PRIMORSKI dnevnik je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maj^ 1945 v tiskarni «Slovènija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. 0 1 z | hK Z co •Ji •Ì* 5 s Cena 600 lir - Leto XLI. št. 166 (12.198) Trst, sreda, 31. julija 198i Včerajšnje avdicije pred ožjim odborom senatne komisije Priho S ?0 s Soglasno spoznanje, da je treba z zakonom zaščititi manjšino pred nevarnostjo asimilacije Danes bodo zaslišali goriškega župana Scarana, nakar bo avdicij konec BOJAN BREZIGAR RIM — še zadnje avdicije o globalni zaščiti slovenske manjšine v Italiji, Včeraj so se ožjemu odboru senatne komisije za ustavna vpra-Sanja predstavili tržaški župan Fran-co Richetti, predstavniki Zveze beguncev Julijske krajine in Dalmacije i Predstavnik tržaške zbornice ge-°logov. Danes bo ožji odbor zaslišal goriškega župana Scarana in s tem 11 aj tri se avdicije končale, razen če bo odbor v septembru odšel v urianijo - Julijsko krajino, da se sreča s prefekti, šolskimi skrbniki in Predsedniki sodišč, vendar to sreča-nJ® še ni potrjeno. Vsekakor je treba poudariti, da je na včerajšnja avdicija zanimiva, ta-k° kar zadeva srečanje s tržaškim žu-Panom kot tudi kar zadeva srečanje ® Predstavniki zveze beguncev. Ta-.° je Richetti predvsem poudaril, da J® napočil čas za zakonsko ureditev dnosov med »italijansko večino in ®ovensko govorečo manjšino«. Zakonca ureditev, je dejal Richetti, mora scaliti manjšino pred asimilacijo in Jamčiti, da bo manjšina resnični de- Pogovor s sen. Garibaldijem javnik obogatitve celotne skupnosti, te cilje pa bo moč doseči, če zakon ne bo vseboval pretiravanj. Tržaški župan je poudaril, da je bilo ustvar-juno ozračje, ki ni zgolj sožitje, pač pa je mnogo več, rast celotne tržaške stvarnosti, česar nikakor ni moč zapraviti. Po Richettijevem mnenju bi torej vsako pretiravanje lahko samo poslabšalo sedanje stanje, saj bi se znova ustvarila stara sumničenja in bi se vrnili tako v čase nerazumevanja. »Če torej ne bo teh pretiravanj, pač pa bp zakon organsko uredil vsakodnevne odnose, ki so jih z drugimi zakoni rešili, pa čeprav samo delno in vseboval druga vprašanja, ki dejansko izhajajo iz mednarodnih sporazumov, ki jih je treba tolmačiti po analogiji, bomo postavili temelje za novo boljšo obliko sožitja in sprave ter tudi rasti celotne skupnosti.« Richetti je tudi izrazil mnenje, da bi bilo primernejše, da bi vlada predložila svoj zakonski osnutek, ker bi bjla razprava o takem osnutku lažja kot pa iskanje kompromisov med posameznimi besedili, ki so bila predložena v senatu. Konkret- NADALJEVANJE NA 2. STRANI RIM —• »Današnja avdicija je bila zelo koristna in pozitivna, še zlasti kar zadeva izvajanja tržaškega župana, saj je bil njegov poseg zelo stvaren. Stvarni so bili tudi predstavniki zveze beguncev Julijske krajine in Dalmacije in koristen je bil poseg predstavnika tržaških geologov. Slišali bomo še mnenje goriškega župana, ki je pred nekaj tedni zaprosil za avdicijo, a se je verjetno njegov dopis izgubil. Poleg tega je prišla na dan še utemeljena zahteva, da bi še za en dan obiskali kraje, kjer živijo Slovenci, da bi izvedeli še za mnenje vodilnih funkcionarjev krajevnih državnih struktur, predvsem prefektov, seveda če bo notranji minister tega mnenja, šolske skrbnike in morda predsednike sodišč. Mislim, da bomo to lahko opravili že takoj po obnovitvi dela po počitnicah in tako v septembru začeli z vsebinskim obravnavanjem zakonskega osnutka.« Tako nam je dejal poročevalec o zakonskih osnutkih za globalno zaščito slovenske manjšine v Italiji, socialistični senator Renato Garibaldi, katerega smo po včerajšnjem krogu avdicij zaprosili za kratek razgovor. V zvezi z mnenjem, ki ga je iznesel tržaški župan na včerajšnji avdiciji, češ da bi bilo bolje, da bi vlada predstavila svoje zakonsko besedilo, smo senatorja Garibaldija vprašali, ali ima morda že kako zagotovilo o tem s strani vlade. »Zagotovil še nimamo. Seveda, kadar bomo končali z avdicijami, bomo sporočili vladi, da smo pripravljeni in jó vprašali, ali ima kaj povedati. Za nas bi bilo precej koristno, če bi imeli vladno pobudo, ki bi lahko sintetizirala tako raznolike potrebe na osnovi poznavanja stanja, ki je verjetno boljše od našega, saj je naše poznavanje nekoliko empirično, morda tudi nekoliko emotivno, NADALJEVANJE NA 2. STRANI kongres ZK Jugoslavije BEOGRAD — Trinajsti kongres ZKJ bo v Beogradu junija prihodnje leto, so sklenili na včerajšnji seji CK ZKJ. člani CK ZKJ so proučili in sprejeli predlog izhodišč za pripravo kongresa ter sprejeli sklep o konceptu izdelave predloga resolucij za prihodnji kongres, kot tudi merila za izvolitev delegatov za 13. kongres ZKJ. V razpravi o predlogu izhodišč za pripravo najvišjega srečanja jugoslovanskih komunistov je po uvodnem poročilu, ki ga je v imenu odbora za pripravo kongresa prebral Vi-doje Žarkovič, sodelovalo devet razpravljavcev. Poudarili so, da je predlog tega dokumenta sprejemljiv, vendar premalo konkreten, predvsem ko gre za posamezne ekonomske in družbene probleme, zahtevali so. da del dokumenta, ki govori o zaščiti družbenega standarda, uskladijo z ustavo in sklepi 16. seje CK ZKJ. V zvezi s tem so opozorili tudi na razlike v pristopu do vprašanja pridobivanja in delitve dohodka v predlogu izhodišč z ene ter v ustavi, zakonu o združenem delu in družbenem dogovoru z druge strani. Do 13. kongresa morajo biti rešena ta in druga prednostna vprašanja razvoja, so poudarib v razpravi, še posebej tista, ki se nanašajo na zmanjšanje razkoraka med programskimi opredelitvami in prakso. Probleme bi laže reševali, če bi na njih gledali enotno, (dd) Republikanci V finski prestolnici obračun sporazumov o varnosti in sodelovanju v Evropi polemični glede lotizacije v vrhovih RAI — Vprašanje javne radiotele-_• Jske ustanove in sploh celotnega b[)lk'ma °*D^ še vedno predstavlja ja- hali kljub spora med političnimi silami, roed članicami vladne večine, . pravkar zaključenem preverja-JU- Vodstvo PRI je včeraj naznanilo, i. ,80 republikanski predstavniki ne cdo udeležili »porazdelitve mest v Pravnem svetu RAI«, ker da bi ob-iih ev svcki v sedanjih pogo-Pomenila »čisto lotizacijo oblasti«. , ? °hnovitvi upravnega sveta RAI, dve re^a rnari<^at' ie zapadel že pred y ma letoma, bi morala razpravlja-ra harlaiTientarna komisija za nadzi-v Je državne radiotelevizijske ustano-w_ na. seji, ki je sklicana za jutri, so • 111 .predstavniki vladne večine šni« Prepričanje, da bo jutri-ien .e^a. končno odpravila neure-ko ° s .j0 v vodstvu 'RAI, medtem širijo imena kandidatov za rnvrwT . šk° mesto. To optimistično pRjP^enje pa je zmotilo stališče Cpl ; ki zahteva predhodno ureditev n«otnega sistema javnih občil, vključ-vp „Z. rešitvijo vprašanja porazdelit- reklame. V ospredju proslave helsinške 10-letnice izmenjava kritičnih mnenj med velesilama Helsinki zaslužijo visoko oceno MIRO KOCJAN Priprave za sprejem sklepne listine helsinške konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, ki so jo podpisali te dni pred desetimi leti, je šla skozi tri obdobja. Bila so razmeroma dolga, saj so trajala od začetka junija 1973 kajpak do prvega avgusta 1975 leta, pripeljala pa so do rezultatov, ki so še danes pomembni za evropsko zgodomno. Začela so se v Helsinkih na ravni zunanjih ministrov, nadaljevala so se v Ženevi ob sodelovanju strokovnjakov z raznih področij držav udeleženk in končala prav tako v Helsinkih na nivoju predsednikov držav in vlad. NADALJEVANJE NA 2. STRANI HELSINKI — Polemična konfrontacija med velesilama, vendar brez preostrih tonov, ki bi lahko negativno vplivali na prihodnja neposredna srečanja, je bila včeraj osrednja značilnost otvoritvenega dneva slovesnosti ob lO-letnici podpisa svečane listine o varnosti in sodelovanju v Evropi. Finski predsednik Koivisto je uvodoma pred zunanjimi ministri 35 držav podpisnic helsinških sporazumov dejal, da se številne nade niso uresničile, da pa odvisi od dobre volje zainteresiranih vlad možnost nadaljevanja procesa zbliževanja. Dopoldanska otvoritvena svečanost je bila priložnost za prvi neposredni stik med ameriškim zunanjim ministrom Shultzom in novoimenovanim sovjetskim kolegom Ševardnadzejem, ki ga prisotni označujejo kot skrajno vljudno in prisrčno. Nekoliko manj prisrčen je bil vsebinski del njunega nastopa. V popoldanskem delu sta namreč spregovorila tako Ševardnadze kot Shultz. Oba sta vse prej kot varčevala s kritikami na račun nasprotne velesile, čeprav menijo opazovalci, da je bil njun nastop vsaj glede oblike manj napadalen kot marsikdaj v bližnji preteklosti. ševardnadze ni povedal nič bistveno novega. Brez pretirane retorike je poudaril, da si Moskva želi sožitje med blokoma in mir v svetu, zato da lahko posveti pozornost predvsem notranjim gospodarskim potrebam. Kot izključno interno zadevo je na kratko odpravil vprašanje disidentov in kritiziral ameriški negativni odgovor na sovjetski predlog o začasni prekinitvi jedrskih poskusov. Shultz je s svoje strani ta predlog označil kot propagandno potezo, pretežni del svojega nastopa pa je posvetil spoštovanju človekovih pravic. Z navedbo podrobnih primerov je podprl trditve, da Sovjetska zveza tega dela sporazumov nikakor ne izvaja. Ob 10-letnici podpisa sporazuma je torej vzdušje v Helsinkih precej manj evforično kot ob samem podpisu. Osem zunanjih ministrov, ki so spregovorili včeraj (med temi je v imenu Evropske skupnosti spregovoril luksemburši minister Jacques Poos) se je v bistvu strinjalo edinole v trditvi, da je treba nadaljevati s procesom zbliževanja, ki ga je začrtala KVSE. Med opazovalci pa vlada veliko pričakovanje za današnje neposredno srečanje Shultz - Ševardnadze. V današnjem sporedu bo spregovoril tudi italijanski zunanji minister Andreotti, ki bo tudi srečal Ševardnadzeja Cene v enem lelu poskočile sa 8,7 od slo Inflacija nikakor ne popušča ser, ~ na drobno so ta me- PrimrSk0Čile sarno za 0.3 od sto v 10 ; 2 junijem, kar je narekova- ga Sencem osrednjega statistične-vitev^ Ista! razveseljivo ugoto-poP ’ da gre za najmanjši mesečni njih i, Zlvljenjskih stroškov v . zad-Pa ìo .mesecih. Manj razveseljivo ceno nejstvo, da so letošnje julijske julikiHu 8,7 od sto ^šje od lanskih Prav ti ln da 80 hi le junija letos ni ja 1 • za 8,7 °d st° višje kot ju-Ictne i°. Pa Pomeni, da stopnja ti y lnHacije nikakor noče popusti-ŠaL anskem juliju je ta stopnja zna-p 8Icer 10,5 od sto. za 0 4 nna je bila ta mesec dražja jptiii’pri* ■ sto v Primerjavi z letošnjiifl larKi./1 11' ln .za 8,7 od sto v primeri z žila z”1 ;juiiJcm. oblačila so se podra-a 0,2 oziroma za 10 od sto, e- lektrika in goriva so zaradi pocenitve kuriv bili za 1,5 od sto cenejši kot mesec poprej, a za 8,8 od sto dražji kot juh ja Jani, stroški za stanovanje so bili za 0,7 oziroma 4 od sto večji, a cene in tarife raznih dobrin in storitev so se dvignile za 0,3 od sto nasproti letošnjemu juniju in za 8,8 od sto v enem letu. Julijski porast življenjskih stroškov za 0,3 od sto potrjuje napovedi, po katerih naj bi draginjska doklada v avgustu poskočila za 3 točke sicer za 2 točki zaradi vzpona julijskega pokazatelja o gibanju cen in za eno točko zaradi seštevka do-sle;- dozorelih decimalk. Avgustovska plača bi zato morala biti za 20.400 lir višja (brez odtegljajev). Kolikšen bo resničen skok doklade, bo sicer uradno znano menda že konec tedna Še vedno polemike zaradi umora policijskega komisarja Montana PAT .KRMO RIM — Dva dni po umoru šefa oddelka za aretacijo mafijcev na begu Montana se delo preiskovalcev nadaljuje z nezmanjšanim zanosom in kljub preiskovalni tajnosti, vse daje slutiti, da so tokrat u-spešnejši kot ob podobnih primerih v preteklosti. Včeraj je notranji minister Scalfaro pred parlamentarno komisijo za boj proti mafiji izjavil, da je vsakič padel kak policist ah sodnik, ko je varnostnim silam uspelo zadati udarec mafijskemu klanu Grecovih iz Corleone-ja. Seveda je Scalfaro posredno zavrnil vse kritike in polemike na račun, pomanjkljivosti in je vztrajal pri o-ceni, da je Montana padel zaradi uspehov varnostnih sil. Med policijo pa to prepričanje ne prevladuje. Preiskovalci so prepričam, da so se mafijski vrhovi zbali Montanovih uspehov, ki pa niso bili rezultat nove politične volje temveč plod neumornega dela pokojnega funkcionarja. Policijske sindikalne sile poudarjajo, da vse sloni na ramenih posameznikov, tako policistov kot sodnikov, ki pa nimajo tiste organizacijske in politične podpore, da bi lahko svoje napore izpeljali do konca. Vse preveč je retorike praznih političnih izjav, zgražanja in votlih obljub. Mafija je še močna, da lahko skoraj nekaznovano mori najzvestejše funkcionarje. Z zagrenjenostjo Mentanovi kolegi ugotavljajo, da ni niti vsedržavno časopisje dalo tistega poudarka umoru njihovega komisarja, kot bi ga lahko pričakovali. Celo na Siciliji je ta umor razen redkih izjem prešel brez vidnih pretresov. Bo predsednik deželne vlade Biasutti danes odstopil? NA 3. STRANI • Soglasno NADALJEVANJE S 1. STRANI no o teh besedilih niso govorili, vendar pa je Richetti izrazil negativno oceno o predlogih socialistične in komunistične stranke, ki sta, po njegovem mnenju v nekaterih aspektih pretirana. Predstavniki vsedržavne Zveze beguncev iz Furlanije - Julijske krajine in iz Dalmacije pa so senatnemu odboru orisali dokument, v katerem v bistvu poudarjajo zahtevo po preštevanju in v katerem navajajo vse »u-godnosti«, ki jih uživa slovenska manjšina v Italiji, dokument je torej v bistvu negativen, vendar pa je treba poudariti pristop k problematiki, ki predstavlja novost, saj v njem ni nasprotovanja zaščitnemu zakonu in je s stvarnimi besedami poudarjena potreba po vrednotenju kulturnega in jezikovnega bogastva obeh manjšin, slovenske v Italiji in italijanske v Jugoslaviji. Za organizacijo, ki je bila znana po žolčnih napadih na sodelovanje med državama in ki se je odločno zoperstavila osimskemu sporazumu je to vsekakor premik, ki ga je treba zabeležiti. V tem je tudi pozitivna ocena včerajšnjih avdicij: ne v vsebini, ki ostaja zaprta do nekaterih življenjskih problemov manjšine ampak v tonu, ki kaže na znake poskusa spremembe odnosov do manjšine in, kar zadeva stališče tržaškega župana, na nekatere popravke v stališčih tržaške občine, ki v zadnjem času ni bila naklonjena manjšinski problematiki. To »omiljeno nasprotovanje«, če ga lahko tako imenujemo, povezano s stvarnejšim pristopam so zabeležili tudi člani ožjega odbora, kar je seveda pomembno za nadaljnji postopek za odobritev zakona. BBr • Sen. Garibaldi NADALJEVANJE S 1. STRANI ker smo doživljali to izkušnjo v stiku z ljudmi, pa čeprav so ti ljudje zastopali različna stališča. Vlada se je pred časom obvezala v tem smislu in mislim, da bi soočanje z vlado koristilo tudi nam.« Ali ste v teh avdicijah že ugotovili, katera so osrednja vprašanja in kje boste naleteli na največje težave? »Težave so velike. Mislim, da so to vedno iste težave. Po eni strani zahteva po globalni zaščiti kot ukrepu za pospešitev rasti in za večjo samozavest slovenske manjšine, po drugi strani zaskrbljenost, da bi ta zaščita izpadla kot privilegij in torej razbitje ravnovesja, ki je, tak je vsaj moj vtis, z leti nastalo spontano v okviru omike, medsebojnega razumevanja, solidarnosti, harmonije; in tega ni mogoče razbiti, tudi zato ne, da bi ne nudili razlogov tistim, ki z nameni, ki so kaj lahko razumljivi, slepomišijo s temi vprašanji.« Slišali smo, da obstajajo tudi razlike o ozemeljski opredelitvi zaščitnega zakona, še zlasti kar zadeva videmsko pokrajino. »Vprašanja vsebinsko še nismo načeli in je torej povsem odprto. Tre- ■ ba bo videti, kakšna rešitev bo možna, na kakšen način, s kakšnimi postopki, ki so nedvomno potrebni glede na različnost življenja in navad v zadnjih sto in več letih.« Še zadnje vprašanje, sen. Garibaldi: kakšna so predvidevanja o roku odobritve zakona? »Mislim, da bomo začeli z delom v septembru, najprej v ožjem odboru in potem bomo videli, na katere težave bomo naleteli, katere bodo spoznanje ovire, ali jih bo moč premostiti ali pa bo treba o tem odločati v komisiji ali celo v skupščini. Vsekakor imamo namen, da nadaljujemo z delom. Videli bomo, kakšni bodo rezultati.