Št. 14 (889) L. XVIII. NOVO MESTO, četrtek, 6. aprila 1967 PREDVOLILNO ZBOROVANJE V LESKOVCU PRI KRŠKEM V kmetijski proizvodnji so še ogromne rezerve V nedeljo zjutraj se je zbralo v dvorani zadružnega doma v Leskovcu kakih 120 občanov iz Leskovca in njegove okolice na predvolilno zborovanje, kjer sta govorila kandidata za poslanca zvezne skupščine Viktor Avbelj in inž. Jože Bučar. Na zborovanju so bili razen domačinov tudi odgovorni predstavniki občinske skupščine in občinskih političnih vodstev. Tovariš Avbelj je govoril predvsem o položaju v kmetijstvu v Sloveniji in Jugoslaviji, inž. Bučar pa je opozoril kmetovalce na nekatera praktična vprašanja. Na zborovanju se je razvila živahna razprava, v katero je poseglo precej navzočih kmetov in predstavniki krškega AGROKOMBINATA. Tovariš Viktor Avbelj je med drugim dejal, da je v ilo naše kmetijstvo predolgo predmet državnega vmešavanja; medtem ko je dobila industrija že dolgo prej proste roke za razvoj, pa je manjkajo spodbud za hitrejši razvoj zasebnega sektorja v kmetijstvu. Zdaj nam je jasno, da je vsak občan kmetovalec, ki proizvaja pridelke za trg, p ra/v tako delavec kot vsak drug in se nam ni ‘reba bati, da bi prerasel v kapitalista. ’ Ker taka pot ni bila jasno začrtana, je bilo v preteklosti vse preveč nihanj. Govornik je omenil sobotne Titove besede, s katerimi je predsednik republike posebej opozoril na velike rezerve, ki jih ima vsa naša skupnost v nadaljnjem razvoju kmetijstva. Izkoristiti moramo vse možnosti za mobilizacijo sil v zasebnem kmetijstvu. Gre za učvrstitev vsega našega gospodarstva, ki ga nerazvito kmetijstvo, uvoz hrane in podobne pomanjkljivosti samo hromijo in vplivajo tudi na odvisnost države od tujine. Tovariš Tito je tudi podčrtal, da je treba podpirati zasebnega kmeta, da bo pridelal kar največ. sebni kmetje 23,2 q in kooperanti 29,1 q na hektar. Pri koruzi je bil uspeh prav tako razveseljiv: skupno povprečje 34 stotov na hektar, družbena posestva 66 q, kmetje 32 q in' kooperanti 50 q. Pri krompirju smo lani dosegli 13.5 tone pridelka na hektar: družbena posestva so pridelala po 19 ton, zasebniki po 13.5 tone in kooperanti 17 ton. Poraba umetnih gnojil se je sicer povečala, vendar je še vedno premajhna: zasebni kmetje so porabili 117 kg (Nadaljevanje na 11. str.) Šahovsko prvenstvo Dolenjske je letos v Kočevju. Na sliki Čimer iz Kočevja, ki je v zadnjem času dosegel precej lepih šahovskih uspehov, v borbi z Isteničem iz-Novega mesta (Foto: Primc) Bela krajina pred volitvami JOŽE ZAMLJEN »Kmetje računajo s koristno kooperacijo, prav tako, za obe stranki zanimivo pogodbeno sodelovanje, pa tudi potrebujemo!« je med drugim dejal kandidat za zveznega poslanca tov. Viktor Avbelj v nedeljo dopoldne na predvolilnem zborovanju v Leskovcu. Tovariš Avbelj je nato primerjal stanje v kmetijstvu pari nas in v sosednji Avstriji, nato pa je s številkami predstavil našo kmetijsko proizvodnjo. Družbena posestva dajejo Čedalje lepše pridelke, kar se občutno pozna na trgu. Tako smo lani pridelali v državi povprečno 24,1 stota pšenice na hektar; družbena posestva so dosegla 31,7 q, za- TovarLš Belopavlovič, kako ocenjujete dosedanjo predvolilno aktivnost v Beli krajini, gledano v luči uresničevanja pred leti zastavljenega načrta o razvoju gospodarstva in družbenih služb v občinah Metlika in Črnomelj? Gledam kot večina Belokranjcev, kar je bilo tudi po udarjeno na sestankih in sejah v prevolilnih pripravah Volitve ter izbira novih pred stavtnikov v občinske skupščine in poslancev, morajo samo pospešiti zastavljeni program, ne glede na težave, ki izvirajo iz pomanjkanja finančnih sredstev. Gre za tiste programe, kii jih je reforma bolj prizadela kot nekatere programe, zastavljene takrat, ko gospodarska reforma še ni delovala tako močnio kot danes. Domicil Belokranjskemu odredu V nedeljo, 9. aprila, bosta črnomaljska dn metliška občinska skupščina na skupni seji v Semiču podelili domicil Belokranjskemu odredu, v katerega sestavu so se med NOB borili borci iz obeh belokranjskih oibčin. Znano Vam je, da Belokranjci zaskrbljujoče gledajo na nekatera nerešena vprašanja na svojem področju, kot so: obnova ceste Črnomelj — Vinica — hrvaška meja, inost čez Kolpo v Metliki, dograditev vinske kleti v Metliki, vprašanje nekaterih lokalnih vodovodov, dokončna elekrif kaci ja. te partizanske deželice- sem pa sodi tudi problem modernizacije belokranjske in dolenjske železniške proge. Kaj nam lahko poveste o teh vprašanjih in kakšne so možnosti za ugodno rešitev naštetih nalog? Na večino teh primerov gledam bolj optimistično, kot jih postavljate v vprašanju. Cesta Vinica—Črnomelj je nedvomno sestavni del rekonstrukcije oest v Sloveniji in njena vrednost je tudi v tem, da pridemo do boljše in hitrejše povezave s Hrvaško. Prepričan sem, da jo bo treba obravnavati tako kot tovrstne ceste v drugih delih Slovenije. (Nadaljevanje na 8., 9. str.) Brigadirska sobota v Mokronogu V soboto, 8. aprila, bo v Mokronogu mladinska prireditev v počastitev 1. aprila — dneva mladinskih delovnih brigad. Ob 17. uri bo delovna akcija, zatem pa v prosvetnem domu kulturni in zabavni del sporeda. Prireditelji vabijo vse nekdanje brigadirje in druge mladince, zlasti taste, ki so pomagali graditi mokronoški vodovod. Niko Belopavlovič, direktor ČP Delo v Ljubljani,^ je ljudski poslanec metliške občine Včeraj zjutraj je v novomeški bolnišnici nenadoma umrl tovariš Jože Zamljen, vodja oddelka NOB v Dolenjskem muzeju, upokojeni učitelj in nosilec spomenice iz 1941. Jože Zamljen, ki je bil eden izmed organizatorjev vstaje pod Gorjanci, je že med vojno aktivno delal kot ljudsko prosvetni delavec in propagandist, po osvoboditvi pa se je ves predal obnovi Dolenjske. Bil je tudi prvi urednik Dolenjskega lista in njegov dolgoletni sodelavec. Od zaslužnega prvoborca in prosvetnega delavca se bo Dolenjska poslovila jutri popoldne na novomeškem pokopališču Študentje: „Bomo dobili kruh doma?“ Veliko zanimanje za IMV, INIS in NOVOTEKS — Kako kaže z zaposlitvijo v domači občini — Ali je štipendiranje še socialistično? 