GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE LESNA SLOVENJ GRADEC GOZDARSTVO IN LESNA INDUSTRIJA O. SOL. O. LETO IX — ŠTEVILKA 9 OKTOBER 1978 DELO ORGANOV UPRAVLJANJA tretja seja DS podjetja (bila je 17. 9. 1976) Seja delavskega sveta podjetja je bila namenjena obravnavanju rezultatov poslovanja prvega polletja in sprejemanju ukrepov za izboljšanje položaja delovne organizacije. Poslovni rezultat v prvem polletju je zaskrbljujoč predvsem v finalni proizvodnji, kjer beležimo večjo izgubo (TO Podvelka, TP Pameče in TP Prevalje). Izguba v Podvelki je rezultat neizpolnjenega plana proizvodnje in prodaje izdelkov. Zaradi tega so se močno povečali stroški režije, vzporedno s tem pa narasle zaloge končnih izdelkov. Izguba, ki jo beleži TOZD TP Pameče, je predvsem posledica izvoza, kjer smo dosegali izredno nizke cene. Z ukrepi, ki so jih sprejeli, se je izguba v juliju že občutno zmanjšala. Kolektiv TOZD računa, da bo ob ugodni prodaji končal poslovno leto brez izgube. Problematiki TOZD TO Podvelka so delegati po poročilu o poslovanju v I. polletju posvetili največ pozornosti. Sprejeli so skep, da je treba v najkraj- (Nadaljevanje na 2. strani) Še ..še malo, pa bo TOZD Žaga Mislinje — foto: F. Jurač BERETE LAHKO: — Za okroglo mizo: O organiziranosti naših OK — Delo organov upravljanja: Odbor samoupravne delavske kontrole 3. seja delavskega sveta podjetja — Predstavljamo vam: TOZD Žaga Mislinja — Novice in dogodki iz naših TOZD: Invalidski moped za našega sodelavca Pomanjkanje hlodovine Ugodna prodaja oblog in podbojev Raste, raste . . . delavnica — Vaš delegat: Mirko Krajnc — Prejeli smo — Portret sodelavca: Andrej Lovše — Konečnlk Silvestru v slovo — Zahvala — Šport in rekreacija: 7. lesari-ada '76 Športne igre LESNE '76 — odbojka — Glas mladih: Kratke beležke iz programa ZSMS LESNE ZA OKROGLO MIZO O ORGANIZIRANOSTI NAŠIH OBRATOV ZA KOOPERACIJO Republiški svet zveze sindikatov za gozdarstvo in lesno industrijo je organiziral razpravo za okroglo mizo na LESNI v Slovenj Gradcu — Ugotovitev iz razprave: naši obrati za kooperacijo organizirani v skladu z ustavo in osnutkom zakona o združenem delu — Naši kmetje za obvezno članstvo lastnikov gozdov v obratih za kooperacijo — Priporočilo za dopolnitev 25. člena osnutka zakona o združenem delu. Problemske razprave so se udeležili predstavniki Republiškega odbora Sindikata delavcev lesne industrije in gozdarstva, predstavniki Sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo, predstavniki zadružne zveze, sekcije za gozdarstvo, predstavniki Gospodarske zbornice, predstavniki PZ GGO, predstavniki občinskega sindikalnega sveta, predstavniki območne SIS, direktor združenih KZ za Koroško, predstavniki zasebnega sektorja iz Nazarij in Celja, predstavniki SZDL, predsednik komisije za gozdarstvo in kmetijstvo SO Slovenj Gradec ter predstavniki vseh OK LESNE, direktorji OK in ostali vabljeni. Namen problemske razprave je bil najti odgovor na vprašanje, ali so naši obrati za kooperacijo organizirani v skladu z ustavo in osnutkom zakona o združenem delu. Po predstavitvi naših obratov, podrobneje je bil predstavljen OK Slovenj Gradec, se je razvila zanimiva razprava, v kateri so prisotni ugotovili, da so naši OK med najbolje organiziranimi v Sloveniji, ter da je njihova organiziranost v skladu z ustavo in zakonom o združenem delu. Na podlagi česa so prišli do teh ugotovitev? Na slovenjegraškem gozdnogospodarskem območju so organizirani štirje obrati, ki pokrivajo območje štirih koroških občin. V TOK so združeni delavci in lastniki gozdov. Struktura delavcev je taka, da lahko opravljajo vsa strokovno-tehnična, administrativna in proizvodna dela za potrebe članov. (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) TOK razpolagajo z vsemi potrebnimi sredstvi (osnovnimi in obratnimi). Osnovna oblika upravljanja kmetov in delavcev so zbori članov in delavcev. Zbori kmetov se vršijo po okoliših, ki so določeni s statutom TOK. Organi upravljanja Temeljnega obrata za kooperacijo so zbori delegatov obrata, ki jih sestavljajo člani in delavci, izvršilni organi pa so upravni odbori. Organizirane so tudi druge oblike samoupravljanja: samoupravna kontrola, odbor za SLO itd. Razmerje med člani in delavci v organih upravljanja je dogovorjeno v razmerju 1 :5 v korist članov. Obveščanje članov TOK in delavcev se zagotavlja prek internega glasila, ki izhaja redno mesečno in ga dobivajo člani po pošti, prek strokovnih delavcev TOK (revirni gozdarji so v stalnem stiku s kmeti na svojem območju), z dostavljanjem občasnih obvestil na zborih članov, v pripravi pa je obveščanje prek lokalnih radijskih postaj Slovenj Gradec in Radlje. Odnosi med TOZD, TOK in DO so urejeni s samoupravnim sporazumom o združevanju v DO. Medsebojna odgovornost za obveznosti v pravnem prometu je dogovorjena samo med TOK in TOZD gozdarstva. Odgovornost je neomejena in solidarna. Pri ugotavljanju, ali je organiziranost obratov v skladu z osnutkom zakona o združenem delu, so razpravljavci ugotovili, da osnutek v svojem 25. členu, ko govori o združevanju kmetov, ne upošteva specifičnosti situacije v gozdarstvu, ki pa jih slovenska ustava že ureja. Nejasnosti, ki nastopajo so: a) Osnutek zakona predvideva samo prostovoljno (Nadaljevanje s 1. strani) šem času realno in objektivno ugotoviti, kje so napake, zakaj je takšna izguba ter se odločiti, kakšne ukrepe bomo sprejeli, da bomo sanirali težek položaj te TOZD. Po zagotovilu generalnega direktorja tov. Gornjeca bo komisija, ki je bila imenovana, v kratkem analizirala stanje in dala odgovor na vprašanje kaj storiti in kakšne ukrepe je treba povzeti. Delegati so menili, da je nedopustno še v naprej pustiti po- slovati TO Podvelka tako, kot je to sedaj. O ukrepih, ki jih je treba povzeti in aktivnostih za izboljšanje položaja delovne organizacije je poročal gen. direktor. Povdaril je, da je situacija v kateri se nahajamo izredno težka, vendar ne brezizhodna. Ce se bomo vsi držali ukrepov, ki jih sprejemamo in jih tudi izpolnjevali, potem se bi morala situacija, glede na ugodno konjunkturo, v kratkem popraviti. Ob povečani delovni disciplini, naporih, maksimalnemu varčevanju in racionalnemu trošenju sredstev, bi morali leto končati brez izgube. »Ne smemo in ne moremo se tolažiti, da je za tak rezultat kriva gospodarska situacija, pri tem pa sami narediti premalo, da bi tako situacijo izboljšali,« je ob koncu svojega poročanja poudaril tov. Gor-njec. Delegati so predlagane ukrepe podprli in jih tudi potrdili. Sprejet pa je bil tudi sklep, da je treba izvajanje ukrepov redno dvakrat mesečno kontrolirati. Pri zadnji točki dnevnega reda so delegati razpravljali o problematiki odliva hlodovine iz našega območja in sprejeli sklep o izravnavi cen. Nadalje je bil sprejet sklep, da odpremo svojo trgovino v Drnišu v Dalmaciji za območje Zadra, Knina, Gradčaca. V zvezi z integracijo ŠUME Sarajevo, OOUR Drvopromet Zagreb je bil sprejet dodatni sklep (o tej integraciji so razpravljali že na drugi seji): zaradi trenutne situacije LESNE se sklene s ŠUMA Sarajevom samoupravni sporazum o po-slovnotehničnem sodelovanju. Za sklenitev pogodbe o pošlo vnotehničnem sodelovanju z Agroservisom iz Beograda je bilo dano soglasje. ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE PODJETJA (seja je bila 31. avgusta 1976 v prostorih DSSS) Delegati iz TOZD in OK v Odboru samoupravne delavske kontrole so obravnavali učinkovitost svojega dela, pri tem pa so se izluščili nekateri problemi, katerim so posvetili največ pozornosti. Obravnavali so predvsem probleme, ki se pojavljajo pri nekaterih TOZD v odnosu do kupcev, za dobave naših izdelkov kupcem so ugotovili, da so večkrat skrajno neresne in neodgovorne in da zaradi tega prihaja do pogostih reklamacij, postavili so vprašanje odgovornosti za opravljeno delo in nakazali nekatere nerazčiščene probleme in odnose v podjetju. ________ Največ časa so posvetili problematiki TOZD TO Podvelka. Ugotovili so, da je za slabši poslovni neuspeh te TOZD delno kriva tudi nepravilna organiziranost poslovanja v TOZD, neodgovornost in neresnost nekaterih pri delu in nerazčiščeni odnosi med TOZD, tehničnimi službami in prodajnim sektorjem. Po daljši razpravi so sprejeli sklep, da morajo pristojne službe takoj pristopiti k razreševanju vseh navedenih nepravilnosti; poostriti je treba končno kontrolo izdelkov (pred odpremo izdelkov kupcem), poostriti odgovornost za opravljeno delo, razčistiti in natančneje določiti pristojnosti TOZD, tehničnih služb in prodajnega sektorja, doseči enotno nastopanje na tržišču in lotiti se pravilnejše notranje organizacije dela. Glede nerešenega vprašanja ocenitve delovnega mesta Avgusta Podlesnika iz TOZD Žaga Vuhred, so delegati priporočili pravni službi naj razčisti nerešeno sporno ocenitev. Na vprašanje delegata iz OK Radlje, glede kontrole lesa iz privatnega sektorja, je delegatka iz TOZD CLS odgovorila, da bo stvar preverila in dala odgovor na naslednji seji ali pa v pismeni obliki. Urednik združevanje kmetov v KZ in druge oblike združevanja. Ustava SRS in Zakon o gozdovih pa, glede na posebni družbeni pomen te panoge, postavljata združevanje lastnikov gozdov v TOK kot obvezno obliko združevanja. Zato so bili razpravljavci in kmetje člani obratov za kooperacijo mnenja, da naj bo članstvo v osnutku zakona postavljeno kot obvezna oblika združevanja, to pa narekuje dopolnitev 25. člena osnutka zakona o združenem delu. b) V določbah osnutka zakona o združenem delu, ki urejajo delitev dohodka med delavci in lastniki gozdov v TOK, ni jasno formulirana in premalo upoštevana specifičnost za gozdarstvo. c) Glede na določbe zakona o združenem delu in republiškega zakona o gozdovih je prisotna nejasnost, ali se lahko TOZD gozdarstva in TOK združujejo v okviru LESNE v skupnost in urejajo vse naloge, ki jih zakon o gozdovih daje v pristojnost organom upravljanja gozdno gospodarskih organizacij. Urednik LIKVIDNOST Obratna sredstva in likvidnost PREGLED VEZANIH OBRATNIH SREDSTEV IN VIROV KONEC JULIJA 197G v 000 din Stanje 31.12.1975 Stanje 31. 7.1976 Povečanje (+) oz. zmanjšanje (—) napram 31.12.1975 Indeks I. Vezana obratna sredstva 1. Surovine in material 57.172 46.413 —10.759 82 2. Nedovršena proizvodnja 10.288 15.070 + 4.782 147 3. Gotovi izdelki 90.668 96.777 + 6.109 107 Skupaj vrednost zaloge 158.128 158.260 + 132 100 4. Terjatve do kupcev 78.231 a) terjatve do kupcev neplačane realizacije 36.295 b) prejetje menice do kupcev 15.173 Skupaj terjatve 78.231 51.468 — 26.763 66 5. Avansi dobaviteljem (in nefakt.) 5.239 25.351 + 20.112 484 6. Tekoče izgube (brez upoštevanja neplačane realizacije) 11.029 26.722 + 15.693 243 Skupaj vezana obratna sredstva 252.628 261.800 + 9.172 II. Viri obratnih sredstev 1. Poslovni sklad za obratna sredstva 37.829 57.470 + 19.642 152 2. Dolgoročni krediti za obratna sredstva 43.643 44.573 + 930 103 3. Rezervni sklad (obvezni) — 6.950 + 6.950 4. Kratkoročni krediti 104.432 78.874 — 25.558 76 5. Obveznosti do dobaviteljev a) obveznost do dobaviteljev 37.402 8.067 b) izdane menice dobaviteljem — 15.877 c) nefakturirano blago 9.229 8.528 Skupaj obveznost do dobaviteljev 46.631 32.472 — 14.159 70 6. Avansi do kupcev — 5.327 + 5.327 7. Začasni viri obratnih sredstev 17.329 11.251 — 6.077 62 Skupaj viri obratnih sredstev 249.864 236.917 —12.947 95 Primanjkljaj (—) ali višek (f) virov obratnih sredstev — 2.764 — 24.883 + 22.119 Iz številnih podatkov tabele letu nižji, predvsem: neizko- obratnih sredstvih mesečno, ganizacija v glavnem sproti lahko razberemo naslednje riščena sredstva skupne po- kar je sproščeno z letošnjimi plačuje vse svoje obveznosti bistvene vplive na likvidnost rabe, stanovanjska sredstva in predpisi. do delavcev za osebne dohod- delovne organizacije letos: tekoči dobiček TOZD. Kljub veliko pozitivnim ke, do kmetov za odkup lesa 1. Negativni vplivi: — Zaloge so se v letošnjem prvem polletju še povečale tako, da so konec junija znašale že 171,100 milijonov din, od tega vrednost gotovih izdelkov preko 100.000 milijonov dinarjev. Šele v mesecu juliju so se zaloge gotovih izdelkov znižale, vendar so še vedno vrednostno nad nivojem v začetku leta. Glavni delež zalog gotovih izdelkov je še vedno pri TOZD TO Podvelka in sicer preko 50®/», oz. vrednostno preko 50.000 milijonov din. — Izgube, izkazane za posamezne TOZD, predvsem pri TO Podvelka, TP Pameče in pri TP Prevalje bremenijo letos vezana obratna sredstva konec julija že 26,722 milijonov din tako, da ostvarjeni ostanki dohodka nekaterih TOZD ne pokrivajo več celotne vrednosti izgub. To je seveda velik negativni vpliv za normalno likvidno poslovanje vseh TOZD. — Tudi začasni viri obratnih sredstev so v letošnjem 2. Pozitivni vplivi za likvidnost letos so: — V naj večji meri je pozitivno vplival novi plačilni sistem od 1. aprila dalje. Kljub velikim težavam od prehoda, je delovna organizacija znižala stanje terjatev do kupca do konec julija, I. polletja kar za 26.763 milijonov ali celo za 34 ’1 * 3/o (od 78.321 milijonov konec leta 1975 na 51.467 milijonov konec julija letos). V tej zvezi smo z viškom pokrili povečane zaloge in znižali kratkoročne kredite za 25.558 milijonov din ali za 34 »/o. S tem pa so bile v prvem polletju tudi znižane planirane obresti za obratna sredstva za cca 1.000 milijona din. — Povečal se je lastni poslovni sklad za obratna sredstva za 19.641 milijonov din predvsem z začasno neizkoriščenimi investicijskimi sredstvi do 31. julija letos. — Kot likvidna sredstva štejemo letos tudi obvezni rezervni sklad 6.950 