravilnik dvakrat in naš šef tudi dvakrat. D. p. je naglasa!, da polit, oblast sama ima pravico, zapleniti kak časopis (— Da, a 1 i ne, predli o izide. Ured.) — Naš šef pa je naglašal: Zaplenjena je bita »Soča* za Gorico. Toda redarstvo je pobralo tudi 822 iztisov »Soče* za deželo, ki je imela iziti šele 2Va uri pozneje; lista, ki ni še izšel, redarstvo torej ne more zapleniti. Teh 822 iztisov torej ne spada v zaplenjeno »Sočo" za Gorico, ker je naslovljena za dežel o, pa tudi ne v izdajo za deželo, ker ta je izšla pozneje ob 3V2 pop., ne da je bila zaplenjena. Redarstvo je torej pobralo iz tiskarne nekaj, česar bi se ne bilo smelo niti dotakniti. Zalo predlaga, naj se razsodba razveljavi v tem /mislil, da se potrdi le zaplemba »Soče" za Gorico, ne pa za deželo. Sodni dvor se je dolgo časa posvetoval in naposled — to se vendar umeje!! — potrdil prvo razsodbo v polnem obsegu, t. j. potrdil tudi zaplembo »Soče* dne 19. aprila za deže 1 o, ki — ni bila niti zaplenjena! — Naš šef je seveda naznanil takoj vsklic! Na konec te dosti zanimive pravde smo jako radovedni! «Osscrvatorc cattollco? v Milanu je prinesel v številki 30. aprila zopet rezek dopis iz Gorice. V njem žigosa gospodstvo lahonsko-židovske klike in »Corriera", kateremu ploskajo — pravi — celo duhovniki. (Vide afero N a n u t-Budin !) — Pa tudi velepobožni „Eco" ne prizanese. Kar smo mi že davno trdili, prihaja zdaj v srce in glavo tudi resnično katoliškim Italijanom, namreč: da »Eeo" bo pisala o katoliškem gibanju med Culukafri in Hotentoti tudi cele predale, le o spletkarjih proti sveti cerkvi v Gorici se ne upa reči nijedne rezke besede. — Isto pravi »Osservatore"! Proti lahonski kliki na magistratu ni besede! »Osservatore" pravi dalje, da odločujoča sinjorija v Gorici je zaprečila cerkev na starem pokopališču prav vsled lepega na- »Prosim te", je rekla s prijaznim smehom, »zajmi mi s to kupico vode." »Tvoj najpokornejši sluga sem", odvrne ta in obrnivši se, da bi vslregel njeni želji, se sreča z licem v lice z Messalo. Pogledi so se jima križali. V očeh zida je odsevalo sovraštvo in preziranje, v očeh Rimljana pa ošabnost in roganje. „0 zala tujka, a takisto okrutna kakor zala!" zakliče Messala. »Ako si deva iz krvi in kosti, a ne nebeščanka, pa se še vidiva. Ker ne vem, kje je tvoja domovina, ne morem te priporočiti nobenemu njenih bogov, torej te navzlic bogovom v Olimpu, priporočam pred vsem lastnemu srcu!" In videč, da je Mirtilus že de! zaprege v red, se vsede na voz ter se odp Te. Ženska je dolgo zrla za njim, v njenih o ^ ni h.o citati razžaljenja. Ben-Hur jej prinpse vode. Dvignila je kupico k ustom in izpraznivši jo, ponudila ljubeznivo mladeniču. »Vzemi jo za spomin", je dejala. »Polna je blagoslova za te". Velblod, odpočivši se med tem, je vstal ter hotel iti dalje. »Stoj!" zakliče starec. Na to pomigne Ben-Huru. Mladi žid se mu spoštljivo približa. »Storil si nam danes veliko uslugo", reče tujec, »Jaz sem Baltazar, Egipčan. Ne daleč od tod, za vollino Dafne, v senci palm, mena, ker je namenjena v proslavo 50-let-nice vladanja presv. cesarja. — Dalje pov6 tudi, kako zvito se hočejo iznebiti otroškega vrta v ulici proti soškemu mostu, ker nosi ime cesarja F. J. I. — Same lepe reči, katere sicer že vemo l K sklepu pa pravi, da bi bilo treba narediti konec lahonsko-židovskemu gospodstvu v Gorici. Vsi konservativni življi — pravi — bi se morali združiti z onim narodom, mogočnim po številu (t. j. s Slovenci!), s katerim vežejo Lnhe mnogotere vzajemne koristi, da se odstrani klika, ki le na videz zastopa nazore m težnje večine prebivalstva. »Osservatore" ostane pač glas vpijočega v puščavi. Laška duhovščina je isto tako napeta v narodnem pogledu, kakor pristaši »Corriera" ali »Sentinelle". In s takimi ljudmi je nemogoče sodelovanje. Irredente iil! — Govorili bomo sicer zopet o naši »Sentinelli", ali Rog ne daj, da bi jo vsled tega dolžili irredentizma! Tega namreč ni na Primorskem, k večjemu kaka »otročarija!" Toda laskav naslov grde »spie" si hočemo vendarle zopet enkrat zaslužiti! Na delo torej! »S e n t i n e 11 a* ni še omenila jubilejno razstave na — D u n a j u, pač pa je prinesla v sredo na celi prvi strani slavnostni članek o splošni (!) italijanski razstavi v T urin h, prirejeni v 50-Ietni spomin dogodkov iz I. 1848. v Italiji, t. j. v spomin revolucije proti Avstriji!! — In kako lep