29. marca zvečer se je v predavalnici na filozofski fakulteti v Ljubljani zbralo 35 študentov na razgovor o gospodarskih in proizvodnih problemih v občinah Trebnje in Novo mesto. Iz Novega mesta so prišli na razgovor predstavniki podjetij, zavoda za zaposlovanje in političnih organizacij občinske skupščine: načelnik oddelka aa gospodarstvo novomeške občinske skupščine Mairjan Simič, predstavnik NOVOTEKSA Franček Kovačič, predstavnika INIS Slavko Plave in Marjan' Potrč, predstavnika KRKE Silvo Oblak in Slavko Vidmar, direk-fr»r zavod« za zaT>oslavanje Avgust Avbar, sekretar občinske konference SZDL v Novem mestu Dušan Zupanc in predsednik občinskega komiteja ZMS Uroš Dular. Sestanek je vodil Prane Gazvoda, študent ekonomije. Najprej so študente zanimali proizvodni problemi v IMV, INIS in NOVOTEKSU ter PRESENEČENJE »DANE« z Mirne na Dol. — danes na 24. strani našega lista! problem zaposlovanja domačih strokovnjakov v KRKI. Na vsa vprašanja, razen na vprašanje o samoupravnih odnosih v NOVOTEKSU, so dobili od predstavnikov skupščine in podjetij izčrpna pojasnila. Zanimal jih je tudi sestav strokovnjakov v podjetjih na področju občine Novo mesto in kako kaže z zaposlitvijo strokovnjakov, ki se zdaj šolajo na univerzi in srednjih šolah. Ker zavod za zaposlovanje ni dobil podatkov od podjetij, ki navzlic zelo majhnemu številu strokovnjakov ne kažejo zanimanja za zaposlova- (Nadaljevanje na 3. str.) Gozdovi so že 7-krat goreli V marcu je v gozdovih ožje Dolenjske kar sedemkrat gorelo, škode pa je bilo za več .milijonov. V zadnjem času sta bila dva požara ob železnica Novo mesto — Mirna peč, ko so ogenj zanetile iskre iz lokomotive. Spomladi so gozdni požari precej pogostni. Ogenj hudo prizadene poganjajoči podmladek. Največkrat izbruhne ogenj zaradi tega, ker počar-novarstveni pasovi ob železnici niso dovolj očiščeni, pa tudd zato, ker ljudje nepazljivo zažigajo suho travo v steljnikih; Obrtniki in gostinci dolgujejo 100 milijonov Po zadnjih podatkih Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje v Novem mestu dolgujejo zasebni obrtniki in gostinci skladu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje okoli 100 milijonov Sdiri - Področni posvet o organizaciji zdravstvene službe V torek, 4. aprila, je bil v Novem mestu .posvet o predlogu zakona o organizacija zdravstvene službe v Sloveniji. Posvet so sklicale občinske skupščine Novo mesto, Črnomelj, Metlika, Trebnje in Krško, udeležili pa so se ga tudi dr. Ruža šegedin^ predsednica sodcalno- zdravstvenega zbora SRS, poslanci tega zbora s področja dolenjskih občin in predstavniki večjih zdravstvenih ustanov. Na predlog novega zakona so imeli več pomislekov, sicer pa so bili mnenja, da je treba novi zakon čimprej sprejeti, ker to zahteva položaj na terenu. Poslanci med volivci brežiške občine Volilna komisija pri ObO -SZDL v Brežicah sporoča volivcem, da jih ■bodo te dni obiskali kandidati za zvezno in republiško skupščino. Viktor Avbelj bo 13. aprila govoril na manifestativnem zboru volivcev iz brežiške občine, na zboru pa bosta tudi kandidata za zvezni gospodarski zbor Vinko Božič in inž. Jože Bučar. Vsi trije kandidati bodo ta dan imeli še poseben razgovor s predstavniki delovnih organizacij. Kandidat za zvezni organd-zacijski-politdčni zbor Franc Šetinc je obljubil obisk v Bregani. Kandidat za zvezni kultumo-prosvetnj zbor Stane Kranjc bo prišel med volivce vojne pošte Cerklje, inž. Jože Bučar pa se bo pogovarjal s kmeti o kooperaciji na Bizeljskem. Volivce v Skopicah bo obiskal kandidat za republiški zbor skupščine SRS Milan šepetave, kandidat za poslanca v istem zboru Anton Rebzelj pa bo obiskal volivce v Pečicah. Razgovor s kandidati za poslance Včeraj, 5. aprila, je bil ▼ Novem mestu razgovor s kandidati za poslance republiške skupščine, v katerem so sodelovali člani izvršnega odbora občinske konference SZDL, predsedstva ObSS, se-, kretariata ObK ZMS in predsedstva Ob ZB. Razpravljali so o delu republiške skupščine v prihodnji mandatni dobi in o delu njenih posameznih zborov. Srečanje poslancev v Sevnici Včeraj popoldne so se v sevniškem gasilskem domu sešli sedanji zvezni in republiški poslanci ter nekateri kandidati za bodoče poslance s člani političnega aktiva v občini Razpravljali so o perečih socialno-zdravstvenih problemih ter o gospodarstvu v občini po letošnjih zaključnih računih. 32 VW OD 6. DO 16. APRILA Padavine z ohladitvijo pričakujemo okrog 6., 11. in 16. aprila. V ostalem po večini jasno, vendar včasih krajevne plohe. Dr. V. M. NOV STROKOVNI ODBOR OBRTNIKOV % Surovine, davki in še kaj v obrti Obrt, tako družbena kot zasebna, je zelo važna gospodarska panoga, ki je deležna premajhne pozornosti - Kopica zanimivih ugotovitev o prometnem davku, surovinah, najemninah in lokalih ter drugem na ustanovnem zboru novega strokovnega odbora družbene in zasebne obrti za 4 občine - Novi strokovni odbor naj izpolni vrzel, ki je nastala po odpravi področnih obrtnih zbornic * 30. marca je bil v Novem mestu plenum predstavnikov obrti družbenega sektorja in samostojnih obrtnikov občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje. Izvolili so 15-članski strokovni odbor za obrt že omenjenega področja štirih občin. Ta odbor bo v bodoče izpolnil vrzel, ki je nastala pred leti z ukinitvijo področnih obrtnih zbornic. Zagotovil bo boljšo povezavo ter izmenjavo mnenj in stališč med našimi obrtnimi organizacijami in samostojnimi obrtniki ter svetom za obrt pri Gospodarski zbornici SRS. Predstavnik republiške zbornice je v uvodu naštel zelo veliko težav s katerimi se spopadajo obrt in obrtniki. S surovinami je zdaj v re formi precej laže kot prej, obrtniki pa še vedno težko dobijo surovine, ki jih izdelujejo črna in barvna metalurgija ter nekatere kemične stroke. Teh surovin je dovolj, le trgovska mreža jih ne zna zagotoviti. Obrtniki, ki so včlanjeni v obrtnih na-bavno-prodajnih zadrugah, na primer teh težav sploh ne poznajo, ker jim zadruge surovine zlahka zagotovijo. Letos je precej boljše z deviznimi kvotami za uvoz nekaterih surovin, nadomestnih delov in orodij. Uvoz je deloma sproščen, seznam predmetov, ki bodo uvoženi iz posebne kvote deviz, pa je sestavil svet za obrt v sode- Zanimanje za Veselo goro Ko so pred kratkim zastopniki Dolenjske turistične zveze, občinske skupščine Trebnje in krajevne skupnosti Šentrupert ogledovali grad na Veseli gori, ker mislijo urediti turistično točko, so ob tem sklenili, da bi bilo potrebno narediti načrt za preureditev vse zgradbe in okolice, potem pa dela izvajati le toliko, kolikor bo dovoljeval denar. Sprva so namreč menili, da bi uredili samo enega ali dva prostora, vse drugo pa naj bi ostalo tako, kot je. Skupno 90 si ogledali tudi turistično postojanko na De-bencu, kjer je koča vse bolj potrebna popravila in modernizacije. iovanju z dvema pokrajinskima združenjema ^obrtnikov y Sloveniji. O prometnem davku se dosti govori zlasti med obrtniki družbenega sektorja. Novi zakon je prinesel veliko nejasnosti, ki so na srečo zdaj že skoraj v celoti razjasnjene. Do najnovejših tolmačenj je medfazni prometni davek zelo dražil storitve nasploh, pa tudi osebne storitve. Ta davek je bil med drugim tudi vzrok za medsebojne očitke med družbeno in zasebno obrtjo o »boljšem« položaju. Edina osnova za takšne razprave pa je lahko strokovna analiza, ki naj pokaže dejanski odnos med obema sektorjema obrti. Izdelava takšnih analiz bo med drugimi naloga novega strokovnega odbora. Glede prometnega davka je bilo povedano, da se ta v bodoče ne bo plačal, od celotnega izdelka, če je bil že plačan za surovine. V družbeni obrti se rje plača za storitve, med katere štejejo: popravila in vzdrževanje izdelkov, izdelovanje obutve in oblačil po meri in osebne storitve, v zasebni obrti pa za izdelke po individualnem naročilu. Zasebniki razen tega ne plačajo prometnega davka, če imajo sklenjeno kooperacijsko pogodbo ali pa če je njihov izdelek namenjen vgraditvi (torej ni končen iade-lek). Prometni davek se ne plača tudi od nadomestnih delov, ki se vgrajujejo v kakršenkoli izdelek v garancijski dobi, in ne od storitev, opravljenih pri tem. ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED S tem, ua je grški kralj zaupai sestavo nove vlade vodji desničarske radikalne unije (ERE) Pana-jotu Kanelopulu, grška vladna kriza vsekakor ni rešena, temveč le še bolj očitno kaže, kako globoka je kriza vsega političnega življenja v tej deželi. Preteklo soboto je padla vlada Paraskevopula in s tem povečala število vlad, ki so se izmenjale'na oblasti po odhodu Papandreua julija 1965, na pet. Sicer pa je bila že ta vlada na pol uradniška in je bila pravzaprav njena poglavitna naloga, da pripravi volitve, ki naj bi bile 28. maja letos. Oditi pa je morala, še preden je določila točen datum volitev in še preden je spravila skozi parlament novi volilni zakon. Formalni razlog njenega padca je bilo nesoglasje zaradi amandmaja, ki ga je predložila Pa-pandreuova unija centra k predloženemu volilnemu zakonu. Ta stranka namreč zahteva, naj bi trajala poslanska imuniteta do novih volitev, , vtem ko bi po sedaj predlaganem volilnem zakonu prenehala dva tedna pred volitvami. Zakaj se stari Papandreu tako poteguje za takšno rešitev? Šef unije centra je hotel s tem preprečiti desnici, da bi onemogočila njegovega sina Andreasa Papandreua in Pavla Vardianisa, ki sta oba poslanca unije centra in v kateri prevzema sin Andreas čedalje bolj očetovo mesto. Javni tožilec ju ie namreč obdolžil, da sta zapletena v veleizdajo. Dokler pa sta poslanca, ju ne more postaviti pred sodišče, ker uživata poslansko imuniteto. če bi torej obveljal vladni predlog zakona, bi prišla v roke javnemu tožilcu v vmesnem obdobju tik pred volitvami. Če pa bi Papandreu prodrl s svojim predlogom, ju praktično sploh ne bi mogli prijeti, ker računa, da bosta na volitvah znova izvoljena. Tako je zloglasna afera »Aspida« znova povzročila vladno krizo v Grčiji. Zaradi nje je namreč padla vlada starega Papandreua že leta 1965. Takrat so jo sprožili, češ, da je nekaj Papandreuovih pristašev v vojski pripravljalo državni udar-Proces so pripravljali polnih 15 mesecev, sam proces pa je trajal 4 mesece in doživljal mnogo obra- Grška kriza skus Papandreua, da bi vojsko podredil »interesom svoje stranke«. Razglasili so, da so odkrili tajno organizacijo »Aspida«, v katero je zapleten tudi Papandreu in še posebej, kot zatrjuje zdaj državni tožilec, njegov sin. In Papandreu je moral iti. Bistvo yseh teh političnih sporov je potemtakem v boju med silami, ki teže k demokratičnemu razvoju političnega življenja v Grčiji, ter med tistimi, ki se temu upirajo. Zdaj že krožijo glasovi, da bodo razpustili parlament. To je novi predsednik vlade tudi javno povedal, ker ga je Papandreu obtožil, da je njegovo imenovanje za premiera »politični udar«. Kanelopulos je dejal, da ima njegova vlada pooblastilo, da parlament tudi razpusti, ne da bi zahtevala njegovo zaupnico. Ali bo nova vlada to res tudi storila, ali bo razpisala volitve, ki jih Papandreu ob podpori levice vztrajno zahteva, ker računa na veliko volilno zmago, so vprašanja, ki nanja zdaj še ni mogoče odgovoriti. Vsekakor je pa jasno, da desnici volitve niso po godu in da jih bodo skušali čimbolj odložiti. Po deželi pa se že širijo govorice, da bo vojska prevzela oblast. Glasilo desničarskih elementov v tov, v katerih so se obtoženi znašli zdaj v položaju tožilcev, zdaj obtožencev. Naposled se je vsa padeva prelevila v čisto navaden politični škandal. Proti koncu marca so 15 oficirjev obsodili, toda javnost se ni mogla, niti se ne more znebiti občutka, da je bila vsa zadeva montirana. To je na razpravi jasno povedal tudi šef grškega generalnega štaba general Colakos, ki so ga nato takoj upokojili, razpravo pa f*?. ± - z t razglasili za tajno. centra’ Pote™ .ah ne ,bo. vol‘‘ J tev, ker se bo med tem nekaj zgo- Spor pa je nastal zaradi vojske, dilo, ali pa bomo naslednjega dne Papandreu je, ko je bil še na obla- po volitvah zabredli v krvavo pusti, hotel vojsko »demokratizirati«, «*olovščino.« čemur se uprl dvor, desničarske Ozračje je potemtakem eksplo- stranke pa so kralja podprle. Pa- zivno in imenovanje Kanelopula za pandreuova prizadevanja so ozna- novega premiera najbrž ni prispe-čili kot napad na kralja in kot po- valo k pomiritvi duhov. vojski je npr. zapisalo: »Če bo voj-nato takoj upokojili, razpravo pa ska še naprej cilj, na katerega meri Govoreč o cenah v obrtništvu, so na plenumu menili, da je kontrola obrtnih cen zaradi zelo razvite konkurence že potrebna. Velikega pomena za razvoj obrti so krediti, in tu se obeta izboljšava s predlogom novega zakona, ki bi dovolil ustanavljanje hranilno- kreditnih zadrug, v katerih bi obrtniki združevali svoj denar in ga v obliki kreditov nato uporabljali za razvoj. Svet za obrt pri republiški gospodarski zbornici se poteguje tudi za spremembe glede nacionalizacije lokalov, ker je nacionalizacija glavni povod, da obrtniki ne povečujejo delavnic. Spregovorili so še o zahtevanih spremembah glede višine najemnin za lokale in glede števila delavcev, ki jih lahko zaposluje zasebni obrtnik. Ko je bilo načeto izobraževanje obrtnih delavcev, so prisotni poudarili, da vajenski sistem ni najboljši, česa novega pa še ni. Misli in želje, posredovane na plenumu, kažejo, da novemu strokovnemu odboru ne bo zlepa zmanjaka-lo dela in nalog. Poudarek komunalni dejavnosti Organizacijsko - politični zbor skupščine SR Slovenije je 28. 3. 1967 sprejel predlog zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena. Predlog zakona med drugim določa komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena; mednje uvršča oskrbo naselij z vodo, odpravo odplak in atmosferskih voda, javno snago, vzdrževanje in upravljanje ulic, trgov in cest v naselju ter urejanje in komunalno opravljanje mestnega zemljišča, distribucijo električne energije, javno razsvetljavo, mestni potniški promet, pogrebne dejavnosti ter urejanje in vzdrževanje pokopališč, tržnice na drobno in debelo in komunalne storitvene klavnice. Zakonski predlog pa pooblašča občinske skupščine, da z odlokom določijo še druge komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena. Določila x zakona dajejo občinskim skupščinam posebna pooblastila do komunalnih in delovnih organizacij. Tako imajo občinske skupščine materialne, organizacijske in planske dolžnosti, pa tudi ustrezne pravice. Občinska skupščina lahko določi z ustanovitvenim aktom ali s posebnim odlokom, da sodelujejo pri upravljanju komunalne delovne organizacije predstavniki družbene skupnosti ter jih sama tudi imenuje. Z aktom o ustanovitvi komunalne delovne organizacije se lahko določi, da daje občinska skupščina soglasje k imenovanju in razrešitvi direktorja komunalne delovne organizacije. Predlog zakona razvršča sredstva teh organizacij v dve kategoriji: na sredstva, s katerimi gosipodarijo same, in sredstva, ki jih daje občisnka skupščina s pogodbo v oskrbovanje. ■ FRANCOSKA ATOMSKA POD-M OKNICA — V Cherbourgu so splovili prvo francosko podmornico na atomski pogon. Graditi so jo začeli 1964. leta. biskal je tud! Veliko Bri- TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED ■ TITO O ivLvjuiv.iiJSTVU. Tito se je te dni sešel z voditelji jugoslovanskih kmetij-skoindustrijskih