milijonov dinarjev, ki ga obračamo v vplivom so vrednostno bili v sedmih mesecih negativni višji tako, da se je primanjkljaj obratnih sredstev povečal na 24.883 milijonov din. Kljub vsemu je letošnje poslovanje po 1. aprilu znatno bolj normalno in delovna or- in do vseh dobaviteljev. V smislu sprejetih ukrepov je cilj vseh TOZD v zniževanju vezanih obratnih sredstev v zalogah in s tem odplačilo dela kratkoročnih kreditov ter obresti zanje. Angela Vrbnjak, oec. Iz kmetijskega sejma v Novem Sadu PREDSTAVLJAMO VAM TOZD Žaga Mislinja Bližal se je čas zaključka redakcije za 9. številko Viharnika in je bilo treba izbrati enega izmed TOZD, ki ga bomo predstavili v naši rubriki Predstavljamo vam. Ker nas je pot zanesla v Mislinjsko dolino, smo izbrali naš obrat TOZD žago Mislinje. Hoteli smo zapisati nekaj rojstnih podatkov o žagi, pa se nam je vsem skupaj zataknilo. Niti na žagi, niti na TOZD Gozdarstvo Mislinja, kjer hranijo kroniko o razvoju gozdarstva na tem področju, ni bilo mogoče zaslediti letnice ustanovitve žage. Po podatkih lahko sklepamo, da je bila žaga ustanovljena na začetku dvajsetega stoletja, prav gotovo pa pred letom 1905. Lastnik žage, prav tako pa zaboj arne, sodarne in tovarne lepenke in še marsičesa v Mislinji je bil Perger. Kakor se je dalo razbrati iz kronike, je Perger na mislinjskem območju zastavil, vsaj za tedaj, zelo sodobno gospodarjenje z gozdovi in predelavo lesa. Za direktorja žage, Franca Japlja, smo vedeli, da se je prvič znašel na žagi leta 1947 kot praktikant s končano lesno šolo in da se je nanjo vrnil po šestnajstih letih. Vmes je služboval v Dovžah, Suhem dolu, Mušeniku, Pamečah, Dravogradu, Slovenj Gradcu. Nanj smo se obrnili, ker smo želeli zvedeti kak- šne spremembe so nastale na žagi v teh šestnajstih letih, ko je služboval drugod. Takole nam je povedal: »Ko sem prišel na žago leta 1947 je delalo na njej 150 delavcev. Vsa opravila so bila, razen razreza samega, ročna in zato fizično naporna. Tempo samega dela je bil za današnje razmere dokaj počasen. Med tem časom, ko sem služboval drugod, se je ukinila proizvodnja zabojev, sodov, z delom je prenehala tovarna lepenke. Moja prva ugotovitev je bila, da se je s tem, da so leta 1964, ko so žago rekonstruirali, sicer delo delavcev zaposlenih na žagi, olajšalo, osiromašil pa se je kraj. Od 150 delavcev iz leta 1947 je ostalo na žagi po rekonstrukciji zaposlenih samo 39 delavcev. Čeprav je proizvodnja narastla na 25.000 kubi-kov letno, si je večje število Mislinjčanov moralo poiskati kruh drugje. Najbrž bo kar držala trditev domačinov, da je Mislinja rezervat delovne sile za druge kraje in občine.« Dela na žagah spadajo med dela, ki so fizično naporna. Kakšen je obseg takih napornih del v vaši TOZD? »čeprav bi celotno delo na žagah modernizirali, bi bilo delo še vedno naporno. Na mislinjski žagi sta predvsem dve taki točki v proizvodnji, ki zahtevajo velik fizičen napor delavcev: to je delo na skladišču hlodovine, kjer sta najbolj sodobna pripomočka cepin in voziček, s katerim delavci vozijo hlodovino v žagalnico, drugo tako mesto pa je dvigovanje piramid iz gatra. Na primer: piramida visoka 15 cm tehta okoli 150 kg. Kaj to pomeni za dva delavca, ki jih dvigujeta tudi po meter visoko, si lahko mislite. V načrtu imamo napravo, ki bi vakuumsko dvigovala piramide. S tem bi delavce razbremenili vsaj najtežjega dela — to je dvigovanja.« Še pred meseci se je govorilo, da les nikakor ne gre v prodajo, da so njegove cene nesprejemljive. V zadnjem času pa se zopet širijo govorice, da je zelo ugodna konjunktura (to najbrž pomeni povečano povpraševanje — ured.), da se na zunanjem trgu dosegajo ugodne cene itd. Da bi si bili na jasnem smo sogovorniku zastavili vprašanje kako gredo njihovi proizvodi v prodajo in kakšne so cene? »Glede prodaje naših izdelkov se res ne moremo pritoževati. Trenutno dosegamo na tujem trgu zelo ugodne cene, zato je večina naše proizvodnje usmerjena v izvoz — v glavnem so to deske. Veliko povpraševanje je tudi po ladijskem podu, ki pa ga proizvajamo le toliko, kolikor nam dopuščajo zmogljivosti našega stroja, ki dosega že častitljivo starost. Vendar moram dodati, da ladijski les ni zanimiv zaradi nizke cene, ki jo ima na domačem tržišču.« Naslednje vprašanje bo nekoliko neprijetno. Kaj bi lahko povedali o kolektivu žage? »Predvsem moram poudariti, da je naš kolektiv med najstarejšimi na LESNI. Člani kolektiva živijo z obratom in so zato nanj navezani. Odnosi, ki vladajo med člani so resnično prijateljski. Med starejšimi člani ni nobenih problemov glede delovne discipline. Skratka, rečem lahko to, da je to dober kolektiv, ki si želi dela, izboljšanja delovnih pogojev in predvsem nadaljnjega obstoja žage, ki jim zagotavlja kruh in socialno varnost.« OKTOBER 1976 PRILOGA ST. 1 STROKOVNA RAZMIŠLJANJA Krojenje in klasifikacija gozdnih lesnih sortimentov Iz posekanega drevja izdelujemo v gozdu razne gozdne lesne sortimente. Ti se med seboj razlikujejo po vrsti, dimenzijah in kvaliteti. Les ima po svoji naravi veliko različnih napak, ponekod več, drugod manj. Gozdni sortimenti, ki jih krojimo za različne namene, pa dopuščajo le omejeno število napak. Kakovost in velikost sortimentov je predpisana s t. i. jugoslovanskim standardom — JUS. S standardom je v tesni povezavi cena posameznih gozdnih sortimentov, kar pa včasih ni najbolje usklajeno s potrebami lesno-predelovalne industrije. Zaradi tega prihaja pogosto do raznih izkrivljanj, še posebej zato, ker lesna industrija zaradi svojih potreb pogosto ruši standarde. To pa seveda ne pomeni, da se gozdarji ne držimo JUS. V operativni praksi dosledno vršimo krojenje po določenih načelih. Krojenje pomeni, da na podrtih, okleščenih in po potrebi olupljenih deblih določimo mesta prerezov. S tem dobimo zaželene gozdne lesne sortimente. Drevo raste zelo dolgo. V njegovo rast vložimo gozdarji veliko truda in sredstev, drevo pa nam daje dragoceno surovino. Pri izkoriščanju (pridobivanju) lesa se pokaže, v kolikšni meri se bodo povrnili vložen trud in sredstva. Dolgotrajen trud in vložena sredstva so popolnoma brez koristi, če ne znamo posameznega drevesa primerno izkoristiti. Zato je krojenje zelo važna operacija v pridobivanju lesa. Kvaliteto lesa ocenjujemo po karakteristični zgradbi, ki je vidna s prostim očesom na prečnih prerezih. Zgradba je lahko pravilna ali pa nepravilna. Pri lesu ločimo: — beljavo — to je nekaj zunanjih branik, po katerih se pretakajo sokovi, ^ — črnjavo — to je notranji temnejši del, ki je bolj trajen. Ponekod je meja med beljavo in črnjavo jasno vidna (macesen), drugod pa manj (smreka), — srce — je središčni del, ki je ponavadi manj uporaben. Važno je, ali je srce izven središča ali pa v njem. Zaradi lege srca lahko govorimo o pravilni ali nepravilni