naslov temu članku ...: 50 annl dopo! (50 let pozneje!), t. j. »la promul-gazione di cpielle liberla slaluarie, che fecero p a I p i t a r e tli giubilo ttitti gli italiani del 4S s b r a n c a t i, d e r i s i, o p p r e s s i; 1" u n i o n e di cpiell' Italia, s o g g e 11 a alla spavalderiu dei principati, in iin' Italia unica e libera" (Čudno, da ni dostavila : »ma noti compiuta!") — O presv. cesarju F. J. I. ni še povedala nikdar ničesa, dopisnik pa govori o cnoslro magnanimo Re e la graziosa Regina», kar je sicer lepo od dopisnika v Turinu! — Dalje našteva sveta imena domovine: Cavour, Garibaldi, Mazzini itd. — m pravi: kdo ve, katera imena bodo naštevali še naši potomci po 50 letih. (Kdo ve, ali se urednikom ne cede sline po taki slavi?!) Zdaj pa pričakujemo še članek o jubilejni razstavi na Dunaju! Eno pa moramo na «SenlineIli» pohvaliti, t. j. doslednost. Ona ne prikriva lega, kar je! Ko smo nedavno v nemški prilogi ponatisnili nekaj prav izzivajoče irreden-tovskih stavkov, nam je zabrusila le v obraz psovko espia* in basta! Taki nasprotniki so vsaj na to stran pošteni! In *.o jim ne služi v sramoto, ker nikdo jih ne more pitati s hinavci, kakor je očitala veleizdajska «E c o d e 11 e A l p i G i u l i e» družbi našega dr. Venutija. V odgovor »Priin. Listu« lit v obrambo poštene trgovine. — »Soča" je že Cesto naglašala s v o j s t v a, ki so potrebna trgovcu ali obrtniku, ako si hoče zagotoviti obstanek in napredek, tuda vselej je naletela na odpor pri takih ljudeh, ki nimajo takih svojstev in računajo le na neumnost odjemalcev ali pa hote zlorabljati geslo »Svoji k svojim!" — In taki ljudje so naša nesreča. — Da je »Soča" postala previdnejša v tem pogludu, je to zasluga — bridkih skušenj, katere smo že doživeli. In v slavnostni številki „S 1 o v. Naroda" ob njegovi 25-letnici je priobčil štajerski rodoljub — menda g. dr. Jurtela — izboren članek o takih slovenskih trgovcih in obrtnikih, katere je slovensko zavedno občinstvo oduševljeno podpiralo, a so vkljub temu propadli, ker niso imeli za svoj posel potrebnega znanja, do resnega dela ne prebiva šejk Ilderim Dobrotljivi, pri katerem sem jaz in moja hči v gosteh. Pridi tjekaj in z veseljem te pozdravijo oni, katerim si rešil življenje." V kratkem sta starec in mična ženska zginila Ben-Huru izpred očij. On je bil očividno žalosten radi tega... VIL Načrt maščevanja. Malluh je v tem prigodku spoznal pogum in gibčnost Ben-Hurovo. Prebrisan poslanec antijohijskega trgovca je dobro opazil, da se Messala in duumvirov sin nista pri vrelcu prvikrat srečala in da je med njima vladala še stara mržnja. Toda — iz kakega nagiba? K rešitvi toga vprašanja mu je pomagal sam Ben-Hur. »Vrli Malluh!" s tem nagovorom se je obrnil po dolgem, turobnem molčanju k tovarišu. »Vrli Malluh, povej mi, ali je moči pozabili na rojstno mater?" Malluh pozorno pogleda mladeniča v lice: bilo je razpaljeno, oči so mu kar sršale od jeze. ,Ne% odvrne po pomisleku; »ako je človek žid — nikdar! Spoštuj svojega očeta z vsem srcem ter ne pozabi bolečin svoje matere." Tako zapoveduje postava, tako nas uče v shodnici (sinagogi)." Ben-Hurovo lice še huje zarudi." (Dalje pride). prave volje in vsemu podjetju sploh ni bila solidna trgovska podlaga. Dr. Jurtela je mnenja, da taki ljudje so prava nesreča za slovensko trgovino in obrt in da čim prej izginejo — tem bolje je! Mi v Gorici imamo še malo pravih trgovcev, ki so bili i z u č e h i za ta poklic. Taki ljudje imajo s trgovino veliko večje težave nego izučeni trgovci. — Pred kakimi 10 meseci se je bavil tudi »Gorriere" s tem vprašanjem in se je rogal nam Slovencem, med drugim s temi besedami: »Kako hočete, da bo navaden pek nakrat dober trgovec s kolonijah...!" Ako bi „G." vedel, da eden ali drugi takih ljudij niti pisati ne znajo, tedaj bi se rogal še bolj, in prav bi imel! Skratka: pri mnogih takih trgovcih nedostaje poleg strokovnega znanja tudi najptimitiv-nejših začetkov splošne omike... In taki ljudje se ne bodo mogli nikdar vsposobiti za dobre trgovce, zlasti za konkurenco s trgovci po poklicu, ki imajo svoje trgovine že utrjene. — No, zalo pa imajo laki trgovci veliko ves domišljavosti, ne dajo si niti nič dopovedati, ne sramujejo se, ako narede v treh pisanih besedah na računu pi t pogreškov, namreč dovolj se jim zdi, da se trkajo na prsi: Slovenec sem! — a vi drugi morate kupovati