kombinatov, z znanstvenimi delavci v kmetijstvu in pridelovalci ter se z njimi pogovarjal o velikih dosežkih v kmetijstvu, o neposrednih nalogah in o nadaljnjem razvoju te pomembne panoge našega gospodarstva. Tovariš predsednik je med drugim rekel, da so pri nas velike možnosti za to, da bi šlo kmetijstvo v nadaljnjem razvoju celo pred industrijo. Potem ko so ga seznanili s podatki o razvoju kmetijstva v zadnjem času, je Tito med drugim dejal, da je zelo zadovoljen s n' »tki. Rekel je, da se je že dalj časa , ker moramo biti odvisni od uvoza pšenice. še bolj je potrebno razvijati kooperacijo socialističnega sektorja z zasebnimi pridelovalci. Ne smemo se zaustaviti; moramo naprej, saj je v proizvodnji pšenice še veliko možnosti. Doma lahko, morda še ne takoj, pridelamo dovolj pšenice za naše notranje potrebe. Tovariš Tito je tudi dejal, da moramo odstraniti vse, kar ovira kmetijsko proizvodnjo. Kmetijstvo bi se moralo razvijati vzporedno z industrijo, iti celo naprej. Za tak razvoj je veliko možnosti, čeprav so se z gospodarsko reformo zvišale cene za kmetijske pridelke, je še naprej potrebno iskati pota in oblike za spodbujanje kmetijske proizvodnje. ■ KOLIKO PRIDELAMO KORUZE? V času od 1939 do 1966 smo v Jugoslaviji skoraj podvojili proizvodnjo koruze — od 4,3 na 7,98 milijonov ton. Medtem ko smo pred vojno pridelali komaj 16.4 metrskega stota koruze na hektar, je znašal lanskoletni povprečni hektarski donos 31,9 stota. ■ VOLITVE — PREIZKUŠNJA KOMUNISTOV. Na posvetovanju sekretarjev občinskih komitejev ZKS, ki ga je pred dnevi sklical izvršni komite CK ZKS, so govorili o aktivnosti komunistov v predvolilni de- Velike možnosti kmetijstva javnosti. Med drugim so ugotavljali, da bi morali komunisti vplivati na razpoloženje ljudi. Kadarkoli so se v preteklosti zavzeli za to, da rešijo kak problem, jim je to tudi uspelo. Pred volitvami ne bi smeli govoriti le o težavah, temveč predvsem tudi o uspehih, čeprav se ne moremo tako pogosto hvaliti z novimi tovarnami, pa imamo vsak dan nešteto še pomembnejših uspehov, kot je, na primer, uspešno vključevanje našega gospodarstva v svet moderne tehnologije, organizacije dela in visoke produktivnosti. Na posvetovanju so dejali, da bodo volitve preizkušnja komunistov v Socialistični zvezi. Kdor zdaj ne ve, kje je njegovo mesto, mu ni mesta v Zvezi komunistov. ■ TITO O VOLITVAH. Ko se je tovariš Tito mudil v Peči, je spregovoril zbrani množici o bližnjih volitvah. Dejal je, da je potrebno izvoliti v skupščine ljudi, ki bodo najbolje opravljali naloge gospodarske in družbene reforme. »Volite sposobne ljudi,« je vzkliknil tovariš Tito, »nikar demagogov!« ■ JUGOSLAVIJA IN MLADE DRŽAVE. Na IV. seji zvezne konference SZDL Jugoslavije so govorili o temi »Jugoslavija in mlade države«. Med drugim so ugotovili, da gospodarski stiki Jugoslavije s temi državami upadajo, kar seveda ni prav. Govorili so o tem, kako bi te stike izboljšali. Sprejeli so tudi ustrezne sklepe. ■ V SKUPŠČINI O MILICI. Organiza-cijskopolitični zbor republiške skupščine je te dni obravnaval nekatera vprašanja milice v Sloveniji. Zavzel se je zato, da bi imele občinske skupščine večje pristojnosti in tudi večjo odgovornost za delo milice. Predsednik zbora Janez Hočevar je dejal, da bodo javno obravnavanje notranjih zadev in večje pristojnosti občinskih skupščin kakor tudi njihova večja odgovornost prispevali k boljšemu vrednotenju službe notranjih zadev. ■ SEMINAR ZA MLADE NOVINARJE. V ponedeljek se je v prostorih Društva novinarjev Slovenije začel seminar, ki ga obiskuje okoli 50 mladih časnikarjev iz vse Slovenije. Seminar, na katerem predavajo ugledni slovenski časnikarji in predavatelji z novinarske katedre, bo trajal teden dni. ■ OBISK AVSTRIJSKEGA PODKANCLERJA —p Za to sredo je napovedan obisk avstrijskega podkanclerja dr. Bocka v Jugoslaviji. Tu naj bi se po programu mudil od 5. do 9. »pri la. Pred odhodom z Dunaja je izjavil, da je Avstriji veliko do tega, da bi se še bolj okrepilo sodelovanje z jugoslovanskimi podjetji in za razširitev stikov med obema državama. ■ »HHH« V ITALIJI — Podpredsednik ZDA Hubert Horatio Humphrey se je te dni mudil na uradnem obisku v Italiji. Ob tej pKložnosti so bile velike demonstracije po večjih italijanskih mestih, v krajih, ki jih je bil obiskal, pa so letele nanj gnile limone, jajca in paradižniki. Vmes pa je bil tudi kakšen škmicelj z rdečo barvo, ki je spominjal na kri, ki jo ZDA prelivajo v Viet. namu. Obis‘ tanijo. ■ PAKISTAN BI SKRČIL VOJSKO, ČE ... — Pakistanski predsednik Ajub Kan je izjavil, da bi se bil Pakistan pripravljen pogajati z Indijo o zmanjšanju oboroženih sil, če bi Indija potrdila, da je pripravljena miroljubno urejati spor zaradi Kašmira. ■ POGREB MALINOVSKEGA — V ponedeljek so slovesno pokopali sovjetskega obrambnega ministra maršala Rodiona Malino vskcga, ki je bil tudi jugoslovanski narodni heroj. Našo delegacijo na pogrebu je vodil načelnik generalštaba generalpolkovnik Rade Ilamovič. ■ »FINALE« ZA LIU SAO ČIJA? Ta teden so sc v Pekingu razplamtele spet hude demonstracije proti predsedniku republike Liu Sao Čiju. Na nekaterih transparentih so zahtevali, da je treba Sao Čija ustreliti. ■ »TORREY CANYON« FOTOP-LJENA — Razbitine enega največjih tankerjev na svetu, ki je'tiase-del blizu britanske obale, so naposled bombardirali in jih potopili. Na obalah pa se nadaljuje bitka s 62.000 tonami nafte, ki se je bila razlila po morju in ki gro-zl. da bo onesnažila turistične plaže. ■ BEG IZ ZDA — Zadnje čase beži iz ZDA čedalje več mladeničev, da bi se izognili vpoklicu v vojsko in da jih ne bi poslali v Vietnam. Doslej jih je zbežalo že okrog dva tisoč. ■ VZHODNA NIGERIJA NE PLAČA DAVKOV — Med vzhodno Nigerijo in federalno vojaško vlado Nigerijo so budi spori. Te so delno cgladiU s sporazumom v Aburiju glede delitve oblasti. Vlada v Lagosu trdi, da ga uresniču- & guverner vzhodne pokrajine pa L da ga ne. Zagrozil je. da do 31. marca začel »enostransko akcijo«, če osrednja vlada ne ugodi njegovim zahtevam. Rok je potekel, »enostranske akcije«, ki naj bi po mnenju nekaterih pomenila odcepitev, pa ni bilo. Odpovedali so le plačila davkov osrednji vladi in oelo zahtevajo, da morajo vzhodni pokrajini vrniti deset mlllionov funtov, ker vlada ni plačevala uradnikov in ker je denar Iz vzhodne pokrajine usmerjala drugam'. To sl zdaj nekateri razlagajo, kot da se vzhodna pokrajina le ne namerava odcepiti In da stniS* mistlt! odprtn vrata, da hi «por« do knMa zgladili. Zasebnim gostincem se obetajo krediti iz hranilno-kreditnih zadrug, zakonski predlog o ustanavljanju le-teh že obravnavajo - Skladi družbenih gostinstev kopnijo - Letos predvsem manjše izboljšave gostišč - Pereča vprašanja bo obravnaval in reševal novoustanovljeni pododbor za gostinstvo Predstavniki gostinskih organizacij, zasebnih go- cene iztrženega blaga. Po stincev in turističnih organizacij iz črnomaljske, me- njegovi izjavi se gostinstvu tliške, novomeške in trebanjske občine so v sredo, 29. obeta možnost, da bo lahko marca, v Novem mestu na spodbudo republiške go- kmetijske pridelke kupovalo spodarske zbornice