poštnina plačana v gotovini POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN 0& ; P jski Za! POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji tnaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—, — Uredništvo in upraval Maribor. Ruško cesta 5. poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun it. 14335. — Podružnice: Ljubljana. Delavska zbornica m Celje. Delavska zbornica c-t Trbovlje. Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi te ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemalo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi. U služilo v. socialne namene delavstvu In nameščencem, vsaka beseda Din OM Stev. 73 Maribor, torek, dne 2. avgusta 1938 Leto XIII Prva naloga delavskega gibanja anašnje delavsko gibanje, politično, rokovno in tudi gospodarsko na te-e ju spoznanja še ni tako staro. Pet-eset do sto let je, ko so se pojavile temeljite osnove, na katerih je e avstvo pričelo graditi svoje gibanje. ®žke so bile borbe, ker so bile ne-j Sodne razmere. Tradicionalna kon-! ®rvativnost meščanske družbe in obla-! 1 na eni strani, na drugi strani pa še eizobraženi in nezavedni delavski raz- jo bila ovira, ki je zahtevala od so-1 laustičnega delavstva in socialnogo- i ^Podarskih znanstvenikov ogromno' ^^Požrtvovalnost in osebno in mate- \ la'no nesebično lojalnost do ideje in do ^skaljene enotnosti v organizaciji in! eu njenim članstvom ter boritelji za! Ovo znanstveno dokazano vedo. Vislice, pregnanstva, mnogoletni za-j0rk vse to ni ostrašilo naših borcev, ,a bi se odpovedali poštenemu boju za °brobit delavskega razreda. V svojem ^Poznanju so posvečali vse svoje du-i °vne, srčne in fizične sile samo veli-emu cilju socializma. Borba, krivično J|reganjanje je ustvarilo iz njih vnete, aravnost fanatične delavce, ker ob j^iem poštenju niso mogli preboleti . r'vice, ki se gode delavskemu razredu prav tako malo odpor reakcije proti °Ju delavskega razreda za pravico. Odtod ona velika iskrenost naših pr-Ui budnikov do gibanja in odtod tudi UsPehi in solidarnost delavskega raz- Sedanja kriza delavsko gibanje po nekaterih deželah ovira. Podobne krize Se v zgodovini vedno dogajajo, ki pa Pomenijo le trenuten vpliv reakcije. — 'emogoče je namreč v razvoju ovreči Za stalno znanost socializma, ker je ta nePosredna logika gospodarskega razsoja. Zato reakcija našega spoznanja ne P° nikdar ubila in ne spravila s sveta. . Prav tesno v zvezi z našim gibanjem Jve pa kulturno delo in etičnost, če ho-oote družabno etičnost, našega oseb-nega in organizacijskega življenja. . Prvi boritelji za socializem so prisojni kulturnemu delu največio važnost ln so delali predvsem, kulturno. V drugi Vrsti so vodili socialno politične boje, s katerimi so izboljšavah socialni položaj delavstva in delavstvo urili v Praktičnem boju ter ga navajali s tem obenem k sodružni solidarnosti. Te kulturne naloge so najvažneje v delav-skem, gibanju in če se prav vrše, ni prodora za razkrajajoče osebne, subjek-bvne ali materijalne prejudice in predsodke. V delavskem gibanju smo vsi v°laki, enaki vojaki, ki moramo biti vdani gibanju z vso dušo in z vsem srcem. Delavsko gibanje je falanga ene *ttisli in ene duše glede stremljenja po napredku. Če tega ne uvidevam in ni m°i subiekt izključno gibanje, nisem zCcl za gibanje in mu z vnašanjem osebah spotov ali osebnih prejudicov ško-Pjern. Nesebična lojalnost napram gi-aniu je kulturna vrlina, ki io moramo Predvsem gojiti, če hočemo biti vredni nasledniki predbojevnikov. V ta namen P°trebujemo izobrazbo mi in naše gi-anie in pa sodružno in družabno etič-n°st, da sodružno združujemo. Pozdravi ozaravijem siovens L Ju ^Dor Venizelistov na grškem otoku Kreti je ^anaei na otoku Kreti v Grčiji se Sed]- ^ mornarjev, ki so mesto za-hat V. Oblast je upornike ugnala z nekaj nika ,0ni vojaštva in 25 letali. Del upor-je je vdal, del pa zbežal v gorov- l0s e“ voditelji upora je bil Venize-v nečak Mizotakio, bivši minister. Danes je prispela iz Francije skupina slovenskih rudarjev na dopust, ki ga bodo prebili v svoji domovini. Iz Lille so se odpeljali dne 1. avgusta ob 7. uri 44 min., v Strassbourgu so se jim pridružili še ostali izletniki iz raznih krajev Francije, danes ob 6.45 uri so prispeli na Jesenice, ob 8. uri 50 min. pa v Ljubljano. K nam prihajajo na obisk slovenski rudarji, trpini, ki jim domovina ni dala zaposlitve in so morali v tujino za kruhom, To niso običajni izletniki! Prispeli so naši rudarji na obisk v domovino, po kateri hrepenijo, čeprav so morali zdo- j ma kot osiroteli otroci. Dolgo časa so1 zbirali od svojega skromnega zaslužka sredstva, ki so potrebna za tako dolgo pot. Njih žuljave roke pričajo, da so id rudarji morali trdno delati, predno so si prihranili toliko, da lahko obiščejo svoj rodni kraj. Bili so časi, ko: si slovenski izseljenci sploh niso mogli prihraniti v tujini toliko, da bi bili lahko potovali na obisk v domovino. Vračali so se z majhnimi izjemami, ko so onemogli, po navadi odgonskim potom. Šele, ko si je delavstvo v Franciji s solidarnim nastopom priborilo politično moč. ko je sestavil vlado socialist s. Leon Blum, ki* ga naše klerikalno časopisje ob vsaki priliki ostudno napada, se je tudi socialni položaj slovenskega delavca v Franciji zboljšal. Vse mile prošnje Rafaelove iz F rancije družbe niso zalegle, priti je moral v »Slovencu« toliko opsovani žid Blum, da so lahko Rafaelove družbe organizirale prve transporte, s katerimi so prišli slovenski rudarji na svoj 14-dnev-ni plačani dopust v domovino. Mnogo družinskih očetov, sinov, bratov itd. je prišlo danes prvič po dolgih letih hrepenenja v svoj rodni kraj! Vso zavedno delavstvo Slovenije se iskreno veseli njihovega prihoda in jim kliče dobrodošli sodrugi in sodružice v naši sredini! Družnost! O načelih politike v Bolgariji izvije razprava o notranji in zunanji Po štirih letih je Bolgarija zopet dobila parlament (sobranje). V njem je 160 poslancev, ki so bili izvoljeni kot osebni kandidati, ker so v Bolgariji politične stranke prepovedane. V parlamentu so pa bivše politične stranke vendar zastopane po svojih predstavnikih. Vladna večina ima okoli sto, opozicija pa okoli šestdeset poslancev. — Kjuseivanova vlada ima torej v parlamentu večino. Bolgarska ustava je bila ukinjena 19. majnika 1934. Zasedanje parlamenta v juliju mesecu je moralo najprej verificirati mandate. Razveljavilo je tri mandate, češ, da so komunistični. Opozicija je izjavljala, da te pravice nima parlament, ker je parlament gremij vseh političnih naziranj. Razsojanje o tem, če kdo ne bi spadal v aktivno politično delovanje, je stvar sodišča, ne pa parlamenta. Zammivo je, da je parlament odobril 17G0 vladnih naredb za časa neparlamentarne dobe ob kritiki sicer in da tudi k prestolnemu govoru opozicija m zavzemala posebnega stališča, marveč je razen treh opazovalcev zapustila politiki, na tej seji pa daljše debate ni bilo, ker so poslanci čakali na poročila ministrov. Opozicija je zopet vstopila v zbornico, ko je pričel govoriti predsednik vlade in zunanji minister Kjuseivanov. Prvič je na tej seji dal Kjuseivanov obsežno poročilo. Zdi se nam važno, da povdarimo glavne momente njegove politike. — Predvsem je povdaril, da Bolgarija nikdar ni mislila na kakšne avtoritarne ideologije, marveč bo vedno spoštovala demokratične ideale. Bolgarija ostane zvesta ustavi. Glede zunanje politike je Kjuseivanov izjavil, da Bolgarija ostane zvesta Društvu narodov, vodi prijateljsko politiko z vsemi državami, zlasti z Jugoslavijo, lojalno sodeluje v balkanski zvezi, sicer pa ni politično vezana z nobeno veliko ali majhno državo, kar je zbudilo med poslanci znatno odobravanje. Predsednik vlade je s tem jasno povedal, da je Bolgarija na povratku k demokraciji. Vlada ima torej program, Koroški Slovenci zahte vajo manjšinske pravice Klerikalna politika na Koroškem nam je znana še iz prvih let Avstrije. Na priporočilo klerikalne stranke so koroški Slovenci glasovali z Nemci (klerikalnimi), rajši kakor da bi glasovali s socialisti, ki so spoštovali narodnostne manjšine. Tako so takrat zaigrali manjšinske pravice koroških Slovencev. Sedaj