pri meni. Take vrste ljudje so nesreča za naš trgovski slan, kateri le kom-promitujejo, mu jemljejo veljavo in — kredit. Zašli bi predaleč, ako bi hoteli danes navajati vse rekriminacije, katere se čujejo vsak dan med kupujočim občinstvom! Pride že še čas za to! Treba bo govoriti še o marsičem, da se postavi vsa naša trgovina na s o 1 i d n o podlago, »S o č a" pa ni glasilo goriških trgovcev, da bi morala vse vprek hvaliti, a k o je le slo v e u s k o: marveč upn»v v skrbi za zdravo podlago trgovinskemu napredku mora opozarjati na napake in svarili pred zlorabo slovenskega imena. Okoli »Prim. Lista* in njegovega sinčka v obče se zbira vojska samih nezadovoljnih življev, kakoršnih je povsod dosti. Mi skrbno opazujemo to manevrovanje in ga danes ali jutri tudi primerno osvetlimo, a mudi se nam ne! — In tako tudi mm-jemo, zakaj se je spravil tudi na ono veliko tvrdko, katero smo Slovenci postavili v boj proti tistim lahonski m, ki so nas vedno tlačile. Mi smo ga že enkrat stvarno in resno zavrnili, a še ne miruje. Evo, kaj je zopet priobčil v 13. štev. z ilne 2. t. m.: »Nova s o d n i j s k a u r e d b a glede majhnih tožb je lahko uso.lna podjetnikom, trgovcem in obrtnikom, kateri pridejo v denarne stiske. Brezsrčni zalagatelji jih lahko v malo dneh posadijo na cesto. Temu prilog je to, kar se je zgodilo nekemu našemu trgovcu v Gorici. Od gotove strani, dasi mogoče proti svojemu prepričanju, toliko stavljena in zagovarjana trdka, katera se je, vtihotapila v mesto o žalostnih dnevih lanskih volitev in prodaja na debelo — je vrgla na cesto enega naših trgovcev. Ponavljamo: trdka ni katoliša, ni narodna, je velekapilalistična. Seve je težko pripoznati svoj pogrošek - posebno če... Mi ne moremo drugače, tudi če nam plačajo". * * * Tako »ljubeznivo" v obliki piše »P. List", ki bo zahteval vse možne obzirnosti od naše strani! Kako krivična pa je taka pisarija v stvarne m pogledu, evo dokaz, kateri smo si oskrbeli iz svojega nagiba. Slovenski pek je pričel po lanskem bojkotu tudi trgovino s kolonijah. Šlo mu je izvrstno, kajti imel je res vedno polno šta-cuno. Hvalil se je celo sam, da mu gro dobro. In res bi se mu m oralo dobro goditi, kajti prodajal je prav veliko. — Ali čudo! Mož je silno veliko prodajal, toda velelrgovcem, kjer je jemal blago, — ni plačeval. Mož je cenjen le na neznaten kredit, toda ona tvrdka, katero »P. L." tako ljubeznivo napada, mu je zaupala do 19. oktobra 1897. celih 1935 gld. le moke na račun „Ersto Ofen-Pester D. A. G." in večjo svoto blaga na račun Trudnov. — Umevno je. da tvrdka je morala vskratiti nadaljni kredit in zahtevali, da mož začne tudi plačevali svoj dolg. Na to je mož nekaj malega dal, nadaljna trgovska zveza je bila pretrgana, a ostal je še vedno dolžan 1231 gld. za moko in gld. 131-60 za Trudna (kolonijah.) ~ Bnda-peštski mlin je naposled (v dopisu 20. jan. t. 1.) svojega goriškega zastopnika o*leI, kako more zaupati tolike svote možu, ki je cenjen na 200 gld. kredita, in zahteval, naj takoj toži. Ker se trgovec na vse možne opomine ui niti odzval in kupoval moko drugod, je bil konečno tožen in vsled novega civilnega pravdnega reda je pravda hitro napredovala v toliko, da so trgovcu zarubili nekako za — G00 gld. blaga. Za Trudnovih gld. 13100 pa ni bil niti tožen. (Zadnjič je vzel blago 11. septembra 1897,!!) — Ta »nekatoliška" in »velekapitalistiška" tvrdka bo imela najbrže še kakih 600 gld. zgube. (Koliko zgube druge tvrdke, ni še znano. Govori se, da je še več drugih dolgov !) Vprašamo zdaj: »Ali se pravi to na cesto metati?" — Prav divno razumejo pri „P. L." kupčijo! ,.Velekapitalistiška" tvrdka je torej dolžna, zalagati druge, dokler se jim bo ljubilo, a kedar bi Irebalo tudi plačati, tedaj pa „piš' ti Kranjca v uho!" Tako nesolidni trgovci naj le izginejo, čim prej, tem bolje! Taki nas kompromilujejo na trgovskem pozorišču in silno škodujejo še drugim, ki bi si lahko pošteno pomagali z zaupanim kreditom ! * Čitateljl naj zdaj presodijo sami pi* šarijo „P. L." Premislijo naj tudi, koliko stotisoč bi morala imeti slovenska tvrdka, ako bi hotela kupčevati po tem uzorcu. Ako je imel le ta mali trgovec do 2000 gld. blaga „na upanje", jih je veliko, ki bi ga lahko imeti do 10.000 gld. in tvrdka bi morala imeti pol milijona, ako bi hotela dalje kupčevati! In vendar „P. L." zabavlja, da tvrdka je „ve'l eka p i tali stiska", po