ustanovili 13-člansld sektorski neposredno pri proizvajalcih, pododbor za gostinstvo. Predsednik je Jože Lampret, kar bo vplivalo na boljšo iz-člani pa: Niko Selakovič, Jože Klajderman, Rudi Pin- biro v gostiščih, na zniže-tar, Franc Dragan, Milena Popovič, Jože Tomlje, vanje cen in podobno, nepo-Franc Polanjko iz družbenih gostinstev ter zasebniki: trebna administracija pa bo Vladimir Malič, Peter Badovinac, Jože Colarič, Žan Upadla Vidrih in Bojan Kolenc. Pododborova naloga bo obravnavati in reševati pereča vprašanja družbenega in zasebnega gostinstva na Dolenjskem v okviru dejavnosti republiške gospodarske zbornice. Po izjavi predstavnika republiške gospodarske zbornice se obeta marsikaj razveseljivega tudi zasebnikom. Predlog republiškega zakona o hranilno-kreditnih zadrugah je že v razpravi; ko bo zakon sprejet in bodo take zadruge tustanovSjene, bodo lahko tudi zasebni gostinci (v njih) dobili posojila. Hra-nilno-kreditne zadruge bodo za zasebne obrtnike in gostince. Brumen je povedal, da zasebniki v nekaterih predelih Slovenije z zanimanjem spremljajo obravnavo zakonskega predloga. Za pridelovalce krompirja V razpravi so se pogovarjali predvem, kako je ozi- Študentje: »Bomo dobili kruh doma?« (Nadaljevanje s 1. strani) nje visokokvalificiranih ljudi, budi niso mogli pripraiviti pregleda za več let naprej. Na razpolago so samo predvidevanja podjetij za eno leto naprej. Torej nobenega zagotovila, da bodo naši študentje dobili kruh doma> čeprav proizvodnja v številnih podjetjih šepa prav zaradi ljudi, ki za svoja delovna mesta nimajo ustrezne izobrazbe. Hkrati so načeli tudi vprašanje štipendiranja, saj je danes običaj, da podjetja raje vzamejo v službo tistega, ki ima diplomo že v žepu, pa čeprav mu morajo potem naenkrat izplačati vso štipendijo in preskrbeti stanovanje. V takih pogojih pa lahko študirajo samo otroci premožnih staršev — torej o načelu, naj bi imeli prednost sposobnejši. ni mogoče več govoriti. S sestankom so bili visi navzoči zelo zadovoljni čeprav se je zavlekel pozno’ v noč. Škoda le, da je prišlo iz obeh občin tako malo študentov. m. roma bo Dolenjska pripravljena na sprejem gostov v mednarodnem turističnem letu. Kot so povedali, gostincem še marsikaj manjkaj da bi se lahko zadovoljivo pripravili. in se bo pač treba pogovarjati o izboljšavah tega, kar premoreta družbeni in zasebni sektor. Navedli so, da je družbeno gostinstvo že nekaj let obre-mnjeno z odplačevanjem visokih anuitet, ker je dobilo kredite za prekratko (nekajletno) vračilho dobo. Svoj de- Kmetijski inštitut Slovenije ob 9. uri. bo v nedeljo, 9. aprila prire- Ljubljanska AGROTEHNI-dil prikaz kompletne skupine KA nas je obvestila, da bodo strojev za pridelovanje krom- prikazani stroji že v Naklem pirja, koruze in pese znamke naprodaj za dinarje. Stroji RAU-KOMBI. Prikaz bo na imajo zmogljivost od 15 do njivah kmetijske zadruge Naklo z začetkom ob 10. uri dopoldne. Zbirališče bo pri gostilni MARINČEK v Naklem 25 ha krompirišč. če bo zelo slabo vreme, bodo prikaz preložili na prihodnji dan. DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA odpira v dogovoru s poklicnimi šolami oddelke za AVTOMEHANSKO, ELEKTRO in KOVINARSKO STROKO g V kovinarski stroki se kandidati lahko izšolajo za naslednje poklice: ključavničar, orodjar, strugar, klepar in avtoklepar | V elektro stroki: obratni električar, elektromeha-nik, elektroinštalater in elektromonter ■ Pogoji za vpis: končana osnovna šola ter dveletna zaposlitev na delovnem mestu, za katero se kandidat želi izšolati. Teoretični del pouka bo potekel po dopisni metodi in v seminarjih, praktični del pa na delovnem mestu in v šolskih delavnicah. Prijave za vpis v dopisno poklicno šolo kovinarske in elektro stroke sprejemamo do 15. aprila 1967. Za avtomehanike in avtoelektričarje bomo odprli oddelek v jeseni. Prijave zanj sprejemamo do 15. septembra 1967. ■ Vsa podrobnejša pojasnila dobite pri Dopisni delavski univerzi v Ljubljani, Parmova 39, telefon: 312-141 in 316-043. V Črnomlju zavrnili predlog proračuna 30. marca so odborniki obeh zborov občinske skupščine Črnomelj zavrnili lež k temu naj bi bila pri- predlog letošnjega občinskega proračuna, ker predvideni dohodki 721 mili-soevaia tudi davčna politika, jonQV S(jjn ne za(j0ščajo niti za vzdrževanje dejavnosti, za katere je občina po ustavi dolžna skrbeti spevala tudi davčna politika ki je dostikrat neprizanesljiva. Gostinci so povedali, da je treba v teh bremenih iskakati razloge, zakaj se jim skladi zmanjšujejo in zakaj za večje investicije nimajo denarja. Tudi za propagando, ki gostinstvu zelo pomaga, imajo premalo denarja, kar jih skrbi zlasti zato, ker pričakujejo letos številne goste iz inozemstva Predstavnik republiške gospodarske zbornice Ivan Brumen je povedal, da je svet za gostinstvo pri zbornici že nekajkrat predlagal zakonodajalcem, naj bi prometnega davka ne predpisovali na prodajne cene, marveč na količino ali vsaj na nabavne Kar se Janezek nauči, to Janez zna! Zato ne pozabite tudi vi: hranilnik za vašega malčka lahko dobite vsak čas pri DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI v Novem mestu ali pa pri njenih poslovnih enotah v Krškem, Metliki in Trebnjem! Že dobra dva meseca si v Črnomlju prizadevajo sestaviti predlog občinskega proračuna, do zadnjega dne so si z njim belili glavo, a niti svet za družbeni plan in finance n’ti predsedstvo občinske skupščine ni bilo sposobno sicer močno na etega plana dohodkov uskladiti z izdatki za dejavnosti, katerih delovanje nalagajo občini ustavna in zakonska določila. V predlogu proračuna so planirali 27-odsto'.en p rast prispevkov iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, za 43 odst. večji prispevek iz osebnega dohodka od kme ij-stva in za 12.5 odst. večje dohodke iz prometnega davka S tem so izčrpali vse možnosti za ustvar'tev lastn’h dohodkov. Obieznos.i do šols va so izredno velike, saj bi morali nameniti za osnovno dejavnost šolstva v občini, za šolanje ^-izadetih otrok in prestopnikov, prevoze otrok v šole, za štipendiranje, za anuitete za novo šolo, dolg za Krpanje cest v Kočevju... Nedavno so delavci Cestnega podjetja iz Novega mesta zakrpali najhujše rane na kočevski cesti. Zima in spomladanska odjuga sta na mnogih mestih zrahljala cestišče, predvem tam, kjer je bila cesta asfaltirana že pred več leti: med Kočevjem in Staro cerkvijo ter Prigorioo in žlebičem. ...in v ribniški občini Nedavno so delavci komu- šolstvo II. stopnje iz leta 1968 in za letošnje obveznosti do strokovnega šolstva 79.8 odst. vseh predvidenih proračunskih dohodkov. Kljub temu da so v predlogu proračuna krepko črtali vse druge postavke, ostane še vedno 222 milijonov S din nepokritih dohodkov. Le.ošnja proračunska si.u. acija je posled.ca omejene potrošnje po ukinitvi okrajev, saj so od tedaj dalje lahko financ rali le najnujnejše dejavnosti. Vzdrževanju cest, obveznostim do strokovnega šolstva itd. pa že več let niso bili kos. Nič čudnega, da so vsako leto ostajali milijonski dolgovi, ob zaključku leta 1966 pa celo za 72 m lijonov S din nepokr t h obveznosti. O nastalih težavah, iz katerih v