se klerikalci zopet zavzemajo za koroško slovensko manjšino in pravijo: Svet bi nas moral prezirati, če bi postali boječi, kadar gre za najdražjo svetinjo vsakega naroda ... — Počakajmo! • , . V1 , M. »ittua ima. IU1C) zbornico, kei niso hoteli raziskavati I ki ga je v parlamentu tudi povedala, starih ran, marveč so izjavili, da se mo-, Izredno zasedanje zbornice je bilo ia s preteklostjo molče pomesti. j 22. julija zaključeno in se zopet snide K prestolnemu govoru se navadno šele 28. oktobra t. 1. Molčeča Moskva Češkoslovaška tiskovna agencija Centropres Praga prinaša o stališču Rusije pod naslovom »Moskovska sfinga« sledeče poročilo: Moskva na zunaj v obče ne zavzema nikakršnega stališča nasproti evropskim dogodkom. Sovjetski listi se omejujejo na ponatiskovanje inozemskih vesti in samo v časih prinašajo analizo posameznih evropskih problemov, ne da bi s tem tolmačili poglede moskovske vlade. Edino dogodki z Japonsko so razložili sovjetske poglede, ko je Litvinov rekel japonskemu poslaniku, da se Moskva ne boji groženj in da so grožnje morebiti uspešne drugod, ne pa v Moskvi. Iz tega lahko sklepamo, da se drži Moskva trdne linije, da stremi za ohranitvijo miru, a da niti najmanj ne podlega propagandi groženj. Moskva molči, s čimer pa ni rečeno, da ne pri-pozna igre, ali da je pasivna. Takšna stališče zavzema tisti, ki ve, kako naj se obnaša v posameznih situacijah. Francosko-britansko vojaško sodelovanje Za svojega bivanja v Franciji se je angleški vojni minister Hoare Belisha razgovarjal s šefom francoskega generalnega štaba generalom Gamelinom. Imel je sestanek tudi z zastopnikom ministrskega sveta in ministrom za narodno obrambo Daladierom in z drugimi člani generalnega štaba. V Parizu je bil tudi šef britanskega generalnega štaba za zrakoplovstvo. Belgija nima politike osamljenosti Belgija je bila zastopana na konferenci sedmih držav (nordijskih) v Ko-danju, kakor smo poročali. Predsednik belgijske vlade Spaak je pred odhodom na to konferenco izjavil, da je mednarodni položaj Belgije utrjen. — Francosko - angleška in nemška izjava sta jasno povdarili politiko bel-' gijske neodvisnosti. Belgiji je bilo za to, da z vsemi sosednjimi državami živi v čim boljših odnošajih. In istotako gre Belgiji za to, da ima prijateljske odno-šaje s severnimi državami. Belgijska politika neodvisnosti in politika izolacije ne pomeni, da se Belgija ne zanima za velike probleme v svetu. Poljski zunanji minister Beck je obiskal Oslo, kjer bo razgovarjal z norveškimi državniki o zbiižanju med obema državama. Pred upravnimi reformami na Madšarskem? Predsednik madžarske vlade Imredy in zunanji minister Kanya sta bila v Rimu. Pravijo, da sta študirala v Italiji vse lepe uredbe in reforme fašizma- — Verujemo, da madžarskim magnatom diše reforme, ki oropajo državljane svoboščin. To radi verujemo. In, če napovedujejo sedaj »reforme« v duhu fašizma, ne smejo pozabiti, da madžarski delavec, nameščenec in kmet zna ceniti kulturne pridobitve ter jih bo znal tudi braniti. Režim seveda obljublja socialni raj, da bi te sloje omamil. Obsodbe socialdemokratov v Nemčiji 60 socialnih demokratov je bilo te dni v Hannovru obsojenih na 166 let zapora radi ilegalnega delovanja proti sedanjemu režimu. Že 1. 1936. je bilo aretiranih nad tisoč osumljencev, okroig 800 jih je bilo sčasoma izpuščenih, ostali pa so čakali dosedaj v preiskovalnem zaporu. Vsi obdolženci so pred sodiščem odločno priznavali svoje socialistično prepričanje. . .. Velik uspe k repuUilcansIc aitsue armade o Je ek Ek ra Uspehi, ki ga je dosegla repubilkan-ska armada s svojo ofenzivo, je mnogo večjega obsega, kakor se je prvotno j domnevalo. V petih dneh so republi- j kanci osvojili na fronti ob Ebru okrog; 700 knf ozemlja, ki se je nahajalo v Francovi oblasti. Vjeli so mnogo naci-s stičnih vojakov in zaplenili ogromne J količine vojnega materijala. Uspehi re-1 publikanske armade so tem večjega I pomena, ker se je republikancem po- ] srečilo zasesti važne strategične po- j stojanke. V odseku Gandesa in na vzhodnem pobočju Roya ter Sierra Pan-! dolf so zasedli več vrhov ter cesto! Gandesa—Prat de Contte—San Juan. Nacisti so dobili ojačenje in so se obupno branili, zlasti so napadali z letali, niso pa mogli zdržati pritiska republikanskih čet. Na levantski fronti so republikanci zavzeli v pasu Manzonara vasi Los Novales in Casa Quemato. Na teruelski fronti se je ponesrečila nacistična ofenziva. Republikanci so izvedli več posrečenih protinapadov in so svoje postojanke zboljšali v bližini glavne ceste Teruel —Sargunta. Civilno prebivalstvo pomaga republikancem Značilno je, da je civilno prebivalstvo pridno pomagalo republikancem pri napadih in se prostovoljno javilo v službo republikancev, kar najbolj dokazuje, kako lažnjive so trditve nacistov, da je prebivalstvo na njihovi strani. Novo zavzete vasi in mesta so ostala po večini brez vsakih straž in ni bilo treba republikancem skrbeti za red, ker so vse to oskrbeli civilisti, ki so1 navdušeno pozdravljali prihod republikanskih čet. Dwna it* f%6 svetu Neresnična vest. Beograjska »Politika« je objavila iz Maribora vest o nekem sestanku opozicionalnih skupin v hiši dr. Stanovnika v Ljubljani. Poročilu se že na prvi pogled vidi, da ni popolnoma resno. Glede socialistične stranke pa je brez vsake stvarne podlage. Sploh ni res, da bi bili na zatrjevanem sestanku navzoči tudi naši predstavniki. Mislimo, da morejo take mistitikacije tudi najboljši stvari samo škodovati. Vladko Radič in HSS. Vladko Radič, sin pokojnega Stjepana Radiča ni zadovoljen s sedanjim vodstvom HSS. V svojem listu »Narodni val« napada vodstvo' stranke ter se sklicuje na besede svojega očeta. Obenem Vladko Radič napoveduje razcep s tem, da pravi, da se bliža čas, ko se na eni strani zberejo pošteni možje in nepošteni na drugi strani. — V zagrebških listih sumijo, da je Vladko Radič v dogovoru z nekaterimi beograjskimi politiki, ter da želi izpremembo dosedanje HSS-politike. — Nam se zdi, da se HSS cepi, če ni to le pobožna želja nasprotnikov, zaradi svoje nekonstruktivne in neaktivne politike. Politika čakanja, če je še tako opravičena navidez, za stranko, od katere ni odvisen splošni razvoj, ampak zob časa le njej škoduje, ni dobra. Treba sile zbirati! Jesensko zasedanje gospodarske male antante se bo vršilo 30. septembra v Beogradu. 2440 avtomobilov je bilo uvoženih v prvem polletju v našo državo. 49 milijonov 770 tisoč dinarjev so plačali kmečki dolžniki od januarja do julija t. 1. na račun anuitet. Na progi Beograd—Dubrovnik so začeli obratovati motorni vlaki, ki vozijo mnogo hitreje, s čemer je znatno skrajšano potovanje na tej progi. Cene mešanega bencina so bile na novo določene in bo smela naj višja cena znašati din 5.60 za liter. V Usti na Čehoslovaškem se v zadnjem času vršijo velike demonstracije za demokracijo in svobodo, ki jih prirejajo poleg socialnih demokratov tudi druge demokratične stranke. Zlasti ogromna je bila prireditev DTJ„ na kateri je govoril tudi predsednik soc. dem. stranke s. Hampl. V Nemčiji so uvedli osebne legitimacije. Vsak nemški državljan, ki je dopolnil 15. leto, mora imeti posebno legitimacijo, ki izpričuje njegovo identiteto. 1«» t« rt>,ttrvlJH Avstrijski škofje konference nemških vabljeni, zato se je dokaj čudno vlogo, renco v Solnogradu. rijo Innitzerju, ki se se niso mogli udeležiti škofov* ker niso bili po-kardinal Innitzer, ki igra odločil, da skliče konfe-Nemški škofje zelo zame-je udinjal hitlerizmu. 3000 služkinj je na Dunaju izgubilo službe radi uredbe, ki je stopila v veljavo, da služkinje arijskega pokolenja ne smejo biti v službi pri židih. Na 3 mesece ječe je bil obsojen neki ključavničar diisseldorfske strojne tovarne, ker je pokvaril stružnico. Obsodili so ga z motivacijo, da je vodil sabotažo proti Goringovi šti-riletki. 10 odst. povišanje mezd zahtevajo rudarji na Poljskem. Rudarska organizacija je odpovedala obstoječo kolektivno pogodbo. Lord Runciman bo prispel v sredo v Prago, njegovi sodelavci pa se že nahajajo v Pragi. 