drugi strani pa se jezi, ako -zahteva .plačilo od svojih odjemalcev, češ: morala bi še dalje dajati „na upanje", in ne „metati na cesto našega trgovca". „N a S" gori, „n a š" doli, solidno treba trgovati, to je prvi pogoj zdravi,4 pošteni trgovini! Vsaka druga naj pa propade, čiru prej, tem bolje, da ne bode pošteni trgovini v napotje! — 'Pričakujemo-od „P. L.", da popravi krivico, katero je storil! Ako ne, ne bomo ga smatrali resnim listom! — V obče pa dostavljamo, da „P. L," naj se dobro varuje pred špekulativnimi hujskači, ker teh je vedno dovolj, drugače pride še večkrat v lake zadrege, iz katerih ni diugega izhoda, nego pripozaauje hlamaže. Še nekaj t Velenuin in rada! To umeje „1*. L." prav dobro! Vse je na videz tako nedolžno, tako stvarno, tla zapazi strup le pozorno oko, „P. L." .dostavlja: „Seveda je težko pripoznuti svoj pogrešek •¦- posebno če... Mi ne moremo drugače, tudi če nam plačajo". Na to odgovarjamo: Mi dobivamo od one tvrdke le zmerno pristojbino za ogl a s e, drugega nič. Vsa druga reklama je naša prosta volja, kakor se na sploh borimo za osvobojo nafte trgovine in obrti izpod lalionske zavisnosti, kar koristi vsem našim trgovcem in obrtnikom. Iti od tega boja imamo mi v e č s k o d e, nego nam dajo dobička vsi slovenski oglasi. Ako je kak list, kateri bi moral biti vedno založen z oglasi slovenskih tvrdk, tedaj je to gotovo naš! — V dokaz svoje nesebičnosti naj povemo, da smo odklonili ceio oglas one slovenske tvrdke v Trstu, katero smo prej toplo priporočati in je imelo naše priporočilo ludi lep vspeh. Odklonili pa smo oglas zategadel, ker nam je obstoj omenjene velike goriške tvrdke častna zadeva našega naroda na Goriškem. Tržaško tvrdko smo mi že več let prej nagovarjali na vse možne načine, ila bi otvorila v Gorici podružnico, pa — ni hotela. Lani pa, ko smo postavili v (Joriei drugo tvrdko v hoj proti la-honski trgovini, se je začela vsiljevati na Goriško, gotovo edino le v škodo goriški tvrdki — česar mi ne moremo dobrohotno gledati, in zato smo iz svojega nagiba odklonili oglase, odklonili precejšnji dohodek, ue da imamo od goriške tvrdke le novčič nagrade za toliko uslugo. — Takti delamo mi v svoji teukovestno.sti za napredek nase stvari na Goriškem. — Toliko v odgovor „P. U" na jako nekolegijaluo insi-nuvacijo ! Luska ljudska šola v Podpori. — Ker životari ta šola že 0 let, ne da je dosegla postavno število otrok (t. j. 40!!), je sklenil e. kr. pomnoženi okrajni šol. svet že lani, d.i se mora ta šola opustiti. Ta sklep pa se ni izvršil in okraj mora plačevati šolo tudi letos. Nameravano pa je, da se šola opusti koncem letošnjega leta. V očigled tej morebitnosli so Lahi skrpali prošnjo, naj se šola ne opusti: podpisalo jo je — '.55 starišev, katerih nikdo ni Podgorec, marveč večina njih so tovarniški delavci. Nekateri teh so italijanski podaniki iti ti se morajo odšteti, ker nimajo do laške nikake pravice. Ako jim obstoječe šole niso po volji, naj si .sami plačajo laške učitelje! — Nekaj starišev niti otrok nimajo! Nekdo, ki je tudi podpisa! prošnjo, goji komaj mulo, da bo šele oče, ako pojde vse po sreči, zdaj pa še nima nijednega otroka! Ta je pač najlepša! - Prošnjo so dičili tudi križci osek, ki za vso reč nič ne vedo. 11. t. m. bo posebna komisija preiskovala, koliko otrok imajo vsi prosilci. Opozarjamo dalje po skušnji, katero imamo v Gorici, d a n i merodajno seda n j e š t e v i I o otrok, ako bi jth tudi slučajno bilo -*(), ampak petletna povprečni ca. V teku zadnjih 5 let morajo torej izkazati :>O0 za šolo godnih otrok! Ako ima otrok danes I 2 let, mu šteje 0 let, ako ima otrok le 8 let, niu štejeta 2 leti itd.! — Na tak način ne dobe niti povprečnice 30! - Otroke iz Italije treba vsekakor odšteti! Lep prtuicr! — Mlado društvo »Lira* v Komnu je priredilo veselico 1. maja, katera se jo v vsakem pogledu krasno obnesla. Društveni odbor je odločil od dohodkov j eden s t o t a k za »Šolski dom* v Gorici. To je prvo pevsko »i bralno društvo na Goriškem, katero je pokazalo, kaj more storiti dobra volja in požrtvovalnost. Bodi za vzgled vsem drugim ('ništvenikom! Razglas. — Dne 2. maja t. S. ob 10 "ri predpoldne je bilo v deželni hiši eden-deseto srečkanje deželnih obligacij, izdanih '°!a 1888. — Izžrebale so se naslednje: Vrsta A št. m za 1000 gld. — Vrsta A štev. 50 za 500 gld. — Vrsla A št. 28 za 500 gld. - Vrsta B št. 19 za 500 gld. — Vrsta B Slov. 8 za 500 gld. — Vrsta B Štev. 84 za 100 gid. — Deželna denarnica izplača te ohligacije dne l. avgusta t. 1. v nominalnih zneskih proti povrnitvi dotičnih obligacij in hstih odrezkov, kleri še ne izleko 1. avgusta t. 1. Plsarska služba.'