« Razgovor zapisal BOJAN BREZIGAR Craxi sprejel Martellija in Negrija ter izrazil zaupanje sodnikom Polemika o neapeljskem procesu poteka v bolj umirjenem tonu □ BAGDAD — Irak je sporočil, da opušča predlog, po katerem naj bi bila 8. vrhunska konferenca neuvrščenih držav prihodnje leto v Bagdadu. Predstavnik zunanjega ministrstva je temu dodal, da bodo odločitev o kraju, kje bo ta konferenca, sprejeli na ministrskem sestanku septembra letos v Luandi. Iraška vlada je predlog, da bi organizirala 8. konferenco na vrhu, o-pustila zaradi okoliščin in položaja na tem območju. Svoj sklep je utemeljila z iskreno skrbjo ohraniti e-notnost neuvrščenega gibanja in njegovo učinkovitost v mednarodnem delovanju. RIM — Polemika v zvezi s primerom Tortora, ki je zajela nekatere vprašljive aspekte italijanske kazenske zakonodaje in obenem vprašanje neodvisnosti sodstva oz. sprejemljivosti nadzorstva s strani drugih državnih organov, se je nadaljevala tudi včeraj, vendar v precej bolj umirjenem tonu in brez izrazito polemičnih izbruhov prejšnjih dni. To pa ne pomeni, da bi socialisti in radikalci o-pustili niz pobud v podporo obtoženega televizijskega napovedovalca, ki so pravzaprav pomenile začetek širše politične afere v prejšnjih dneh. Včerajšnja kronika beleži dva izrazito pomembna dogodka: zasedanje pravosodne komisije PSI ter obiska socialističnega podtajnika Martellija in radikalnega tajnika Giovannija Negrija pri predsedniku vlade Craxiju. Z zasedanjem pravosodne komisije je PSI uradno oblikovala predlog za parlamentarno preiskavo o kamori in o ustreznosti delovanja neapeljskih javnih organov. V poročilu z zasedanja je rečeno, da bi bila za tovrstno preiskavo najbolj primerna medparlamentarna komisija za boj proti mafiji in drugim oblikam organiziranega kriminala. Tovrstne pobude sodijo v pristojnost komisije, ki se je te možnosti že poslužila z nedavno preiskavo o delovanju sodstva v Kalabriji. Ker mora komisija na podlagi u- Challenger kljub okvari nadaljuje svojo misijo NEW YORK — Ko je končno vse izgledalo, da so končani zapleti z vesoljskim trajektom Challenge-rjem, saj se je bliskovito oddaljeval proti obzorju, je šest minut po izstrelitvi poveljnik Gordon Fuller-ton sporočil operativnemu centru na Rtu Canaveral, da je odpovedal eden od treh osrednjih raketnih motorjev. Prvič v 19 misijah ameriških vesoljski h trajektov je prišlo do o-kvare v najbolj kočljivem trenutku. Tehniki NASA pa so se takoj odločili, naj Challenger nadaljuje misijo, druge izbire navsezadnje tudi niso imeli, saj je bilo prepozno za zasilni pristanek. K sreči sta ostala motorja delovala brezhibno, da sta do neke mere nadoknadila okvaro. Seveda je krožnica sedaj za 21 milj nižja od načrtovane, a še vedno med 122 in 162 miljami višine, kar ne bi smelo motiti misije. V Houstonu so sporočili, da se bo Challengerjeva misija nadaljevala po predvidenih načrtih. Vesoljski trajekt bo ostal v krožnici sedem dni in bo 5. avgusta pristal na letalskem oporišču Edwards v Kaliforniji. Tehniki NASA seveda proučujejo tudi druge variante, vključno s prisilnimi pristanki pred dogovorjenim rokom. Challenger ima namreč tokrat smolo, da ni previdnost odveč. Znanstveni svet pričakuje ogromno od sedanje misije, saj so na krovu najsodobnejši teleskopi, navadne smrtnike pa bolj zanima tehnološki dvoboj med Coca Colo in Pepsi. Na krovu Challengerja je namreč kar osem doz obeh osvežilnih pijač. Vesoljci bodo sedaj v breztežnem stanju preverili, kateri od obeh sistemov je najboljši za pitje penečih se osvežilnih pijač v pogojih breztežnosti. V Železniška nesreča nedaleč od Zagreba LIPOVLJANI — V Lipovljanih pri Novski se je včeraj zjhtraj zgodila huda železniška nesreča, ko se je mednarodni ekspresni vlak Benetke express, ki vozi na progi Benetke -Atene ob 4.20 ob vstopu na železniško postajo Lipovljand iztiril. V nesreči je bilo laže ranjenih 11 potnikov, e-den pa je bil huje ranjen. Po besedah preiskovalnega sodnika okrožnega sodišča v Sisku Ivice Pleše se je ekspresni vlak najverjetneje iztiril zaradi prevehke hitrosti. Ugotovili so, da je bil strojevodja ekspresnega vlaka Mihajlo Djukanović (40 let) iz 'Rume s signalnimi napravami opozorjen, da mora zmanjšati hitrost in zapeljati vlak na četrti tir, kjer naj bi počakal, da bi mimo odpeljala dva brzca iz smeri Beograda. Preiskovalni sodnik je odredil pripor za strojevodjo Djukanoviča. Preiskava pa še poteka. Vsem poškodovanim potnikom so takoj nudili pomoč v Lipovljanih in Novski. V vlaku je bilo približno 350 potnikov, ki so jih prepeljali do Novske, od tam pa so nadaljevali pot proti Beogradu, (dd) gotovljenih pomanjkljivosti predlagati ustrezne zakonske popravke, je rečeno v poročilu, bi na tak način končno lahko vzeli v pretres nerešeno vprašanje skesancev in verodostojnosti njihovih izjav glede na pogoje, v katerih so bile izrečene in tudi na koristi, ki jih skesanec ima od teh izjav. PSI se zavzema tudi za ustreznejši boj proti kamori in izboljšanje delovanja javnih organov ob spoštovanju individualnih pravic državljanov, kar po njihovem mnenju ne o-groža neodvisnosti sodstva, ampak krepi njihovo vlogo in ugled. S temi stališči sta Martelli in Negri seznanila Craxija, s katerim sta se zadržala na približno enoumem pogovoru. Po srečanju je predsednik vlade izjavil, da je vlada močno angažirana v boju proti organiziranemu kriminalu in da bo podprla vsako pobudo, ki bi jo parlament sprejel z namenom, da okrepi učinek delovanja javnih organov na tem področju. Ugotovil je, da na tem že deluje medparlamentarna komisija proti mafiji, ki je pristojna za nadzorstvo in morebitno izboljšanje učinkovitosti delovanja državnih organov. Craxi je tudi dejal, da popolnoma zaupa neapeljskim sodnikom, njihovi neodvisnosti in smislu za pravico. V pogovoru z novinarji sta Martelli in Negri ponovila že znana stališča iz prejšnjih dni. Podtajnik PSI je med drugim poudaril, da se nihče ne sme bati parlamenta in, z očitnim nanašanjem na sodstvo pristavil, da v demokratični državi ne bi smele biti ločene, tajne in skrivnostne o-blasti. Na koncu še nekaj besed o pn-oce-su proti domnevnim kamoristom. Po razpravi, ki bo še danes, bodo nadaljevanje procesa odložili na 2. sep; tember. V tem smislu so se sodniki včeraj neformalno zmenili z zagovorniki obtožencev. Uradna odločitev bo padla danes. Sodniki bodo morali tudi odločati, ali naj ostane 36 obtožencev, za katere je tožilec že predlagal oprostitev, v zaporu še dober mesec, ali pa jim bodo priznali pripjor na domu. Liter bencina Pogajali se bodo s podjetji, ki plačujejo decimalke 15 lir dražji RIM — Milijone avtomobilistov, ki se pripravljajo na avgustovski dopustniški »eksodus«, čaka neprfjatno presenečenje: cena bencina bo_na-rasla za 15 lir pri litru, večje ali manjše px>viške pa bodo uvedli tudi pri cenah drugih naftnih derivatov. Vest so razširile nekatere petrolejske družbe, po katerih naj bi pristojna komisija EGS včeraj ugotovila, da so dozoreli pogoji za porast cen naftnih derivatov v Italiji. Glavni vzrok za to naj bi bila nedavna devalvacija lire v odnosu do ostalih valut e-vropskega sistema. Cene naftnih proizvodov v Italiji namreč določa medministrski odbor za cene (CIP) na o-snovi njihovih srednjih cen v EGS. Odbor se bo sestal v kratkem. Vsekakor je čudno, da bo prišlo do teh pxmškov v trenutku, ko vrednost dolarja pada, kakor piadajo tudi cene surovega petroleja na mednarodnih tržiščih. CGIL, CISL in UIL spet enotno v boj RIM — Sindikati CGIL, CISL in UIL nameravajo v seprtembru začeti stvarna pogajanja z delodajalskimi organizacijami, ki plačujejo decimalke draginjske doklade, in z njimi tudi doseči splošen spwrazum o ceni dela; ne bodo pa pristali na takšen sporazum, ki bi predvideval odlog obnovitve delovnih pogodb, katerih veljavnost se izteče prav septembra. Z druge strani bodo sindikati odločno nastopili v obrambo enotne platforme zahtevkov in pu-oti politiki Confindustrie s splošno mobilizacijo delavstva ter, če je treba, tudi z ostrejšimi oblikami boja. To izhaja iz včerajšnje tiskovne konference, na kateri so konfederalni tajnik CGIL Pizzinato in glavna tajnika CISL ter UIL Marini in Benvenuto predstavili vsebino enotne platforme, ki so jo sestavih prejšnji teden po več kot dveh letih globokih nesoglasij. Obnovitev soglasja med tremi osrednjimi sindikati ne sme nikogar začuditi, kot je pwudaril Marini, saj pomeni le pozitiven zaključek dolgega soočanja, ki so mu botrovali izid referenduma, rezultati kongresa CISL in poslabšanje gospxxlarskega stanja. Obnovljena enotnost sloni na prepričanju, da se je samo z enotno platformo zahtev mogoče učinkovito zoperstaviti silovitim napadom Confindustrie, je p»udaril Marini s pripombo, da bo edino tako moč tudi nastopiti proti skušnjavam, ki vladi narekujejo enostranske U; k rep», kakršen je na pr. napwvedani dekret o uvedbi semestralnega plačevanja draginjske dokade. Nesoglasja s Confindustrio imajo globoke korenine, je nadaljeval Marini, ki je tiskovno konferenco tudi vodil, in dodal: »Naše stališče, da se ne p»gajamo s tistim, ki ne plačuje decimalk, ni muhast prejudic, temveč pravilen odgovor na absurdno kršenje {»godbenih določil.« Marini je naglasil, da bistvo problema niso decimalke, kar bi si morali vtepsti v glavo zlasti zasebni delodajalci, ampak možnost {»gajanja s sindikatom na temeljih prožnosti, in to začenši z vprašanjem o izkoriščanju tovarniških naprav. Jutri bodo sindikati sprožili akcijo za obnovitev delovnih p»godb za javne uslužbence, septembra pia, kot rečeno, za vse druge. Če Confindustria ne bo sp»štova-la obvez, so {»udarili na tiskovni konferenci, bo ostala prvič po 40 letih osamljena. Od vlade pa so sindikalisti zahtevali manj besed in več dejanj glede davčne in za-poslenostne pohtike. • Helsinška konferenca zasluži tudi po 10 letih visoko oceno NADALJEVANJE S 1. STRANI Sklepna listina helsinške konference vsebuje deset temeljnih načel, ki gredo od splošno svetovnih in splošno človeških do specifično evropskih vprašanj. V načelih je naglašena suverenost sleherne države, poudarjena so svarila pred porabo sile ali grožnjo s silo, prav tako je naglašena nedotakljivost meja. Temeljna načela se nanašajo še na ozemeljsko celovitost držav, na po trebo po mirnem reševanju sporov, na nevmešavanje v notranje zadeve in na spoštovanje človeških pravic. Zadnja skupina načel pa zadeva enakopravnost med državami in pravico do samoopredelitve, priporoča pospešeno sodelovanje med državami in naposled vestno izpolnjevanje sprejetih obveznosti. Pri temeljnih načelih, so že tedaj navajali poznavalci, so namenoma podčrtane ali v drugi obliki celo ponovljene nekatere bistvene postavke, ki se tičejo neodvisnosti in enakopravnosti držav, izhodišče pa predstavljata tedanje stanje in želja, da bi na njegovi osnovi in vse konstruktivne j ših razmerah gradili evropsko bodočnost. Vžlic temu pa so nekatere dežele, med njimi zlasti velesile, nekatere helsinške sklepe tolmačile in tolmačijo po svoje, vendar to ne krni celovitega pomena evropske listine. Kar drži ocena, da je helsinška konferenca bila najpomembnejši shod predstavnikov evropskih držav po drugi svetovni vojni. Res je, da je reševanje nekaterih problemov, na primer razorožitve, na žalost ostalo pri prvih korakih, saj nobena dialektika ni mogla dovoliti predpostavke, da bi celo takšna konferenca kot je bila helsinška čez noč rešila globalna svetovna vprašanja, kot je na primer obstoj blokov in interesnih področij. Toda tudi pri problemu razorožitve so tedanji udeleženci v posebni listini morali o-svojiti sklep, »da bodo sprejeli učinkovite ukrepe, da bi dosegli splošno in popolno razorožitev v Evropi«. V zadnjih dneh so se tudi nekoliko bolj opazno odmaknili od startne črte. Na pogovorih v Stockholmu, ki so jih trenutno prekinili, so že razpravljali o konkretnih razorožitvenih problemih in so z zadovoljstvom na primer ugotovili, da dosledno izpolnjujejo obveznost o napovedovanju vojaških manevrov. Posebne listine v zvezi s helsinškimi sklepi zadevajo še sodelovanje v gospodarstvu, znanosti in tehniki, pospešeno menjavo v trgovini, kulturi, izobraževanju in mednarodnem turizmu ter še poglobitev stikov na tako imenovanem humanitarnem področju. Sem spa- da tudi priporočilo, »da bi olajšali stike med ljudmi čez državne meje«. Poudarka medno je, .da so v Helsinkih v zvezi s tem priporočilom — in to ne samo jugoslovanski ter italijanski delegati — omenjali kot vzorno listino Videmski sporazum o obmejnem prometu med Jugoslavijo in Italijo. Šlo je za bilateralno listino, ki je bila podpisana prav tako te dni. Vendar že pred 30 leti, je pa že tedaj, kot dokument ki je obvezoval dve deželi z različno ureditvijo, presegala bilateralno razsežnost. Pozornost je tedaj vzbudil tudi dogovor, ki so ga sprejeli na pobudo Jugoslavije, da se v evropski okvir vključi tudi Sredozemlje, to je področje, ki je bilo tudi pred desetimi leti mestoma kar vroče. V dogovoru je bilo naglašeno, da »podpirajo udeleženci miroljubna prizadevanja v tem delu sveta in sodelovanje z obmorskimi deželami.« Zadnji pogovor o problemih Sredozemlja v optiki helsinških sklepov je bil lani v Benetkah. Pri nekaterih vprašanjih res ni bilo storjenih prelomnih korakov, helsinška konferenca pa kljub temu skozi desetletni izpit za služi visoko oceno. Njeni sklepi so hočeš nočeš postali stalnica, ki je prisotna v evropski politiki ne glede na to, kdo in kako sodeluje. Od podpisa helsinške listine je bilo v raznih evropskih deželah 11 mednarodnih sestankov, na katerih so obravnavali njeno uresničevanje. Ni pretirana trditev, da je v bistvu napredovala tako rekoč kolektivna evropska zavest o vzajemni povezavi problemov in rešitev. • Bistveno za helsinške sklepe je tudi, da Evropa ni več dvotaborska celina, marveč da so vanjo prodrle, s svojimi konstruktivnimi hotenji, tudi neuvrščene in nevtralne dežele. Njihova zasluga je, da so že pred desetimi leti v Helsinkih premostili marsikatero zapreko, začenši prav z vprašanjem razoro-ževanja in varnosti. Navzočnost in sodelovanje neuvrščenih na evropski celini je v luci helsinške konference navsezadnje tudi dokaz, da gibanje neuvrščenih ne zadeva več samo tako rekoč zaostalih celin. In ne nazadnje ne moremo mimo ocene °_ tem, kako tesno so povezani helsinški sklep in temeljne postavke, ki jih vsebuje Ustanovna listina Združenih narodov. Gre za vzajemno pogojenost in vpliv, ki se pri helsinških dogovorih Izražata na eni strani kot uresničevanje duha Združenih narodov, na drugi V0, nastopata kot dejavnik njihovega nadaljnjega uveljavljanja. MIRO KOCJAN Bo danes Biasutti na pritisk iz Rima odstopil skupaj z deželnim odborom? VIDEM — V Vidmu krožijo govorice, da bo danes Biasutti odstopil skupaj z deželnim odborom in da bo s lem odprl krizo v deželni vladi. O njej je precej govora ze več kot teden dni, odkar je edini dosedanji socialdemokratski zastopnik v deželnem odboru, Carlo Vespasiano, prestopil iz socialdemokratske v socialistično stranjo. Socialdemokrati so se čutilj užaljene in prikrajšane ® so od demokristjanov zahtevali spoštovanje petstran-«arskega sporazuma na deželi. Zahtevali so torej, da Vespasiano gre iz odbora, in da pride na njegovo me-sto eden od preostalih dveh njihovih deželnih svetoval-Cev: Bertoli iz Vidma ali Gonano iz Pordenona. Odprtje krize deželne vlade zahtevajo tudi komuni-sh. Včeraj so imeli v Vidmu tiskovno konferenco. Na nJej sta govorila deželni tajnik KPI Viezzi in načelnik svetovalske skupine v deželnem svetu Pascolai. Rn-sotni so bil} tudi nekateri drugi deželni svetovalci te stranke. Komunisti trdijo, da bi bil moral Biasutti po-?ati ostavko že pred tednom dni, ko je vprašanje pri-sl° na dnevni red v deželnem svetu. Napačno pa sta Ravnala Biasutti in Manzon, ko sta hotela vse to odlo-5,'ti na jesen, in o tem razpravljati šele v septembru, ^adi tega bo KPI na današnji seji deželnega sveta ^utevala odstop Biasuttijevega odbora. -Svetovalci KPI “‘'do danes predlagali nezaupnico. Vendar, to je prišlo dan na tiskovni konferenci KPI včeraj v Vidmu, komunisti se boje, da ne bi socialdemokrati odstopili °d sedanje zahteve po odprtju krize. Biasutti naj