zgradbi lesa, — stržen — je sredina srca, — stržcnovi trakovi potekajo od zunanjega roba proti sredini. Pri smreki in jelki so slabo vidni, — branike so kolobarji, ki jih vidimo na prečnem prerezu. Meja med branikami so letnice, po katerih lahko določimo starost od prereza do vrha drevesa. Branika je sestavljena iz pomladanskega in jesenskega lesa, ki ju ločimo po barvi. Kvaliteta lesa je odvisna od gostote branik in njihovi enakomerni razporeditvi ter širini, — lesna vlakna — potekajo vzdolž debla. Od tega je odvisna ravna ali ti. zavita rast. Na kvaliteto lesa vpliva tudi čas sečnje. Pravimo, da da zimska sečnja boljši les, ker v tem času mirujejo sokovi. Za nekatere drevesne vrste je čas sečnje določen po JUS, to velja predvsem za listavce. Mi se bomo omejili na naše drevesne vrste v našem področju, to sta med iglavci predvsem smreka in jelka, za katere čas sečnje ni tako pomemben. Občutljivi pa sta predvsem na kvarjenje, zato moramo posekani les spraviti iz gozda najkasneje v enem mesecu. Les napadajo glivične bolezni in insekti. Napake na lesu pogosto nastajajo tudi pri spravilu in prevozu. Posebej moramo paziti, da pri premiku posekanih lesnih mas ne poškodujemo stoječega drevja. Po načinu uporabe delimo les po JUS na širšo in ožjo skupino sortimentov: A. Les za tehnično izkoriščanje ali tehnični les Delimo ga na: 1. okrogli (obli) les — to je deblovina, ki jo delimo na: a) hlode, b) okrogli gradbeni les, c) tanki (drobni) tehnični les; 2. okrogli in cepljeni les zajema sortimente, ki jih izdelujemo s cepljenjem, uporabljamo pa v tehnične namene, 3. tesan les, B. Les za kemično izkoriščanje, C. les za kurjavo. Taka razporeditev sortimentov v skupine za nas nima praktičnega pomena. Važno pa je, da poznamo posamezne gozdne sortimente. Ti so: 1. okrogli (obli) les a) Hlode razvrščamo v posamezne kakovostne razrede (kvalitetne klase). V praksi jih navadno označujemo s črkami: — hlodi za rezani furnir F I. in F II., — hlodi za slepi furnir (luščeni furnir) LI. in L II., — hlodi za žago (žagovci) Z I., Z II. in Z III., — hlodi za resonančni les Rs, — hlodi za avionski les Av, — kombinirani hlodi K (kadar so v istem kosu hlodi različnih vrst ali kvalitetnih razredov). Vsakemu sortimentu se doda še ime. Na primer: hlod smreka za furnir F. Pripomnili bi, da je nerazumljivo, zakaj se ne moremo med seboj dogovoriti o prevzemanju tako imenovanih K sortimentov, kar bi omogočilo hitrejše uveljavljanje tehnologije dolgega lesa. b) Okrogli gradbeni les. V to vrsto spadajo: — piloti Pi, — drogovi za napeljave (telegrafski in telefonski, ki jih označujemo s TT drogovi, drogovi za elektrovode — pri nas imajo oznako DES drogi), — drogi za gradbene odre, — jambori, — ladijski les (jamborniki, podpore za ladje, ladijske rante in krivi ladijski les), — jamski les J, — tunelski les Tl, — okrogli les za trame (JUS ga še ne zajema), c) tanki (drobni) tehnični les. Sem štejemo: — hmeljevke, — hmeljski drogovi, — vodnjaške rante in rante za sušenje tobaka, — kolje za sadno drevje, — vinogradniško kolje, Eno ob drugem — njegovo premoženje — foto: A. Broman 2. okrogli in cepljeni les — kolarski les, — les za lesno volno, — les za doge, — les za strešne deščice (skodle in šindre) 3. tesani les — sem spadajo trami in tramiči B. les za kemično izkoriščanje — sem prištevamo celulozni les (oblice in cepanice) in taninski les (oblice in cepanice) ter les za suho destilacijo, C. les za kurjavo (drva). Sortimenti so navedeni po sistemu, ki je v uporabi v Sloveniji. Takšen pregled smo navedli zaradi popolnosti prikaza JUS. Pomembnejše je poznavanje sortimentov kot takšnih, kakor pa njihovo razvrščanje v skupine. S stališča krojenja in vrednotenja lesa, kar je za nas najvažnejše, nas zanima, kateri sortimenti so na našem področju najbolj zastopani. Najbolj pogosti so: hlodi vseh vrst, jamski les, celulozni les in drogi. Gozdne lesne sortimente merimo, to navaja tudi JUS, v kubičnih metrih, prostornih metrih, po teži, v svežnjih, tekočih metrih itd. Ker je merjenje lesa še zmeraj zelo važen postopek, še posebej v privatnem sektorju, naj omenimo nekaj principov merjenja. 1. kubični meter — m3 — uporabljamo za merjenje vseh okroglih sortimentov, razen za tanki tehnični les, kjer uporabljamo za mero kose ali dolžinske metre. V m3 merimo tudi tesani les. Okrogli les merimo brez skorje sredi dolžine navzkriž, to je naj večji in najmanjši premer. Ce je lubje, ga odštejemo. Nato izračunamo srednjo vrednost premerov. Če je na mestu merjenja kakšna napaka (grča, udolbina), merimo v enakih razdaljah pred in za napako in upoštevamo srednjo vrednost zaokroženost navzdol za cel centimeter. Dolžina se meri na najkrajši strani zaokroženo navzdol za cel decimeter. Nadmera in obrobek (špronc) se ne štejeta v obračunsko dolžino. Po JUS je nadmera, v katero šteje tudi špronc, 1 do 2 cm na tekoči meter, toda najmanj 5 in največ 20 cm. Pri najvrednejših sortimentih F in L nadmere ne dajemo, da ne zapravljamo kvalitete lesa. Čela teh sortimentov še posebej zaščitimo z drugimi sortimenti ali pa dodajamo del debla, ki ga odračunavamo po stvarni vrednosti. ZaščitiriTo jih zato, da se ne poškodujejo pri spravilu. Pri nadmeri moramo biti zelo natančni, ker lahko premajhna nadmera skrajša dolžino hloda za 25 cm. Dolžine pri iglavcih se stopnjujejo po 25 cm in to nam prevzemnik odšteje. Razen tega moramo upoštevati, da je lahko pri slabi izdelavi ali površnih delavcih prerez nepravokoten. Pri hlodih, ki niso daljši od 6 m se lahko izračunava srednji premer iz premerov na obeh čelih. Kubaturo izračunavamo na dve decimalki natančno. 2. za drva in drugo necepljeno in cepljeno robo uporabljamo kot enoto prostorski meter. Napake pri lesu Napake so najvažnejše za opredelitev sortimentov. Lahko so naravnega izvora zaradi rasti in zgradbe lesa ali pa smo jih zakrivili sami pri pridobivanju lesa. Teh bi moralo biti čim manj, čeprav jih popolnoma ne bomo uspeli odstraniti z današnjo tehnologijo dela. Odpravljamo pa lahko sekundarne napake, ki nastajajo zaradi okužbe lesa z glivicami in insekti; Napake v obliki in zgradbi lesa so: 1. krivost — os debla ni ravna. To je višina loka, ki jo zajema krivina debla s tetivo —• to je črto med obema deloma. Stopnjo krivosti izražamo z odstotki glede na dolžino sortimen-ta. Če je višina loka 12 cm, dolžina debla pa 4 m, je odstotek 3 °/o. JUS določa za 2 I. 2 «/o, za 2 II. pa 3 %>. 2. koničnost — napaka pomeni, da deblo (sortiment) ni enako debelo po vsej dolžini. Ugotavljamo jo s padcem premera. Izmerimo oba čelna premera, razliko premerov pa delimo z dolžino. Tako izračunamo padec premera na tekoči meter. Stopnja se izračuna v razmerju do srednjega premera. Primer: večji premer = 40 cm, manjši premer = 34 cm, razlika znaša 6 cm, izračun 6:4= 1,5 cm. To je padec premera. Stopnja koničnosti 4 :40 = 4®/o. JUS dovoljuje za Ž I. 3®/o, za 2 II. pa 5°/o koničnosti srednjega premera. 