— Dobro znani pisar Pri c. kr, okrajnem glavarstvu v Gorici, g. Peter škodnik, je težko obolel ter nameruje se odpočiti od dolzega in vestnega dela; zato se sprejme koj izurjenega pisarja, ki mora biti zmožen slovenskega in nemškega jezika proti mesečni nagradi 30 gld. — Prošnjo je vložili do 20 t. m. pri c. kr. glavarstvu. Listnica uredništva. — Dopisniku iz Ljubljane: Težko nam je sprejemati lake dopise iz središča Slovenije, a še teže jih je odklanjati, ker govore resnico. Za poskus priobčimo Vaš dopIsVplflioTuTft številki. — G. I. B. v Š. Takih dopisov kakor poslani, ne moremo v celoti priobčevati. K večjemu, če ga na kratko omenimo. Kaj drugega bi nant bolje došlo. — G. dop. Jz Komna" — prihodnjič. Poroči!« raviinleljstva „Trs,'ovsko-obilne zadruge'* v (Joriei z neomejenim jamstvom, za opravi i ni mesoe april 1S!»S. 1. število zadružnikov dne J. aprila 1SDS . HX< Naraslo tekom mesecu za........ -JS Padlo tekom meseca........... l Število zadružnikov dne I. majn jo 2. Število deležev dne i aprila . . Piiraslo deležev tekom meseca . . . Odpadlo...... Število ifclfžev dne I. maja znašalo je X Sveta vplačanih d.dežev do I. aprila tekom me.se. , izplačanih Svota vplačanih deležev dne I. maja . Tižl^ijor Svota podpisanih deležev po m l kron dni! 1. maja ............ifii.illd- I. Predujmov je hilo izplačanih dne t. aprila |li>7i:»-:« Priraslo tekom meseca........I?!)!l7- Odplačalo „ ......... SJ7-:1, Stanje predujmov dne 1. maja .... |i>'.ISs;j-."». Iiopnltiilui zaklad znašal je I. aprili Tekom li.e-.eea doplaealo se j, asalo Sli-.* Mttl i la.JS Ki on >j<;si 7-70 . Ti- le ItHMčSO dopolnilne^, zaklela dne 1. nrija :!SJ|.Mi . Tekom meseca prosilo je 18:. prositeljev za predujme v znesku.......'„M70|ie:iS Dovolilo se je v znesku.......KiiMitiii- Izplačalo , ........rtll.VMK . Hranilno vlom* M, znašle dne 1. aprila 7s::,VKL> Vložilo *,. jo tekom meseca..... loSMi-M Izplačalo „ . ......i:i710- Stanje hranilnih vlojr dne I. maja . . Sot7.VliS v SS knjižicah povprek po !i| i kron .Yi vin. . liolovine v Mucajni.-i dne i. aprila . M-VJ !H- Svota prejemkov tekom inesiva .... 10UJ7 '*¦! , izdatkov ......-iuln:i'.»7 Saldo v ida;:ajniei dne I. maja . . . . 177lil'.> '.t. UetcuneiM prometa hlačnic <»l dne I. aprila ilo lin- I. maja ..... fc.V.S|--|!l Hranilne vlo-e ut.te-a.ijcjo se po 4'„•'..• Predujmi vračap. m. v en ah veeiedenskih ohrokih z ohreslmi ,red po dogovoru. Tonila na kraj-i fa- ii:i men.iico „«. ol.restujejo po .V7o,.„. Sejaiauiaieljslva je vsak p->.....leljek oh Aesti uri zvečer. Radodarni doneski. /ai mSltHfo*: Prejelo upravuišlvo: Korčič Josip iz Preserja'pri Komnu uditino za IS'1'7. in 1S'»S. leto I gld. Pri položniri »Sloge": Ivan N. Muro-vec, dekan v Cerknem, pošilja nduiue il gld. (za sebe, Veko.slav Ravnikarja, kaplana Ivan Kovačiča in nadučilelja Andrej Trebše-la) ter :\ gld. doneskov (d gld. za svojem in 1 -Id. v imenu kaplana Ivan Kovačiča). — Anton Kazafura, nadučitelj v Št. Martinu gld. i{-70, in sicer udniue: za sebe t gld., žup nika los. Kodelja 1 gld., učitelja Ivan Vujra v Vedrijanu 50 kr. (in M) kr. doneska) in Ivan Kristančiča, posestnika v Višnjevka ."jO kr. (in 40 kr. doneska). Za ,, Šolski dom" : Pri Petru na dražbi prodana tinta gld. :>•#>. —Gospiea Ana Šlanla iz Podpore :t gld. Za Ohovinov spomenik: vikar Oroslav Mcreina 1 gid. Razgled po svetu. Nemiri v Italiji radi kruha prevrat v Milanu. —- Podraževanje kruha, oziroma moke, je tako razburilo že itak pre-siromašno-ljudstvo v Italiji, da je začelo nasilno klnibovati civilnim oblastnijam in celo vojaškim bajonetom. Po vseh glavnejših mestih za avstrijske Lahe prebiažeue Italije so se pripravljale velike demonstracije proti po-draževanju kruha in tudi radi potnaujkanja dela in -zaslužka. Prebivalci Floreiiec, Padove, Bericlk, Runa največ p i Milana so dali od-duška svojim občutkom s tem, da so razbijal; oktia in se prilaščevali potrebnega živeža, da ne poginejo gladu. Nemiri po vsej državi in gibanje ntvadovoljnežev je prisililo vlado, da je uporabila skrajno silo in preglasila obsedno sta sije v Milanu, kjer so se demonstracije