bi bil namreč socialdemokratom obljubil kako nadomestilo za 'zgubljeno odborniško mesto, oziroma naj bi jim bil ob-JUbil, da bodo odborniško mesto dobili čez mesec dni. , Komunisti niso proti temu, da bi se politični polo-j-nj v deželi poenostavil, to se pravi, da bi sčasoma s Vzornice izginila ena stranka, to je socialdemokratska. Vendar mora priti do tega na jasen način. Socialisti si n® morejo, po mnenju komunistov, prOastiti socialdemo-knnte na zvijačen način, tako kot je prišlo s prestopom nekaterih znanih furlanskih socialdemokratov v PSI pred nekaj dnevi. V Vidmu je sicer veliko govora o tem poletnem potresu v političnem življenju. Operacija De Carli, tako jo v Vidmu nazivajo, da bi si pridobil več moči v socialistični stranki s tem, da je botroval pri izstopu nekaterih vidnih prvakov socialdemokratske stranke v socialistično, ni najbrž popolnoma uspela. De Carli je bil v sporazumu z demokristjanom Biasuttijem, da se razjasnitev odloži na jesen. V tem poletnem času naj bi bil imel De Carli proste roke v razbitju socialdemokratske stranke v Furlaniji. Prvakom iz Kanalske doline so že sledili številni prvaki PSDI v Nadiških dolinah. V zadnjih dneh so jim sledili tudi številni prvaki in člani v spodnji Furlaniji, še zlasti v Červinjanu. Precej govora je v takem prestopu tud; v Gorici. Tej operaciji pa je stopil na roke sam osrednji tajnik krščanske demokracije De Mita. Ta naj bj bil ukazal, seveda na pritisk socialdemokratov v vsedržavnem merilu, predsedniku deželne vlade Biasuttiju, da mora takoj vzpostaviti red v deželi. To pomeni, da mora spet dobiti v odbor pristnega pripadnika socialdemokratske stranke. Med socialisti je precej zadovoljstva nad tem, da so se vidni socialdemokrati odločili pristopiti v PSI. Na drugi strani pa tudj precej negodovanja. Vespasiano bo treba dati odborniško mesto. Zaradi tega naj bi prišlo predčasno do šele na jesen predvidene preosnove v deželnem vodstvu. Sedanji podpredsednik deželne vlade Zanfagnini naj bi postal predsednik deželnega sveta in s tem bi sedanji predsednik Manzon ostal doma. Podpredsedniško mesto v deželni vladi bi prevzel Renzulli, sedanji odbornik za zdravstvo. V odboru bi seveda ostal Francescutto, zastopnik Pordenona. Vse to pa prinaša precejšnje spremembe znotraj socialistične stranke v Furlaniji, še posebej v pordenonski pokrajini, od koder je De Carli doma. Na vsak način bomo videli kaj se bo danes zgodilo v deželnem svetu. MARKO VVALTRITSCH Turistična sezona na Obali in Krasu Pred dvema »peklenskima tednoma« KOPER — V hotelih, zasebnih sobah in avtokampih na Obali in Krasu je včeraj počitnice preživljalo 17.530 turistov. Zasedenost teh zmogljivosti je 90-odstotna, kar je manj kot so mnogi turistični delavci pričakovah za ta čas, še vedno pa je v teh objektih 7 odstotkov več gostov kot lani v enakem času. Prostora je še v avtokampih, pri zasebnikih in celo v portoroških hotelih kot so Palače, Riviera in Metropol. Zanimivo je, da v teh dneh, tako v informativni pisarni turistične poslovne skupnosti v Portoržu, kot v hotelih ne beležijo kdo-vekako velikega povpraševanja po sobah, zlasti gostov, ki individualno prihajajo na počitnice v Jugoslavijo. Seveda se zaradi tega turistični delavci ne vznemirjajo. Na Bavarskem in v Italiji se namreč začenjajo avgustovske počitnice in turističnim krajem vzdolž jugoslovanske obale, se po oceni Marjana Jakiča iz portoroškega tozda, Hoteli Bernardin, obetajo dva »peklenska« tedna. Na prihod gostov se po svoje pripravljajo tudi cariniki in miličniki, ki bodo okrepih ekipe. Miljutin Radakovič, prometni inšpektor s koprske uprave za notranje.' zadeve nam je povedal: »Ob prometnih konicah poleg šestih motoristov, ki spremljajo promet na obalni cesti in dveh do treh ekip, ki so v avtomobilih, zaposlimo še 12 do 15 miličnikov na križiščih in vseh kritičnih točkah. Minulo soboto pa nam je pri nadzoru, oziroma urejanju prometa pomagala tudi ekipa s helikopterji republiškega sekretariata za notranje zadeve. ( Seveda bomo tako ekipo imeli tudi v prihodnjih dneh«. DUŠAN GRČA V Postojni Zelena luč za novo bolnišnico POSTOJNA — V skupnem programu občinskega samoprispevka, ki so ga prebivalci postojnske občine izglasovan v maju, je bila predvidena razširitev in obnova prostorov ter nakup sodobne opreme bolnišnice za ženske bolezni in porodništvo v Postojni. Ker pa so bile predvidene kar tri variante, so trije zbori občinske skupščine odločih, da je najracionalnejša tretja varianta. Ta predvideva dozidavo nove bolišnice pri zdravstvenem domu, kjer je potrebna infrastruktura skoraj že vsa urejena, poleg tega pa bo moč bolnišnico funkcionalno povezati z zdravstvenim domom. Novogradnja bo veljala 405 milijonov dinarjev, z njo bodo pridobili 1.750 kvadratnih metrov površin za bolnišnico, ki služi ne samo postojnski temveč turi sežanski in cerkniški občini. J. O. Kanalska dolina - zgodovina in značilnosti njenih vasi Velikokrat se je pisalo o Kanalski dolini, o običajih in njenih značilnostih, o lepotah in o priljubljenih krajih in vaseh. Veliko Slovencev s Tržaškega in Goriškega prihaja letovati v te kraje, malo ljudi pa pozna zgodovino te doline. V slovenskih šolah v Trstu in Gorici se dosti govori o splošni zgodovini, o zgodovini slovenskega naroda v najširšem pomenu, malo ali pa skoraj nič o slovenskem življu, ki prebiva na severni meji Furlanije - Julijske krajine, in ki je najbolj izpostavljen asimilaciji. V dolino prihaja veliko planincev in pa drugih turistov, ki večkrat nimajo veliko stikov z ljudmi in ki niso seznanjeni z njihovimi problemi in z njihovim vsakdanjem žvljenju. Ker smo v polni poletni sezoni bi želeli izrabiti priložnost, da v nekaj strnjenih člankih, lahko seznanimo navadnega turista, ki želi obiskati Kanalsko dolino, o njeni zgodovini in o značilnostih njenih vasi. Upamo, da bodo ti napotki koristni predvsem mladini in pa vsem tistim, Id niso nikoli še obiskali teh krajev. Suša že »pobira« pridelek povrtnin . KOPER — Kmetje v slovenski Istri ^ Pobirajo zadnje kilograme paradižnika s sadik z oporo namenjenega rgu. Zaradi suše je namreč prišlo do »prisilnega« dozorevanja na vseh djivah, kjer ni bilo mogoče redno darnakanje. Pri temeljni organizaciji kooperantov Agrarije Koper, kjer trenutno paradižnik odkupujejo po 30 dinarjev, računajo, da bodo pomanj-^unje te vrste paradižnika nadome-suli s tako imenovanim industrijskim Puradižnikom, ki je začel zoreti v teh dneh. Poleg paradižnika z oporo, je sd-^a v Istri močno prizadela tudi stročje fižol, za voljo suše pa vrt-durji zamujajo s sajenjem jesenske cvetače, ohrovta in zelja. Kot je podala Lilly Korelič, agronomija pri lOK Agrarija, so doslej z jesenskimi portami zelenjave uspeli posaditi pri-uiižno le pet hektarov njiv, urejenih ? namakanjem, medtem ko so bile a® v tem času sadike jesenskih vrtnin v zemlji že na 13 hektarih. I. U. * y Makedoniji ni deževalo že sko-rai tri mesece in zato suša že močno ngroža zlasti riž, zelenjavo, koruzo, canje, tobak in druge poljščine na 'Jdn deset tisoč hektarih. Zaloge vode v umetnih jezerih in namakalnih sistemih na jugu Makedonije so že dosegle kritično točke. Takšne suše v Makedoniji že dolgo o pomnijo. Zaradi vsak dan manj-^n zalog vode so na posameznih območjih Makedonije že izdali prednostni seznam za uporabo vode. V Pril vrsti jo smejo uporabljati za pi-Jo in pripravo hrane, zatem za in-dustrijo, povrtnine, koruzo in tobak, .1 ga v posameznih območjih doslej niso namakali. J. O. PROSTOR. Kanalska’ dolina je vložena med Julijske in Karnijske Alpe ter Karavanke. Dolini Bele in Zi-Ijice, ki sestavljata to pokrajino, tvorita v geološkem in geomorfološkem pogledu enoto z Zgomjesavsko dolino: vse tri namreč tečejo po nekdanji ledeniški dohni, ki je izdolbena vzdolž tektonske prelomnice med Dravsko skupino in Južnimi Apeninskimi Alpami. Vse tri doline leže prilično visoko: savska doseže v svojem najzahodnejšem delu po zložnem vzponu od Jesenic (578 m) v Ratečah 849 m; po skoraj nevidnem razvodju (857 m) preide v dolino Zi-Ijice (Bela peč 770 m, Trbiž 704_m), ta pa preide preko razvodja pri Žab nicah (817 m) v Dolino Bele, ki pade do Pontablja ob zahodni meji pokrajine spet za okoli 250 m. Proti jugu je pokrajina povezana preko razmeroma nizkega sedla Predil (1.156 m) z zgornjo Soško dolino, s spodnjo Ziljsko dohno jo veže okoli 3 km dolga soteska ob Ziljici med Trbižem in Vrati, ki pa je tako ozka, da je v njej prostora le za reko: železnica in cesta sta zgrajeni okrog 100 m nad dnom soteske. Veliko večino tega ozemlja pokrivajo hribi. Po statistiki je Italiji p» svetovni vojni dodeljeno ozemlje obsegalo 360,35 kv. km; več kot tretjina ozemlja je neplodnega (skalovje: 121,92 kv. km), ravno toliko odpade na planinski gozd (139,08 kv. km) in skoraj šestina na planinske piašnike (56,78 kv. km). Le 1,6 od sto vse površine odpade na njive (5,44 kv. km) in vrtove (0,33 kv. km) in le 10,2 od sto na travnice (36,87 kv. km). Spričo tega je razumljivo, da je gostota prebivalstva kljub svinčenemu rudniku v Rablju in trem industrijskim piodjetjem izredno majhna (leta 1931: občina Naborjet 13, občina Trbiž 32 prebivalcev na en kv. km). UPRAVNI RAZVOJ. Najvzhodnejši del tega ozemlja (obč. Bela peč, od 1928 dalje del obč. Trbiž) je spadal v zgodovini vedno k upravnim enotam s središčem v Ljubljanski kotlini; sodni okraj Trbiž pa je spadal v antiki k Noriku, pokrajini, ki je zavzemala vzhodne Alp>e, nato k slovenski Karantaniji, od 1077. 1. dalje pa k vojvodini Koroški. K Italiji je spadal pred 1. 1919 le trikrat za kratek čas: 623/6 — ok. 730 k langobardski državi, 828 — 1077 k Furlaniji, 1809 -1813 h kraljevini Italiji. Italija je v londonskem paktu zahtevala le zahodni del Kanalske doline (obč. Pontabelj, Lipalja ves, Naborjet, Ukve), ne pa Žabnic, Trbiža in Bele peči, ker je železniška zveza Podklošter - Trbiž - Ljubljana nujno morala ostati avstrijski državi, v kateri sta bili Koroška in Ljubljanska kotlina, kot notranja zveza dveh pokrajin. V tem času namreč velesile še niso nameravale uničiti habsburške monarhije. Svojih tozadevnih zahtev ni opirala na narodnostne momente, ker do 1. 1918 na tem ozemlju Italijanov sploh ni bilo. Vžroki za i-talijansko zahtevo p» popravi meje so bili izključno strateški. Kanalska dolina je namreč predstavljala pri vseh vojnih oporacijah proti Avstriji v zgodovini zaporno črto, skozi katero je bilo le težko priti v osrčje Koroške. S priključenjem soteske piri Naborjetu pa si je odprla Italija pot v osrčje Celovške kotline. Na podlagi saintegermainske mirovne pogodbe (1919) in rapalskega dogovora (1920) je Italija dobila vse zahtevano ozemlje. Do 1. 1924 je ostala u-pwavna ureditev nesprremenjena, 1. 1928 je bila Pontabiju pridružena še Lipalja ves; Naborjet in Ukve sta se združila v novo občino Naborjet - Ovčja ves, Žabnice, Trbiž in Bela poč pa v občino Trbiž. Danes sta torej v Kanalski dolini le še dve samostojni občini in del občine Pontabelj. V gospodarskem položaju Kanalske doline je mnogo pomenil promet. V poznem srednjem veku je za 200 let (15. in 16. stol.) uživala korist od tranzitne trgovine na cesti Benetke - Dunaj, dokler se ni avstrijski prekomorski promet osredotočil v Trstu. Poglavitni cesti k morju sta iz Koroške vodili odtlej iz Celovca preko Ljubelja in iz Beljaka preko Korenskega sedla v Ljubljano in od tod v Trst. L. 1870 je z železnico Ljubljana - Trbiž dobila Kanalska dolina prvo železniško zvezo s svetom, med leti 1873-1879 je bila zgrajena železnica Beljak - Trbiž - Pontabelj. V i-stem času (1875) p>a tudi železnica Pontabelj - Videm, s čimer je bila Kanalska dolina tudi na drugi strani Julijskih Alp povezana z morjem. Ta železnica p» v tržaškem prometu ni nikoli veliko pomenila, ker enotirna proga, ki je ponekod prestrmo zgrajena, ne prenese velikega pjro-meta. Prav ta železnica je bila tudi eden izmed vzrokov, zaradi katerih so Italijani 1. 1919 zahtevali Trbiž, češ, da morajo imeti vsaj eno železniško pirogo, ki bi vezala tržaško pristanišče z avstrijskim ozemljem, ne da bi prečkala Jugoslavije. Pomen železnice se je v zvezi z novimi mejami v resnici povečal, toda ne v zvezi s Trstom. Blago, ki se je prej uvažalo in izvažalo preko Trsta, so Italijani sistematično odvajali na Benetke, ki so jih načrtno podpirali piroti Trstu. (Nadaljevanje sledi) ANTON SIVEC m/CO KRANJEC Povest o dobrih ljudeh 64. »Če pa poseže v življenje tretji, tedaj moramo ria vsak način nastopiti in braniti tistega, ki je na kakršenkoli način prikrajšan ali ogoljufan. Vendar Se mi zdi, da je zdaj brez pomeno vtikati se še v 2adevo, ker je Peter Koštrca hvala bogu izginil in ne vrne; zlasti je še brez pomena, če Ivan za to kič ne ve. Mišljenja sem, da bi kaj takega le moglo kapra vi ti razdor med njima. Čeprav je grenko miški na to, da je Ivan Koren, sicer tako resen in pa-kteten človek, kot revež pred nami, mu vendar morava vse zamolčati; zlasti če se bo Marta sama dobro Yedla in dobro' prikrila stvar, kar je v ženski naravi e kar samo po sebi umljivo, da bo.« »Da,« je prikimala Ana, ker se ji je zdelo dokaj jkodro, kar je Jožef trdil, »vendar ti moram pove-kati, da Ivan vse ve. Čeprav nisem videla in mi tudi kf nihče povedal, se mi vse tako zdi, da ju je Ivan k*®! prav zadnji dan, tedaj namreč, ko sp žandarji Prišli po Petra. Slišala sem, da je Ivan prišel domov, jkopil v malo sobo, slišala sem, kako je Marta kriknila, nakar je Peter Koštrca prišel od tam k meni.« Jožef se je globoko zamislil in čutil je, kako se mu je dotaknilo srca. Nekaj bridkega ga je navdalo. »Če je tako,« je rekel čez čas, »tedaj moramo vse natančno premisliti in se kakorkoli lotiti zadeve, da se ne bi po nerodnosti tega ali onega kaj izcimilo iz nje. Spregovoril bom na vsak način z Ivanom in ako bi zategadelj kakorkoli zametaval Marto, mu bom povedal, ne sicer kaj ostrega, vendar nekaj takega, da bo sprevidel, da je brez pomena iz tega napraviti kaj posebnega, zlasti pa ne kaj takega, kar bi njuno življenje samo razdvojilo. Če se pa Marta kuja, potem moram tudi z njo spregovoriti; ker zdi se mi, da je prišel čas, ko morava poseči vmes.« »Jaz pa mislim, da bi zdaj še pustila, kakor je. Ne samo, da nobeden ne prosi najine pomoči, mislim, da tudi Marta ne bi pristala na spravo. Ker zdi se mi, da je stvar postala preveč resna. Peter Koštrca ji je moral obljubiti kaj takega, da ga ne bo nikdar več pozabila.« Jože Koštrca se je spet predal premišljanju. Segel je po pipi, si jo nabasal in obsedel na postelji, da bi pokadil. Zvezdna noč je še vedno gledala v sobo. »Ali je petelin že zapel?« je vprašal Ano. »Ni še.« »Pa bi moral, ker zdi se mi, kolikor mi zvezde povedo, da bo vsak čas ura tri. In ob treh vedno poje. — O tej stvari pa moram natančno premisliti, preden se je lotim na kakršen način že bodi. Zdi se mi namreč, da ne smeva dopustiti, da bi se vse pre- več zamotalo. Povedati pa ti moram, da se mi življenje drugih vedno zdi najbolj kočljiva zadeva, katere se moraš lotiti le z veliko previdnostjo, da ne razdereš več, kakor zgradiš.« »Mislila sem tudi sama tako, zaradi česar nisem ničesar rekla nikomur, še tebi nisem povedala. — Ali nehote se mi je vrinilo v misel in že sem si predstavljala, kako lep par bi bila Marta in Peter. Treba je priznati, da je Peter drugačen človek kakor Ivan. Imela pa sem vedno tudi občutek, da je imela Marta nesrečo, ko je dobila Ivana. Saj je res dober človek, ali to redkokje zadošča, da bi bil zakon srečen.