3. ovalnost pomeni, da deblo ni okroglo. Z ugotavljanjem razlike med premeri na istem čelu in v razmerju do večjega premera dobimo stopnjo ovalnosti. JUS dovoljuje za 21. do 20%>, za 2II. pa je ovalnost neomejena. 4. žlebatost pomeni, da obod ni okrogel, temveč rebrast. 2le-batost merimo po globini žlebov v cm, stopnjo pa v razmerju do premera. Za 2 I. se dovoljuje žlebatost do 5 °/o od srednjega premera, za 2 II. pa dovoljuje žlebatost in vraslo skorjo. 5. ekscentričnost pomeni, da stržen ni v sredini debla. Merimo razdaljo stržena od prave sredine izraženo v cm. Stopnjo izračunamo v razmerju po premeru. Za 21. je dovoljena 1/10 napaka, za 2 II. pa 1/4 — 25 %> od premera. 6. dvojno srce pomeni, da ima deblo dva srca. Izražamo jo z razdaljo med srci v cm. 7. neenakomernost branik pomeni, da branike niso enakomerno široke. Napako izražamo s širino branik na cm. 8. zavita rast pomeni, da lesna vlakna ne potekajo vzpored-do z vzdolžno osjo debla, temveč se spiralno ovijajo okoli nje. Na suhih hlodih je napaka lepo vidna. Merimo odklon na me- foto: m. S. ter dolžine. Stopnjo izražamo v razmerju do premera. Do 1/20 zavitosti napake ne upoštevamo. Pri zavitosti glede na premer do 1/10, govorimo o mali zavitosti, od 1/10 do 2/10 o srednji zavitosti in od 2/10 in več, o veliki zavitosti. JUS dovoljuje za 2 I. majhno zavitost, za 2 II. pa srednjo zavitost. 9. verižna rast lesnih vlaken nam daje izredne estetske lastnosti lesa. Navadno jo poznamo pri javorjih. 10. grče so ostanki vej v deblih. So najbolj pogoste in odločilne napake lesa. Ločimo: — zdrave in gnile grče (glede na zdravost grč), — zarasle in nezaraslc grče (glede na zraslost, izpadajoče grče), — okrogle in ovalne grče. Razmerje med premeroma ni večje kot 1 :2,5. Po velikosti ločimo: grčice — do 6 mm premera, male grčice — do 20 mm premera, srednje grče — do 40 mm premera, velike grče — nad 40 mm premera. Velikost grč merimo po njihovem najmanjšem premeru. Pod grčo razumemo le ostanke vej v deblu. Ne upoštevamo pa lesnega tkiva, ki je bilo odžagano pri kleščenju vej. — posamezne grče in v vencih — kot venec štejemo kolobar, ki je širok 15 cm. JUS dovoljuje za 2 I. neomejeno število zdravih zaraslih grč do premera 20 mm, srednje grče premera do 40 mm eno, oziroma venec na tekoči meter. Nezrasle, delno zrasle in gnile grče neomejeno, majhne grče premera do 20 mm pa po dve grči oziroma venca po dolžinskem metru. Tekoči meter se šteje od panja proti vrhu, nadmero dodamo spodaj ali zgoraj, lahko pa tudi na obeh straneh — kakor nam pač najbolj ustreza. Za 2 II. dovoljuje JUS: zdrave, zrasle grčice, majhne in srednje grče premera do 40 mm neomejeno, velike grče premera do 60 mm po eno grčo, oziroma venec na tekoči meter. Nezrasle, delno zrasle in gnile grčice, majhne in srednje po dve, oziroma dva venca na tekoči meter. 11. razpoke, poke, pokline (skupno ime: razpokline) so napake — razpoke med lesnimi vlakni. Ločimo: a) notranje razpoke (proti obodu so tanjše), b) čelne razpoke — nastanejo zaradi mehaničnih poškodb. Te so značilne za zasebni sektor, kjer ponekod še vedno zabijajo kline. Hlodi za furnir ne dovoljujejo takšnih poškodb. S takimi poškodbami lahko zelo razvrednotimo les, ker nam hlode za furnir prevzamejo kot žagovce. c) mrazne razpoke na obodu nastajajo zaradi mraza — to je huda tehnična napaka, d) napake nastale zaradi sušenja lesa. 12. kolesivost — to je odstopanje lesa okrog letnic. Merimo koliki je notranji del obsega. 13. Mehanične poškodbe nastanejo pri pridobivanju lesa, sečnji, spravilu in prevozu. Napake, ki zmanjšujejo trdnost lesa Gniloba — povzročajo jo glivice. Zaradi nje prične les razpadati. Takšen les ni za uporabo. Pri iglavcih imamo ponavadi rjavost. Ugotavljamo, kolikšen del lesa zajema in kako daleč sega od oboda proti srcu. Ločiti moramo od sušenja porjavelo čelo, ki ni tehnična napaka. Na smrekovih hlodih, ki ležijo na ilovnatih tleh, kar je pri nas najpogosteje, se zelo hitro pojavi rjavost. Vprašamo se lahko ali je smiselno vlagati trud in sredstva v gojenje drevesa, v sečnjo, lahko tudi v spravilo, če potem pustimo, da les segnije. Dolžnost vsakega ki se ukvarja z gozdarstvom je, da tako početje preprečuje. Standard, kot je bil zajet, seveda ne more vsebovati vseh podrobnosti, posebno ne krajevnih posebnosti in posebnosti lesno predelovalne industrije. Zato je zelo pomembno solidno poslovanje med proizvajalcem in potrošnikom. V nasprotnem primeru lahko pride do neracionalne potrošnje lesne surovine in njenega izkoriščanja. Splošno o krojenju iglavcev Pri nas pridejo v poštev naslednji sortimenti: F, L, 2 I., 2 II., 2 III., P, TT, DES, jamski les, okrogli les za trame in tramiče, tanki tehnični les, celulozni les in drva za kurjavo. Praktično najvažnejši pa so: hlodi za žago, jamski in celulozni les ter drogi. Kot napake so najvažnejše: grče (zrasle in nezrasle), za-vitost lesnih vlaken in koničnost. Krojenje debelih debel Krojimo od panja proti vrhu. Običajno dobimo žagovce, jamski in celulozni les. Ce je deblo ravno, grče enakomerno razporejene po deblu, postane dolžina sortimenta odločilna za prerez. Zato govorimo pri iglavcih o dolžinskem krojenju. Tako smo po eni strani omejeni z minimalno dolžino po JUS, recimo za žagovce 4 m (2®/o mase je lahko 3 m) in po drugi strani z dolžino za transport. Gozdarji težimo za tehnologijo dolgega lesa. V privatnem sektorju je dolžina v glavnem odvisna od spravilnih pogojev, strojne opremljenosti posameznega gozdnega posestnika. Pomembna je želja predelovalne industrije. Zato tudi dolge sortimente na CLS krojimo v hlode za žago dolžine 4 m. Ce je le mogoče, se odločimo za prereze med grčami, ker tako omilimo njihov vpliv. Pri premeru 20 cm se hlodi srečujejo z drogi, lesom za trame in tramiče. Pri krojenju moramo dati prednost tistim, za katere dobimo boljše cene. jamski in celulozni les krojimo v gozdu skupaj in se naknadno, na skladišču, odločimo kako bomo z enim in drugim. Povsod nas vodi računica, da moramo les čimbolje ovrednotiti, pri tem poizkušamo dobiti kombinacijo sortimentov na deblu, ki se nam najbolj izplača. Posebno problematičen je korenovec, ki je za žagovce najmanj primeren, za celulozo pa zelo uporaben. Zaželjeno je, da se pri izrazitem korenovcu kroji 1 m celuloznega lesa, 4 m hlodovine ali pa še druge kombinacije. Pravilno se moramo odločiti, kje bomo to naredili — v gozdu ali na skladišču. Upoštevati moramo, da lahko gnilobo izrežemo na korenovcu, ostanek pa uporabimo za drva ali celulozni les, ker je obodni del korenovca tudi uporaben kot surovina za celulozo. Krojenje za droge Debla za droge krojimo od vrha