400 milijonov angleških funtov (85 milijard dinarjev) je Anglija določila za oboroževanje v zraku. Angleška industrija za letalstvo lahko letno izdela 25.000 novih aeroplanov. Za predsednika ljudskih komisarjev v Ukrajini je bil imenovan Korošenko, v pokrajini Bele Rusije Kiselevv, v pokrajini Turke-stanu Khudaiberguenovv. Amerika je odklonila sklenitev posebne gospodarske pogodbe z Nemčijo, kakor jo je sklenila s Sovjetsko Rusijo. Problem lavnih del pred mednarodnim uradom dela Komisija za Javna dela, ki jo je imenoval upravni svet mednarodnega urada dela na priporočilo konference mednarodnega urada dela 1937, je imela 27. junija in naslednje dni svojo prvo sejo. Nje naloga je, da oživotvori mednarodno sodelovanje v področju javnih del. Seji sta predsedovala zastopnik vlade Zedinjenhi držav ameriških in delavski zastopnik Leon Jouhaux in še dva druga zastopnika delavstva Schirch (Švica) in van Achterberg (intem, stavbincev). | Na početku seje je ravnatelj Butler; opozoril na načela, ki jih je postavila ■ konferenca 1937. Dalekovidna politika javnih del more preprečiti nezaposlenost in gospodarska valovanja. Delovna politika na tem polju ni pa mogoča, če ni zasnovana na dobrohotnih vzajemnih informacijah in sodelovanju med državami. Komisija se mora baviti najprej z načinom, kako bi se mogla zbrati vsa primerna pojasnila o posameznih načrtih. Pozneje pa se bo bavila s sestavljanjem preštudiranih načrtov. Odgovarjajoč na ugovore delodajalcev, ki so predvsem naglašali vprašanje, če bodo taka dela rentabilna, je delavski delegat Schirch izjavil, da se na ta element v neposrednji zvezi s tem dejstvom ni mogoče ozirati. Achterberg je povdaril, da mora ta komisija voditi dalekovidno politiko, ki mora iti mnogo bolj za tem, da prepreči nezaposlenost kakor da oslabi njena dejstva šele takrat, ko kriza že nastane. Največ se je razpravljalo o že izvršenih inicijativah in izkušnjah. Komisija je izdelala vprašalno polo, ki bo poslana vladam. Vprašalna pola najprej pojasnjuje, kaj so javna dela; dalje je prvi del, ki obseza seznam del, o katerih se zahteva poročila. Ta so razdeljena po vrstah in po pristojnosti opravljanja, subvencioniranja ali nadziranja. V drugem delu se bavi načrt s politiko, ki se vodi v raznih deželah (pospeševanje ali odlaganje javnih del za kasneje, prostorninska razdelitev javnih del v sorazmerju z nezaposlenostjo, financiranje, pogoji zaposlitve). Glede pomena javnih del v boju proti nezaposlenosti, ki ga dajejo strokovne delavske organizacije vprašanju javnih del in v preprečenju krize, bodo njih zastopniki v tej komisiji vodili jasen račun o tem, da komisija čim-prej pride do ugodnih rezultatov, ki bodo prinesli rešitev tega problema. Avstrijske novice komisar v plelilni tovarni brato? Guttmannov v XXI. okraju na Dunaju je poneveril denar iz tvorniške blagajne. Da bi onemogočil ovadbo, je sam ovadil brate Gutt-manne, da so goljufali ipni zavarovalnici, za" tajevali davke in slabo ravnali z delavci. Vse štiri brate Giuttmanne so aretirali in odgnal* v zapore deželnega sodišča, v Na Dunaju se opazuje, da se je v zadnje® času pojavilo na ulicah zopet več beračev, »t mimoidoče prosijo za milodare. Na Dunaju Pa se je pojavila tudi še druga nadlega. Od hiŠe do hiše in od stanovanja do stanovanja hodijo prodajalci, ki ponujajo razne nacionalsocialistične znake, spominske in slike fiihrerja K* drugih nacionalsocialističnih dostojanstvenikov. Nastopajo predrzno, izsiljujejo Hudi *n namigujejo, da jih bodo ovadili zaradi prot*-režimskega mišljenja, če ne kupujejo njihove robe. * Avstrijski SA-možje ne veljajo več za zanesljive. Zaradi tega so že več avstrijskih SA-oddelkov odposlali v Španijo na potno^ generalu Francu. ❖ Spor med rajhovskimi in avstrijskimi škol* še ni poravnan. Rajhovski škofje, ki imajo že več izkušenj, očitajo avstrijskim, da so ue-koliko otročji, ker mislijo, da bodo s svoji*11 nacistom prijaznim postopanjem pridobili nacionalsocializem za katoliško cerkev. Zaradi tega vratislavski nadškof kardinal Bertranu ki je sklical škofovsko konferenco v Futdo. avstrijskih škofov sploh ni povabil. Švicarski katoliški list »Deutsche Briefe«, ki izhaja v Luzernu, poroča iz Rima, da je papežev državni tajnik, kardinal Paeelli izjavil, da bo krščanstvo v Nemčiji uničeno, če se bo nacizet*1 obdržal na oblasti. AngleSke dopolnilne volitve V dopolnilni volitvi v spodnjo zbornico te dni je v okraju Ost-Willesdefl zmagal konservativni kandidat, ker je bilo v tem času skoraj 10.000 volilcev izven kraja ali pa so se izselili, Pri zadnjih volitvah 1935 je dobil kandidat nad 10.000 glasov večine, sedaj le 3700. Od splošnih volitev 1935 se je izvršilo v Angliji 51 dopolnilnih volitev. V teh so dobili konservativci 28, vladni liberalci 2, Macdonaldovci 2, delavska stranka 16 in neodvisni 3 mandate. Samo 10.000 nezapo; slenih imajo v Svedfji Tudi 10.000 nezaposlenih delavcev jc mnogo. Če pa pomislimo ha stotisoc® in milijone nezaposlenih drugod, je to število majhno. Tudi Švedija je imc^ v krizi skoraj 400.000 nezaposlenih. ^ dobro gospodarsko politiko socialo0" demokratične uprave države je število znižalo na 10.000 nezaposlenih. Cel° letos od maja do junija se je število nc" zaposlenih znižalo za 2000. Ttoteifa. .MAKSIM OORKI (Prevel Tone Maček.) 39 Nikdar nisem imel časa, da bi se mogel dosledno lotiti svoje samoizobrazbe; bil sem — človek, ki ga je izobrazil razkroj narodne vstaje, ki sem se lotil zedinjevanja ljudi po nepremagljivi želji srca, ko sem videl, da ni več mogoče, živeti po starih družabnih pravilih, ki so vodili ljudi v pogubo. Socialistične brošure sem začel čitati šele dobro leto pred prevratom in bodočnost — razumem, v sedanjosti — se razvedam še zelo težavno, prošlost ruske zemlje — mi je pa čisto temna, glede na poslednjo, ve Jegor več kot jaz. Smatram se za čisto preprostega delavca pri preoblikovanju življenja, kakor kopač zemlje, ki skromno rije kanal pod temelji, od življenja določene zgradbe veličastne katedrale pravičnega razuma in duhovne lepote. Do vstaje sem se poznal z ljudmi obeh naših strank, a po ponesrečeni vstaji, ko so se vsi razkropili ali poginili, sem ostal sam, zgubil sem zvezo s strankami in poznal sem samo nekaj somišljenikov, ki so bili tako-rekoč samo ljubitelji naše stvari, ne pa njeni akterji. Zdaj, ko se je pojavil Filip Ivanovič, pravi po-kretač življenja, ki sem mu povedal o našem krajevnem gibanju, smo sklenili, da ostane on v mestu, da mu preskrbimo denarja s katerim naj začne kakršno koli malo trgovino, vzame Aljošu za pomočnika in skuša začeti z izdajanjem našega časopisa. A Vasilij, gozdarjev sin, je odpotoval v gubernijsko mesto med delavce. Moje in Aljošino pripovedovanje o našem delu, je pridobilo za našo stvar tudi učiteljico in njenega brata in oba sta nam začela požrtvovalno pomagati, dobivala sta vedno več knjig in časopisov, ki sta v njih sledila za vsem, kar nam je bilo neobhodno potrebno vedeti. X V Gnjezdah, smo si prizadevali živeti neopazno — razen Aljoše ni nihče skušal razvijati svoje delavnosti v naši vasi in še on je vršil svoje poučevanje mladine zelo oprezno. Bali smo se: vas je bila majhna in vse se je takoj razvedelo. Kar videlo se je, kako se je vas razdelila na posamezne sloje: med prvimi veljaki sta bila Astahov in Skorujakov, v isti vrsti z njima se je nahajal Ljadov, stražnikov brat, — 'naša črna stotnija, — sami siti ljudje, a v skrbeh za svoje bogastvo: za svoj lonec ščej* bi tudi Boga zatajil. Za njimi, od zgoraj navzdol, trdnejši kmetje, ki so garali noč in dan in upali v dobro srečo, ki so krivili hrbte nad izsesano in nerodovitno zemljo in še vedno ponavljali: — Mogoče pa bo še Bog dal, da si nekako življenje izboljšamo! Letali so okrog, skrivali se in si želeli samo tišine in miru, a v vprašanjih splošnosti, so pa seveda potegnili vedno z bogatimi. Te vrste .je bil tudi Je-gorijev oče, miren, razmrščen in splašen kmetič. Že drugič je bil občinski odbornik, ker si v svoji skromnosti ni upal odbiti to čast. Jegor mu je bil slab pomočnik, a mu tudi ni imel pri čem pomagati. Zemlje je imel samo eno- in četrt desetine — in Dosjekin je propadal z drugimi vred. Metalo ga je šči, mastna zeljna juha z