« Jožef je tudi o tem premišljal in ko je premislil, je dejal: »Kakorkoli že, ne gre, da bi midva presojala in odločala. Življenje samo pozna tisoč poti, po katerih gre dalje. Nikdar se nihče ne vpraša, zlasti ne, kadar se srečata dva mlada človeka, ali bosta lahko skupno vlekla, temveč se jima zdi, da to pride samo od sebe. A moram te opomniti, da ni mogoče tu ničesar več ukreniti, da je marveč nujno tako, kakor je. Če bi bila dana samo majhna mogočnost izbire in kasnejšega spreminjanja, bi to postalo usodno za človeštvo, zlasti pa bi ženske, ki nikdar ne pretresejo nobene stvari z razumom, temveč se lotijo vsega samo s srcem, prizadele človeštvu več ko preveč nesreč. Tudi je tako, da mora mož neprestano paziti na ženo in jo čuvati, ne glede na to, da mora tudi skrbeti zanjo. Tržaška občina gluha za predloge prizadetih lastnikov PEEP na Opčinah po letu dni: problemi ostali, škoda pa večja Meteorologi sicer napovedujejo plohe in osvežitve... Huda vročina pesti Tržačane Kmetje zaskrbljeni zaradi suše Iskanje ohladitve je v teh vročih julijskih dneh glavna skrb marsikaterega Tržačana, ki si še ne more privoščiti počitnic na morju ali v hnbih. V ta namen seveda odlično služi barkovljanski borov gozdič, v katerem v teh dneh kar mrgoli kopalcev (zgoraj), v sili pa prav pridejo tudi ne prav košata drevesa na Trgu Goldoni, Id so jih vsadili ob »pomladi v Trstu« (spodaj) (Sliki Davorin Križmančič) Kmalu se bo izteklo okroglo leto, odkar smo na naših straneh pisali o zaostritvi razmer okoli uresničevanja načrtov za cenene ljudske gradnje, ali z italijansko kratico PEEP, na Opčinah. V začetku lanskega avgusta so namreč tehniki in geometri na osnovi pooblastila tržaške občine skušali vstopiti na zemljišča, namenjena razlastitvi, a so jim domačini namen odločno preprečili. Vljudno, a nepopustljivo so jim izrazih svoja nasprotovanja in tako onemogočili, da bi si tehniki od blizu ogledali stanje zemljišč, s čimer so začasno ustavih postopek za razlastitev. Zakaj so se domačini, oziroma lastniki zemljišč uprli razlastitvi? S pomočjo svojih organizacij so javno pojasnili razloge in hkrati zagotovili, da načelno niso proti gradnji ljudskih stanovanj, pač pa da morajo pri izbiri lokacije odgovorni upoštevati njihove pomisleke. Ob pokrajinski cesti, ki povezuje Opčine s Prosekom, prav v bližini železniškega nadvoza, je namreč vrsta novejših, lepo urejenih družinskih hišic, med katere bi se po načrtih PEEP morali vriniti bloki in jim omejiti vrtove, dohode ter svetlobo. Razumljivo se družine, ki so si s trudom uredile svoje domove, ne veselijo bodočih sosedov -velikanov in s tem občutne spremembe svojega načina življenja. K temu gre pripisati še vrsto praktičnih problemov, od vprašanja greznic, do dohodov, uničenja nasadov in vrtov itd. Nekaj drugih lokacij za stanovanjske zadruge kot so Štajbce, Cooperativa Nuova Trieste 80, AGLI in ANIA, pa leži onstran železniške proge ob Ul. P.ancospino, kjer so razmere za gradnjo ugodnejše in kjer domačini in lastniki zemljišč nimajo toliko pomislekov. Toda, vprašanje openskih ljudskih gradenj je potrebno reševati celovito in načelno in predvsem v soglasju s prizadetimi razlaščenci. Prav zato so se slednji s pomočjo svojih organizacij obrnili tudi na Deželno upravno sodišče TAR, poleg tega, da so tržaški občinski upravi in pristojnemu odborniku predlagali kompromisno rešitev problema: da bi opu- stili načrte za gradnjo ob proseški pokrajinski cesti in ohranili tiste onstran železniške proge. Pri tem so jih podprle tudi politične sile, kot KPI, PSI in SSk, kljub temu, da imata prve dve svoje interese tudi pri omenjenih gradbenih zadrugah. Toda, tržaška občinska uprava, ki se je na nekaj srečanjih obvezala, da bo vprašanje in predloge prizadetih lastnikov zemljišč preučila, do danes ni storila ničesar. Nasprotno, ostaja pri stahšču, da načrtov ni mogoče spreminjati. Seveda je to povzročilo hudo nejevoljo med prizadetimi domačini m porodilo neljubo napetost med člani zadrug : problem je po letu dni še ) • vedno nerešen, nezadovoljni so domačini, zamrznjena gradnja sicer potrebnih stanovanj in torej iz dneva v dan večja družbena škoda. Te dni je nekaj lastnikov zemljišč onstran železniške proge prejelo obvestila, da je župan pooblastil tehnike za izvedbo pregledov zemljišč in da so v občinski palači izobešeni načrti, ki si jih lahko prizadeti ogledajo do 10. avgusta, do 25. avgusta pa lahko predložijo svoje pripombe in ugovore. Vsi, ki so ta sporočila prejeli, so se že oglasili v uradih Kmečke zveze in bodo ugovore pisno posredovali. Zahtevali bodo revizijo načrtov, čeprav niso proti gradbenim zadrugam, a bodo morali vztrajati pri zavračanju načrtov in kakršnegakoli posega, dokler ne bo končno prišlo do ustreznih sprememb glede območja ob proseški cesti. Tržaška občinska uprava vztrajno molči in se obnaša, kot da bi bilo v najlepšem redu, kljub temu, da so zahteve prizadetih lastnikov podprle kar tri pohtične sile. Kljub obžalo vanju zaradi škode, ki jo ob tem trpijo člani gradbenih zadrug, torej domačinom ne preostaja drugega, kot da zavrnejo vse načrtovane nove gradnje ljudskih stanovanj vse dotlej, dokler ne bodo na občini doumeli, da je pred vsakim posegom na ozemlje nujno v prvi vrsti upoštevati mnenje in interese tistih, ki na njem ži vijo in delajo. Marsikdo si je že pred meseci vroče želel toplih poletnih dni, kopanja, sončenja in izletov v naravo, nihče si pa ni predstavljal, da se mu bo julij za take želje tako presneto maščeval. Letošnja julijska vročina postaja namreč iz dneva v dan bolj neznosna, po tržaških avtobusih, trgovinah in uradih pa je govor le o vremenu, o-ziroma o nevzdržljivi sopari, ki vsakogar sili, da se doma zabarikira pod osvežilne naprave ah v kopalnico. Najsrečnejši pa so seveda že zdavnaj zapustili ter odšli k morju ali v gore. Sicer tudi tu položaj ni posebno rožnat, saj poročajo, da so temperature v Graddžu, Lignanu in drugih letoviščih severnega Jadrana skoro neznosne, nekoliko bolje je le v gorah, kjer hladne noči ter ledeniki, skale in smrekovi gozdovi kljubujejo poletni sopari. Toda poglejmo, kakšetn je položaj na Tržaškem. Najtežje je seveda v mestu samem, kjer je prava muka stopiti na natrpan in razgret mestni avtobus, ravno tako hudo pa se je prebijati skozi mestni promet v razbeljenem avtomobilu. Tudi na delu ni prijetno. Sopara je verjetno najbolj prizadela delavce v tovarniških obratih, ki nestrpno čakajo na avgustovski delovni premor, hudo pa je tudi v uradih in v sami redakciji našega dnevnika, kjer je sopara stalno na jeziku vsakogar. Nekolika drugačen je položaj za gostilničarje in lastnike trgovin z živih. Tudi tu je sicer dela ,do vrh glave, bari, restavracije in okrepčevalnice so ves dan natrpam z vsakovrstnimi gosti, in marsikdo se je odrekal varčevanju in kljub ne ravno vabečim cenam poskrbel osvežitve v najrazhčnejših mrzlih drinkih, v sladoledih ah enostavno v kozarcu mineralne vode. Tudi prodaja pijač in poletnega sadja je v teh dneh močno narasla. »Lubenica, melone in breskve,« nam je zagotovila prijazna prodajalka tržaške pokrite tržnice, so v teh dneh za marsikoga edini vir prehrane.« Malo je namreč gospodinj, ki si s tako soparo upajo kuhati: nekateri si privoščijo sadje in suho hrano, drugi pa gredo pozno zvečer v gostilno. Trst res zaživi šele pozno zvečer, ko se ljudje po dolgočasnem lenarjenju sredi komarjev in sopare podajo v kino na prostem, na trge, ah na krajše sprehode po nabrežju. Če je položaj težak v mestu, seveda ne gre nič boljše kraškim kmetom. Slednji si lahko sicer privoščijo skromen oddih v senci svojega vrta ali dvorišča, suša, ki traja po podatkih deželne komande gozdnih čuvajev že več kot mesec dni, pa povzroča kmetom in predvsem živinorejcem hude težave. »Pred dvajsetimi dnevi je sicer prišlo do manjše plohe«, so nam povedali na Kmečki zvezi,« vendar to za pridelek, po taki suši, kaj malo pomeni. Kmetje so že ugotovili, da bo zadnja letošnja košnja za 30 odstotkov revnejša kot druga leta in to se bo živinorejcem kaj slabo obrestovalo. Dovolj je namreč pomisliti, da naši kmetovalci še sedaj čakajo na deželno odškodnino za sušo, ki je bila pred dvema letoma. Daljše suš-1 no obdobje pomeni tudi nevarnost toče in kmetje na tržaškem in goriškem Krasu se bojijo, da bo slednja kmalu poškodovala tudi grozdni pridelek, za katerega sedaj še ne gre skrbeti. Tudi nevarnost požarov je zaradi suhega in razbeljenega dračja vehka. V zadnjih tednih je na srečo prišlo le do dveh hujših požarov in sicer pri Devinu in nad Tržičem. Skupno je pogorelo nekaj več kot 25 hektarjev gozda, nevarnost novih požarov pa se ob pomanjkanju dežja veča iz dneva v dan. Gozdni čuvaji zato priporočajo vsttn ljubiteljem narave, naj v gozdu in na travniku ne prižigajo ognjev, posebna pažnja pa gre cigaretnim ogorkom, saj kaže, da so bih slednji povzročitelji obeh omenjenih požarov. Toplota in sopara vabijo seveda vsakogar k ohladitvi v kopalnici in prav zato smo se telefonsko povezah tudi s pristojnim občinskim po-djetjem ACEGA, da bi zvedeli, kako je z dobravo vode. »Tržačani so v teh dneh res odprh vse pipe in se dobesedno naselili pod prho,« se je nekoliko pošalil pristojni uradnik. »Poraba vode v Tržaški občini je že dosegla poletni rekord 230.000 kubičnih metrov na dan, vendar problemov z dobavo te ni in če bosta oba občinska vodovoda še naprej dobro delovala, se bodo Tržačani lahko kopah kadarkoli jih bo volja.« No, tolažilne besede vsaj kar zadeva dopavo vode, ki je pomenila druga leta za naše mesto hude poletne preglavice. Nekaj upanja in spodbud prihaja tudi s strani vremenoslovcev, ki že več dni obetajo plohe in dež, v trenutku, ko se polni upanja spoprijemamo s pisalnim strojem, pa je na žalost nebo še vedro in jasno... SUZI PERTOT Tržaška pokrajina o problemih kmetijstva Na sedežu tržaške pokrajine v Palači Gaiatti se je včeraj sestal stalni pokrajinski odbor za kmetijstvo, ki je pregledal nekatere probleme povezane s kmetijsko dejavnostjo v tržaški pokrajini. Še posebno so govorih o valorizaciji enološkoga bogastva (tudi v zvezi z natečajem za osmice), o možnosti obnove pokrajinske razstave vin, o uvedpi nadzorovanega porekla za vina, o tako imenovani »cesti terana«. Še največ pozornosti pa so na včerajšnjem sestanku namenih načrtu realizacije »kmečkega vodovoda«, ki naj bi še posebno v poletnih mesecih dobavil potrebno količino vode za namakanje kmečkih površin, kar bi tudi prispevalo k omejitvi zdaj zelo visokih stroškov za namakanje. V ta namen naj bi tudi dežela dala svoj finančni prispevek. Na sestanku so tudi proučili možnost priprave načrta integriranega razvoja gospodarstva tržaške pokrajine, v katerem bi tudi kmetijstvo dobilo ustrezno mesto. Na osnovi tega načrta naj bi nato vprašali deželo, naj bi se angažirala v korist kmetijskega sektorja. Danes zvečer seja zahodnokraškega sveta Drevi bo na Proseku zasedal zahodnokraški rajonski svet. Uvodoma bo predsednik Štoka poročal o komaj odobrenih podrobnostih urbanističnih načrtih za Prosek, Kontovel in Križ ter razložil postopek za vložitev pritožb in prizivov. Seja se bo pričela ob 18.30. Kam po maturi ? - Nekaj napotkov dijakom pred življenjsko izbiro Kaj nudi fakulteta za matematične in fizikalne vede V prvih člankih serije, ki smo jo posvetili izbiri fakultete in drugim možnostim, ki se odpirajo maturantu višjih srednjih šol, smo skušah obravnavati problem izbire kot take (kaj je bistveno za dobro izbiro, kaj botruje taki izbiri, kakšni problemi se ob tem odpirajo?), obenem pa smo se dotaknili problema zaposlitve in s tem v zvezi stanja pri nas ter morebitnih perspektiv. Z današnjim člankom pa vam bomo skušah prikazati široko paleto fakultet, ki obstajajo v okviru tržaške univerze, in fakultet, ki jih ni v Trstu, a ki morda vseeno prihajajo v poštev pri izbiri naših maturantov. Poleg tega bomo za tiste maturante, ki ne nameravajo nadaljevati univerzitetnega študija, omenili najrazhčnejše izpopolnjevalne in poklicne tečaje, ki marsikdaj olajšajo iskanje delovnega mesta in seveda maturantu nudijo večjo izobrazbo. Naš namen še zdaleč ni ta, da bi podrobno in poglobljeno spregovorih o vsaki fakulteti posebej. Gre nam res za splošno predstavitev različnih študijskih smeri ter možnosti, ki jih le-te ponujajo bodočemu diplomirancu. Predstavitev fakultet bomo začeli s FAKULTETO ZA MATEMATIČNE, FIZIKALNE IN NARAVOSLOVNE VEDE. Ta fakulteta združuje 6 različnih diplomskih smeri in sicer kemijo, matematiko, fiziko, geologijo, biologijo ter naravoslovne vede. kemija Študij kemije traja uradno pet let, obveznih izpitov je trideset. Študij je razdeljen v bienij, kjer študent spoznava v glavnem splošno kemijo, fiziko ter matematiko, ter v trienij, v katerem se mora odločiti za smer svojega študija, namreč za organsko ah anorgansko kemijo. Poleg predavanj mona študent veliko delati tudi v laboratoriju, kar terja od njega mnogo zanimanja in zavzetosti, študija in seveda dela. Kemik se lahko zaposh v najrazhčnejših laboratorijih, tudi v sklopu industrije, obstaja nekaj možnosti za raziskovalno delo, tako na u-niverzi kot v sklopu drugih znanstvenih ustanov, nekaj kemikov se odloči za poučevanje. Večje možnosti zaposlitve imajo diplomiranci industrijske kemije: te diplomske usmeritve ni v Trstu, najbhžja je v Milanu. Tako za ene kot za druge pa velja, da so ponudbe dela v naši dežeh bolj skrom- ne; tisti, ki cilja na dobro delovno mesto, mora računati s tem,, da bo stalno delovno mesto verjetno laže našel izven naše dežele, kot pa doma. V prejšnjem letu se je za študij kemije na tržaški univerzi odločilo 19 študentov, v istem letu pa je bilo študentov na ceh fakulteti 56. MATEMATIKA Študij traja štiri leta, obveznih izpitov je petnajst, kar seveda še zdaleč ne pomeni, da je študij matematike lahek. Prvi dve leti sta skupni vsem študentom, ki morajo opraviti izpite kot so matematična analiza, geometrija, algebra, splošna fizika itd. V tretjem letniku pa študent izbira med tremi različnimi smermi študija. Te so splošna matematika, didaktična matematika in aplikativna matematika. Prva je namenjena tistim, ki se mishjo posvetiti znanstvenemu raziskovanju, druga usposablja prvenstveno za poučevanje na šolah, tretja pa za delo v računalniških centrih. Kje se lahko zaposh diplomiranec te fakultete? Matematik je lahko raziskovalec in znanstvenik v okviru kake znanstvene ustanove, lahko poučuje v šolah vseh stopenj, lahko deluje na področju informatike, nekaj je možnosti v industriji, čeprav so te o-mejene. Lani se je za študij matematike v Trstu odločilo 31 študentov, vseh študentov na fakulteti pa je bilo v istem letu 80. FIZIKA Študij traja uradno štiri leta in predvideva 21 izpitov; poleg tega na nekaterih fakultetah pa še kolokvij iz dveh jezikov, ki sta važna v okviru mednarodnih znanstvenih raziskav. Študij je izredno zahteven in ne dopušča veliko prostega časa. Prvi dve leti spoznava študent v prvi vrsti klasično fiziko, v zadnji dveletki pa moderno, kvantistično fiziko. Študent ima tudi možnost, da se odloči za različne študijske usmeritve, kot so npr. teoretska fizika, astrofizika, nuklearna fizika, didaktična fizika. Na tržaški fakulteti je študij bolj teoretskega kot praktičnega značaja. Diplomirani fizik ima več možnosti za zaposlitev, čeprav so te danes bolj omejene: dober študent ima nekaj možnosti za raziskovalno delo, ob tem pa mora seveda računati še na postdiplomski študij. Veliko študentov se odloči za poučevanje fizike in matematike na nižjih in višjih srednjih šolah. Nekaj fizikov se zaposh v industrijskem sektorju. Vsako leto diplomira v Italiji približno 900 študentov fizike; lani se je na to fakulteto v Trstu vpisalo 53 štu- dentov, na fakulteti pa jih je bilo skupno 161. GEOLOGIJA Kljub temu, da ima diplomiranec te smeri nemalo težav pri iskanju delovnega mesta, se veliko študentov odloči za ta študij: letno diplomira v Itahji približno 700 študentov geologije, lani se jih je na tržaško fakulteto vpisalo kar 54, vseh študentov na fakulteti pa je bilo 206. Geologija je veda, ki preučuje Zemljo, njeno strukturo, njeno evolucijo v teku časa: kljub temu, da je tako pomembna, v Itahji ni veliko struktur, ki bi predvidevale delovanje na tem področju, in možnosti, da bi dejansko delah v okviru tistega, za kar so se odločih. Študij geologije traja štiri leta in predvideva 17 izpitov. V začetku se študent ubada s predmeti kot so matematika, fizika, kemija, splošna geografija itd., kasneje pa lahko izbira (vsaj kar se tiče večino fakultet v Itahji) med geološko, geofizično in geokemijsko študijsko usmeritvijo. V zadnjih letih dajejo na fakultetah večjo važnost na geofizikalno in geokemijsko usmeritev, saj sta ti bolj v skladu z razvojem, ki ga doživlja geologija kot veda. Univerzitetna reforma predvideva podaljšanje študija za eno leto. MAJA LAPORNIK Tudi Igor Tuta prejel obvestilo deželnega upravnega