Črnomlju ne vidijo izhoda. so že pred sejo obvestili izvršni svet SRS in pzistojne organe v republiki ter dali predloge za začasno reš’tev težavnega pložaja. Ko so na četrtkovi seji o teh številkah razpravljali, pa so odbom ki z veliko večino glasov (samo tri,je so se glasovanja vzdržali), predlog proračuna zavrnili ter izjavili, da nanj ne morejo pristati. Dejali so, da o letošnjem ob činskem proračunu ne bodo razpravljali in sklepali, pre- • *vv Sejmišča Na sejmu v Novem mestu Dne 3. aprila je bil v Novem mestu sejem $a prašiče in goveji živino precej dobro obiskan. Kmetovalci so pripeljali naprodaj 885 prašičkov den ne bo mogoče v njem zagotoviti dovolj sredstev za vzdrževanje vsaj tistih dejavnosti, za katere je občina dolžna skrbeti. Pooblastili so predsedstvo obč'nske skupščine, da o sklepih zadnje seje obve ti izvršni svet SRS in republiške organe, ki naj bi" pomigali najti ustrezno rešitev iz„ izjemno težkega položaja,* v kakršnem ni v Sloveniji no- bena občinska skupščina. Do rešitve bo moralo priti č.mprej, ker proračun do zakonitega roka ni bil sprejet, zato je 1. aprila praktično prenehalo financiranje proračunske dejavnosti v občini Črnomelj. V takem položaju so bili odborniki mnenja, da za posledice, ki bi zaradi izred* no pomanjkljivega financiranja proračunskih dejavnosti nastale, ne morejo nositi od-govomosti, in so predlagali kolektiven odstop skup ;f ine. Ta sklep bodo tudi ures ii- ili, če na prihodnji seji ne b 'do mogli sprejeti novega predloga. Kmetijski nasveti nalno-stanovanjskega podjetja« in 235 gflav govedi. Medtem iz Ribnice pričeli popravljati cesto od Dibnice proti Ugar-ju, kjer ima KZ posestvo, od ta/m pa pelje tudi »turistično« — gozdarska cesta v Veliko goro in Travno goro. Cesta do Ugarja je bila tako zdelana, da promet skoro ni bil več mogoč in je bilo popravilo več kot nujno. Več kot nujno pa je tudi popravi- lo ceste (ali ulice?) v Ribnici proti Opekami, kjer se fički, pa tudi večji avtomobili, komaj še izkopljejo iz velikanskih jam. če že ni mogoče cesto asfaltirati, bi jo morali vsaj primemo vzdrževati, česar pa adaj ni opaziti. ko so večino prašičev pokupili (698), so prodali le 86 glav goveje živi e. Cene: prašički od 16.000 do 32.000 S din, voli 480—495 Sdin kilogram, krave 300—400 Sdin kilogram, mlada živina 480— 500 Sdin kilogram. V soboto na brežiškem sejmu V soboto, 1. aprila, so na redni tedenski sejem v Brežicah pripeljali 630 pujskov, prodali pa so jih 460. Manjši so veljali 1.250 Sdin kg žive teže, večji pa so šli v promet po 2.100 Sdin kg. Priporočene krompirjeve sorte Trenutno je malo nehvaležno Kmetovalcem sve-ovati krompirjeve sorte z velikim pridelkom, saj bi hitro znali pristaviti, češ kaj nam to pomaga; dosti krompirja — nizka cena, mi pa ne bi imeli nič od tega. Pa vendar je ne-glede na to velik pridelek najvažnejši pogoj za dobro sorto saj si le od velikega pridelka lahko kmetovalci obetajo uspešno' pridelovanje. Pri nas pred vojno nismo imeli nobene domače krompirjeve sorte, vzgojene z načrtnim delom, čeprav je znano, da je vsaka sorta najboljša tam, kjer ;e bila vzgojena. Po zaslugi inž. Repanška, našega najbolj znanega strokovnjaka za krompir, in njegovih sodelavcev, ki so se pred 20 leti vztrajno lotih vzgoje domačih sort s križanjem tujih, smo dobili nekaj domačih sort krompirja, ki imajo odlične lastnosti in so se zato hitro Razširile med pridelovalci. # Q Med zgodnjimi sortami je zelo rodovitna in zato vse bolj razširjena domača sorta vesna. Precej je pri nas razširjena tuja sorta saskija, medtem ko nekdaj cenjeno sorto friniele prvi dve vse bolj spodrivata, ker je občutljiva za rastlinske bolezni. Med krompirjem, najprimernejšim za ozimnico, se je začel zadnje čase zelo uveljavljati igor, domača sorta dobrih lastnosti. Poljedelci ga imajo radi tudi zaradi tega, ker je bujne rasti in se dobro upira nadležnemu plevelu. Prav nasprotno lastnost pa ima druga odlična domača sorta Viktorija, ki jo je treba zaradi slabe začetne rasti varovati pred plevelom. Zelo cenjena je tudi sorta s svetlo rumenim mesom bintje, ki se je zaradi okusnosti pri nas uveljavila, kljub temu, da nismo bili vajeni sort s takšno barvo mesa. 2al pa je zelo občutljiva za krompirjeve bolezni. Zato jo domača sorta dobrin s podobnimi lastnostmi vse bolj uspešno nadomešča. 0 Podatki o pridelovanju semenskega krompirja v Jugoslaviji zadnja leta kažejo, da jugoslovanski poljedelci gojijo razen binitjja zelo veliko tudi holandski sorti urgen-ta in dezire, čeprav je z njima precej nevšečnosti zaradi krompirjevih bolezni in skladiščenja. Vendar ti dve sorti zelo privlačita kupce v Srbiji, deloma pa tudi na Hrvatskom in v Bosni, ker imata rdečo kožico gomoljev. Ker so slovenski poljedelci doslej prodali precej krompirja v druge republike (lani precej manj), je prav, da budi pri nas upoštevamo zahteve tamkajšnjih kupcev. % Med sortami za krmo in industrijsko predelavo so cenjene tiste, ki imajo velik odstotek škroba. Med njimi posebno izstopa nemška sorta kapela, ki prekaša po tej lastnosti vse pri nas razširjene sorte. Pred šestimi leti smo jo k nam dobili iz Poljske. Merkur in foran sta našim kmetovalcem že dobro znani stari nemški sorti z manj kvalitetnim, toda velikim pridelkom. Slovenski žlahtnitelji pa so vzgojili tudi nekaj dobrih domačih sort krmnega krompirja, med njimi se odlikujeta matjaž in karmin. Pavle Zidar: Soha z oltarja domovine Pred dnevi smo se spoznali s pisateljem Pavlom Zidarjem (psevdonim Zdravka Slamnika), ko smo objavili odlomek iz njegove Karantanije. Tokrat smo posegli nazaj in iz knjige, ki je izšla pri Cankarjevi založbi 1962, izbrali tiste strani z zaključka knjige, ki so umetniško najprepričljivejše, saj v teh besedah izzveni celo delo. Zidarjev slog je polnokrven, njegova umetniška pripoved pa človeško globoka in prepričljiva. Knjiga je tolikanj zanimivejša, ker se dejanje v večji meri dogaja na Dolenjskem. Nekaj tednov kasneje, ko je že junijska trava težko čakala svoje smrti, ko so bili oblaki neverjetno svetli in črički objestno glasni, sem bil premeščen. Tudi sam sem želel oditi. Las se mi res ni skrivil. Res mi je bilo nekoliko žal, da odhajam... Tistih svetlih obzorij sem le malo odprl otrokom. Najbrž nič. Bili so stisnjeni v svoje navade, ki jim s svojo miselnostjo nisem mogel blizu. Bili so z živino od jutra do večera in res niso utegnili misliti na učenje. Na paši so žgali divje gobe, za kar seveda nisem imel dosti smisla. Samotni in večinoma v družbi s samim seboj so preklinjali šolo. Tam so iz dneva v dan poslušali: ne umivaš se, nimaš naloge, kaj se to pravi, kaj misliš .. .! Ali tisti trapasti učitelj sploh ve, kaj se pravi izganjati živino s tujega, pojesti kos suhega kruha, če je še čas, in teči, teči, da ne zamudiš. In če zamudiš, spet tisti »kje si bil, opravičilo, to ne gre, to je par višek«. Njemu pa trde skorje opletajo po želodcu. Lahko učitelju! Zjutraj mehko kuhan jajček, kava, kruhek, mehak kakor vata. Potem se pa s povešeno glavo vzpenja po stopnicah in mrko, tjavdan odzdravlja. Ko pa pride v razred, se usede in se prime za srce. Potem nas pogleda, ali