mesom, ruska narodna jed. z ene strani na drugo, golega, siromašnega, izmučenega, bil je vedno in na vse jezen in nikomur u< več zaupal bil je eden izmed razcapane množi^: ki ji je glavna briga, da se more kje zastonj pogosto in za poln kozarec so na vse pripravljeni. A ob strani — je stala mladina, napol dorasla-a mnogo bolj resna, mračna, zamišljena, ki je z ne-kim notranjim gonom čutila moč pismenosti in vede in je gledala na očete po strani, neprijazno. ■; .. Kuzinovi tovariši so nam bili slabi pomočnik1-Mil Milič je venomer zmirkal in največ molčal, včasih se je začel nenadoma in ne ob pravem času smejati, največkrat pa je žalostno vzdihuje Pr0S1|: — Dajte vendar, mili moji, poskrbite da nam napoči Kristusovo občestvo! In za vse večne cas si bo svet zapomnil vaša dobra imena! Aljoša si je iz njega norce bril: .; — A ti, Milov, česa čakaš? Zemlje nimaš, na jo obdeloval, hajd, vzemi posodico in pojdi po sve in zbiraj prispevke za naš spomenik! Samo dobim jaz spomenik — na konju! Drugi kakor čejo, jaz pa želim na večne čase sedeti’ na koti. • vlitem iz železa! In ne pozabi, da bo pod njim -napis: — na tega konja je vas Velika Gnjezd;f„.fva sadila Alekseja Dmitrievega Šipiguseva, za njeg dobra dela, ko konca sveta! ... jn Tihi kmetič se je v zadregi smehljal, mei drgnil svojo umazano srajco s šibkimi rokami. Savelj je pa bliskal s svojimi velikimi, mrz nimi očmi in hripel: — Pobiti! Tudi oni nas pobijajo... Vprašaš ga: — Kaj pa dosežeš s pobojem? prihodniie.) toašiU UmU&/ ZAGORJE OB SAVI Numo potrebujemo novo stavbo za meščanko šolo. Pred leti smo dosegli, da se je končno tudi pri nas otvorila meščanska šola, letos »bil uveden pouk že v tretjem razredu. Vsi ti razredi so nastanjeni v ljudski šoli na 'oplicah, kjer So vsi prostori prenapolnjeni. j«r število učencev stalno naraša in so tudi sicer dani vsi pogoji, je nujno potrebno, da ss “°j_ začne z gradnjo nove stavbe za meščanko šolo. Prizadeti stariši so že tudi predložili lozadevno prošnjo občini in banski upravi, zato upamo, da bo ta prošnja tudi pravočasno “godno rešena. JESENICE Jugoslovansko - čelioslovaška liga na Jesenicah. Pretekli mesec se je vršil na Jesenicah o dobro obiskani ustanovni občni zbor JC “8e za kranjskogorski sodni okraj. Udeležili “9 se Ka poleg g. konzula še tudi g.^dr. E. Sta-dva zastopnika akademske JC lige, zastopnik novomeške lige in pa zastopnik čsl. Poročevalskega urada v Beogradu. Do občnega zbora se je prijavilo ca. 160 članov, nabiranje članov se pa še vrši. Občni zbor je potekel v najlepšem redu in dostojanstveno ter » bila pri njem v vseli točkah pokazana solidarnost vseh skupin jeseniškega javnega živ-'Jenia, kar se tudi zrcali iz sestave in konsti-!Ulranja odbora, kjer imajo vse skupine ena-*o število zastopnikov. Ob koncu izredno us-®eleSa občnega zbora je s. Cvetko Kristan Poročal o vtisih na 60. letnici čsl. soc. dem. stranke v Pragi in je sporočil navzočim članom iige Sp0r0čii0 češkega delavstva jugoslovanskemu delavstvu glede na medsebojno “ratsko solidarnost v boju za demokracijo, nejasnost in svetovni mir. Zatem je imel g. ?r' Kyovsky iz Novega mesta sijajno in iz-rPno predavanje o položaju nemške manjši-i.e v ČSR. Predavanje je navzočim res po-lu<*no, a temeljito pokazalo položaj v CSR. V ^rv> odbor je bilo izvoljenih 12 članov in 12 ‘atriestnikov. Upati je, da bo liga na Jeseni Iiatl dobro delovala in da bo eden izmed bra Usov našega demokratično mislečega delov-^ega ljudstva proti vsem drugačnim tenden-am: V delu so načrti za sistematično organi ?ciio dela ČŠ lige, ki 'se mora tekom jesen Ke sezone pričeti čimbolj živahno, j Pomanjkanje sladkorja. V nekaterih listih cilj©0. da je zalog sladkorja v Jugoslaviji še o?volj. Nam je to prav. Vendar pa moramo P°Zoriti na to, da trgovci, ki imajo tvorniške .“;oge sladkorja, svoje odjemalce dan za opozarjajo, da naj se pripravijo na to, (jjvbo sladkorja, zlasti sipe, zmanjkalo, in po-ryOno opozorilo smo čitali tudi v zadnji šte-J'ki >Zadrugarja«, ki javlja, da je dobila ^abavljalna zadruga železničarjev v Ljublja- * tozadevno obvestilo od svoje dobaviteljice vladkorja, t. j. tovarne. Ker se tudi na ta ra-Un dvigajo cene sladkorja na debelo in s tem na drobno, moramo vse merodajne čini-ve|)c na to opozoriti z zahtevo, da tako izigra-“fie konzumentov preprečijo in uredijo stvar javočasno, da ne bo konzument spet oni, ki • Plačal ceho za vse spekulacije. »Slovenski H plaveč« in »Na mejah«, ki vesta, da v Tam-da n v Rusiji ni vžigalic, ki pa ne vesta, da j* Dunaju pri dr. Innitzerju ni čebule, pazita, * še na Jesenicah in v Jugoslaviji ne bo 'manjkalo sladkorja, kakor le dejansko p^ianjkala moka in so zmanjkale suhe slive. £,azita, da naši »rdeči in njih ljudsko fronta-bot PripreEa<< kakor pišete, ne pojde v Tam-jj, , Po sladkor v zameno za vžigalice, samo raK manj bo moral° biti polomljenih in ne-omh v škatljah, če jih bomo hoteli s pridom Menjati. s, Razpis nedeljske zdravniške službe bratov-skladnice. Za mesec avgust 1938 se odreja liali i vrstni red zdravniške službe ob nede-lilS’ velja za vse druži''ske člane brez raz-na njih bivališče, in sicer: 7. in 21. avgu- v 'K. dr. Čeh Milan, 14. in 28. avgusta g. dr. ^rzan Bartol. PTUJ ^Delavstvo še vedno ni prejelo odgovora na Sv°!° spomenico, ki jo je predložilo mestnemu tam,; ' . ak°r se Julija, je ibaje bila na zadnji itai S®'‘ spreicta Pragmatika uslužbencev, na V« j 0 so Prizadeti čakali že več let. Torej ^darle uspeh! a_c, odlašajte z nabiranjem članov »Cankar- Ve družbe«. Vsak zaupnih naj gleda, da u dosedanji člani čim prej plačajo člana- 1,0 za leto 1939. Ko ima poln blok, naj ga Pošlje »Cankarjevi družbi« obenem z de-arieni. Ce«tenim bralcem »Totega Usta«! ie domnevam, češ »Totemu listu« 1 al° Brodiva; uredništvo naznanja ^eviib,aro.cnikom in bralcem, da izide 11. Pn C!.J .er res šele 6■ avgusta zjutraj. J,ega’ ker bo vsebinsko nekako *>o u , 'la Mariborskemu tednu. Obsegala do.} v strani (vštevši inserate) in bo napro-trafikah, kakor tildi na tednu i/.,iP0 feJ!l' 2 din. Da pa zamudo teh "as/g,,' , nadoknadimo, izide 14. avgusta že Cem z j!1 £tev'^a. Tako bo cenjenim bral-prj ast> strbni povsem ugodeno. nam ugodite tudi z ki Jn Jer Pridno segate po »Totent “"ih n ",0 !z,wia in se izogiba tako- " Posebnih izdaj. Uredništvo »TOTEGA LISTA«. LJUBLJANA Zletna pisarna v Ljubljani Ljubljansko delavstvo se udeleži zleta v Maribor 14. avgusta v večjem številu. Zaradi tega posluje v Delavski zbornici. Miklošičeva cesta 22-A, I., zletna pisarna, ki daje udeležencem vsa pojasnila. Vožnja v Maribor je če-trtinska. Izdatki poleg vožnje so le še za po- trebna izkazila, ki veljajo din 6 do 8. Udeleženci naj se takoj zglase v pisarni, da dobe potrebna pojasnila. Prijava je nujna tudi eventualno zaradi posebnega vlaka. Iz mednarodne politike Stavka v opekarni »Opeka«, traja že nad I malo odklonilo. Lastnica tovarne je ljubljan-štirinajst dni. V stavko je stopilo 70 delavcev,' ska »Ljudska posojilnica«. Stavkujočim delavki so postavili jako skromne zahteve. Pri ob-1 ceni se grozi z najrazličnejšimi vestmi o usta-ravnavi je podjetje zahtevo delavstva kratko-1 Vit vi obrata in drugih delavcih. MARIBOR Velik požar v Erlichovi tovarni V soboto, dne 30. julija t. 1. je požar uničil velik del Ehrlichove tovarne. Goreli so objekti, kjer se nahajajo magacini in stroji za trganje cunj. Požar je nastal baje vsled kratkega stika. Takoj po 8. uri zvečer so opazili stanovalci sosednjih hiš, kako odseva iz notranjosti tovarne silovit žar in se dvigajo mogočni oblaki dima. V istem trenutku so že sikali iznad dima velikanski plameni. Kot se je pozneje izvedelo, je bila ob nastanku požara tovarna zaklenjena in je bil vratar s ključi na kontrolnem obhodu okrog tovarne, če ne bi morda’ opazil kje kaj sumljivega. V gorečem delu tovarne so bili ta čas zaprti trije delavci. Šele na njihovo obupno klican5e in razbijanje je baje neki pasant vdrl stranska vrata, da so se rešili. Ogenj je že objel velik del poslopij in pridrvela je že velika množica ljudi, peš in na kolesih, ko je komaj sirena začela tuliti. Ker še ni bilo požarne brambe, so ljudje kar sami