navzdol, obratno kot pri hlodovini. Merimo 30 cm pod vrhom debla. Pogoj je, da ni grč en meter od vrha, zgornja dva metra morata biti popolnoma ravna. Za impregnacijo po BOUCHERIJEVI metodi je zaželjeno, da drogov ne lupimo. Krojenje za trame Vedeti moramo, kakšne debeline lesa (okroglega) rabimo za izdelovanje tramov določenega profila in kakšne dolžine. Presoditi moramo, kaj bomo z ostalim delom debla, da bomo dobro uskladili vse sortimente na deblu. To velja seveda tudi za krojenje drogov. Kot vidimo, je krojenje zelo odgovoren poseg v proizvodnji lesa v gozdarstvu. Želeli bi, da bi se lahko pri iglavcih opravljalo večji del teh opravil na skladišču, kjer bi se lahko najbolje prilagajali vsem potrebam in racionalnejše porazdelili vso lesno surovino med potrošnike skoraj brez odpadkov in zagotovili najvišjo možno ovrednotenje vsakega posameznega drevesa. To bi tudi omogočilo tehnologijo dolgega lesa, kar spet povečuje učinkovitost in ekonomičnost dela v gozdarstvu. S primerno organiziranim krojenjem, v širšem pomenu manipuliranjem z lesom, lahko tako dosežemo večkratne koristi. Za delo na terenu so najprimernejše tablice, ki si jih lahko iz standarda tudi sami izdelamo. Operativci takšne tablice že imamo. V eni prihodnjih številk bomo obravnavali problematiko krojenja in klasificiranja listavcev (bukovine). Mitja Jandl foto: m. S. ODREŽI TABELA ZA KROJENJE CELULOZNI LES-JUS 1963 — DROGOV JAMSKI LES-JUS 1955 Sort. Debel. cm Dolž. m Grč. zdr. m/m Kriv. */o 1 Zav. «/. 0 Opombe C. 1. igl. I. 0 4—25 tet. 7—25 1 sp. 1—7 1 2/m'— 40 ven. — - Rovi insektov oo, sledovi gnilobe in lubadarja C. 1. igl. II. 0 4—25 tet. 7—25 1 sp. 1—7 1 3/m'— 00 ven. 5 •/. OO Najmanj 65 •/. zdrave lesne mase 0) c C. 1. igl. III. 0 4—25 tet. 7—25 1 sp. 1—7 1 oo OO oo 0 C. 1. buk. I. 0 5—25 tet. 8—20 1 sp. 1—7 1 2/m'— oo 5 V. oo Piravost do 30»/« količine 1 ;? C. 1. buk. II. 0 5—25 tet. 8—20 1 sp. 1—7 1 3/m'— oo 8*/. % oo _ Črni in ev-roamer. topoli in trepeti)., 3/m' rovi insek. m M -§ S L. za lesov, meh. list. 0 5—25 tet. 8—20 1 sp. 1—7 1 3/m'— 50 ven. 5»/o/ 15 •/. kol. 10"/. 6 O in +1 C. I. meh. list 0 5—25 tet. 8—20 1 sp. 1—7 1 00 a v,/ 15"/. kol. oo 5/m' rovi insek., pirav. do 4 •/. dob. kol., mazer po spor. c 3 5 rt S rt S , kar bo ugodno vplivalo na finančna uspeh TOZD. Vodstvo TOZD si zelo prizadeva doseči čim boljše uspehe v sodelovanju s pro- dajnim sektorjem LESNE in čim bolje plasirati naše proizvode. S strani prodajnega sektorja nam je zagotovljeno, da bo celotna proizvodnja do konca leta 1976 prodana tako, da ni bojazni za nastanek večjih zalog. Trenutno prodajamo stenske obloge samo na domačem tržišču, kar ne velja za vratne podboje. V izvozu za obloge nismo uspeli doseči ugodnih cen, zaradi česar smo začasno ustavili nadaljnji izvoz, čeprav je zainteresiranost s strani inozemskih kupcev velika. Glavni krivec, da posluje TOZD z negativnim rezultatom je izvoz v preteklih mesecih, ki pa je bil zaradi deviznih sredstev interesanten za celo podjetje. Kolektiv bo uspel z raznimi ukrepi, ki jih je sprejel, tak uspeh do konca leta vsekakor popraviti. Alenka Simič VAŠ DELEGAT TOZD Žaga Mislinje POMANJKANJE HLODOVINE Zaradi pomanjkanja hlodovine so morali preiti v žagal-nici iz dveh izmen na eno izmeno. Povečali pa so odpremo žaganega lesa na dve izmeni. TOZD Gozdarstvo Mislinja je dobavljalo hlodovino celo prek planirane dinamike, TOZD Gozdarstvo Slovenj Gradec ima manjši zaostanek, OK Slovenj Gradec, kot največji dobavitelj, pa je zatajil. Po letnem planu bi moral OK Slovenj gradeč dobaviti 14.550 kubikov TOZD Transport in servisi RASTE, RASTE . Želja delavcev TOZD Transport in servisi, o kateri smo pisali v reportaži, ko smo vam predstavljali ta TOZD in ki je bila prisotna v vseh pogovorih s člani tega kolektiva, se uresničuje. V mesecu avgustu so zasadili 6 hlodovine, do konca meseca avgusta pa je dobavil samo 7880 kubikov, kar je precej manj kot polovica letnega plana. To pomeni, da so v zaostanku za dva meseca. Na žagi se bojijo, da zaradi takih dobav ne bodo izpolnili letnega plana, saj so v osmih mesecih zaostali za 2 %>. Predlagajo, da strokovne službe bolj koordinirajo dobave hlodovine med gozdarskimi obrati, OK in žagami. .. DELAVNICA prve lopate, danes pa lahko že opazujemo zidove bodoče, moderne delavnice tega TOZD. Delavcem te TOZD želimo, da bi gradnja potekala brez zapletov in večjih podražitev tako, da bi bila končana ob roku. yliirko 4£rajnc Gost tokratne številke je Mirko KRAJNC, delegat v Izvršilnem odboru podjetja. Mirko Krajnc je bil rojen 20. julija 1919 v Šentilju pri Mislinji. Osnovni poklic: mizar, na žagi pa je zaposlen že celih 28 let — od leta 1948 dalje. Bil je član prvega delavskega sveta podjetja leta 1950, vsa leta pa je član različnih organov upravljanja na nivoju TOZD ali podjetja. Prvo vprašanje, ki smo mu ga zastavili, se je nanašalo na primerjavo dela organov upravljanja v letu 1950 in danes. »Prav gotovo je delo delegatov v organih upravljanja danes mnogo bolj zahtevno, kakor na začetku, ko naloge in pristojnosti organov niso bile tako jasno opredeljene. Danes zahteva delo delegata pri upravljanju precej znanja in poznavanja vseh problemov delovne organizacije ter njene poslovne politike.« Kaj pogrešate kot delegat v IO podjetja? »Seje izvršilnega odbora so preredke. V času od ene do druge seje se nabere toliko stvari, da se je izredno težko kvalitetno odločati. Rešitve problemov pripravljajo strokovne službe, ki jih dajejo v Mirko Krajnc: Delo delegata zahteva danes veliko znanja in poznavanja problemov delovne organizacije — foto: F. Jurač potrditev organom upravljanja. Če delegat sproti ne sledi in spoznava vso problematiko, se na seji znajde pred vprašanjem, kako se odločiti, da bo rešitev res kvalitetna. Dober delegat mora sproti prebirati ves material in biti na tekočem z vsem, kar se dogaja v delovni organizaciji. Zadnja leta so se stvari v zvezi s pošiljanjem materialov delegatom končno le uredile.