pretvorile v pravi prevrat. Ljudstvo jo po ulicah nastavilo barikade, katere je sestavilo iz vseh možnih predmetov, n. pr. vozov, zabojev, kamenja, trgalo je napise raz prodajainie, donašalo pohištvo in druge reči na cesto, da le bolj utrdi svojo zaslombo nasproti vojaškim krdelom. Ne le v eni, nego v mnogih ulicah Milana so priredili ogromne zaslombe, da so imeli vojaki precej posla, prodno so vse razbili. Nezadovoljno ljudstvo je uporabljalo vsakovrstno orožje proti vojakom: revolverje, kclce, puške, nože itd., zasedlo strehe hiš, s katerih so lučali na vojake koree, kamenje, streljali iz revolverjev in pušk tako, da je moralo vojaštvo najstrožje nastopati in uporabljati skrajno sredstvo, namreč ne samo streljati na napadalce raz streh, nego odgovarjati napadalcem tudi izza barikad, od kjer je bilo vojaštvo pozdravljano s kamenilim dežjem. Komaj so vojaki prodrli ono barikado, so morali znova začeli pri drugi, pri nekaterih so morali nastopiti tudi topničarji s topovi. Vojaki so ranili neštevilno oseb in mnogo njih ubili. Pozorišče je bilo grozno, kajti tudi prostovoljna družba rdečega križa je prišla pomagat ranjencem. Glavni zapovednik vojaštva je pooblaščen z uporniki najstrožeje postopati. Zaprto je več urednikov raznih časopisov, kateri so ob enem ustavljeni, n. pr. »II Secolo«, Jtalia del popolo*. Zaprto je tudi nekoliko poslancev, kateri so bili zasačeni pri uporu. To vse se je zgodilo v soboto, 7. t. m. Z velikim naporom je vojaštvo vzpostavilo red. Nezadovljno in do skrajnosti lačno ljudstvo je uničilo brzojav, telefon, razrušilo železniške in tramvajske tire, užgalo vagone in z istim napravljalo barikade. Vse vesti o prevratu v Milanu so netočne, ker je vlada prepovedala brzojavljati o nemirih ne samo v navadni besedi, nego celo v dogovorjenih številkah. — Take reči se gode v toli stavljeni Italiji edino radi kruha, ki ni niti tako drag, kakor pri nas! — Naši irredentovci so pač mojstri: hva-lisajo Italijo, a ostajajo radi v Avstriji! Odprava eolniiic na žito. — V Italiji, na Francoskem in na Portugalskem so radi droginje začasno coluino odpravili. Tudi v nemškem državnem zboru se je govorilo o začasni odpravi take coinine, a doseglo se ni nič, češ, da je ta draginja le začasna in zatorej da ni nikakega pravega vzroka za odpravo. Sekeijski načelnik v trgovinskem mini" slerstvn, dr. Stibral, je šel v Budimpešto radi jednako odprave, a ogerska vlada baje noče nič slišali o njej. Špansko-amerišKa vojna. — V Španiji se pojavljajo dan za dnevom skoro po vseh krajih nemiri, in tako so izgreduiki v mestu M u r c i a osvobodili jetnike, opleuili zalogo dinamila ter ustavili promet na železnici. Vsled neugodnih poročil o vojni narod godrnja ter se upira dinastiji. Hadi lega je kraljiea-regonlkinja izjavila, da namerava odložiti regentslvo. Listi poročajo o raznih demonstracijah v Madridu, londonski časniki pa pravijo, da je Madrid miren ter da stoji večina prebivalstva na strani regenlkinje. S Kube in 1'ottorica so brzojavili v Madrid, da nikakor še ni pričakovati lam, da bi se drznile ameriške ladje približati se lukam, in radi tega namerava španska vlada poslali takoj l' oklopnici, ž križarici in II transportne ladje iz Inke Kadiks, proli Filipinskim otokom, da preženejo od lam Amerikaneo, potem se lotijo bombardovanja kalilomskih pristanišč, filode M a n 11 e trde poročila, da je ameriško brodovje že bomborduje, ali Manila je bajt: iako utrjena, kakor je sporočil v Madrid prejšnji guverner na Filipinskih otokih, P r i m o d o H i v e r a, da morejo Ameri-kanci polastili se nezavarovanih krajev, loda Manile da ne vzamo nikdar. Iz ila bane na Kubi sečnje, da stoji večji del amerikauskega autiljskega brodovja pred luko Cirdenas (120 km. proli vshodu). Pred HabaiK) stoje samo '.i ladje. Španska oklopnica ,('.iude Venadilo" je zajela neko atnerikansko transportno ladjo. V Madridu vlada radi tega veselje. Gibanje amerikanskih ladij se drži, kolikor mogoče, tajno. Teden dnij že pogrešajo torpedovko »Kriscon*. — Ladja „Cily of, Peking" odide iz San Frančiška proli Manili z vsem potrebnim materijalom, da popravijo poškodovane svoje in ujele španske ladje. Francoski parnik BLtrayelle" so zajeli Amerikanci, ko se je hotel ustavili v pristanišču v O a b a n i, in sicer radi lega, ker je baje ti osel iz španskega pristanišča. Amerikanci slutijo, da je bilo na brodu vojaštvo, namenjeno za Ilabano. Parnik BLal*ayelte* so Amerikanci spet spustili na svobodo. Zjedi-njene države so se pa ludi priložilo pri p o r l u g a I s k i vladi, ker je iz L i z b one odšlo 000 zabojev s slreijivom in živežem za špansko eskadro, ki sloji pri kapverdiških otokih. Zadnja zasebna poročila o Filipinih Ude, da so Amerikanci zajeli C a v i t e. V boju sta padla tudi -2 španska Častnika. Daljna poročila trde, da Amerikanci so se baje že polastili Manile; mrtvih ;e neki mnogo ljudij. Meslo so na raznih krajih už-gali. Toda-uradno to še ni potrjeno. Špartnki parnik .Alpiionso XIII.