začeli vdirati vrata in razbijati okna. Nato so se pripeljale požarne brambe z različnih strani. Gasilci so se očividno imeli pri gašenju požara boriti z velikimi težavami. V Stritarje- vi ulici so odpirali hidrant najmanj 10 minut, ker ni bilo ključa in ga je končno odprl neki šofer iz sosednje hiše. Ko se je precej pozno pripeljal avtomobil mestne požarne brambe z Magirusovo lestvo in so dvignili lestev ob goreči fasadi v Poljski ulici, so se gledalci oddahnili, ker so pričakovali, da bo voda takoj zviška brizgnila v besneče plamene. Gledalci in z njimi vred gasilec vrh lestve s pripravljeno cevjo pa so kakih 10 minut zaman čakali vode, nakar so na avtomobilu lestev sklopili in jo odpeljali na drugo stran poslopja. Tudi tam je gasilec na lestvi znova čakal kakih 10 minut odrešilne vode in skoraj ne bi bil mogel več zdržat; zaradi bližine silovitih plamenov. Vse to je dalo med publiko povod raznim komentarjem. Razpravljalo se je tudi na široko o vzrokih požara in o višini zavarovalnine, ki jo bo prejel tovarnar, ter o delavcih, ki bodo ostali brez kruha. Strah in zmešnjava sta bila ob požaru velika. Manjkalo pa tudi ni hudomušnih prizorov, ko je n. pr. sredi med gledalci počila cev in je celo gručo v bližini stoječih orosila neprostovoljna prha. Baje se je tudi zgodilo, da so neki gasilci pripeli pomotoma ali v stiski svojo cev na cev tovarišev iz sosednjega kraja. Ti pa so jim to tako zamerili, da so jim zagrozili z ustavitvijo vode, ljied tem, ko je požar neusmiljeno divjal, dokler se ni končno posrečilo gasilcem požar omejiti in zatreti. Več delavcev in gasilcev }e ddbilo opekline. Materijalna škoda znaša baje 3 milijone dinarjev. Ostudno žaljenje češkega naroda se zadnji Čas ponavlja po raznih nemških ilustriranih časopisih, tednikih in mesečnikih, katerih ležijo cele skladovnice po mariborskih kavarnah. Lažnjivo in tendenčno pisanje s slikami o dogodkih v Čehoslovaški je tako zoperno in težko žaljenje vsega čehoslovaškega naroda in nam prijateljske države, da’ v najvišji meri razburja naše občinstvo. Opozarjamo na to javno Predstojništvo mestne policije s prošnjo, da pusti takoj pregledati vse tiste časopise in revije ter odredi nemudoma odstranitev vsega, kar bi moglo žaliti bratski narod in državo CSR. Ravnotako bi bili mi ogorčeni, če bi po čehoslovaških javnih lokalih razstavljali revije in časopise, v katerih bi na tak grd način žalili in smešili naš narod in državo. Naša oblast se je že tudi poslužila ravno napram ČSR od slučaja do slučaja takšnih represalij, da je prepovedala uvoz časopisa, če je bil žaljen kak naš predstavnik, narod ali država. Ne gre. da bi potem mi mirno trpeli trajno javno smešenje češkega naroda, ko so tisoči in tisoči naših državljanov, neštete naše ekspedicije, deležne nepopisnih, prisrčnih gostoljubnih sprejemov po Čehoslova-ški, trenutno n. pr. delegacija 60 slovenskih profesorjev. V morju luči se bodo lahko kmalu kopali Mariborčani na Glavnem trgu, toliko visokih kandelabrov so postavili med reguliranjem trga. Ljudje z začudenjem opazujejo to tratenje kandelabrov, ki so mnogo gosteje postavljeni, kakor po velemestih. Če je že res toliko denarja za kandelabre na razpolago, in če imamo za sebe zastonj elektriko, bf bilo po mnenju publike mnogo bolj koristno, če bi dali še nekaj luči tja, kjer so še čisto temne ulice in da in bolj razsvetlili glavno prometno žilo od kolodvora naprej. To bi na tujce mnogo bolje vplivalo, kakor preobilica luči na Glavnem trgu, ki na gornjem delu proti Koroški cesti ponoči sploh nima dosti prometa. Labodji zarod je dobil po dolgih letih mestni park na prvem ribniku. Leta in leta sta tam samevala dva labuda, a letošnjo pomlad je samica gnezdila med visokim siljem sredi ribnika in sedaj že kobacajo po zeleni travi 4 mogočni mladi labudi, ki jih seve neprestano spremljajo oči mladih in starih Mariborčanov. Velikansko poneverbo v znesku okrog din 700.000 so izsledili pri nekem mariborskem denarnem zavodu. Škodo pa so v izogib škandala in sodnega preganjanja pokrili sorodniki prizadetega uradnika, ki je bil nato le odpuščen iz službe, ne da bi proti njemu vložili kazensko ovadbo. Vzrok poneverbe: ženske so draga reč. Kakor običajno, pa tudi o tej skoro milijonski poneverbi meščanski listi ničesar ne poročajo. Če bi kak revež v službi poneveril 100 din, bi bilo seveda čisto kaj drugega in bi bil predstavljen javnosti še isti dan s polnim imenom, po možnosti celo s fotografijo. Zakaj se pobira dvojno števnlno? Inkasanti mestnih podjetij so pretekli mesec začeli ponekod pobirati dvojni znesek za števnino. Doslej je mestno električno podjetje računalo din 4.50 za mesečno najemnino števca za električni tok, sedaj pa brez vsakega pojasnila zaračunava kar 100 odst. več. t. j. din 9. 2e din 4.50 je razmeroma zelo visoka najemnina, ki jo morajo konzUmenti toka plačevati vsak mesec, popolnoma nerazumljivo na je, zakaj so števnino tako visoko zvišali. Nad tem postopanjem se upravičeno zgražajo vsi prizadeti, : zato pričakujemo, da bodo mestna podjetja zadevo čimpreje pojasnila. Strojniki in kurjači pozor. Vabimo vse organizirane in neorganizirane strojnike in kurjače, da se udeležijo sestanka, ki se bo vršil dne 7. avgusta s pričetkom ob 9. uri v Delavski zbornici II. nadstr. Na dnevnem redu je: 1. Poročilo delegata iz Ljubljane o poteku kongresa, ki se je vršil v Beogradu. 2. Dogovor o udeležbi manifestacije proslave 20 letnice Jugoslavije, katere se bodo udeležili vsi strojniki in kurjači. Sestanek je obvezen za vse tovariše. Odbor. Kaj pa to pomeni? Člani sedaj že drugič razpuščenega »društva raziskovalcev svetega pisma«, ki so svojčas izstopili iz katoliške cerkve, dobivajo po pošti na pisalnm stroju pisana pisma sledeče vsebine: »Ti človek v svoji grešni podobi, Ti ki si zavrgel cerkev in vero ter pljuvaš na predstojnike Sv. cerkve in Božje namestnike, Ti ki si v svojem napuhu krenil iz Božjih zapovedi ter svetih zakramentov — a hodiš po stopinjah brez- in krivovernih antikristov. Da Ti —, Tebi pravim in Te rotim, premotri svojo izgubljeno dušo — zdrami svojo otopelost iz brezverskega dremanja, zapusti tabor krivih prerokov, ki Te vodijo v večno pogubljenje. — O ne misli — vse mi je znano — Tvoje stopinje so zapisane v črni knjigi, a v tej knjigi nisi sam. Opozori svoje sovrage na trenutek splošnega čiščenja, —■ na železno metlo, ki bo brez usmiljenja iztrebila mrčes, kateri škoduje našemu ljudstvu. — To je zadnja karta, ki bo rešila ljudstvo krivoverske za lege. Torej kaj hočeš grešni Smrtnik? Spreobrnitev ali pa !« Podpis nečitljiv. — Pismu je navadno priložena reklama za katoliške misijone v Afriki in Aziji. Stari Maribor je živel dolga stoletja pretežno od kmetijstva in obrta. Novejši' razvoj industrije je obrtu sicer odvzel prejšnji položaj in pomen, kljub temu pa tvori še vedno dragoceno panogo našega narodnega gospodarstva. S ponosom moremo ugotoviti, da so mariborski obrtni izdelki dosegli zlasti v zadnjih letih tako sodobno višino, da morejo z ■Uspehom tekmovati z najboljšimi doma in v tujini. Kdor ne verjame, se bo lahko o tem prepričal na obrtni razstavi ob priliki letošnje-g velikega VII. Mariborskega tedna v času od 6. do 15. avgusta. Za vse tuje obiskovalce je dovoljena na naših železnicah polovična voznina. Pogreb ameriškega letalca »Slovenec« z dne 31. julija poroča: »Belgrad, dne 30. julija 1938. m. Na zemunskem katoliškem pokopališču je bil danes pogreb tragično preminulega ameriškega letalca Gordona Mautha. Molitve za pokojnikom sta opravila dva katoliška duhovnika. Pogreba sta se udeležili dve četi naših zrako-plovcev, zastopstvo štaba zrakoplovstva in Aerokluba. Ameriško poslaništvo je zastopal vojaški ataše Vilareyy z vsem osebjem poslaništva. Po opravljenih molitvah so krsto s truplom pokojnika položili v avtofungon, kateri ga bo prepeljal do Maribora. V Mariboru bo truplo čakal avtofurgon graškega krematorija, v katerem bodo truplo pokojnega letalca sežgali. Pepel pokojnega letalca bo nato ameriško poslaništvo poslalo v Ameriko.