« Kot delegat ste prisostvovali zadnji seji IO, ko ste sprejemali ukrepe za izboljšanje poslovnih rezultatov delovne organizacije. Kaj lahko poveste o ukrepih in o tej seji? »Zadnja seja IO je bila za vse delegate presenečenje. Ne- (Nadaljevanje na 7. strani) Gradbišče mehanične delavnice v Pamečah — uresničevanje želja delavcev TOZD Transporti in servisi — foto: F. Jurač 6 ■ V I H ARNIK /Andrej £2ooše Pri iskanju delavca, ki bi ga radi predstavili v rubriki Portret sodelavca, smo se ustavili V TOZD NOVA OPREM V. Točneje, obiskali smo Andreja Lovšeta, vodjo skladišča. Iz njegove osebne izkaznice lahko preberemo, da se je rodil leta 1925 v Zgornjem Kašlju pri Ljubljani. Ker pa so ti podatki za predstavitev nekega preskopi, smo se z Andrejem Lovšetom zapletli v daljši pogovor. V Slovenj Gradec je prišel leta 1947, leto kasneje pa je bil upravnik hotela Košenjak v Dravogradu. Istočasno je obiskoval finančno šolo v Ljubljani in jo leta 1949 končal in nastopil službo pri takratnem okraju v Slovenj Gradcu. Ko se je okraj Slovenj Gradec razformiral, je opravil tečaj za matičarja, nato pa dve leti delal kot matičar v Ravnah na Koroškem. Vseskozi pa ga je vleklo nazaj v Slovenj Gradec, ki je zanj naj lepše mesto pod Pohorjem. Želja se mu je uresničila, ko je dobil službo pri takratnem Obrtnem podjetju Tapetnik, danes Tovarna oblazinjenega pohištva Nova oprema, kjer že vsa leta dela kot vodja skladišča. Priznati moramo, da je bil tovariš Lovše prijeten sogovornik. »Veste, ni mi bilo lahko. Vendar sem z vztrajnostjo uspel. Saj veste, služba zahteva svoje in moj cilj je bil, biti pni delu čimbolj natančen.« Dolga leta ste že vodja skladišča. Kakšno delo je to? »Služba skladiščnika ni enostavna. Ni odgovorno in zahtevno samo delo, še večja je moralna in finančna odgovornost. Delo, ki ga opravljam, je bilo dolga leta slabo plačano. (Nadaljevanje s 6. strani) katere zahteve TOZD so bile izrečene kot zahteva po razdružitvi. Ce ne bi bili delegati tako trdni in odločni proti takim težnjam, bi lahko ta seja pomenila začetek razdruževa-nja delovne organizacije. Menim, da do takih teženj sploh ne bi smelo priti. Sem odločno proti kakršnikoli obliki raz-druževanja. Ob vsem tem pa dobivam občutek, da med gozdarji in lesarji le ni prave harmonije in sožitja. Če vzamem za primer naše območje, potem moram trditi, da so odnosi med nami žagarji in gozdarji iz TOZD Gozdarstvo Mislinja taki, da so lahko za vzgled vsem drugim TOZD: med nami vlada popolno sožitje in harmonija, nikoli ni prisotna miselnost, da smo mi žagarji, oni pa gozdarji.« Urednik Andrej Lovše: Zdravje je edino bogastvo — foto: F. Jurač Danes je že nekoliko boljše. Ko smo šli v razširjeno reprodukcijo, je ostalo za naše plače bore malo denarja. Marsikaj smo že uspešno rešili, ne morem pa mimo tega, da ne bi omenil naših delovnih prostorov. Ti so zelo slabi; saj sami vidite kako utesnjen prostor je to. Pa kaj hočemo, kar tako, čez noč, se ne da stvari spremeniti. Stremimo za tem, da bi dobili nove delovne prostore, prav tako tudi skladiščne prostore. Precej smo že naredili — imamo sodobno skladišče končnih izdelkov, vendar pa je vse to za našo delovno organizacijo še vse premalo. Upam, da bomo v nekaj letih tudi ta problem rešili tako, kot smo že marsikateri problem.« Vidimo, da ste težji invalid. Kako zmorete delo, ki vam ga narekuje služba? »Res je, da sem težji invalid. Vendar, če se človek potrudi, lahko stori ogromno, pa čeprav s težavo. Pomembno je, da nikoli ne obupaš in odnehaš in tega se jaz držim.« Marsikaj bi lahko še zapisali o Andreju. Je vrsto let predsednik društva invalidov v Slovenj Gradcu, devet let že vodi športno društvo invalidov ter se že vrsto let ukvarja s kegljanjem, ki mu pomeni razvedrilo. Kaj si želite, smo ga vprašali na koncu razgovora? »Da bi se lahko še naprej športno udejstvoval, da bi bilo naše društvo še v bodoče tako enotno kot je dosedaj. Največja želja pa je želja po zdravju. Kajti če si zdrav, lahko trdiš, da si najbolj bogat.« In tej želji Andreja se pridružujemo tudi mi. F. Jurač Beležke iz programa ZSMS Lesne Bežen pogled na program, ki ga je sprejel na svoji seji KS ZSMS LESNE, kaže na povečano aktivnost mladih. Program je dokaj bogat in če ga bodo mladi tudi uresničili, bomo lahko zapisali, da je ZSMS aktivirala delo mladih v LESNI. OKTOBER — Organizirati mislimo športno srečanje mladih v malem nogometu. Organizator bo OO ZSMS TOZD TP Prevalje. Se pomembnejša akcija bo organiziranje krvodajalske akcije. Organizator akcije, KS ZSMS upa in pričakuje, da se bodo mladi v tej humani akciji izkazali s polnoštevilno udeležbo mladih iz vseh naših TOZD. NOVEMBER — Organiziran bo enodnevni seminar za vsa vodstva ZSMS v TOZD. DECEMBER — Organizirana bo problemska konferenca mladih na temo: Stanovanjska problematika mladih v LESNI. Člani KS ZSMS so razpravljali tudi o svojem delu. Ugotovili so, da mladi v DSSS ne delajo tako kot bi morali. Tovariše Skerlovnika, Baškoviča in Sekavčnika so zadolžili, da ugotovijo vzroke premajhne aktivnosti mladih v DSSS, kjer je zaposlenih kar 40 "/o mladih. Razpravljali so tudi o poslovanju delovne organizacije in zavzeli sklep, da morajo vse OO ZSMS po TOZD sodelovati z DPO in samoupravnimi organi in vsestransko pomagati pri izboljšanju rezultatov poslovanja. Stefan Dravinski PREJELI SMO Center za samoupravno normativno dejavnost pri dopisni delavski univerzi »UNIVERZUM« nam je poslal: V želji, da bi se delegati, samoupravljale! in člani družbenopolitičnih organizacij lahko čim bolj usposobili, je založba DDU pričela izdajati zbirko DRUŽBENO IZOBRAŽEVANJE. DOSLEJ SO IZŠLE NASLEDNJE BROSURICE: 1. Neuvrščenost danes — cena: 16,00 din 2. Oris družbenopolitičnih organizacij v naši samoupravni socialistični družbi — cena: 10,00 din 3. Pravica do samoupravljanja — cena: 20,00 din 4. Socialistične sile, religija in klerikalizem — cena: 9,00 din 5. Samoupravni splošni akti in nekatera določila sindikalne liste — cena: 16,00 din 6. Družbeni vidiki sprememb v sistemu ugotavljanja dohodka in v sistemu zavarovanja plačil — cena: 12,50 din 7. Kako uveljavljamo družbeni dogovor o kadrovski politiki — cena: 19,00 din 8. Šolski sistem in vzgojno izobraževalno delo na poti preosnove — cena: 20,00 din 9. Razvijanje menjave dela družbenih dejavnosti — uresničevanje nove ustave — cena: 24,00 din 10. Vpliv sestanka na učinkovitost dela v organizaciji združenega dela — cena: 24,00 din 11. Kaj je marksizem — cena: 25,00 din Interesenti za naročila lahko dobijo točnejše informacije na uredništvu glasila (DS SS — Pravnoorganizacijski sektor) SILVESTRU V SPOMIN Silvester Koncčnik Dne 12. 9. 1976 nas je v petdesetem letu starosti za vedno zapustil naš sodelavec in predsednik DS TOZD Žaga Mušenik. Pred dvema mesecema je nastopil svoj redni letni dopust, vendar je moral že po treh dneh oditi v bolnišnico, od koder se ni več vrnil na svoje delovno mesto skladiščnika žaganega lesa. Težka bolezen je zlomila njegovo trdo voljo do dela in življenja. V decembru leta 1972 je prišel v naš kolektiv iz TOZD Gozdarstvo Črna, kjer je bil revirni gozdar. Prevzel je delo skladiščnika žaganega lesa in delo opravljal vestno in v zadovoljstvo vseh. Zraven rednega dela je opravljal razne funkcije v organih upravljanja, sindikalni organizaciji in povsod tam, kjer je s svojim delom in sposobnostjo lahko doprinesel svoj delež. Nalog, ki smo mu jih dajali, čeprav jih je bilo včasih preveč, ni ni- Z njegovo smrtjo je koli odklanjal, nastala v kolektivu praznina, ki jo občutimo na vsakem koraku — povsod tam, kjer je zastalo njegovo delo ter tovariški odnos do sodelavcev. Odšel je iz naše sredine, vendar ne bo ostal pozabljen. Ppomin nanj in na njegovo delo, na vse kar nas je vezalo, bo ostal med nami. Njegovi sodelavci ŠPORT IN REKREACIJA 7 lesariada '76 LJUBLJANA, ŠPORTNI PARK 7. športne igre delavcev gozdarstva in lesne industrije Slovenije so za nami. Prav je, da o uspehih naših športnikov zapišemo kaj več. Na tem mestu pa lahko zapišemo, da so igre tako po organizacijski in tehnični plati uspele brezhibno, skratka izvedene so bile brez pomanjkljivosti. Za letošnjo lesariado lahko zapišemo, da je bila udeležba športnikov in športnic izredno velika, saj se je iger udeležilo 272 ekip iz 44 delovnih organizacij. IN KAKO SO SE ODREZALI NAŠI ŠPORTNIKI? Sodelovali smo v vseh disciplinah vsaj z eno ekipo, razen v balinanju. Zelja naših športnikov je bila, doseči vsaj toliko kakor lani, morda pa še kaj več. Prvi dan iger, to je v petek 10. 