sodišča Spet zaplet v zvezi s pritožbo PRI o izidu volitev v Devinu-Nabrežini Deželno upravno sodišče (TAR) bo oktobra (kot smo že poročali) sklepalo o prizivu republikanske stranke, ki smatra, da je prišlo med Preštevanjem glasov na majskih volitvah v devinsko - nabrežinski obči-ni do nekaterih napak, ki so oškodo-vale Pri. Spadolinijeva stranka je namreč prepričana, da so po nekaterih voliščih napačno tolmačili nekatere glasovnice oziroma nekatere Preferenčne glasove, ki bi morah po mnenju PRI pripadati tej stranki, medtem ko so jih odgovorni proglasi-k za neveljavne. V občini je bilo skupno 145 neveljavnih glasov, kon-testiranih glasovnic, ki jih mora se-te'i oceniti TAR, pa je osem. Spri-co tega je prva neizvoljena na listi (dobila je 48 preferenc) nekaj dni po Molitvah vložila priziv na upravno so-disče in zahtevala naj pristojni orga-m preverijo veljavnost tistih osem kontestiranih glasovnic, za katere republikanci trdijo, da pripadajo njim. / Primeru, da bi PRI zmagala tož-t)0'. bi bila Ferlugova avtomatično izbijena v občinski svet na škodo zad-ujuga izvoljenega, ki je na podlagi bjitnih rezultatov in drugih uradnih. k?tin Marino Vocci, neodvisni le-*car, izvoljen na komunistični listi. Ua je Vocci zadnji izvoljen, izhaja tudi iz prvega dokumenta upravnega sodišča, kot dokazuje tudi dejstvo, da sta se KPI in njen neodvisni kandidat že obrnila na odvetnika, ki ju bo zagovarjal 18. oktobra. Do tukaj nič novega, kot strela z jasnega pa je včeraj prišla vest, da je TAR poslal uradno obvestilo o pritožbi PRI tudi socialističnemu svetovalcu Igorju Tuti kot »zadnjemu izvoljenemu, to se pravi dvajsetemu izvoljenemu v devinsko - nabrežinski občinski svet«. Gre za trditev, ki je v popolnem nasprotju tako z volilnimi rezultati (iz njih izhaja, da je KPI izvolila šestega svetovalca za tri glasove) in tudi s samimi uradnimi volilnimi zapiski, ki neizpodbitno dokazujejo, da je Vocci zadnji od iz- voljenih. Vse kaže torej, da smo priča le grobi formalni napaki (italijanr sko: errore materiale) enega izmed funkcionarjev TAR, ki je napisal u-radni zapisnik in ga nato na osnovi te pomote poslal tudi Tuti, saj je v nasprotnem primeru težko verjeti, da je upravno sodišče na podlagi volilnih izidov samo prišlo do zaključka, da je zadnji med izvoljenimi Tuta in ne Vocci. »Kakorkoli že, me je sporočilo TAR zelo neugodno presenetilo,« nam je povedal včeraj Tuta, »čeprav sem prepričan, da gre samo za formalno napako. Upam, da bodo ta nesporazum čimprej razčistih, v pričakovanju pojasnila pa bom tudi jaz sedaj primoran najeti odvetnika.« (st) V Nabrežini drevi sestanek treh strank V devinsko-nabrežinski občini se bodo verjetno še ta teden nadaljevali razgovori za izvolitev nove uprave, nato pa bo vse preneseno na prve dni septembra, Skoraj tri mesece po volitvah je za sedaj edinole konkretno to, da so komunisti. Slovenska skupnost in socialisti sedli za skupno mizo, začeli obravnavati program in istočasno tudi načeli (bolečo) razpravo o porazdelitvi odgovornejših mest v odboru, začenši z županom. Na zadnjem skupnem sestanku so socialisti predlagali za župana Caldija, medtem ko je kandidat SSk od vsega začetka Brezigar. Devinsko-nabrežinska sekcija KPI pa je svojo kandidaturo formalizirala na sinočnji seji partijskega vodstva. Drevi se bodo vsekakor na ločenih sestankih spet sestale vse tri delegacije. Slovenski vinogradniki prvi na natečaju Trgovinske zbornice Prevladujoča večina vinogradnikov in pridelovalcev vin, ki so na kratki slovesnosti sinoči prejeli nagrade in priznanja tržaške Trgovinske zbornice, je bilo Slovencev. Na natečaj, ki sta ga razpisah dve italijanski stanovski organizaciji kmetov in nad katerim je naknadno prevzela pokroviteljstvo zbornica, se je prijavilo 36 vinogradnikov, prve štiri nagrade pa so gladko odnesli naši kmetje. V razredu črnih vin je bilo najbolje ocenjeno vino Sergija Starca s Furlanske ceste, drugo mesto pa so zasedla vina Ferdinanda Pahorja iz Medje vasi. Najboljša bela vina je po mnenju Na prazniku Unità in Dela v Sesljanu danes v ospredju glasba Na pokrajinskem festivalu komunističnega tiska v Sesljanu b,o danes v ospredju glasba. Občinstvu se bosta tokrat predstavila znani tržaški viohnist Velimir Dugina in njegova skupina, ki bosta v rock slogu izvajala folklori-shčne aranžmaje. Koncert bo nedvomno zanimiv, saj omenjena skupina (ki nastopa pod imenom Veema) izvaja posebno glasbeno zvrst, znano kot etnični rock. Dokajšnje pričakovanje vlada tudi za nastop tržaškega kantavtorja Gina D’Elisa, ki so bo v okviru kultumozabavnega dela programa predstavil v Petek zvečer. „ Vzporedno z glasbenimi nastopi potekajo te dni tudi javne razprave. Današnje večerno predavanje bo posvečeno problematiki rasne diskriminacije v Južnoafriški republiki. Že jutri pa se bo začel štiridnevni ciklus predavanj Posvečen vprašanju miru. Ob 20. uri bo na sporedu okrogla miza, na kateri no sodeloval fizik Carlo Bernardini z rimskega vseučilišča, ki bo imel re-erat o tako imenovanih vesoljskih vojnah. Odbor tržaške Trgovinske zbornice pozdravlja odločitev o sinhrotronu . Odbor tržaške Trgovinske zbornice je izrazil veliko zadovoljstvo ob no-Vlci' da bo Trst dobil sedež italijanskega sinhrotrona. Predsednik Tombesi •N spomnil na vztrajne! zbornične posege pri ministru za znanstveno razisko-yanie Granelhju, ki so jih podprli tudi vsedržavni in krajevni znanstveni «rogi. 1 k ^re za zete pomembno odločitev, ki predvideva uresničitev svetlobnega nHi-^torija in ki jo bo morala podpreti vsa tržaška skupnost, vključno z uločiino podporo deželne uprave. Po Tombesijevem mnenju bp novi labora-°rij ovrednotil tudi vse ostale raziskovalne strukture, ki že delujejo v na- šem mestu, kar lahko postane odskočna deska za njihov kvalitetni skok v Mednarodnem merilu. Motociklist s suzukijem v avtobus Mlad motociklist je bdi včeraj popoldne žrtev prometne nesreče, ki pa U1 srečo ni imela hujših posledic. 21-letni Claudio Stefanucci iz Ul. S. Mar-n° 26 se je ob 18. uri peljal na svojem suzukiju 500 po Ul. Marchesetti na-Kreber proti Ferdinandeu, ko je v križišču s stransko Ulico Machlig trčil mestni avtobus, ki je privozil iz te ulice. Avtobus je upravljal Carlo Pi-^ iz Ul. Umago 4. Motociklist se je pri padcu udaril in opraskal po udih. Z rešilcem so ga Prepeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so mu zdravniki nudih le prvo po-00 in ga odslovili s prognozo okrevanja v 10 dneh. Trajal bo do petka, 9. avgusta V MILJAH »POLETNI PUST« V Miljah se bo do 9. avgusta nadaljeval »poletni pust«, ki ga organizirajo miljska občina, letoviščarska ustanova in miljske pustne kompanije. Spored prireditev, ki se je začel že v soboto, predvideva za danes najprej srečolov na Trgu Marconi in nato predstavo kompanije Spazzacamini. Jutri bo najprej koncert v maskah, nato pa predstava skupine Brivido. V petek bo na Nabrežju Venezia mimohod čolnov z veslači v maskah, nato pa predstava skupine Ongia. V soboto bodo priredih »maraton v maskah«, sledil po nastop skupine Lanv po. V nedeljo pa bo na sporedu lov na zaklad, zvečer pa je predviden nastop skupin Bellezze naturah in Buhi e pupe, nato pa koncert »Muja Doc Band«. Kot rečeno, se bo miljski poletni pust zaključil v petek, 9. avgusta, ko bodo slovesno nagradih zmagovalce pesniškega natečaja za narečno poezijo. K natečaju so se prijavili 103 avtorji z 230 sestavki v istrskem, beneškem, furlanskem in ladinskem narečju. Posebna žirija je že izbrala pet pesnikov, ki se bodo potegovali za prvo mesto — izbira bo pripadla posebni ljudski žiriji, ki jo bo sestavljalo 90 obiskovalcev zaključnega večera 9. avgusta. To so Mario Bon, Id piše poezije v furlanščini, Luciano Bonvento (beneški dialekt iz okolice Roviga), Lucifero Martini (istrsko - beneški dialekt iz Kvarnera), Daria Caracristi (tržaški dialekt) in Gilberto Zennaro (beneški dialekt). Vsem finahstom bodo podehh priznanja, vsem udeležencem pa kolajno, ki jo je izdelal miljski umetnik Giuseppe Negrisin. Zaključnega večera se bo udeležil tudi splitski pesnik Ante Fi-jamengo. Neprevidno prehitevanje: vespistka in sopotnik hudo poškodovana Neprevidno prehitevanje je bilo vzrok včerajšnji prometni nesreči v Ul. Severo, v kateri sta se huje poškodovala mlada vespistka in mladenič, ki se je peljal na zadnjem sedežu njenega motornega kolesa. Bilo je malo po 16. uri, ko sta se 19-letna Giuliana Carene iz Ul. Prato 5 in 17-letni Lorenzo Tedeschi z Rebri Scoghetto 2 peljala na dekletovi vespi po Ul. Severo proti Opčinam. V bhžini hišne številke 40 je Caronejeanes se domo temu iz-lor, 'I- ^r^azali vam bomo zadnjo “Potico francoskega obrata Bene-»first 375«, ki je s svojimi 11,60 kPrJa že prava jahta namenjena oz-TOa krogu petičnežev. Za čudo pa Piotai a^° v krizo prav tista uda, kj vam v no predstavljamo in ne taka in večja, kot je »first 375«. orrip-f^^itev *e jadrnice, ki se bo tke ]l a. Predvsem na tehnične poda-vist nam ne Pfdožnost za za-do ! )ernveè za ugotovitev, zakaj gre v r^ke in ne manjše jadrnice dobro ^ ProTTiet. Nakup katerekoli kajutne vrJniCe ■ danes v Italiji vezan na lre^nn enkratni izdatek. Temu je žev a dvdati vsakoletne stroške vzdr-si ^a’ ki prav tako niso nizki, da odi' .k^fco privoščijo predvsem neki pn} delavci, z odrekanjem pa red-hod ^ razvitih državah Za- do Evrope pa ni tako. Jadrnice šči; .'rnelrov dolžine si lahko privo-ni w ,ze boljši uradniki, specializira-U>r'b.VCi ’n tedniki. Obrati prodajo lem ÌZar lepo število teh jadrnic, s strn'u? v™a proizvodnja in znižajo Kd Sfc!; Tečeno tega ni v Italiji. dovolj pod palcem si bo stNu8, kar večjo jahto, kaj bi se nipr”61 na majhnih plovilih. Do neke Ske e 1° prav pride tudi za italijan-obrate, ki so za evropske raz- mere do skrajnosti razpršeni. Gradnja večje jahte zagotovi precejšen zaslužek, že obrtniškemu obratu, serijska izdelava manjših pa zahteva že pravo industrijsko tehnologijo, ki si jo lahko privoščijo le redki. Po vsem tem pa preidimo kar na predstavitev Beneteaujeve jadrnice. Dolžina 11,60 metra, dolžina vodne črte 10,10 metra, maksimalna širina 3,80 metra, ugrez od 1,47 metra do 1,98 metra glede na različne balastne kobilice, višina jamborja 14,03 metra, prazna jadrnica tehta 7 ton, stane pa brez 18-odstotnega davka IVA 114 milijonov lir. Pri takih jadrnicah je seveda bi stvene važnosti notranjost. Maksimalna višina v osrednji kajuti je 1,95 metra, kar nam je že dovolj, da razumemo koncept takih plovil. Po prostrani dnevni kajuti, ki ima kuhinjski kot, navigacijsko mizo in jedilnico, je v premčevem delu že klasična spalnica z dvema pogradoma na V, pod kokpitom pa • sta dve zakonski kajuti ob levem boku, ob desnem pa je stranišče. V bistvu lahko na tej jadrnici dalj časa živi 6 oseb, v skrajni sili pa lahko v dnevni kajuti spita še dva otroka. Osebno pa se mi zdi, da je križarjenje s tako maso ljudi vse prej kot prijetno. V bistvu je tu prostora za dve družini z otroki, kar je kot nalašč za eksplozivno mešanico, če nista družini do skrajnosti skladni in po okusih in načinu'življenja skoraj povsem enaki. L radiotelevizija ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 11.15 Televideo 13.00 Poletni maraton - balet 13.30 Dnevnik 13.45 L’attentato - film Režija: Yves Boisset 15.50 Viaggio attraverso il sistema solare - 4. del 16.20 Včerajšnje, današnje in zgodbe od vedno 16.45 II grande teatro del West - TV film 17.10 L’ultimo fuorilegge - nadaljevanka 18.00 L’olimpiade della risata - risanke 18.45 Zgodilo se je v Bologni 19.35 Almanah in vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 FBI danes - TV film 21.15 Obladì Obladà 21.55 Dnevnik 22.05 Ljubezenska zgodba - film igrata: Tony Curtis in Shirley Jones 23.40 Dnevnik in vremenske razmere Drugi kanal 11.15 Televideo 13.00 Dnevnik 3 ob 13. uri 13.15 Due e simpatia - nadaljevanka dneva 14.15 L’estate è un’avventura 16.50 Amici per la pelle - film Režija Franco Rossi 18.25 Iz parlamenta 18.30 Dnevnik - šport 18.40 Samurai senza padrone - TV film 19.45 Dnevnik 20.20 Športna poročila 20.30 Alberto Sordi v filmu - Storia di un Italiano 21.50 Dnevnik - večerne vesti 22.00 Grisbi - film Režija Jacques Becker 23.30 Le voci del country - Jerry Lee Lewis’s show 00.10 Dnevnik - zadnje vesti Tretji kanal 11.15 Tele video 19.00 Dnevnik 19.25 Nella sala vuota 20.00 Šola in vzgoja - psicologia evo lutiva 20.30 Medemoiselle Zazà - film 21.50 Delta 22.25 Dnevnik 23.00 Kamera in spomin 23.15 Toothache (zobobol) 23.25 Speciale orecchiocchio - glasbena oddaja RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20- 8.00 Dobro jutro po naše: Koledarček; Narodnozabavna glasba; 8.10 - 10.00 Poletni mozaik: Izbor iz Povejmo v živo; 9.15 Iz arhiva mladinske dramatike: »Stopinje po zraku«, napisal Leopold Suhodolčan, dramatiziral Janez Povše, prvi del; Lahka glasba; 10.10 Koncert v cerkvi sv. Martina v Dolini; 11.30 - 13.00 Opoldanski zbornik: Beležka; 12.00 Iz svetovne zakladnice pripovedništva; Glasbeni potpuri; 13.20 Zborovska glasba s koncertnega odra: Komorni mešani zbor iz Nove Gorice; Glasbena priloga; 14.10 - 17.00 Popoldanski program: Fabianijevi iz Kobdilja: (5) »O propadanju in koncu« (ponovitev); 14.30 Včeraj, danes, jutri; RADIO KOPER (Slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 O-tvoritev, glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme -prometni servis; 6.15 EP; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 6.50 Objave; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.15 Objave - EP; 7.30 Jutranji servis; 7.35 EP; 8.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Danes na valu Radia Koper; Objave - EP; 14.40 Zanimivost; 15.00 Glasbeni kiosk; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 15.30 Primorski dnevnik; 17.(00 Pogovor, o. . .; 17.40 Grožnjan - mesto mladih; RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Koledarček; 7.00 Dober dan; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Prost vstop; 11.30 Na prvi strani - Poročila v nemščini; 12.00 Glasba po željah; 12.35 Controluce; 14.35 Popoldanski spored: Popevka tedna; 15.00 Rubrika o kulturi in umetnosti; 16.16 Edig Galletti; 17.00 Gulp; 18.00 Radijski oder; 18.30 Klasična glasba; 19.00 Prostor za jazz; RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.45 Včeraj v parlamentu; 9.00 Radio anch’io ? popevke; 11.00 Opereta v tridesetih minutah; 11.30 Trentatrè trentine, variete; 12.03 Lagrime - variete; 13.15 Master - glasba dan za dnem; 13.56 Turistične informacije; 15.00 Motel - 'Radio 1 po italijanskih cestah; 16.00 II Paginone -poletni program; 17.30 Radio 1 - jazz ’85; 18.00 Evropski objektiv; 18.30 Večerna glasba; 19.15 Verska rubrika; 19.20 Na naših trgih; 19.28 Audiobox Urbas; 20.00 Old blue eyes: Frank Sinatra; 20.45 Glasbeni odmor;- 21.00 II cabeliere - radijski varietejski spored; 21.30 Nočna glasba; RADIO 2 6.30, -7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Dnevi; 8.00 Otroštvo: kako, nazaj. . .; 8.05 Napoved programa; 8.45 Quarto piano, interno 9 - soap opera; 9.10 Tuttitalia. . . parla; 10.00 Poletni program; 10.30 Motonave Se-lenia; 12.10 in 14.00 Deželni programi; 12.45 Tuttitalia. . . gioca; 15.00 Accordo perfetto; 15.37 La controra - glasbena oddaja; 16.35 La strana casa della formica morta; 17.30 Figli e a-manti - 14. nadalj.; 19.50 Radio 2 -jazz; 21.00 Slavnostni večer; 22.20 Parlamentarna panorama; LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00 Poročila; 6.00 Prometne Informacije; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.45 Prometne informacije; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.20 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Popotovanje od strani do strani; 8.20 Počitniški pozdravi; 8.30 Zabavni zvoki; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine: 10.05 Rezervirano za. . .; 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.05 Znano in priljubljeno; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.00 Na današnji dan: 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12 30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 13.00 Danes do 13. ure - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25 i- 15.25 