se nam kaj smili. Jasno, da ne! Zakaj bi se nam smilil? Ali je kdaj pogledal moje razbite podplate, ko sem tekel v mrzlem novembru po kamenju, pokritem s slano. Njemu ne trgata črevesja zelje in fižol, ampak se mu tam leno zvija mesek. Ne ve, ne verjame, da se nisem utegnil umiti. — Lenoba, vpije, zgnil boš od umazanije. Voda pa ja nič ne stane! Potem te nažene k črpalki, kjer na razpokane roke vlivaš ledeno mrzlo vodo. Drgneš jo s peskom, da bi tulil, pa samo kolneš. Kolneš tega sitega psa. Prekletega! — Pesem! Zelo si brihten, celo to si uganil, da je pesem! se norčuje. Potem zabobni: — Brali smo veliko umetnino, ki ima sa osnovo narodni motiv. — Ponovi! — Narodno umetnino smo brali. Snel je očala in se oprijel mize. Tiho sem se skušal popraviti. — Brali smo narodni motiv. Jezno je spregovoril predse, tiho, tako, da ga je mogoče slišal samo tisti v prvi klopi. . — Tepec, je potem zarjul. Kje si, te vprašam? V šoli ali v svoji jazbini na gmajni? O Misli ljubezni STENDHAL: Najbolj čuden v ljubezenski strasti je začetek ljubezni, svojevrstna sprememba, ki se izvrši v človekovi glavi. BALZAC: Za zaljubljence imajo drugi ljudje toliko pomena kot osebe na stenski preprogi. BEAUMARCHAIS: Pošteni moški ženske ljubijo; tisti, ki jih varajo, jih obožujejo. MUSSET: Kako malo ljubi tisti, ki lahko pove, s kakšnimi besedami mu je njegova ljubica priznala svojo ljubezen! Seveda, reče, ko spet pregleda roke, umazanija od rojstva. Od pamtivekal Porine te v klop in ti ne privošči ne lepe ne grde. Sam zase hodi ob tabli in glasno bere iz knjige: kaj ti pravim, pote, Vida zala, me kraljica španska je poslala ... Grlo se mu napenja kakor kužku, ki prvič zalaja. — No ti, kaj smo brali? pokaže nalašč name. Ti, ti, ti si predrzen! Poklical bom tvojega očeta. 2e danes vidim, kaj bo iz tebe. V nedeljo ali kdaj je res staknil starega, popila sta liter ali več in učitelj me je neusmiljeno obdelal. Ne prihaja ob uri v šolo. Oče se je začudil, ko imam vendar čas. Dobro mi je, res, da moram gnati ob treh, precej daleč je tudi, to drži, ampak za zamujanje nima vzroka. Naj mu učitelj verjame, da se ne bo zgodilo niti enkrat več! Slabo se uči, tožari učitelj, predrzno, nalašč narobe. To pa ni očetova stvar. Ali mu ni že rekel, naj me mlati. Toliko naj me, da bom mehak ko jajce. S palico nadenj, kamor pade ,pade. In doma se ni dalo izgovarjati ne tako ne tako. Ne daj, da bi rekel, da učitelja sploh ne razumem. Da govori take, da je še sploh sreča, da nisem pozabil na svoje ime. Hodi tam ob tabli z motnimi stekli in vidi naprej in nazaj . Potem te zgrapi in potrese kakor vejo. — No, koliko imen ima luna? Stavim, da ne ve niti sam. Strese nas kakih pet ali šest, dokler jezen ne polomi prav toliko krede. Potem kraca, briše, kraca, briše tiste lune. Petindvajset ali še več jih nalepi na tablo, sam pa pravi, da so štiri lunine mene. In drugo jutro sem moral gnati ob pol treh, da bom zarana v šoli. In ker spim v hlevu ob živini, mi je toplo. Živina me ima rada. Včasih se pogovarja o meni in ji je žal, da je tako neumna. Motne in od muh podelane žarnice gore vso noč. Tudi konja me dosegata s črnimi gobci in se me dotikata vso noč. Zjutraj pa prileze oče v hlev, odveže živino in me ko malika postavi še spečega pokonci ter pomoli v roke dolg prizemnikovec. — Ajdi, ajdi, šepeta, čas je! Stečem za živino, ki se kakor črna cunja odraža od svetlega neba. In štejem, če je vsa. Pomikamo se po ostrem robu grape, kjer šumita voda in veter. Tla so mrzla in mokra. Hodim po mačje, O ribniškem ognju J. Sipa kov: Revizor \ Revizor je prišel nepričakovano. Kot strela z jasnega. Ponavadi v takšnih primerih nastane zmeda, kakor če vržeš kamen na mravljišče. Toda v uradih »Strojdetajla« je vladala kar sumljiva tišina. Nihče se ni razburjal, nihče ni niti malce pohitel. Revizor je komaj zapletel v razgovor nekega uradnika in ta ga je komaj odpeljal v upravnikov kabinet, medtem pa je vso pot nestrpno pogledoval na uro. V kabinetu je revizor zahteval: »Prišel sem delat revizijo. Pokažite mi — saj veste, vse, kar je treba.« »Nisem ravno strokovnjak za vse te papirje!« je rekel človek z očali, ki je sedel v naslanjaču. »Pravzaprav me je prosil šef, naj ga malo zamenjam. Pojdite h glavnemu inženirju.« In je šel revizor h glavnemu inženirju... »Oprostite, ampak jaz nisem glavni inženir. Samo nadomeščam ga.« Pogledal je na uro in nadaljeval: »Pravzaprav pa tudi ne utegnem. Pojdite h glavnemu knjigovodji.« Glavni knjigovodja je rekel, da ni glavni knjigovodja, marveč nočni čuvaj, in takrat je tudi revizor začel gledati na uro. Ko mu je Š£f nabavnega oddelka rekel, da ni šef nabavnega oddelka, ampak samo stražar, se je revizor živčno zavalil v stol. Za nikogar ni vprašal, samo ha uro je še pogledoval. Končno je le vprašal stražarja: »Samo še pet minut. Kje imate televizor?« Izkazalo se je, da je tudi revizor pravzaprav stražar. Tovariša sta odšla v upravnikov kabinet, prižgala televizor in začela gledati tekmo. Med odmorom je revizor pojasnil, kako so tudi v njegovem podjetju, ko so se pripravljali na revizijo, drug drugemu predali štafeto, dokler slednjič ni končala pri njem. A pravi revizorji — bi so bili na stadionu. Zdaj bom pa še tu po-vajdal, kaku je Ribnica zgorajla, potlej pa nič več. Taku velik ogenj je bil, da je vse pogorajlu; še ščurkov naj smo rešili. Samo oveki so ostali. Pri zadnji šiši so bili gaspud pan ali ogenj, pa so bili prestrašeni, sevajde, — so biikve držali nerobe in bi jim bile kqialu še biikve zgorajle, de ni župan plju nil ne utrinek in ga ugasnil. Drilgi dan so prišli naj smo Ribničan je ptistili; Dlanjci zvetoe pobirat, pa dejali smo: »Cveke bomo že sami pobrali.« Dlanjci so bili ranku hudi, jezili so se ne Rib. ničane in so dejali: »Bog daj in Mati božja, de bi pri nas ankrat gorajlu, tli di mi ne bomo vam pii-stili!« Gaspud pa so nas bili vse jaku pokraj gali in v pridigi hudu prijeli. Udarili so ob prižnico in so dejali: »Vi, kroute, ste bili preveč začeli kruotiti se. Zetu vas je Bog z debelim očesom pogledal in z debelim palcem potipal. Jest vam torej dam ta svet: Več se ne kruotite, kruote kruo taste!