* je prišel srečno v P o r t o r t k o. Na njem se nahaja mnogo živeža, 500 vojakov, 30 častnikov, mnogo pušk in streljiva. Hadi tega se vesele v Madridu, listi pa dostavljajo, da potrebujejo živeža še bolj na Kubi, ker po poročilih ga lam jako primanjkuje. Pri II a ban i so Amerikanci baje hoteli priboriti si pristop v pristanišče, ali Španci so jih neki vrgli nazaj tako, da imajo veliko izgubo. V pomoč za K n b o je odobril senat Zjedinjenih držav predlog zakona, s katerim se pooblašča predsednik Mae Kinley poslati ustašem na Kubi orožje in strelivo ter ljudstvu, ki trpi glad, živeža in zdravil. Tje odpošljejo tudi vojakov, ali teh je težko dobili in kar jih pride, so kaj malo rabljivi. Tako so v T a m p i za kubanski kontingent obljubili dali 2500 mož ali spravili so jih skupaj komaj 700 in še pri teh ni ne duha ne sluha o kaki disciplini. Kakor se poroča iz W a s h i n g t o n a so poveljnik in častniki avslro-ogerske korvete „Donau" pred kratkim položili vence na grobove pomorščakov, zakopanih v Mabani, kit so umrli v eksploziji vojne ladje «Maine». Zjedinjene države se za ta. kolegijalni čin posebej zahvalijo naši vladi. Razgled po slovanskem svetu. Politično društvo »Edinost" je priredilo dne 1. t. m. shod v Barkovljah. Razni govorniki so razpravljali o tržaških razmerah in je shod vsprejel več resolucij, mej katerimi je gotovo najvažnejša naslednja: Javni shod, zbran dne 1. maja 1898. v Barko vljah poživlja okoličanske zastopnike, r."j si ižposlu-jejo avdijenco pri Nj. Veličanstvu, da mu razkrijejo naže težave in mu pokažejo kelih našega trpljenja. Predlože naj našo prošnjo pred najvišji prestol, da s.- nas usmili Nj. Veličanstvo, da nam no bo treba do dna izpiti tega keliha". Pač- zadnji čas je, da se cesarju pojasne tržaške razmere, Morda se potem obrne kaj na bolje? Iz Voloske. — Nadvojvodinja Marija Jožefa je zapustila Lovran, kjer je bivala sedem tednov. Povodom odhoda so Lovran in Iko dne 5. t. m. slovesno razsvetlil, Slovenska umetnika na Dunaju. — Slovenec Pogač ni k-Na val je pel zopet v dvorni operi ter se v ulogi „Wertherja« toli sijajno odlikoval, da so vsi listi polni hvale o njegovem krasnem petju in igranju, — Gospa Luči I a Pod gorni kova (Tolomei), soproga urednika »Slovanskega Sveta", pa je priredila pred kratkim svoj koncert. Gospa se je izkazala vnovič na klavirju toli izvrstno umetnico, da so jo hvalili z izrazi neomejenega priznanja celo nacijonalni časopisi, .liii:ilc|sko razstavo na Dunaju so odprli v soboto. Na njej bo mogoče predvsem raz videli napredek dunajske in nižje-avstrijske obrti od leta 181-8. do sedaj. Mesto ima praznično lice; cesta, y« kateri se je peljal cesar k razstavi, je bogato okrašena, Prišlo je že veliko tujcev na 'o razstavo in 2000 nižje-avstrijskih kmetov. — Nemški listi izkoriščajo ladi to razstavo za svojo posebne namene! Več bomo govorili! —Odbor akadem, društva »Slovenija'4 nam naznanja, da slovanskim gostom je na razpolago njena čui it v ulici florelli 12 j §y se toplo priporoča Slovencem v ^ Gorici in z dežele. Čast mi je javiti, da sem s svojim družbenikom-domaei nom ottoril tovarno soie ifle (sifonov tn pokalic) na Gorišeeku St. 2. pri Vafieku. Nadejam se, da bode naše si. občinstvo podpiralo započeto domačo obrl-nijo in to tem raje, ker bode postrežba točna, pijača izborna po navadni ceni. Odličnim Sto v an jem ndani Josip Hrovatin, io—ti tovarnar. Id. Favlin v Gorici v Nunskih ulicah št. 10 lasproti kohUIuo .I$p1ckii zajca*. Usoja si pripo občinstvu svojo 3:!