Popoldanski mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.25 Obvestila; 15.25 EP; 15.30 Dogodki in odmevi;; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja in EP; 17.00 Studio ob 17. uri in glasba; 18.00 P. Merku: »Tri majhne kantate«: 18.30 S knjižnega trga; 19.00 Radijski dnevnik 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Vitala Ahačiča; 20.00 Koncert za besedo - Ljubezen: 20.25 Muzici! ra Pihalni kvintet RTV Ljubljana; 21.05 Peter Iljič Čajkovski: Odlomki iz opere »Jevgenij Onjegin«; 22.00 Našim po svetu: 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 17.35 Poročila 18.00 Kuža laja - otroška lutovna igra 18.15 Beli ciganček - nadaljevanka 18.45 Želeli ste - poglejte - poučno- znanstvena oddaja 19.15 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik 19.55 Vremenske razmere 20.00 Dokumentarna oddaja 20.35 Zgodba o ljubezni in prijateljstvu - film tedna 22.25 Dnevnik Koper 15.00 Film 16.50 Vestside - TV film 17.50 Smithovi - TV film 18.20 Risanke 18.30 Kenguru Skippy - TV film 19.00 Odprta meja Danes bo po ODPRTI MEJI oddaja iz serije »Zgodovina Slovencev«, ki jo je posnela ljubljanska televizija; 19.30 TV D - Stičišče 19.50 Francija v pesmi 20.25 Italija v žogi - med dvema prvenstvoma 22.00 TV D - vse danes 22.10 Sherlock Holmes - film 23.15 Smithovi - TV film 23.45 Film Zagreb 17.50 Videostrani 18.00 Poročila 18.05 Koledar 18.15 Legende sveta - otroška serija 18.45 Narodna glasba 20.00 Filmski večer: Rabljeva pesem 22.05 Dnevnik 22.25 Program plus ZASEBNE POSTAJE CANALE 5 8.30 Ralphsupermaxieroe TV film 9.30 Gioventù ribelle - film 11.30 Lou Grant - TV film 12.30 Peyton place - TV film 13.25 Sentieri - nadaljevanka 14.25 General hospital ■ TV film 15.25 Una vita da vivere - nadaljevanka 16.30 Dokumentarec 17.00 Lobo - TV film 18.00 I ragazzi del sabato sera -TV film 18.30 Tuttinfamiglia - kviz 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Love boat - TV film 20.30 Kojak - TV film 21.30 La fine del mondo nel nostro solito letto in una notte piena di Pioggia Film - drama 23.30 Canele 5 news 00.30 Controspionaggio - film RETEQUATTRO 8.50 La fontana di pietra - novela 9.40 La schiava Isaura - novela 10.40 Giorno per giorno - TV film 10.40 Alice - TV film 11.05 Mary Tyler Moore TV film 11.30 Piume e paillettes - novela 12.00 Febbre d’amore - TV film 12.45 Giorno per giorno TV film 13.15 Alice - TV film 13.45 Mary Tyler Moore - TV film 14.15 La fontana di pietra TV novela 15.05 La valle dei dinosauri - risanke 15.30 I gatti di Cattanooge - risanke 16.00 Mi benedica padre - TV film 17.30 La squadriglia delle pecore nere - TV film 18.30 Febbre d’amore - TV film 19.25 La schiava Isaura - novela 20.00 Piume e paillettes - novela 20.30 Si o no? 23.10 Al di sopra di ogno sospetto film 01.00 L’ora di Hitchcock - TV film ITALIA 1 9.00 Quella casa nella prateria - TV film 9.45 Infamia sul mare - film 11.15 Gli eroi di Hogan - TV film 11.40 Sanford and Son TV film 12.10 Camion - TV film 13.00 Wonder woman - TV film 14.00 Video estate ’85 14.30 Kung Fu - TV film 15.30 Gli eroi di Hogan TV film 16.00 Bim Bum Barn - risanke 18.00 Quella casa nella prateria - TV film 19.00 Fantasilandia - TV film 20.00 Rascal il mio amico orsetto -risanke 20.30 Zodiaco 22.00 Toma - TV film 23.00 Šport 00.15 Una ragazza alla pari film TELEPADOVA 15.00 Arrivano le spose - TV film 18.50 Operazione ladro - TV film 16.40 La rivale di mia moglie film 18.00 Risanke 18.30 Le nuove avventure di Pinocchio - risanke 19.00 Yattaman - risanke 20.00 Cuore selvaggio - TV film 20.30 Matello - film 22.15 Bamaby Jones - TV film 23.15 Passo falso - film 01.00 I nuovi Rookies - TV film TELEFRIULI 10.00 Laramie - TV film 11.30 Dr. Kildare - TV film 12.00 L’amnesia - film 13.25 Horoskop 14.00 A sud dei tropici 14.30 Avventura nel deserto - film 16.30 Risanke 17.30 La leffe del taglione - film 18.50 Dr. Kildare - TV film 20.30 A sud dei tropici - TV film 21.00 Laramie - TV film TRIVENETA 17.30 The bold ones - TV film 18.30 Le meraviglie del mondo - dokumentarec 19.20 Telefriuli sport estate 19.40 TV film - Disperatamente tua 20.30 Trastevere - film 22.15 Attenti a quei due. . . l'ultimo appuntamento - film Trenja med goriškimi socialdemokrati Ni še sporazuma o sestavi goriškega občinskega odbora Pogajanja za sestavo občinskega odbora v Gorici se niso še zaključila. To kljub napovedi republikancev sredi prejšnjega tedna, da bo treba pogajanja nadaljevati in zaključiti v ponedeljek ponoči, češ da ni več moč odlašati s sklicem občinskega sveta. Republikanska zahteva pa je očitno ostala neuslišana. Zastopniki koalicijskih strank so se pogajali nekaj ur, potem jih je pasja vročina pregnala. Ponovno se bodo sestali v petek. Treba bo ugotoviti ali bodo takrat končali s posvetovanjem. Kot smo izvedeli vsaka stranka vztraja na svojem. Socialdemokrati hočejo obdržati dve mesti v odboru. Prav tako hočejo dve mesti socialisti. Demokristjanom pa te zahteve ne prijajo in hočejo imeti, poleg župana, še štiri odbomiška mesta. Ker so jih doslej imeli le tri, je jasno, da morajo nekomu eno mesto odvzeti. To naj bi bili socialdemokrati, ki so doslej imeli dve mesti. V ospredje prihajajo tudi zahteve sociahstov, ki zahtevajo dve mesti, da bi zadostili notranjim razmerjem sil v stranki. Seveda ni dano vedeti ali bodo demokristjani konec koncev popustili in tako zadovoljih enega od partnerjev, socialiste ali socialdemokrate. Da so pogajanja tako razvlečena je treba iskat; razlog tudi v zunanjih faktorjih. Na eni stran; še vedno nejasen položaj v Krminu, kjer se socialisti in demokristjani pričkajo kdo bo župan. Na drugi strani pa je treba iskati razlog tudi v položaju znotraj socialdemokratske stranke, torej enega od partnerjev. Tud; na Goriškem so med socialdemokrati nekateri že pripravljeni, da prestopijo v socialistično stranko. Dve sta skupini, ki se najbrž pripravljata na ta korak. Če bo prestopila ena bo druga ostala kar v sedanji hiši. Tako se je namreč pripetilo v Vidmu. Med socialisti se za tak korak enih ali drugih zavzemajo pristaši Martellijeve oziroma De Mi-chelisove skupine. Na eni strani so vodja socialdemokratov v Tržiču E-sposito z občinskim odbornikom Gen-tilejem v Gorici, na drugi pa stari socialdemokratski prvak Zucallj v Gorici. Socialistični voditelji o tem za sedaj nočejo ničesar povedati. Ker je v Gorici precej trenja v socialdemokratski stranki kdo bo stranko zastopal v občinskem odboru (Zucalli ali Gentile) se stvari zavlačujejo. Načrt za preureditev proizvodnje v AAA Na zadnji skupščini delavcev valjarne Acciaierie Altoadriatico v Tržiču so predstavili načrt preureditve proizvodnje v podjetju, ki ga je izdelala italijansko-španska družba, ki bo prevzela podjetje. Načrt je, po oceni sindikata kovinarjev, precej meglen, zelo neugodna pa so predvidevanja glede ponovne zaposlitve zdaj brezposelnih delavcev. Postopoma naj bi približno sto delavcev zaposlili šele v petih letih. Na podlagi načrta, k; ga še preučujejo na deželi, naj bi približno polovico proizvodnjih prostorov v bodoče namenili za gradnjo velikih kovinskih struktur, preostali del pa naj bi služil za nekatere pomožne dejavnosti. Na skupščini, kjer je govoril član vodstva sindikata kovinarjev Sniderò, so delavci opozorih, da je treba čim-prej, poleg tehnično - organizacijskih zadev, rešiti tudi vprašanje izplačila denarnega nadomestila. Delavci so namreč že od konca lanskega leta brez prejemkov. Ne tratimo vode Na območju, kjer za oskrbo vode skrbi CAFO je v poletnem času prepovedano namakanje vrtov, pranje avtomobilov, prepovedana je torej vsaka potrata vode. Po pravilniku se taka nedovoljena poraba vode kaznuje z globo do 200.000 lir. Poraba vode je namreč dovoljena le za osebno higieno in za gospodinjske potrebe. Ravnateljstvo CAFO zaradi tega opozarja vse uporabnike naj to upoštevajo, še posebej v tem času, ko je poraba vode za osebne potrebe večja od običajne. Enak poziv velja tudi za uporabnike vode v goriški in števerjansk; občini, kjer za dobavo vode skrbita tamkajšnji upravi. Pred 10 leti smo izgubili kolego Iva Marinčiča No današnji dan, pred desetimi leti, 31. julija 1975, je v Gorici prenehalo biti srce našega delovnega tovariša in prijatelja Iva Marinčiča. Kljub temu, da je bil že tri leta upokojen, je še vedno, skoraj vsak dan, prihajal v le-dakcijo, pogledal kaj pišejo najrazličnejši časopisi ter nas opozarjal na w in ono kar se je dogajalo v Gorici in tudi v okolici, nam dajal nasvete, kdaj pa kdaj tudi drugače priskočil na pomoč. Kar usedel se je za pisalni stroj in nam napisal marsikaj lepega za objavo v listu. Z njim smo se srečali v povojnih letih, takrat ko je bil najprej urednik goriškega tednika Soča, potem pa v goriški redakciji Primorskega dnevnika. Vsak dan je polnil časopisne stolpce z vestmi, ki jih je skrbno zbiral tako na županstvu kot na pokrajini, tako v sindikatu kot v drugih državnih uradih, na goriškem sodišču ali na kulturni prireditvi v takratni Prosvetni dvorani. S kolesom, motorčkom ali kasneje z avtom, je šel od vasi do vasi, da bi zbral kaj zanimivega za objavo. Še zlasti se je rad usedel za mizo z očanci, ki so mu pripovedovali zgodbe iz starih časov. Vse to je objavljal v Soči in v Primorskem dnevniku in ljudje so mu bili za to hvaležni. Ivo Marinčič je bil med tistimi primorskimi Slovenci, ki so za časa fašizma, in tudi kasneje, največ pretrpeli. Doma iz Zagorja na Pivki (ro- Na 31. vinskem sejmu v Ljubljani Štiri velike zlate medalje vinogradnikom iz naše dežele Štiri velike zlate medalje so iz Ljubljane domov prinesli vinogradniki iz naših Brd ter iz sosedne Furlanije. Tudi letos so se tukajšnji vinogradniki udeležil; mednarodnega vinskega sejma, ki bo letos že enaintridesetič na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču konec avgusta. Za razliko od prejšnjih let je bila letošnja udeležba naših vinogradnikov precej manjša od tiste v prejšnjih letih. Takrat so namreč naši vinogradniki (med tem; kar precej Slovencev) šli masovno v Ljubljano. Bilo jih je vsako leto več kot dvajset, vsak z več vzorci svojih vin. Nekateri med njimi so na prejšnjih sejmih dobili laskava priznanja, kar precej velikih zlatih kolajn, potem pa še veliko zlatih, srebrnih itd. Pred leti je eno vino krminske zadružne kleti dobilo celo najvišji naslov, naslov šampjona. Letos pa je svoje vzorce poslalo v Ljubljano le šest vinogradnikov oziroma podjetij. Vina pa so bila tako kvalitetna, da so dobili precej laskava priznanja. Miro Gradnik s Pleši-vega je dobil veliko zlato medaljo za vino chardonnay ter še eno srebrno za merlot. Ferruccio Sgubin iz Mimika je dobil veliko zlato medaljo za beli pinot in eno zlato za tokaj. Luigi Valle iz Buttrija je dobil dve veliki zlati medalji in sicer za sauvi-gnon in za merlot (riserva). Zadružna klet v Krminu je dobila zlato me- daljo za peneče se vino cormorano rosso, in srebrno medaljo za peneče se vino cormorano bianco. Bratje Bu-žinel iz Krmina so dobili dve srebrni medalji za traminca in kabernet franc, podjetje Vinicola udinese iz Vidma prav tako dve srebrni, za bri-šk; tokaj in za refošk iz nižinskih predelov Grave del Friuli. Tudi letos so bile na delu tri komisije. Italijo je zastopala Vanda Gradnik iz Krmina. Zaprta Državna knjižnica Državna knjižnica v Gorici bo od jutri do 15. avgusta zaprta zaradi vsakoletnega splošnega čiščenja in u-rejanja. V tem času bo delovala samo služba za informacije in sicer vsak delavnik od 10. do 11.30. Ptičji sejem v Doberdobu Jernejev ptičj; sejem, goriška prireditev s stoletno tradicijo, bo tudi letos (že drugič) v izgnanstvu. Prireditev bo namreč, kakor napovedujejo organizatorji, 25. avgusta, na vrtu restavracije Siliade v Doberdobu. Nad vsa pričakovanja uspeh Tiepolove razstave na gradu Goriški občinski upravitelji so imeli srečno roko, ko so se odločili prirediti na goriškem gradu razstavo Tiepolovih malih slik, grafičnih listov. Zanimanje za dela tega znanega beneškega ustvarjalca je seveda zelo veliko. Kljub poletnemu časa prihaja v goriške grajske sobane veliko ljubiteljev umetnosti. Poletni časa pravzaprav privabi v Gorico tudi turiste, ki so trenutno na letovanju v Grade-žv. ali kakem drugem obmorskem kraju. Seveda je obisk odvisen od vremena. Če je vreme takšno kot je bilo to nedeljo, ko je vse drlo na morje ali v trnovske gozdove, potem je obiskovalcev malo. Več jih je bilo prejšnjo nedeljo, ko je po nevihiti bilo vreme nekoliko muhastvo. Na go-riškem gradu so ta dan imeli kar 700 obiskovalcev, kar za Gorico ni malo. Doslej je bilo obiskovalcev že več kot dvanajst tisoč. Kot je znano so razstavo podaljšali do prvih septembrskih dni. Nadejajo si, da jo bodo v prihodnjih dneh obiskali tudi tisti, ki pridejo v Gorico ob filmskih dneh. Sicer pa so pripravili še nekaj, kar bo zanimalo ljubitelje likovne umetnosti. V nedeljo, 4. avgusta, ob 11. uri bo o Tiepolovi umetnosti govoril Rainer Michael Mason, konservator oddelka za grafiko v muzeju v Ženevi. V soboto, 10. avgusta, bo o Tiepolu govoril prof. Giandomenico Romanelli, direktor beneških občinskih muzejev. V nedeljo, 25. avgusta, bo dr. Dario Succi, ki je sedanjo razstavo tudi uredil, bo govoril o Tiepolovih delih. 8. septembra, ob zaključku razstave, bo predaval dr. Filippo Pe-drocco, kritik muzeja Ca’ Rezzonico iz Benetk. Tudi poletje je torej v Gorici kulturno zanimivo. Podpis listine Na krovu križarke - nosilke helikopterjev »Giuseppe Garibaldi«, ki je zasidrana v Tržiču, bodo danes podpisali listino o prevzemu. Dokument bosta podpisala admiral Giorgio Landolfi in ravnatelj tržiške ladjedelnice inženir Dario Alessandrini. Podpis bo tokrat brez posebnih slovesnosti, saj bo slovesnost ob prevzemu, kakor znano, septembra meseca. Nesreča na avtocesti Na avtocesti, v bližini Šempetra ob Soči, je v ponedeljek ponoči prišlo do težje nesreče, ki le za las ni imela hujših posledic. Voznik aviocisterne, 50-letni Donato Cirasella iz kraja Cologno Monzese, je izgubil nadzorstvo nad težkim vozilom, ki je prebilo ograjo ter po nasipu pridrvelo samo nekaj metrov od neke hiše v Ul. Battisti. Na srečo je bila cisterna prazna. Šoferju so iz razbitin pomagali prav stanovalci omenjene hiše. dii se je 18. 