« * Beogr. avtofurgon je prispel v Maribor v nedeljo, dne 31. julija, kjer je krsto s truplom pokojnika prevzelo društvo »Ogenj«, ki je oskrbelo nadaljnji prevoz v Gradec. Krsto s pokojnikom je spremljal predsednik beograjskega društva »Oganj« g. dr. Kujundžič. Upepelitev se je izvršila s posredovanjem društva »Ogenj« v Mariboru. Sodrugl I Obiskujte frizerski salon I. KOSEC - LJUBLJANA Miklošičeva cesta Stev. 18 Nogavice, kombinele vel. izbira pri Jakob Lah, Maribor Male domače živali niso velikega pomena samo v prehrani, ampak nam dajejo tudi še razne druge važne surovine in produkte. Kako vsestranska je njihova korist zlasti za malega človeka in še prav posebno v sedanjih težkih časih, bo najbolj nazorno pokazala velika razstava v okviru letošnjega VII. Mariborskega tedna od 6. do 15. avgusta. Odšel je od svojega mojstra radiotehnični vajenec Franjo Jeza. Oblečene ima sive pumparice, športno bluzo, rjavo čepico in gojzer-ce. Star je 17 let, srednjevelik, kostanjevih las, redkih zobov in je brez dokumentov. Kdor pozna njegovo bivališče, naj to javi očetu Rudolf Šetina na Fali ali žandarmerijski stanici v Studencih. Vse obdolžbe so neutemeljene in se naj fant nemudoma vrne k staršem. KRANJ Neupravičeno razburjenje. Nekateri tukajšnji podjetniki se zelo razburjajo, če razgalimo njih metode, katerih se poslužujejo pri izkoriščanju delavstva. Hudo jim gre na živce predvsem to, ker delavstvo ne molči o tem, kar se godi za tovarniškimi zidovi. Menda bi morali delavci gospode šefe pred javnostjo samo hvaliti, ker so tako »socialni« in obratujejo satno zato, da nudijo delavstvu zaslužek. Tako namreč ta gospoda rada zatrjuje. V resnici pa se gre le za čim večji dobiček, zato je seveda vsako razburjenje neupravičeno. Naš list ne poroča o teh razmerah radi tega, ker bi morda pričakovali, da se bodo podjetniki poboljšali in ne bodo več izkoriščali delavstva, temveč v prvi vrsti radi tega, da javnosti pokažemo krivice, ki se godijo delavstvu in našemu delavstvu predočimo, da se mora proti takim krivicam boriti. Bori se pa lahko le s pomočjo svoje strokovne organizacije, v kateri mora biti včlanjen vsak zaveden dela-vei. Naš list bo tudi v bodoče razkrinkaval brezmejno izkoriščanje, ki so ga uvedli nekateri podjetniki. Še bolj bomo ojačili našo poročevalsko službo in neusmiljeno bičali krivice, ki se godijo delavstvu. Vabimo vse zavedne delavce, da nam pri tem delu pomagajo in sporočijo poverjeništvu našega lista vse krivice, ki se dogajajo za tovarniškimi zidovi. — Predvsem pa je seveda potrebno, da »Delavsko Politiko« med delavstvom čimbolj razširimo, saj je namenjena predvsem delavstvu. Zato delavci in delavke širite in čitajte svoj list. da vas ne bodo na objavljene vesti opozorili šele podjetniki.. Prijavite se za Izlet v Maribor. Prijave za udeležbo 20-letnice obstoja Jugoslavije v Mariboru dne 14. avgusta se sprejemajo za vse člane strokovnih organizacij, priključenih Krajevnemu medstrokovnemu odboru ter za člane »Vzajemnosti, samo še danes, dne 2. t. m. in jutri 3. t. m. od 18. do 20. ure v dvorani restavracije Semen. LITIJA Družinskega izleta, katerega sta priredili kolesarsko društvo in »Vzajemnost« v Jazbine, se je udeležilo veliko število sodrugov in so-družic in je potekel v veselem razpoloženju. Spomnili smo se tudi naše »Delavske Politike« in je s. Vuk Rezi nabrala din 40 za tiskovni sklad. Kje Je avto? Svoječasno smo že poročali, da je kupil cestni odbor luksuzni avto za nadziranje cest, vendar zadnje čase avto pogrešamo. Zlobni jeziki govore o nekem karam-bolu. Gospodje, ki so se ob tej priliki vozili, so baje odnesli zdravo kožo, avto je pa moral v popravilo. Davkoplačevalci so zelo radovedni, kako je s to zadevo? Državno veleposestvo v Ponovlčah zaposluje v sezonskem času več delavcev in pla-čnj^ženskam po din 1.75, moškim pa din 2.50 na urb. Kljub tem nizkim mezdam se pripeti, da , morajo delavci čakati na izplačilo zaslužka po 3 mesece. Pričakujemo, da bodo merodajni činitelji to krivico odpravili. Delavci, organizirajte se! Tabor v Mariboru. V pondeljek, dne 25. julija se je vršil v občinski pisarni sestanek pripravljalnega odbora za proslavo 20-letnice obstoja Jugoslavije v Mariboru. V pripravljalnem odboru so tudi naši sodrugi Zupan, Žužek In Vuk. Kdor se namerava udeležiti te proslave, ki se bo vršila dne 14. avgusta, naj se priglasi pri omenjenih sodrugih, kjer dobi tudi vse potrebne inlormacije. Prijave se bodo sprejemale vključno do 4. avgusta. POBREŽJE PRI MARIBORU I. Delavsko kolesarsko osrednle društvo za dravsko banovino, podružnica Pobrežje, priredi ob priliki Mariborskega tedna dne 7. avgusta t. 1. medklubsko dirko za prehodni pokal. Start: pokopališče Pobrežje ob 6. uri zjutraj. Cilj: Maribor, nova carinarnica, Kopitarjeva ulica. Po dirki sprevod skozi mesto na Pobrežje, popoldne velik vrtni koncert v gostilni Klemenšak na Pobrežju. — Družnost. Zakaj so bančniki „Pefschek“ prodali rudnike? Podučno tudi za naše podjetnike — tujce. akcija Živnobanke ne »samo finančen uspeli Socijalistični tednik »Nova Svoboda« piše • njenega koncerna, ampak tudi konec politič-1 Delavski zlet v Beograd nega nasilja, kateremu so v zadnjem času z nasilnimi metodami Henleinovcev in ki so bili eksistenčno odvisni tudi na moči Petschkov in Weinmannov.« pod naslovom »Petschek prodaja rudnike _ _ __ _____ »Živnobanka zna postopat. V tem je bila j podlegli oni, ki niso naravnost soglašali vedno njena moč. Zadnja njena transakcija ka- ■■ ■ • že zopet to njeno prednost. S prevzetjem Pe-tschekovih rudniških koncernov prihajajo eks-panzivne težnje Živnobanke v sfero, ki je bila doslej češkemu kapitalu nedostopna. (V Jugoslaviji menda še niti eden večji rudnik ni v naših rokah. Op. ur.). Obvladanje Severnoče-ške in Mostecke premogokopne družbe je privedlo danes Zivnobanko na položaj največjega premogokopnaga koncerna pri, nas. Sever-nočeško premogokopno bogastvo ima svojo In pri nas? Mislili smo, da je kruta usoda tisočev in tisočev židovskih podjetnikov v nemških krajih končno naučila tudi naše tuje podjetnike, kako imajo postopati z delavstvom, ki jim ustvarja blagostanje. Če so odpovedali živci celo vsemogočnim denarnim magnatom Pet- zgodovino, ki je tesno združena s porastom! schkov in Weinmannov v demokratični Čeho- bogastva in moči rodbine Petschkov in Wein-mannov. Neznatni potnik pri Weinmannih, Ignac Petschek, je ustanovil moč in slavo svojega rodu. Njegovi potomci beže od tega, kar je tvorilo temelj njihove moči. Zasigurali so se za vsak slučaj, bežeči iz okraja, kojega politične razmere so tudi plod njihovega dela. Nimajo korajže, da bi pomagali popraviti to, kar so pomagali ustvarjati. Rast moči in bogastva Petschkov je namreč v tesni zvezi z načrtno germanizacijo krajev, v katerih so vladali. Petschki so to germanizcaijo na vso moč podpirali. (Kakor smo že zadnjič poročali, so bančniki Petschek prodali te premogo-kope radi Henleinovske propagande proti Židom Živnobanki za okrog 800,000. 000 din). (Bratje Petschek so udeleženi tudi pri »Jugo-češki« v Kranju. Op. ur.) slovaški v nemškem ozemlju, potem je pač s tem ogromno rečeno. Vkljub temu opažamo vedno vnovič in vnovič, kako še vedno nekateri tuji podjetniki pri nas, zlasti po tekstilnih tovarnah neprestano s svojim briskantnim, surovim, brezčutnim in maščevalnim odpuščanjem delavstva in njihovih zaupnikov brez vsake potrebe izzivajo konflikte z našimi organizacijami in maščevalnim, norim postopanjem ustvarjajo v masah protižidovsko razpoloženje in zagrenjenost med zaupniki, funkci-jonarji organizacij in vsem delavstvom. In' ravno gotovi Jjudje se s tem neprestano eksponirajo in mislijo, da bodo to svoje profi-tarsko počenjanje zabrisali, če od časa do časa darujejo par drobtin v obliki tisočakov — nacijonalnim društvom. Saj ljudje vendar niso več tako naivni in z njimi cela naša jav- Nakup Živnobanke pomeni daljše pronika- j nost, da bi si pustila na ta način oči brisati nje našega kapitala, čemur so doslej branili ‘ in metati pesek v oči. na severu Petschki in Wienmanni. Pomenja i Mislimo, da smo dovolj jasno spregovo- sodelovanje češkega kapitala tudi z nemškim in I rili in tudi pravočasno svarili. Če ne bo za- češkim delavcem v najvažnejši