-21 veliko zalogo nagrobmh vencev vsake vrste, kakor tudi biserne; rož za cerkev, palm, cvetkov za nove maše in poroke, voščenih sveč, križrne, čevlje, nogovice, rakev (truge) vsake velikosti, zlatih črk i. t. d (Pa>» Vse pu nizkih cenah!!! -TPSi Trgovina z jedilnim blagom G. F. Resberg v Gorici, t Kapucinski ulici St. 11 ter podružnici na Komu štev. 2 priporoča to-le biago: Sladkor — kavo — riž — mast — poper — svečo — olje — škrob — ječmen — kavino primeso — moko — gris — drobne in debele otrobe — turško — zob — sol -- moko za pitanje — kis — žveplo — cement bakreni vitrijol itd. :: 20 22 Zaloga pristnega dalmatinskega žganja na debelo ter pristnega črnegra in beleira vina. Krojaški mojster FRANC ČUFERS v Gorici ^ v ulici sv. Antona štv. 1, <^§» <§)> izdeluje in na deželi, posebno pa učencem Ijtul-^1 skih in srednjih šol za obiki naročila. Ambrož Furian trgovec z jedilnim blagom — na Tržaški cesti štev. 4 v Gorici — priporoča kavo, riž, sladkor, moko, žito, otrobe, cement, vse poljske in domače pridelke, prodaja tudi kroglje za igro. Podružnica je: v ulici Parcar št. 10 v Podturnu. Postreže vestno in po zmerni ceni. —- - ----- ^ Dobroznana gostilna a^ ANTONA VODOPIVCA Trstu v ulici Ghega št. 7. je v bližini južnega kolodvora jedina narodna gostilna S prGIlOČiŠGi, katera toči priJtnTi bela i vina iz Vipavske doline. Kuhinja domača z okusno pripravljenimi jedrni. Jurij Mose v Gorici trpveo z manufakturnim (krojnim) blagom v Raštelu št. 7-8 ima bogato preskrbljeno zalogo volnenih, svilnatih in bombažastih sno-vij za vsaki letni čas ter perila in platna iz samega lana za gospoda in kmeta. Najnovejše moderno blago In perilo za vsaki stan, bodisi duhovnike, učitelje, uradnike itd. Največja zaloga volnenih ali žimnatih blazin za postelje ter pogrinjal, vsakovrstnih volnenih plaht itd. Vse blago prodaja po tako nizki ceni, da se ne boji tekmovalcev. 102 Goriško pivo! (na Goriičeku II). Podpisani priporočam svojim p. ti. odjemalcem svojo posebno diduo uležano izvozno, marčno irs ule-žauo pivo najboljši' Ukovo.sli, dobiva ne v sodčkih po »/j. '.... ', in l!H H. kakor tudi v posebnih stekle-tiiruii. Ziijedim naznanjam, da .sem v minolem letu hvojo pivovarno znatno zboljSal in da sem rabil za va-renje dobrega piva le najboljše bla^o: Žatttfki hmelj m lianami jermen. « *_»« h IVn-cr p. it. ulica sv. Antona štev. G. ^* p KI poro Ca ,3* raznovrstno navadno in najfinejše pecivo, ^ kolače za blrmanco itd.. 'r& Lat.-io ia/.prodaja po slarili eeimli. '$$ — 11 .vj ir, ^ Zaloga vsakovrstne moke. LJ Noya bHB v ulici Morelll št. 17. Velika zaloga kotlov vseli vrsl. Baker Koekast v Dlo- Sfnli in kotli zažjranjefran coske sisteme.' Škropilnice proti peronespori, z liilnodti in točnosti. Sprejemljejo v kotlarsko stroko spadajoča deli niklirnnjc sabelj, dvokoles itd., po (aksiiili cenah, da se ne boj 1'rosi so, zapomniti si ulico in Za obila naročila se priporoča ndani A ul 011 Tahaj, 70 i2(;~-i,L> knl!ar-ki mojster. IVoja, i'iii-l»'ii, da .' -i naznanili slavnem zapiKel v Trslu Irpi' #^^'#^##^#^##^#V######^#i ^•"Vi. -at^-ofk,: JfL-otl' o?„-'šJv-^iv,-otL 'Jtl>w„"jT.':a?L"Jtli % kotnisijonulno in špedicijsko ]| 4 poslovanje. f* (§.^. N.iioeila in sieer tnala »- poSiljalvah ^ L, |.o :> k^;. no poiii iu od :i<; k;.' napej pa lt> T?> po žclezuiei, izvrševal bom točno in ceno. "iT* 4>~ HazpoMljal boni razen kolonijalnena. sfij^ jLj bliira tudi dru/e na trj,- spadajoče stvari, L* *5' kakor: sadje, zelenjave), ribe i dr. f\val fT* 4^- se Ik.ui z razpiodavaiijetn domač h piideb -L§> ^ kov. s prijemanjem blajia v svoja skladUča, .^* *5 dajal na i-la nnplačila tn jio.-redoval do- jT* 4^- lično prodajo na korist lastnika &§> ?>- Trgoval boni tudi z vinom na debelo. ,Jj* Tč> Sprej;..em za.-top.-lva trduib ¦ za !r» «~. konkuivm-o ^^lo^obnil^ tvidk in polagam &* L, za ^ fc-wij«» gtt ^P Nadejije se. da 5e me sorojaki do- «|t <^ mislijo, fistajam i>itliL'nini s|ioSLovanjoiu udani L§• 4%i Erisest IV«an, :^ 5V IP! (il.t v ulici S. Francesco štv. 6. si Važno za vsakega. Razprodaja po čudovito nizkih conah: 1 krasna žepna ura (ankor-Remo:.Loir) ¦/. uikloin gravirana, :? letna garancija; 1 olejrnntna verižica k uri z lepim privozkom (pariški sistem. na zahtovanje iz nikla aH pozlačena); 1 elegantna ilirla za kravate jiospodoni iz amerikansko komadov. Teh P-J krasnih predmetov razpošiljam, dokler obstoji zaloga, proti povzetju ali proti naprej poslani gotovini samo za gld. -2*7.~i kr. ibe žepna ura je stala prej 5 gld.). Kar »e bi prijtdo, se sprejme tekom S dnij nazaj. E. Holzer, iso 101-a zaloga ur tn dragocenostlj, Krakovo, Strndom 1^<