8.1907), je najprej študiral v Gorici in v Trstu. Dopisoval je v tržaško Edinost dokler ni bilo njeno izhajanje prepovedano. Že od vsega začetka se je vključil v narodno in protifašistično delovanje. Postal je član T1GR. Bil je zaprt. Potem je odšel v Jugoslavijo. Tam je nadaljeval s pri nas začetim delom. Bil je med tistimi, ki so zbirali prostovoljce v Soško legijo. Po italijanski zasedbi Ljubljane je spet moral v zapor. Bil je konfiniran na Jugu polotoka. Po vojni je poprijel z delom na več področjih. Bil je med ustanovitelji in voditelji Demokratične fronte Slovencev. Bil je pet let pokrajinski svetovalec socialistične stranke. Vsestransko se je udejstvoval na Ijud-skoprosvetnem področju. Imel je predavanja, društvom je pomagal. Tudi drugače je deloval na literarnem in društvenem področju. Največ svojega časa je po vojni, kar trideset let, posvetil časnikarstvu. V goriškem slovenskem tisku je pustil globoko sled. Deset let po njegovi smrti se ta ni izbrisala. (mw) »Noi tre» drevi na gradu »Noi tre« Pupija Avatija je naslov filma, ki ga bodo predvajali drevi, ob 21. uri, na goriškem gradu. V njem igrajo Lino Capolicchio, Gianni Cavino, Carlo Delle Piane in Ida t)i Benedetto, ter še Christopher Davidson, Dario Parisini, Barbara Rebe-schini in Giulio Pizzirani. kino Gorica VITTORIA 17.30—22.00 »I sensi, i desideri di Ulla, Brigitte e Ball Amy«. Prepovedan mladini pod 18. letom. GORIŠKI GRAD (v okviru predvajanja filmov za nagrado Amidei) 21.00 »Noi tre«. Režija Pupi Avati. Nova Gorica in okolica SOČA 18.30 »Zmaj gospodar«; 20.30 »Plava laguna«. SVOBODA 20.30 »Gunan - Kralj barbarov«. DESKLE 19.30 »Samo za tvoje oči« DEŽURNA LEKARNA V GORICI D’Udine, Trg sv. Frančiška 4, telefon 84124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU San Nicolò, Ul. 1. maja 94, telefon 733328. POGREBI: Danes v Gorici, ob 8. uri Giuseppina Leban, iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; ob 10. uri Roberto Ballarini, iz bolnišnice Sv. Justa v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče. 1975 31. julij 1985 Ivo Marinčič V večnosti stolpu zdaj stojim, na stotine stopnic me loči od bed in revščine sveta. Očiščen kot po borbi vroči sem boli prost in prost gorja. Družina Marko Waltritsch Pevma, Oslav/e in Stmaver skozi stoletja 19 Ostali sta pokoncu le dve, Gravnerjeva ob glavni cesti in Klanjščkova na Borjaču. Tudi v Pevmi je bilo vse uničeno. Ko so Italijani izvedeli, da je v gradu baronov Thoemeli avstrijsko poveljstvo, so dah nalog svojim topničarjem, da stavbo porušijo-To jim je tudi uspelo. Danes sploh ni več ostankov tega gradu, ki je stal sredi lepega parka nasproti sedanjega spomenika padlim partizanom, tam, kjer je danes nekaj stanovanjskih hiš. Le kaka klet je bila uporabna, tudi zato ker so jo vojaki uredih za svoje potrebe. Kar se tiče te palače, ki so ji Pevmanci pravih »Grad« Je treba povedati, da je to bila nekdanja graščina baonov Teuffen-bach. Baronica Adrienne se je poročila s plemenitašem baronom Thoemellom in tako so domačini pozneje gradu pravih kar »Pri Thoemehu«, medtem ko jQ manjša stavba, ki ji danes pravijo v Pevmi »restavrant«, ker je bila po prvi vojni v njej gostilna, bila takrat znana kot graščina Teuffenbachov in je bila tudi še nadalje last te družine, ki je sicer bivala drugje. Prebivalstvo je moralo v izgnanstvo. Večina se je izselil av notranjost cesarstva. Kdor je šel k slovenskim kmetom na podeželje, se je dobro počutil. Huje je bilo za tiste, ki so prišli v mesta, Pevmski most popravljen za silo od Italijanov leta 1918 v Ljubljano, na Štajersko, na Češko. Nekateri Štmavrci so se najprej umaknili k znancem ah sorodnikom v Solkan. Tam so o-stah do avgusta 1916 ko se je, po italijanski zasedbi Gorice, fronta premaknila za kak kilometer proti vzhodu. Takrat so iz Solkana do Ajdovščine šh begunci v koloni. Skrivati so se morah pred napadi italijanskih letal, umikati se avstrijskim vojaškim kolonam, ki so na cestah imele prednost. Mnogi begunci so pomrli od bolečin in lakote kar na cesti. Za trideset kilometrov dolgo pot so nekateri porabili več kot dva tedna. Medtem ko so v avstrijskih mestih, še zlasti na Štajerskem, v začetku begunce toplo sprejeh in jim nudih hrano ter obleko, je tem beguncem v zadnjih mesecih vojne bolj trda predla. V Avstriji je bila takrat vehka lakota. Pomrlo je tudi precej briških pregnancev. Bolje so se imeh, kar se hrane tiče, ljudje, ki so šh v pregnanstvo v Italijo. Tam ni bilo tohkšnega pomanjkanja kot v Avstriji. Precej Oslavcev je bilo v pregnanstvu v Steincklammu na Gornjem štajerskem, kjer so obiskovah tudi begunsko slovensko šolo. Po zavzetju Sabotina in Gorice je na briškem področju zavladal mir. Frontna linija se je premaknila na vzhodno in severno stran Gorice. Avstrijski topničarji pa so z Banjške planote obstreljevah Gorico. Takrat so Avstrijci zadeh in porušili tudi cerkev v Štmavru. Ta je takrat bila tam, kjer je sedaj štmavrsko pokopahšče. Okrog cerkve so bili grobovi. Stari Štmavrci vedo povedati, da je bil zvonik njihove cerkve zelo visok, za več kot štiri nadstropja stanovanjske hiše. Italijani so v njem postavili opazovalnico, ki so jo avstrijski topničarji uničih. Avstrijske čete so se spet vrnile v Brda v oktobru 1917 po kobariškem prodoru. Na območju Pevme, Oslavja in Štmavra je bilo vse polno italijanskih in avstrijskih pokopališč, pa čeprav so Avstrijci v glavnem svoje padle nosih pokopavat preko Soče na pokopališča v Solkanu, Kromberku, Gorici, na Ajševici. Pokopahšče padlih avstro-ogrskih vojakov je bilo v Pevmi. prav tam kjer je danes cerkev. Na italijanskih vojaških pokopališčih je bilo, kot je razvidno iz poročila podgorskega županstva z dne 29. januarja 1919, veliko grobov. 1.416 grobov je bilo v Pevmi in na Oslavju, 710 v Podsabotinu, 368 v Štmavru in 511 v Podgori. V času med dvema vojnama je italijanska vlada dala zgraditi kostnico na Oslavju. V njej so zbrah posmrtne ostanke nekaj deset tisoč italijanskih padlih. Podobni kostnici sta bili zgrajeni v Redipulji in v Kobaridu. Po sobotni objavi nekaterih slik »V Sovodnjah na slovenščino zares nismo pozabili« »Na slovenščino nismo pozabili!« so nam povedali na županstvu v Sovodnjah potem ko so brali naš članek jn pogledali razne napise na treh fotografijah, ki smo jih objavili v naši sobotni številki. Na županstvu so nam Povedali, da so že pred časom grad-nenemu podjetju, s sedežem izven ob-ki so mu zaupali gradnjo grezničnega omrežja na območju Rupe in '■oči, naročili, da mora postaviti na Snadbišču dvojezično napisano tablo, lake table postavljajo ker zakoni to Predpisujejo. Še zlasti ko gre za javna dela, ki jih finansirajo z raznimi nezelnimi ter državnimi zakoni. Vrh ysefia pa pomeni taka tabla tudi do-nro reklamo za izvajalca del, za na-ortovalca in tudi za gradbeno podjetje. Kot je moč razvideti s te naše fotografije je gradbeno podjetje Edil-scavi iz Gorice postavilo tako dvoje-jneno tablo prj Rupi. Sicer se je pri nekaterih besedah za malenkost za-aknilo. Podobno tablo z dvojezičnim nnpisom vidimo tudi na Vrhu pred tomkajšnjim pokopališčem. Tudi tam Je sovodenjska občinska uprava naro-cna postaviti dvojezični napis. Na sovodenjskem županstvu so nam udi povedali, da nimajo nobenega Pravka s transparentom, ki je bil Postavljen čez pokrajinsko cesto, tik Polog telovadnice, ob priložnosti med-arodnega odbojkarskega turnirja. Za ansparent je odgovorna pokrajinska Prava, oziroma odbomištvo za šport. rav bi bilo, poudarjajo v Sovodnjah, a b; bil ta transparent dvojezičen. aJ vendar imamo dvojezične transpa-ente v strogem centru Gorice vsako-rat ko prirejajo pohode prijateljstva ali še kako drugo prireditev z mednarodnim značajem. Marsikateri naš bralec nam je v teh dneh telefoniral v uredništvu in hotel izvedeti kje so postavljene tiste table s samo italijanskim napisom, katerih slike smo objavili v soboto. Mislili smo, da našj ljudje vedo kje so te table. Zaradi tega nismo napisali za kaj gre. Razvozljamo uganko. Prva tabla je na gradbišču nove telovadnice ob Katoliškem domu na Drevoredu 20. septembra. Lastnik stavbišča je Katoliško tiskovno društvo. Druga tabla pa je v Pevmi tam kjer bodo pričeli v kratkem pričeli graditi 24 zadružnih stanovanj. Kar povejmo, da so se nekateri naši bralci zelo hudovali ker nekateri med nami ne postavljajo ob takih priložnostih v ospredje slovenskega napisa. Povedali smo že, da niso to edini primeri. Take table vidimo v Števerjanu, v Gorici in še kje. To na stavbiščih kjer so lastniki Slovenci tako zasebniki kot razna društva oziroma ustanove. Kaj če bi vsi sledili zgledu sovodenjske občinske uprave? Marsikdo nam je tudi dejal, da upa, da bodo tabli pri Katoliškem domu In v Pevmi zamenjali s takimi, kjer bo napis dvojezičen. Izšla je pri založbi Editrice Goriziana Tudi dogajanje na Goriškem v knjigi Angleža Geoffreya Coxa Od časa do časa se na knjižnem trgu pojavi delo, ki nas pobliže zanima. Velikokrat so to prevodi del tujih avtorjev, ' ki so bila svojčas že preučena s strani strokovnjakov. Marsikdaj pa tukajšnji bralec, ne le povprečni, marveč tudi tisti, ki se z določeno problematiko ukvarja, seznani s tem delom šele ko to izide v italijanskem prevodu. To je tudi rezultat nepoznanja jezikov s strani i-talijanskih intelektualcev. V Italiji je namreč učenje tujih jezikov premalo v mislih. Zaradi tega večina italijanskih intelektualcev ne izve za tega ali drugega avtorja, dokler nima pred sabo italijanskega prevoda njegovega dela. Tako je tudi z deli v katerih je govor o dogodkih pri nas. Goriška knjigarna - založba Adamo (sedaj spremenjen naslov v Editrice Goriziana) je v zadnjih letih dala na trg več knjig. V glavnem so bili to prevodi del avstrijskih in nemških avtorjev v dogodkih pri nas med prvo in drugo svetovno vojno. Knjige so šle dobro v promet, saj so večini bralcev pri nas prvič odkrile kaj so pisali avstrijski oz. nemški vojaki in politiki o dogajanju pri nas. Brez dvoma bo tako tudi s knjigo Geofferya Coxa, ki je pred kakim mesecem izšla z italijanskim naslovom »La corsa per Trieste« pri že prej omenjeni goriški založbi. Gre za knjigo, ki je v angleškem izvirniku izšla že leta 1977. Kot smo lahko ugotavljali iz ocen objavljenih v nekaterih italijanskih listih s strani strokovnjakov niso ti poznali te knjige. Pa je njen avtor vendarle pomembna oseba. Med zadnjo vojno je bil šef obveščevalne službe novozeland- Zastopniki števerjanske občine v komisijah in upravnih svetih v števerjanskem občinskem svetu o izvolili njih zastopnike v razne odjure in komisije. Poleg po zakonu Pfedvidenih oseb v gradbeni komisiji 'načel j uje ji župan) so kot strokov-Jaka potrdili arh. Luiso Codelio, kot fastopnika občinskega sveta pa Dar-jl? Mikluša in Ivana Mikluša. V votolo komisijo so, poleg župana, izvo-r, svetovalce Florijana Planinščka,-ranca Komica, Silvana Fittoli ja in ana Vogriča, kot namestnike pa 'čtojza Juretih Davida Klanjščka, ^ozefa Vogriča in Darka Mikluša. V j /iški gorski skupnosti bodo župan , an Humar ter svetovalci Ivan Mi-Rudi Koršič in Hadrijan Corsi. k°piisiji za ocenjevanje škode pri-^detim kmetovalcem bodo župan ter svetovalca Silvan Cibini in Ivan Vo-f to, kot zastopniki strokovnikj zdru-PJ Pa Milan Mikluš (Confcoltivato-' dr. Michele Formentini (Zveza agrarcev) in Emil Terpin (Coldiretti). V komisiji za imenovanja ljudskih sodnikov pa sta, poleg župana, še svetovalca Emesto Mahnič in Darko Mikluš. V vseh komisijah je zastopana tudi manjšina v občinskem svetu. Na prihodnjih sejah občinskega sveta bodo imenovali svoje zastopnike še v nekatere druge upravne odbore. • Upravitelji doberdobske občine bodo na razpolago strankam ob naslednji dneh. Župan Mario Lavrenčič ob sredah in petkih od 16. do 17. ure; Dario Legiša (zdravstvo in socialno skrbstvo) ob sredah med 17.30 in 18.30; Karel Čemic (šolstvo, kultura in urejevanje teritorija) ob sredah med 9. in 10. uro; Janko Gergolet (osebje in finance) vsak ponedeljek med 8. in 9. uro; Lilijana Semolič (šport in rekreacija) vsak torek med 17.30 in 18.30. Filatelistični ovitki v Novi Gorici •**••*•% #«*«•» * «• •• « o» a * £ is; ; V*- č*e- dobrodošli na primorskem, iskraši in prijatelji F. D. NOVA GORICA št. 29 Na naši sliki je posebna kuverta Filatelističnega društva dr. Franca Marušiča iz Nove Gorice. Nosi zaporedno številko 29. Izdali so jo letos 4. julija, ob priložnosti zbora delavcev 0' Oblasti ne dovoljujejo več impro-. hiranja. Hočejo, da je vse v redu. V.1 pa nimamo toliko sredstev, da bi Uj Prevzeli vse to v breme. Menda bi Uo dobro, če bi v bodoče občinska /Prava poskrbela vsaj za razsvetljavo, /uslim, da bi skupina reflektorjev na rksnih kolih zadostila tej potrebi. Ta-u° bj se tudi izognili vrsti varnostnih Predpisov. kv7° rrdadinskih ekip ima dru- , Oruštvo ima dve ekipi, naraščajni-6 in cicibane. Zaradi demografskega padca rojstev pa je v tem sektorju nekaj težav. Zaradi tega se je že lani začelo sodelovanje s sovodenjsko ekipo na mladinski ravni. Poleg tega bomo naše začetnike usmerili k Juventini. Pri nas ni dovolj otrok za celotno ekipo. Zato smo se domenili s Štan-drežci za tako sodelovanje. V našem Interesu je, da naši člani stalno delujejo. Zaenkrat pa je tako sodelovanje edina možnost. Kar se naših dveh ekip tiče, pa imamo vso zadevo precej dobro organizirano. Vsaka ekipa ima svojega stalnega trenerja in zato stvari tečejo. Dodal pa bi rad, da bi za mladinske ekipe rabili večjo pomoč s strani staršev. Starši bi s svojo pomočjo razbremenili odbornike, ki bi se lahko bolj posvečali društveni organizaciji. Kaj pa glede drugih panog? Dokler ne bo v Doberdobu strukture, ki bp to omogočala, se ne bomo spuščali na druga področja. Borut Spacal, ki je sedaj odbornik, že nekaj let vodi na svojo roko rekreacijsko telovadbo. Boste to pobudo podkrepili? Spacal je tudi prej sodeloval z nami. Ko so bile ustanovljene mladinske ekipe, je vodil telovadbo za osnovnošolske otroke. To pa je odpadlo, ko smo ustanovili začetniško ekipo. Sedaj Spacal prireja predsmučarsko telovadbo in pa telovadbo za odrasle. Z njegovimi pobudami smo nadvse zadovoljni. Kaj pa mislite glede združevanja ekip? Izrabil bom nekaj osebnih mnenj. Po mojem je treba res preveriti, če je tak korak koristen naši stvarnosti. Tudi kakovost združene ekipe je zelo vprašljiva. Dejstvo pa je tudi to, da od treh obstoječih ekip bi imeli na področju eno ali dve moštvi. Zato mislim, da za to stvar še ni zrelo. O tem se mnogo govori. Tudi med našimi igralci je nekaj navdušencev. Večina igralcev pa ni za ta korak. Vsekakor pa imamo stike in sodelujemo, kot sem že prej omenil, na mladinski ravni. Če bi kdaj prišlo do odločitve za združevanje ekip mislim, da bi morali začeti na mla- dinski ravni. Prav na tem polju lahko zasledimo perspektivne igralce. Mladost je pripravljena pomagati talentiranim igralcem. Mi jim ne moremo dosti nuditi, zato je prav, da dobri igralci poizkusijo srečo tudi v višjih ligah, če pa jim ne uspe, se lahko vedno vrnejo v naše vrste. Kako pa napredujejo dela okrog nogometnega igrišča? Kaj imate v načrtu? Moramo še dokončati gradnjo pomožnih slačilnic in bomo poskrbeli tudi, da bo publika imela na razpolago stranišča. Poleg tega pa bo zgrajeno tudi skladišče. Dela so bila tn bodo uresničena s prostovoljnim delom navijačev, odbornikov itd. Mislim, da bi se igralci članske ekipe lahko dosti bolj vključili v delo društva. Organizacija bi bila prav gp-tovo boljša. Kaj pa ste sklenili na zadnji seji? Želel sem sklicati občni zbor, ker sem hotel, da odločitev o združeni e-kipi pade le na izrednem občnem zboru. Odbor pa se je izrekel negativno. Problem ni lahek in stvari ne gre podcenjevati. Poleg tega pa nočemo odločati, ne da bi tudi naša publika izrazila svoje mnenje. Kar pa se članske ekipe tiče lahko povem, da bo ekipa pomlajena. Poleg tega pa imamo namen ojačiti obrambno vrsto. Vsekakor pa moramo še mnogo stvari preveriti in šele nato bomo ukrepali. MARKO JARC Članska ekipa Mladosti, ki ji je za las ušlo napredovanje v 2. amatersko ligo DAVOR ZUPANČIČ 8. Dnevnik z odprave SPDT na Južno Anapurno Kuhali smo ločeno, ker so nam že prej v Pokhari odsvetovali uživati hrano v hotelih ob cesti, ki jih imenujejo lodge. Prenočili smo na tako umazanih posteljah, da sem bil čisto prepričan, da bom staknil uši. Na srečo se kaj takega ni zgodilo in naslednji dan smo v zgodnjih jutranjih urah odšli na pot, da bi tako nadoknadili, kar smo prejšnji dan zamudili. Široka steza se je kaj kmalu spremenila v ozko, komaj vidno stezico, ki je tako silovito zavila navzgor, da smo si dobre dve uri grizli kolena, preden smo dosegli položnejši svet pri naselju Damphus, ki bi ga bili morali doseči že prejšnji dan. Po lepem gozdnatem grebenu, ki je o-mogočal lep razgled bodisi na veličastna gorovja, kot tudi na neskončne nepalske doline, smo dosegli spust v naslednjo dolino in nato v vas Lan druk. Tudi ta dan nam ni bilo vreme naklonjeno, tako da smo do prenočišča prišli premočeni do kosti, še vedno sem hodil z Lenardom dobro uro pred ostalimi in kar užival sem nad bogatim rastlinstvom, še več pa nad verigo Anapum, ki je, čeprav še zelo oddaljena stala pred nami. Večera v Landruku ne bom tako zlepa pozabil, ker sem tu prvič v življenju okusil, kaj pomeni biti klavn. Ko je končno prenehalo deževati in se je na zahodu pokazalo zadnje sonce, sem se počutil grozno umazanega in sem sklenil, da se umijem pri vodi, ki je tekla iz vaškega vodovoda. Opogumljen, ker pri vodi ni bilo žive duše, sem vzel milo in brisačo ter se odpravil na kopanje. Za vsak slučaj sem stopil za zidek, se slekel in začel to, kar je pri nas nekaj vsakdanjega. To moje »čudno« početje in skrivanje za zidom so opazili otroci in takoj prišli v trumah gledat, kaj sploh počenjam. Hodili so okoli zidu in se tako glasno krohotali, da so kmalu privabili še starejše vaščane. Popolnoma gol in ves poln mila sem ostal kot pribit, rdeč do ušes, ne da bi vedel, kaj storiti. Najprej sem skušal ostati miren in dokončati kopanje, ker pa mi to ni uspelo, sem se moker in penast, med splošnim smehom, odpravil v kočo. Po večerji, ki jo je spet izvrstno pripravil naš kuhar, smo v tihem mraku