9. so bila na sporedu predtekmovanja v malem nogometu in odbojki za moške ter streljanje za moške ekipe. Naši »žogobrcarji« in odbojkaši so se uvrstili v finalni del tekmovanja, strelci pa so s 731. krogi osvojili 13. mesto in 21 točk. Pravi boji, zagrizeni, toda športni, so se razvneli šele v soboto. Naši so nastopili v malem nogometu, v odbojki (moški in ženske), streljanju (ženske), obe ekipi v kegljanju in v namiznem tenisu. ODBOJKA Fantje: najprej so se v polfinalni tekmi pomerili z ekipo Marlesa (Maribor) in jo po ogorčenem boju premagali z rezultatom 2:1. V finalu so poizkušali doseči največ, toda po treh nizih in skoraj eno uro dolgem boju so morali priznati ekipi GG Bled, da je za spoznanje močnejša (rezultat: 1:2). Osvojeno je bilo drugo mesto in novih 25 točk. Dekleta: V svoji skupini so najprej premagale ekipe GG Bled, Alplesa dn Javorja. V četrtfinalu so se pomerile z ekipo Novolesa. Tekmo so izgubile s tesnim izidom 1:2 (14:16, 16:14, 11:15). V boju za tretje mesto pa so gladko premagale ekipo Mebla z rezultatom 2:0 (15:3 dn 15:4) ter s tem priborile ekipi LESNE še 12 točk. MALI NOGOMET Najbolj so se izkazali nogometaši. Po bojih v petek, ko so premagali ekipe Kočevja, Elana, Glina, so se v soboto najprej pomerili z ekipo SVEA in jo premagali z rezultatom 7:0. V polfinalu so merili moči z mestnimi rivali — ekipo TRI-SO in jo premagali z rezultatom 3:2, da bi se v finalu srečali z ekipo Lipa iz Ajdovščine. Po moškem boju so pokazali več znanja naši »pobje« in KODELJEVO 10. in 11. 9. 1976 zmagali z rezultatom 3:1 ter s tem osvojili prvo mesto. To pa je naši ekipi prineslo novih 44 točk. STRELJANJE Fantje: Z osvojenim trinajstim mestom (731) so nam priborili 21 točk. Povedano v oklepaju — pričakovali smo več. Dekleta: Osvojile so 18. mesto (292) in prinesle ekipi 3 točke. ŠAH Fantje: Zasedli so šesto mesto in osvojili 19 točk. Dekleta: Pa so bila tretja in priborila 6 točk. KEGLJANJE Fantje so razočarali. Pokazali so manj, kot so sposobni. Podrli so 1140 kegljev in osvojili 23. mesto ter 16 točk. Dekleta so bila s 1001 podrtim kegljem šeste in so osvojile 18 točk. NAMIZNI TENIS Tekmovali so samo fantje in osvojili deseto mesto ter dodali skupni beri točk še 12 dodatnih. ZAKLJUČNI REZULTATI (SKUPNA UVRSTITEV) točk 1. UNILES — MEBLO, Nova Gorica 205 2. UNILES — STOL, Kamnik 182 3. SLOVENIJALES — BREST, Cerknica 176 4. UNILES — MARLES, Maribor 175 5. LESNA, SLOVENJ GRADEC 172 6. ELAN, Begunje 172 7. GG POSTOJNA 159 8. SLOVENIJALES — trgovina, Ljubljana 157 9. JELOVICA, Škofja Loka 144 10. UNILES — LIKO, Vrhnika 140 Ob zaključku tega poročila iz 7. Lesariade naj zapišemo še to: žal nam iz čisto tehničnih razlogov ni uspelo objaviti nobenega fotografskega materiala. Potrudili se bomo, da bomo v prihodnji številki objavili fotoreportažo iz zagrizenih bojev naših za vsako točko, ki je odločala o skupni uvrstitvi. m. K. ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi skrbnega moža, ata in dedka Silvestra KONECNIKA iz Rudarjevega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, znancem in prijateljem ter sosedom za darovano cvetje, vence, denarno pomoč ter pozornost. Posebej se zahvaljujemo tov. Verdniku, tov. Mrdavšiču in g. župniku za ganljive poslovilne besede. Iskrena hvala tudi vsem, ki so ga v takem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Ivanka, sin Janez z ženo in hčerko ter sin Branko z ženo. ŠPORTNE IGRE „LESNE“ 76-ODBOJKA V soboto, 28. 8. 1976, je bilo na Pungartu, na novo zgrajenih športnih objektih, tekmovanje v odbojki med našimi TOZD, ki šteje za skupno uvrstitev na športnih igrah »LESNE 76«. Ob lepem sončnem vremenu se je ob lepih športnih terenih zbralo sedem ekip in precejšnje število navijačev. Po zanimivih bojih so v predtekmovanju sta se v finale prebili ekipi TOZD Transport in servisi ter ekipa DSSS. Po ogorčenem boju je zmagala ekipa DSSS (ODER Vlado, CAS Miroslav, CEVNIK Slavko, PLAZNIK Drago, KRPAČ Miran in KOROŠEC Zdravko) v treh nizih z rezultatom 2:1 ter si tako priborila prvo mesto. Za tekmovanje ženskih ekip sta bili prijavljeni samo ekipi TOZD TIP Otiški vrh in DSSS. Ker je imela TOZD TIP Otiški vrh v času tekmovanja še kolektivni dopust, sta se ekipi dogovorili, da bosta tekmo odigrali kasneje. Da pa ne bi prišla dekleta ekipe DSSS na Pohorje gledat samo »na uro«, so se v prijateljski tekmi pomerile z ekipo fantov iz TOZD Prevalje in jih v prvem nizu skoraj premagale (rezultat I. niza 15:17 za TP Prevalje). Vsa pohvala za dobro organizacijo gre TOZD Gradnje in turizem, še posebej pa tovarišem GREGORJU in KOŽELJU — slednji je neumorni organizator skorajda vseh športnih tekmovanj na Lesni. VRSTNI RED EKIP — ODBOJKA 1. Skupne službe 17 točk 2. Transport in servisi 13 točk 3. TIP Otiški vrh 10 točk 4. TP Prevalje 8 točk 5. OK Ravne 7 točk 6. TP Pameče 6 točk 7. Nova oprema 5 točk VRSTNI RED EKIP PO OSMIH DISCIPLINAH — SKUPNA UVRSTITEV 1.—2. Skupne službe 115 točk X.—2. TIP Otiški vrh 115 točk 3. Gozdarstvo Črna 93 točk 4. Transport in servisi 87,5 točk 5. TP Prevalje 84,5 točk 6. TP Pameče 82 točk 7. Gradnje in turizem 76 točk 8. Nova oprema 75,5 točk 9. OK Ravne 75 točk 10. Žaga Vuhred 45 točk 11. Gozdarstvo Slovenj Gradec 42 točk 12.—13. Gozdarstvo Mislinje 40 točk 12.—13. Gozdarstvo Radlje 40 točk 14.—15. Žaga Mislinja 27 točk 14.—15. OK Dravograd 27 točk 16. TO Podvelka 24 točk 17. 2aga Otiški vrh 21,5 točk 18. OK Radlje 19 točk 19. Žaga Mušenik 15 točk 20. TSP Radlje 12 točk Boj za prvo mesto torej še ni odločen, zato bo o prvaku odločala zadnja disciplina — plavanje. Kdo je v tej disciplini favorit in kdo bo končni zmagovalec? Ali bo uspelo ekipi TOZD TIP Otiški vrh ubraniti lansko prvo mesto, ali bo uspelo ekipi DSSS osvojiti prvo mesto? Na ta odgovor bomo morali pčakati do meseca oktobra, ko bo na spredu plavanje. m. K. 8 ■ V I H A R N I K