produkčni pa-1 leglo, bo pač treba priti vnovič zopet s polni-nogi. Treba bo pa še, da bo pomenila trans- mi imeni na dan. Rezervoar reakcije sta danes žena in mladina Beograjsko delavstvo se zelo pripravlja na delavski zlet v Beogradu, ki se bo vršil v dneh od 6. do 7. avgusta 1938. Zletni odbor je izdelal obsežen program za proslavo: 40-letnice ustanovitve »Radničkih Novin«, 25-letnice ustanovitve otroške skupine »Budučnost« in 10-letnico ustanovitve centrale za radničko vaspitanje. Dne 6. avgusta bo izlet na Avalo in kongres kulturnih in športnih društev. Dne 7. avgusta 1938 dopoldne razstava^ d®' lavskega tiska, amaterskih del in rokopisom popoldne športne tekme na železničarske® igrišču in zvečer festival pevskih, diletantstan in godbenih društev na igrišču Bask na Top-čiderskem brdu. K sodelovanju se je priglasilo doslej okoli 30 organizacij iz raznih delov države. Zlet j* velepomemben za enotnost delavskega gib®' nja in je zato naša dolžnost, da ga kar naj' iskreneje pozdravljamo. Kodanjska konferenca sedmih malih držav Skupina Oslo, to so nordijske državice, so t bile nevtralne v slučaju vojne, kar bi jim nu-sklenile konvencijo v gospodarskem sodelova-1 dilo mnogo jamstva za mir. To so nordijske nju. Premajhne so, da bi ta politika imela us- j dežele povedale že v Ženevi. Tem deželam peh. Njih sodelovanje je zvezano z velikimi gre zato, da se določbe o sankcijah, ki jih iZ' vajajo lahko samo velesile, izpremene v t®1® smislu. Iz Društva narodov države ne izsto- državami. Sklicale so konferenco v Kodanj (Švedska, Norveška, Danska, Finska in Nizozemska (skupina Oslo) in pritegnile še Belgi-1 pijo. V francoskih političnih krogih so vzne-jo in Luksemburg. Na tej konferenci so raz- ‘ mirjeni, da se je nordijski zvezi pridružila tu~ pravljale o mednarodni politiki. Tako bi rade|di Belgija. Belgijski stavbinski delavci Oproste naj nam žene in mladina, če smo tem« razmotrivanju napisali tako nevljuden naslov. Kratko ibo to razmotrivanje, ima pa namen, da opozori na strašno kulturno verzel, ki zija pred nami kakor brezno brez dina, iv katerem izginjajo žene in mladina, ki so tako potrebne v razvoju kulturnega in političnega življenja kot osnova, temelj, na katerem se naj gradi nova kulturna in socialna človeška družba in tudi naše organizacije. To velja za vse naše žene, iod katerih se zahteva, da naj bodo le metla v hiši, delajo parado in zabavajo veseljačenja potrebne ljudi. Res je, dia žena poživlja rodbino in družbo, da ima v družabnem življenju to važno vlogo. To je prav, to je ženi /prirojeno. Ni pa to dovolj! Žena mora umeti tudi javna vprašanja, mora se uveljaviti v javnem življenju. Žal, ji danes nova družba in kultura skoraj odreka rto pravico, ali jo pa postavlja v kot, kjer nima dostopa do vzgoje in izobrazbe v ta namen. Ne bomo povedali neresnice ali obrekovali, če trdimo, da tudi prav delavsko gibanje v tem oziru imnogo greši’ Kdor je cinik ali pokvarjen človek, ga ta očitek sicer ne bo genil, ali dejstvo je in če pogledamo v zgodovino, se prav kmalu prepričajmo, kako velika nevarnost našega delavskega gibanja je, da temu vprašanju ne posvečamo skoraj prav nobene pažnje. Isto, kar velja glede žene, velja tudi za dijaško in delavsko mladino. Mladina tava in išče poti. V svoji naravni plemenitosti in idealnosti človeško družbo. Nikogar pa ni, ki bi te vrline mladine podprl s sistematično in načrtno vzgojo, da bi se mladina ne izgubljala v začaranih gradovih, ugibanju in v raznih mogočih in nemogočih ekstremih ali ipa se v resignaciji potopila v reakciji ali reakcionarnih formalnostih, ki jo pretvarjajo končno v šlevaste lutke, ko današnja doba tako dramatično cvete zanje. Delavsko gibanje ne sme biti le razredno. To ne zadostuje. Zdi se nam, da je delavska borba prav mnogo, če že ne popolnoma, odvisna od kulturne podlage, toda ne samo delavske, am-paik vseh slojev in sil, ki se uveljavljajo v delavskem življenju. Delavsko gibanje je že od nekdaj posvečalo tej nalogi največjo pozornost, ker more le na tem temelju uspevati in se razvijati bodočnost našega gibanja in naziranja. Ne bomo ,se motili, če trdimo, da naše gibanje tam doživlja nevarne poraze ali ne napreduje, kjer se to vprašanje premalo neguje ali se celo zanemarja. —■ Reka, da žena podpira tri vogale hiše ali da je mladina naša bodočnost, bosta obveljala le tedaj, če ženo in mladino vzgojimo .v tem zmi-slu, če ju zanemarjamo, pa ne bosta zrela in sposobna, da vršita to nalogo. Na to smo hoteli zopet opozoriti, ker opazujemo, kako gre razvoj ter kako naglo napreduje reakcija. Mi vsi, prav vsi, pa storimo mnogo premalo, dasi bi bila naša kulturna dolžnost, da se resno Belgijska stavbinska organizacija je slavila letos štiridesetletnico obstoja. Dne 10. in 11. julija pa je imela svoj kongres. Organizacija je najmočnejša belgijska strokovna organiza-aija. Na kongresu je bilo 34 zunanjih delegatov. To kaže velik ugled organizacije. Kongresu je prisostvoval tudi nesporni voditelj belgijskega gibanja s. E. Vandervelde. Istotako so prišli na kongres predsednik vlade Spaak in ministra Baltazar in Delato. Ministri so na kongresu govorili. Spaak je izjavil, da je veren privrženec strokovnega j gibanja, ker je sam izšel iz njega. Poudaril jel jel soglasno. tudi potrebo svobode strokovnih organizacij-Minister Baltazar je pdročal o naporih za iav' na dela v omiLienje nezaposlenosti, minister dela in za socialno skrb Delato je pa poročal o svojem delovanju. Kongres je poročila vzel z odobravanjem na znanje ter ostro obsodil saboterje tega dela v kapitalističnih vrstah. Za Anglijo je govoril Merson, za Skandin3' vijo Nik Nes, za Francijo Leker, za internacionalo stavbincev in lesnih delavcev Tangefl> za Čehoslovaško Strausnjan, ki je zbudil živo manifestacijo za Čehoslovaško. Kongres je bil prava manifestacija delavske solidarnosti, ki je tudi vse resolucije spre- Po »Gr. R.<< Položaj železniških strojevodij in kurjačev Taylor-jev sistem popolne izrabe delovne1 priča o veliki nesocialnosti onih, ki takšni sile se poskusno uvaja na teritoriju ljubljan- j turnuse dekretirajo. Ker dvomimo, da bi vestn® ske železniške direkcije že nekaj časa. Čeprav i strojno osebje radevoljno pristalo na nevarno' išče resnico, išče ideale, ki bi osrečili njo in J pobavimo s tem problemom. RIBNICA NA POHORJU Obupen klic stavbincev z vrh Pohorju. Pri organizaciji stavbincev, podružnica Mari- ] bile včasih tiapram ostalim mariborskim stav-Ibenikom še'dokaj napredne in socijalne raz-I mere. Zadnji čas pa je ravno pri tem podjetju zavel povsem drugačen duh, ki ga uvajata po- bor so se ziglasili te dni 3 delavci in tako-le i seb110 nameščenca, a najbrž ne brez vedno-slikali svojo usodo: »60 km dolgo pot smo na-; lastnikov podjetja. Ponavljajo se grožnje pravili peš brez vsake pare trije stavbinci do j na(j organiziranim delavstvom in pritisk, a de- Maribora z vrha Pohorja, kjer smo bili zapo- ]avstvo v strahu spomni koščka črnega sleni pri gradbi vile iti električne centrale Hut-1 kru}ja jn se niti prav več ne upa upreti temu terja v bližini Seniorjevega doma. Pisali ste, nesocijalnemu in tudi nenacijonalnemu priti- že v »Delavski Politiki« v kako težkih vre- j Tatiju. Delavstvo sedaj že uvideva, kam ga je menskih razmerah dela in živi delavstvo pri prjVedla njegova razcepljenost, odkar so za-tej gradnji. Mezde pa so takšne, da smo za-! £ejj zapuščati organizacijo. V bodoče bomo služili trije za 207 urno delo din 315. čeprav prizadetima gospodoma posvetili tudi v javno-smo vajeni skromnim 'razmeram, se nam je j sti veS poz0rnosti in javno pribili krivice, ki zdelo to vendarle premalo in smo takšno beraško mezdo odklonili, da si bomo že drugod iskali pravice. Posledica pa je bila, da smo morali takoj zapustiti tudi barako, kjer smo dotlej spali, pognali so nas v noč, lačne, brez sredstev, visoko v planinah in smo hodili celo noč, zmučeni in prestradani do Maribora. Pri gradbene podjetju, ki gradi pri Hutterju, so jih bosta prizadevala delavstvu. Naj si pa zapomnita: »Svaka sila do vremena«. — V prepričanju, da bo ta opozoritev za enkrat zadostovala, smo danes še izpustili ime