prepevali otožne domače pesmi. Slovenske in tržaške melodije so seveda v nas obujale spomine na rojstne kraje in marsikomu je postalo težko pri srcu, ko je pomislil na svoje drage, ki ga težko pričakujejo, oddaljeni na tisoče kilometrov. Naslednje jutro sta se meni in Le nardu pridružili še Eva in Fausta. Skupaj smo zapustili lodge dobre pol ure pred ostalimi in hodili smo s tako vnemo, da še opazili nismo, da nam pravzaprav nihče ne sledi. Pred nami je stal visok grič, ki bi bil pri nas lahko že gora, nanj pa se je vzpenjala strma stezica. Z namenom, da bi dosegli vrh krepko pred ostalimi, smo se brez obotavljanja lotili strmine in v približno dveh urah dosegli cilj. Srkajoč pri- jetno hladno limonado smo v senci tamkajšnje koče zadovoljno čakali na »počasneže«. Z vodjo odprave smo bili dogovorjeni, da se točno opoldne javimo po radijski zvezi in mu posredujemo naš položaj. V trenutku, ko je bila zveza sklenjena, smo zaslišali Cergolov razburjeni glas: »Fantje, zgrešili ste pot, takoj se morate vrnili do reke. Z Miličem vas bova tam čakala«. Skoraj kap me je zadela ob tej neprijetni novici. Sestop do reke je pomenil prehoditi v obratno smer tisto strmo stezo, za katero smo porabili dve uri. Zaman sem iskal manj kruto rešitev. Cergol in Milič sta nas čakala pri reki in ni nam preostalo drugega kot sestop. V dobri uri smo bili pri njiju in nato smo skupaj nadaljevali na drugi hrib, ki je stal na nasprotni strani doline. Dolga položna pot nas je potem privedla do majhnega naselja, zadnjega na poti proti baznemu taboru. Tu sem zvedel za »tragično« vest: če bi iz prvotnega položaja samo vodoravno prečkali po južni strani hriba, bi bili v pol ure dosegli isto kočo. Vseeno pa smo bili zadovoljni, da smo spet skupaj, predvsem pa, da smo dosegli zavetišče pred neurjem, ki je sedaj z vso silo tolklo po slamnati strehi. V lodgu, kjer smo prespali, se je mudilo mnogo ljudi, predvsem trekingašev, čeprav je ta vas že izven najbolj znanih planinskih poti. Lastnik, pri katerem smo kupili petelina za tako rekoč zadnjo večerjo, ni zgledal preveč vljuden človek. Sicer nam je dobro postregel, vendar je bilo v njem nekaj dvomljivega. Zelo je bil navezan na denar in bi po mojem mnenju brez obotavljanja marsikoga zelo rad opeharil. Na veliki, dvojni postelji, tik ob vhodu v kočo, smo našli mesto Eva, Le-nard in pisec teh vrstic. Dolgo v noč smo se pogovarjali o najrazličnejših stvareh, prednost pa je imela diskusija z Evo glede vere. Vedno sem rad debatiral o nečem, kar ni imelo stroge materialne vezi in je človeku dopuščalo, da je svoj razum ali domišljijo povzdignili nad vsakdanjost. Filozofija, razvoj človeštva in eksistencialna psihologija so bili argumenti, ki sem jih vedno najraje obravnaval. Zato sem tudi tisti večer govoril o veri, ki je v vsaki kulturi bistvenega pomena, čeprav so bili moji pretežno laični vidiki dokaj različni od Evinih. »Good morning, sahib«, nas je nagovoril v zgodnjih jutranjih urah naš kuhar in nam postregel z vročo belo kavo. Kot vsako jutro je bilo vstajanje precej težavno, še bolj pa je bilo zoprno pripravljanje nahrbtnika. Tolikokrat sem že pospravil spalno vrečo in jo stlačil v »rucah« skupaj z drugo opremo, da sem se čutil obsojenega opravljati to delo za vse večne čase. Po zajtrku smo spet začeli našo dolgo, mučno pot proti gori, ki je bila videti še vedno daleč na obzorju. Edina razlika od komaj minulih dni je bila v tem, da smo sedaj hodili samo navzgor in nismo na poti srečali nobenega naselja. KRIŽMAN A A A Zvi;zini**^r IN ZVEZIHOrp ^ , Poslanstvo slovenskih športnih iger izhaja iz obsoja od leta 1958 do 1967. V tem desetletju so bile l°re ustvarjalne. Bodisi, da so bogatile vrste ŠZ Bor, °disi, da so prispevale k ustanavljanju novih šport-. društev. Razvile so tudi veliko število Borovih okoliških organizatorjev. Poiskati je treba razloge to uspešnost, da bi nam poslanstvo športnih iger 0rda še koristilo. 0, Dejavnost se je tedaj odvijala največ v domačem kolju glede masovnosti in preko enega društva-glede kakovosti. Res se je že na veliko igralo nogomet, 1 Pa je bil poglavje zase, in tudi odbojko. Cilj mno-društev pa je bil še vedno uspeh na slovenskih športnih igrah. 1 Med športnimi igrami nastala društva so se v tih redno znašla v težavah in tudi za to je treba 0lskati razloge. Uspehi tega ali onega društva, eki-ij?. ali posameznika so bili večkrat sad srečnih oko-jcin (dobra človeška letina, dober trener, ugodnejša krnovalna razporeditev, slučajna slabša kakovost nasprotnikov) in v manjši meri odraz neke trdne in trajne osnove. Športni uspehi, ki bi jih lahko postavili na teoretsko podlago slučajnosti, so v teku let in v razpršeni obliki terjali znatne organizacijske in finančne napore. Ti napori so navadno prekašali realne zmogljivosti društva in jim daljšali dobo hiranja v prvenstvih in ligah nizke kakovosti, vendar s strahovitimi stroški. Prehod na bolj domače oblike dela naj bi bil nujen tudi z družbenega vidika. V zadnjih nekaj letih se šport goji vedno manj tekmovalno in vedno več razvedrilno. In druga ocena je včasih le znanstvena oblika za slučajnost. Dokaz je morda v astronomskem zanimanju za eno samo ekipo z vedno vidnejšimi znaki uzakonitve pojma navijača, ki se povsem lažno od pasivnega sedentarca navidezno spreminja v športnika. Vsekakor gre tu za velik športni potencial, ki ga bo treba ob trenutku, ko se bo moč sedanjega vala (verjetno hkrati) zmanjšala, prestreči preden se bo porazgubil v popolno frustracijo. V domačem športu se vse bolj porajajo teze po združevanju moči. Te teze so brez dvoma pravilne, dopolniti pa jih je treba z naknadnim tekmovalnim sistemom, ki bi zadoščal potrebam tistih, ki naj bi zaradi nižje kakovosti ostali izločeni od reprezentančnih pestav. Nesmiselno je na primer, da se skromne ekipe podajajo na gostovanja v Emilijo in Veneto, ko bi lahko mimo igrale doma ob skoraj enaki kakovosti. Nekdanje športne igre so vzgojile serijo športnih delavcev, ki je v 15 in več letih doživela le malo zamenjav. Morda bi se z bolj domačimi pobudami vzbudilo nove strasti. Res je v teh letih preteklo po žilah mladine veliko coca-cole in motorji so požgali ogromno količino goriva, dobro pripravljen poskus pa je morda vreden premisleka. KONEC Propagandna izložba v Tržaški knjigarni iz leta 1968 Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120000 lir; v SFRJ številka 35.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Zo SFRJ žiro račun 50101-603 45361 ADIT ■ DZS 61000 L|ubl|ana Kordelieva 8/11 nad. - telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st viš 23 mm) 43 000 lir Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Moli. oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20% IVA 18% Osmrtnice, zahvale in sožalia po formatu Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krapne se naročajo pn oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul Montecchi 6 tel 775275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pn podružnicah- SPI TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382-85723 ČĆDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja L. ^ ZTT Član Italijanske m tiska F7 ^Trst IH lili n*29 časopisnih založnikov FIEG 31. julija 1983 Pri Hudsonu Čeprav se je število spopadov zmanjšalo AIDS napreduje LOS ANGELES — Po osmih dneh bivanja v pariški ameriški vojaški bolnišnici se je ameriški filmski igralec Rock Hudson z boeingom, ki ga je najel samo zase, odpeljal v tukajšnji Medicai center, ki ga upravlja kalifornijska univerza. Vest je spon> čil glasnik bolnišnice, ki je ob tem dodal, da se je zdravstveno stanje za AIDS obolelega igralca v tem tednu občutno poslabšalo. Rock Hudson je odletel z letališča Charles de Gaule daleč proč od radovednega občinstva in fotoreporterjev. Takoj po prihodu se 'je s helikopterjem odpeljal v tukajšnjo bolnišnico, kjer so ga nastanili v posebni sobi za bolnike AIDS. Medtem se zanj vedno bolj zanimajo po vseh ZDA, v Hollywoodu, Beli hiši in največjih mrežah TV,-kjer še vedno »nič ne vedo« o njegovi homoseksualnosti. Samo ugledni tedniki (Time in Newsweek) pišejo o njegovi »različnosti«. Armistead Maupin, nekdanji časnikar pri Chronicle v San Franciscu, njegov prijatelj v petdesetih letih, pa je izjavil, da je kinematografska firma, s katero je podpisal sporazum, prisilila umetnika v zakon z njegovo tajnico, da bi utišal govorice o svoji homoseksualnosti in da bi se pred svetom pokazal moški s trdim in odločnim značajem. Poroko so skljukali v nekaj dneh, mizerna poroka je trajala manj kot tri leta. Ulster še naprej sod smodnika LONDON — Najtežja profesionalna naloga za kakršnegakoli pripadnika britanske policije ali vojske se imenuje Ulster. Ulster, oz. Severna Irska, je del Velike Britanije, vendar se mnogi njeni prebivalci z oblastjo Londona ne strinjajo. Med nasprotniki britanske nadoblasti je večina katoličanov, ki so prepričani nacionalisti in zagovarjajo združitev z Republiko Irsko. Gre za tako imenovane lojaliste, ki pa jih je dvakrat manj od unionistov, protestantov, Id tradicionalno zagovarjajo britansko oblast. Katoličani trdijo, da so na svoji zemlji državljani drugega razreda in da so izpostavljeni najrazličnejšim pritiskom, pa tudi fizičnim napadom s strani protestantske večine. Sredi glavne ulice Belfasta, glavnoga mesta Ulstra, teče visok zid, ki so ga postavili, da se obe skupnosti ne bi izzivale, katoličani pa pravijo, da so zaprti v geto. Spopadi v Ulstru segajo daleč nazaj v zgodovino, v 17. stoletje, ko je prihajalo ne samo do verskih nesporazumov, temveč tudi do političnih. Katoličani se upirajo Britancem na dveh frontah: politični in vojaški. Odraz teh dveh front sta stranka Sin Fein in oboroženo gibanje IRA. Britanska policija ima nalogo, da zagotovi varnost v Ulstru, oborožene sile, se pravi vojska, da pomaga civilnim oblastem. Od sedemdesetih let se število vojakov v Ulstru stalno manjša, saj bi v Londonu hoteli pokazati, da se položaj normalizira. Pred desetimi leti je Velika Britanija imela na tem delu države kakih 30 tisoč vojakov, sedaj pa ne več kot 8.000 ljudi pod orožjem v Ulstru, vendar se je istočasno dvignilo število pripadnikov policije, tako da se konec koncev število pripadnikov varnostnih organov ni bistveno spremenilo. Posebna vojaška enota je UDR, »ulstrski obrambni regiment«, ki pomaga vojski in policiji pri vzdrževanju javnega reda. Razlika med vojald in pripadniki UDR, med katerimi so tudi posebne ženske enote, je, da slednji po končanem delu gredo spet domov, ne pa za vame zidove kakšne vojašnice. Kljub vsemu je število terorističnih incidentov v Ulstru iz leta v leto manjše. Višek je pojav terorizma dosegel leta 1972, ko je bilo 10.630 oboroženih spopadov in 1382 eksplozij. Lani se je število terorističnih akcij znižalo na 334, eksplozij pa je bilo »samo« 193. Leta 1984 je 11 pripadnikov IRA izgubilo življenje, 464 pa jih je prišlo pred sodišče. Zadnje čase je vse več govora o možnosti dogovora med Londonom in Dublinom. Stiki med Margaret Thatcher in Garretom Fitzgeraldom so sicer zaviti v strogo tajnost, vendar napovedujejo možno rešitev jeseni, ko bo britansko-irski vrh. Protestanti v Ulstru izražajo bojazen, da bi morebitni sporazum šel njim v škodo, katoličani s svoje strani zmigujejo z glavo in izražajo dvome, da bi njihov položaj lahko rešili s polovičnimi ukrepi. IRA molči, vendar ne miruje. Njen končni cilj je odhod Britancev iz Ulstra. In zato je Ulster še naprej sod smodika, na katerem sedijo ljudje v britanskih uniformah. Kopanje po japonsko Barrici Beecher Statve 29. Koča strica Toma Zaradi špijonske afere Val histerije v ZDA TOMA OE OBLIL MRZEL POT.,. NEW YORK — Prodaja ameriških mornariških vojaških tajnosti sovjetom ni odprla samo vprašanja etičnega značaja, ampak je sprožila široko gibanje za ponovno uvedbo smrtne kazni zaradi špijonaže. Čeprav so takšno kazen federalni zakoni tudi doslej dovoljevali, je praktično niso izvedli od 1972. leta dalje, ko je vrhovno sodišče sklenilo, da imajo sodišča preširoka pooblastila. V histeričnem ozračju nastalem po aretaciji »družinske vohunske skupine« Walker, vidijo pristaši smrtne kazni priložnost, da dosežejo svoj cilj-Republikanski član kongresa Bill Mccollum je na podlagi podpore treh četrtin članov tega telesa zahteval smrt za pripadnike oboroženih sil, ki se prodajajo tujcu. Njegov kolega iz iste stranke Ted Stevens je šel še dalje in zahteval, da usmrtitev televizija prenaša v živo. Zagovorniki smrtne kasni se niso omejili samo na zakonodajno dejavnost. Predlagali so sprejem strožjih ukrepov, denimo, uvedbo »detektorja laži«, ki naj preiskusi vdanost 4.3 milijona vojaških in civilnih oseb, ki imajo dostop do pomembnih in zaupnih dokumentov. Če upoštevamo izjavo državnega tajnika za obrambo Weinbergerja, da bi Walkerja in njegove sodelavce morali ubiti, če bo sodišče ugotovilo njihovo krivdo, potem administracija podpira zahtevo članov kongresa. Čeprav je v takšnem ozračju težko navajati drugačna stališča, se je vseeno našlo nekaj politikov, ki niso podlegli valu histerije. Med temi je demokratični poslanec iz Kolorada Gary Hart. Dejal je, da je kongres pozabil na zlorabe obveščevalne službe v sedemdesetih letih. Prišli pa »smo tako daleč, da smo v imenu boja proti vohunstvu pripravljeni omejiti tudi same državljanske pravice.« Tudi demokrat iz Michigana John Conyers je istega mnenja, toda nasprotniki smrtne kazni so vseeno v manjšini, čeprav ne bi mogli reči, da so osamljeni. Takšen številčni odnos ne sme čuditi, če vemo, da je celo New York Times, ki ga imajo za liberalnega, čez tri stolpce objavil skico rabeljske sekire, nad njo pa naslov: Smrtna kazen za špijone. Poleg naslova, ki bi se bolj prilegal večernemu listu, je zanimivo tudi besedilo članka, v katerem bivši uradni predstavnik obrambnega ministrstva gradi etične principe na brezpogojni smrtni kazni. Toda odkod takšno ozračje, v katerem celo umirjeni člani kongresa z°' padajo nečloveškim strastem? Ali je mogoče, da je družina Walker ogrozila varnost ZDA? Saj ne more biti naključje, da se je neka velika silo prvič srečala s poskusi neke druge velike sile (pa tudi obratno), da s V°' močjo podkupljenih agentov pride do tajnosti. Če moramo tudi na to vprašanje odgovoriti negativno, zakaj potem ta histerija? Sodeč po tukajšnjem tisku, šok ni nastal zaradi nevarnosti, da bi izdal] vojaške ali gospodarske tajnosti, ampak zaradi spoznanja, da so tudi takšni državljani ZDA, ki so za »pragišče« dolarjev pripravljeni izdati svojo državo-Res je šlo za pragišče dolarjev, kajti preiskava je pokazala, da so Rusi izredno slabo plačali svoje agente. Obstaja mnenje, da bi tisk in kongresisti bili prizanesljivejši, če b] Wokerjevi delali iz prepričanja, ne pa zaradi denarja. Tako pa je banalni motiv pokazal na Ahilovo peto ZDA. Od tod tudi pojav histerije, ki sama po sebi rojeva zahteve po smrtni kazni. Predlog britanskih katoliških škofov Manj odvisnosti od Rima LONDON — Katoliški duhovniki Velike Britanije in Wallesa zahtevajo večjo neodvisnost od Rima. Dokument se navdihuje pri drugem vatikanskem koncilju. Objavili so ga predvčerajšnjim in bo po vsej verjetnosti postala ta »ponižna prošnja« osrednja tema razprave na sinodu prihodnjega novembra. Osvetlil jo bo kardinal Basii Hume, predsednik britanske in evropske škofovske konference. Navdušenje angleških škofov za koncilj in za duhovno presnovo cerkve je po pisanu The Guardiana v kričečem nasprotju s konservativnim stališči Vatikana, ki bi želel konciljske sklepe nekoliko sfrizirati. Po pisanju lista bi škofje želeli več jasnosti glede škandala vatikanske banke IOR in šušlja-nja o smrti Janeza Pavla prvega. Britanski katoliški škofje si nadalje prizadevajo doseči večjo svobodo v odločanju in manj vmešavanja Rima. Vatikan bi moral spremeniti svoje stališče do duhovnikov, ki bodo slekli talar, večjo težo pa naj bi priznal ženskam v cerkvenih obredih. Čeprav so britanski škofje naklonjeni papeški odločitvi o sklicanju izrednega škofovskega cerkvenega shoda novembra letos, imajo vseeno pri; pombe za račun termina. Če bi imeli na voljo več časa sodijo, bi se nanj bolj temeljito pripravili.