prizadete, tvrdke, čeprav smo podobne pritožbe že ponovno slišali, zlasti tudi ob priliki volitev obratnih zaupnikov. Delavski pravni svetovalec Nadure v pekovski obrti (Celje) Vprašanje: Zaposlen sem kot pekovski pomočnik in delam deloma v pekarni, deloma raznašam pecivo. Delodajalec mi za one ure, ki jih opravljam, kadar raznašam pecivo, noče dati nobene plače, anipak mi prizna le odstotke od izkupička. Razen tega delam večkrat tudi nadure. Po kolektivni pogodbi je določeno, da morajo delodajalci plačati raznašanje peciva enako kot drugo delo. Ail imam zato peciva enako kot drugo delo. Ali imam zato za nadure? Odgovor: Kolektivna poigodba je obvezna tudi za Vašega delodajalca in Vam mora zato plačevati tudi raznašanje peciva enako kot drugo delo, če je tako zapisano v kolektivni pogodbi. Kot naduro Vam pa mora plačati s 50 odst. poviškom vsako uro, ki jo dnevno pram društvu opravite preko 10, ne glede na to, da skupni seštevek tedenskih ur iie znaša več kot 60. Zavarovanje pri Podpornem društvu (Maribora Vprašanje: Pri Podpornem društvu sem imel zavarovano svojo ženo, ki je sedaj umrla in sem jaz potegnil po njej celo zavarovalnino. Sedaj pa naenkrat zahteva moja nezakonska hči, da bi moral del odstopiti njej. Ali ima pravico do tega? Odgovor: Po pravili.il Podpornega društva železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru ima pravico do podpore v prvi vrsti zakonski drug, ako sta živela zakonca v zakonski skupnosti, šele če tega ni, pridejo na vrsto zakonski in nezakonski otroci, za njimi stari-ši članov itd. Vaša nezakonska hči zato ne moje od Vas zahtevati ničesar, tudi sicer bi lahko uveljavljala pravico do podpore le na- šo obvestila centralni .uipravi prav s tega nje-netga področja najgostejša in temeljita, ker nazorno dokazujejo, da primanjkuje 2000 mož železniškega osebja, se centrala ne gane. S preobremenitvijo železniškega osebja posebej in drugimi nedostatki železniške uprave se ne pečajo samo strokovni listi, marveč tudi dnevniki in tedniki. Ni torej dvoma, da v Sloveniji javno mnenje pazno brani železničarje pred prekomernim naprezanjem po centralni »pravi. Ponovno smo že navedli, za koliko je v času po osvobojenjui železniško osebje postopoma zgubljalo na prejemkih, koliko je prikrajšano v dopustih, koliko v odmorih z novim zoženjem turnusov, koliko je prikrajšano pri prihrankih. Dobro znano mora tudi biti generalni direkciji, da prebije strojno osebje v službi časovno 8 do 10 odstotkov več kot osebje beograjske direkcije. Da odpade največ storitve v zmagovanj« železniškega potniškega in tovornega prometa na osebje ljubljanske direkcije, še žal ni tako splošno znano; znano je pa že tvsako-mur, da statistično odpade na železničarja ljubljanske direkcije največ celotnih železniških dohodkov. Kljub temin pa ljubljanska direkcija ne nakloni osebju niti zakonito priznanih dopustov, ker ni poskrbljeno za rezervno osebje, kaj šele za kakršenkoli naraščaj, Za razumevanie tega je treba vedeti, da razen generalne drekcije ni nikdo luoravi-čen števila železniškega osebja kakorkoli zvišati. Tako se bo mo^la država po dejstvih uveriti — boljše prej, nego kasneje — da je birokrat tizem za njene ustanove najslabša oblika uprave. Za pametnega je veljalo vedno pravilo, da je boljše postati Dameten po izkušnjah drugih, ne|1o po lastnih. Za vsako drugo prakso pokora ne more izostati . Iz turnusa strojevodij ljubljanske direkcije, ki smo ga dobili na vpogled’, smo lahko ugotovili protislovja z veljavno sliuižbeno in odm(orno dobo. Spomnili smo se lahko ob tej priliki načel, po katerih so postavljali takšne turnuse pred tridesetimi in več leti, torej iv času 11-urnega delovnika. Tedaj je strojno osebje bilo po 10 urni službi regularno 20 ur prosto, imelo izven domicila najmanj 6 ur, doma pa najmanj 10 ur odmora, prejemalo 20 odst. ekseklutivno doklado na plačo ter neokrnjene prihranke. —■ Služba ie trajala na strojih pri brzih vlakih največ 7 ur, pri potniških 9 ur, pri tovornih pa 12 ur. Sedanji turnus traja 10 dni in izkazuje v tem času za strojevodje 88 ur služibe, za kurjača sorazmerno več. če prištejemo k temu še redno šolanje, je osemurni delovnik daleko preko-lačen. V tem turnusu trajata dve turi po dva dni, to je s službo 28 ur in 19 min. zai strojevodjo, ko v prvem primeru prevozi 464 km. V tem primeru, sledi enajsturni službi po odmoru 4 ur 51 min. (kurjač 3 ure 51 min.) zopet preko dvanajsturno nadaljevanje službe. Spričo dolge vožnje ie odmor izven domicila mnogo prekratek, golgota topljenja osebju pa s tem povečana. Takšne ture ne pomenijo samo zlorabljanje delovne sile, pomenijo tudi igračka-nie z železnici v prevoz izročenimi potniki in blagom, posebnto v poletnem času, ko je nečloveško dolgo trpljenie po vzponih do 23 pro mil. še stopnjevano in to v sl e d vročine na lokomotivi od 50 do 60" C. Iskati si koristi od neizpočitega osebja ie nespametno in obenem sti, ki bi utegnile nastati vsled takšnih turnU' sov, je umevno, da je sodelovanje osebja Prl sestavi turnusov že tudi odpravljeno. Takšno sodelovanje je bilo starodavna praksa prejš' njih železniških uprav in je treba- le še počakati, kakšen sad bo ta reforma prinesla, odnosno kako se bo birokratizem zelene miz® proslavil. Vojaku na straži je naložena napeta pozornost samo dve uri, stražniku na prometni*1 križiščih 4 ure, železniškemu osebju — in neizpočitemu — je pa naloženo šfe kar flf' daljnjih 12 ur tveganja svojega življenja 1,1 življenja mnogih potnikov. Znano nam je, da ie pri ljubljanski direkcij* strojni oddelek zgubil v letih od 1931— * čez 21 odst. svojega celokupnega oseibja (okros 560 uslužbencev); znano nam je nadalje, (la,*e prav v tistem času izdatki za strojno osebi padli od 57 na 42 milijona, to je povprečno na enega strojnega uslužbenca od okroglo I® nih din 22.000 na 20.000. To pa v teritorij kjer so železnice naibolj donosne. V letu 1",.. je bilo v ljubljanski direkciji 752 strojevoO^ in kuriačev, ki so prevozili čez 10 milijon0 lokomotivskih kilometrov, v letu 1937 iin bilo sicer 100 mani, so pa prevozili zato 300-lokomotivskih kilometrov več. Zato odo^de . enega strojnega uslužbenca v latu 1931 c® 3800 km, v letu 1937 pa že čez 4900 km. ^ Ker je storitev ljubljanskega železničarsKf^ strojnega oddelka v tisoč-bruttotonskih ^ metrih zmogla v letu 1937 kljub zmanjšan® številu osebja okroglo 330.000 več nego v 1931, odpade na enega uslužbenca v istem ^ računano v tisoč-bruttotonskih kilometrih ■ mo nekaj čez 1000, v letu 1937 pa že ne n’ ka dosti do 1500. Izdatkov pride na ® ^ uslužbenca in na vsakih tisoč-bruttotofl kilometrov v letu 1931 din 20.50, leta 193 ne več celih diin 18.—. , jg Da ib o slika polna, bodi še povedano, djeta odnadlo spričo 752 stroievodij in kurja£ev .,0* 1931 na enega čez 13.300 lokomotivskih metrov, leta 1937 pa ori števil« 652 n^.r0v, sameznika že 15.800 lokomotivskih kil0*11, * JJ-Če še dostavimo, da odpade pri ljubljansi trilo-rekciji v letu 1937 po tisoč-bruttotonskin metrih merjeni delovršbi na enega stroie ali kurjača 1060 navedenih enot več nepo _ tu 1931, bo za vsakogar, ki naše naved jz-ume, doprinešen dokaz o vedno veC,e-teVilo rahljanju strojnega osebja. Delo raste, ^^e[0 osebja in njegov zaslužek padata. o ^ je za železniško upravo vodilno m se kazati statistično pri vliiltosprernne QjneJn stainem osebju prav tako ko omenjenO' osebju. Zavoljo popolnosti nai , ze\el' da je bilo celokupnemu e s niškemu osebiu v letu 1931 odKrzetih 20^. ^ doklade na plače, -str o, n emu pa ®®P k la ta 1934 okrnjenih 20 od« - od prihranK jih je dotlej prejemalo ce , mor« »ri takem staniu se oseb,e »Aako ^ zadovoliiti z izjavami, ki so padle "pežljivO zvezarskem kongresu, da moramoP zahteva; čakati na boljše čase, marveč od očn° da se tako s-talez spcoolni, spostui« 0ne ‘”dl s*. fcT« ■*- ugodnosti, o katerih smo doslei konih in uredbah. boste »»' Strojevodji — .kurjači! Ločeni - t česar dosegli, enotni z ostal usPel* . vsemi železničarji pa boste sigu ctrojevodj3- U knutrtil itUla In mrtMe Adilt Jelen v Marlber*. m TUka: Ltudtke tiskarnm, i. š. v Martbvm. predstavttell Vtkter Eržen r Mariboru.