« I ! Miha Maleš: MOTIV IZ STRASBOURGA ker me zbada v odpočite podplate. Zvezde in nad njimi tudi učiteljeva luna se kakor letala približujejo zemlji. Bog ve, s čim jo bodo presenetile? Pogledam zvezdo, ki pada v drznem risu. Z njo gredo vse moje žeje. Tudi da bi učitelja čimprej odnesel vrag. Zdaj spi, smrči, jaz pa zaradi njegovih lun gonim že ob pol treh. Koga naj srce boli, mene ali njega? Seveda: njega! Pa naj ga! Naj ga! Do smrti že! Emile Dubois: EKSPRESNO ČIŠČENJE Odnesel sem plašč v kemično čiščenje. Ljubka uslužbenka/mi je z ljubeznivim smehljajem rekla: — Oblek v svetlih barvah ne sprejemamo v ekspresno čiščenje. — Saj ni treba ekspresno. — Niste odrezali gumbov. — Morda pa imate vi tu kakšne škarjice ali britvico? — Ne. Smehljaj ji ni izginil z obraza. še bolj je zasijala, ko sem se vrnil. — Tale madež tu je od črnega vina. Takih madežev ne čistimo. Doma sem s sosedino pomočjo očistil madež z vročo vodo. V čistilnici me je zopet sprejel ljubezniv smehljaj. — Kakšna maščoba pa je to? Olje? Maslo? Sladoled? Povejte vrsto maščobe, sicer ne bomo vedeli, kako naj tale madež očistimo. še enkrat sem se vrnil domov. Sicer nisem mogel ugotoviti maščobe, toda madež sem očistil z bencinom. . Ko sem se vmil v čistilnico, me je sprejel še ljubeznivejši smehljaj. . — Prosim, umaknite se mi z luči! To je očitno krvav madež. Ste prinesli potrdilo? — Kakšno potrdilo? — Potrdilo laboratorija kriminalistične policije. Potrdilo o isti krvni skupini. — Kaikšne krvi? — Vaše krvi in krvi tu na plašču. — Menda vendar ne mislite, da sem koga ubil? Uslužbenka se je smehljala. Doma sem s sosedino pomočjo očistil tudi ta madež. , , — Tako, zdaj je vse v redu — se mi je ponovno nasmehnila uslužbenka, — ampak zakaj dajete v čiščenje popolnoma čist plašč? PETER BREŠČAK: 12) Ljudje ne živimo samo ođ kruha V HINJAH v Suhi krajini so nam povedali, da brez kulturnega razvedrila ne gre več. Prosijo za gostovanja potujočega kina, radi pa bi tudi knjižnico, ker je kraju nujno potrebna. Krajevne skupnosti v nekaterih krajih se izgovarjajo, da nimajo denarja, s katerim bi podprle delo kulturnih društev. Kot opravičilo navajajo slabe poti in ostale objekte, ki jih morajo popraviti. Ugotovili pa so, da bo slej ko prej treba nekaj primaknita tudi za kulturo. Iz rasti posameznih kultumo-prosvet-nih društev lahko zraste kulturna dejavnost v kraju, lahko zaživi in dobi obseg, kot ga ima npr. v KOSTANJE- VICI NA KRKI. Prvi »napad« modernega stehniziranega življenja je minil. Notranje človeške rasti ne moremo dosegati samo s sprejemanjem, ampak s poustvarjanjem in ustvarjanjem. Kajti človek ne živi samo od kruha. V ŠKOCJANU nimajo posebne dvorane za kulturne prireditve. Uporabljajo šolsko dvorano, ki služi kot razred, telovadnica in sejna dvorana. V njej bi bilo nujno adaptirati oder. Na področju krajevne skupnosti Škocjan je KUD, ki sicer že dve leti ni imel občnega zbora, pa vendar ne moremo reči o njem, da je nedeloven. Pred časom so z uspehom uprizorili igro Vaškn Venera in z fltfo gostovali v več krajih. Društvo je tildi podprlo montažo kinopro- jektorja v dvorani. Zelja kulturnikov v Škocjanu je, da bi Zavod za kulturno dejavnost v Novem mestu organiziral tečaj za kinooperaterje, saj bi tako lahko prikazovali filme v več šolah in s tem dopolnjevali učni program, ki predvideva tudi nekaj osnov filmske vzgoje. Hkrati so pedagoški in šolski filmi dopolnilo k pouku. 2al v Sloveniji nimamo veliko poučnih in šolskih filmov, vendar se je tudi tukaj že zganilo. S sodel vanjem Sklada SRS za pospeševanje dejavnosti je kraj osnoval ljudsko knjižnico. Letos namerava krajevna skupnost razširiti prostor s čitalnico Poslanica vsem otrokom sveta , % ; £$ * ' .. < %£%)' i « mmM mmm '• y gostovalo v Dragatušu PD Oton Zupančič z Vinice s Finžgar-jevo dramo iz kmečkega življenja »Veriga«. Igralci pod vodstvom Ivana Mohorja so imeli polno dvorano hvaležnih gledalcev. Tem je bil najbolj všeč Franc Pavlakovič v vlogi deda Primoža, pa tudi Venoe Ostronič, Ivan Mohor, in Albin Balkovec zaslužijo pohvalo. To je bilo že djjugo gostovanje viniškega društva v zadnjčm času. Ob tem pehote primerjamo aktivnost v našem kulturnem življenju. Na žalost ugotavljamo, da se v Dragatušu vsa prosvetna dejavnost začne in konča s šolskimi predstavami, a še te odrasli bolj slabo obiskujejo. Pred leti je tudi naše društvo priredilo kako predstavo, danes pa društva sploh nimamo več. A.5 Nogometaši protestirajo Nogometni klub Bela Krajina Jc v okviru rednih spomladanskih tekmovanj gostoval v nedeljo, 26. marca, v Kočevju, kjer je v tek-mi z NK Rog igral neodločeno (0:0). Belokranjski nogometaši so vlo. žili protest in zahtevajo, naj se tekma registrira s 3:0 zanje, ker S NK Rog igral z igralcem, ki ni imel dovoljenja. K. W. 82,5 odstotka davščin je bilo izterjanih Komisija, ki so jo sestavljali Vinko Jerman, Silva Šober In Niko Flajnik, je na zadnji seji občinske skupščine Črnomelj predložila poročilo o pregledu zaključnega računa prispevkov in davkov občanov. Zaključni račun je bil na seji potrjen. Iz njega je razvidno, da so lani izterjali 82.5 odstotka vseh davščin, kar je malenkost več kot v letu 1965. Sku paj je bilo lani 4.692 davčnih zavezancev. Med te mi so kmečki zavezanci ostali dolžni okoli 43 mi lijonov starih dinarjev, 1.5 milijona starih dinar jev dolgujejo obrtniki, okoli 4 milijone starih di narjev občani s samostojnim poklicem itd. Vsega je ostalo neizterjanih okoli 51 milijonov starih dinarjev dohodkov. NOVICE (mornaljskjz komurm Bela krajina pred volitvami (Nadaljevanje s 1. str.) Oesta do hrvaške meje in most čez Kolpo v Metliki sta v programu že letos in prepričan sem, da bosta zgrajena najpozneje v prihodnjem letu. Svoje mnenje potrjujem tudi s tem, da je nemogoče iz gospodarskih in drugih razlogov opustiti promet na tako pomembni prometni žili, kot je Novo mesto—Karlovac. Naj še omenim, da je to edini del ceste I. reda v Sloveniji, ki ni asfaltiran. Glede cest bo treba prisluhniti še željam in potrebam občanov Semiča, ki si želijo in so pripravljeni tudi materialno sodelovati pri asfaltiranju ceste iz Semiča na obstoječo asfaltirano cesto. Metliška klet ima sredstva iz repu- bliškega sklada skupnih rezerv v znesku 2,250.506 Ndin že odobrena. Predvsem gre za to, da je treba pospešiti gradnjo, tako da bi jo že v letošnji jeseni čim koristneje uporabljali. Lokalne kakor tudi skupinske vodovode, ki jih v Beli krajini res ni malo, potrebe po pitni vodi pa so zelo velike, je treba graditi s ^kupnimi napori — kot doslej. Se pravi z udeležbo samoprispevkov občanov, soudeležbo podjetij, občin in po možnosti tudi s krediti. Glede elektrifikacije se mi zdi, da ne gre več za razširitev omrežja, saj ne vem, ali je še kakšen zaselek ali vas, ki še ne bi imel luči. Tu gre predvsem za močnejše električne vode oziroma večje napetosti glede na vse več- jo uporabo električne energije v industriji, kmetijstvu in v gospodinjstvih. Glavne električne vode bi seveda morala zgraditi elektro podjetja, industrijski tok pa s prispevki uporabnikov električne energije. Glede železnice menim, da je strah o ukinitvi odveč. To ni le lokalna proga, temveč tudi povezava oziroma vzporednica z magistralo Ljubljana—Zidani most—Zagreb. Takšnega mnenja so tudi predstavniki združenega podjetja železnic v Izubijani, res pa je to, da je soudeležba pri vzdrževanju te proge stvar vseh uporabnikov. Zato bi bilo treba podpreti napore železniških kolektivov v smeri njihovih tendenc in skrbi za to progo, ki se izražajo v / Lani je šlo, letos pa bodo težave KZ Metlika je lanskoletno poslovanje zaključila brez izgube, celo 700.000 Sdin je ostalo po pokritju vseh stroškov — a letos? Direktor zadruge inz. Janez Gačnijk je zaskrbljen! Kmetijska zadruga Metlika je sicer lani poslovala mnogo uspešneje kot v letu 1965, ki ga je zaključila s 7,5 milijonov S din izgube, vendar tudi z lanskim uspehom ni zadovoljna, čeprav zaključna bilanca izkazuje 700.000 S din ostanka čistega dohodka, Po sanacijskem načrtu so se najprej lotili raznih ukrepov za odpravo izgube. To jim je uspelo, niso pa mogli povišati dohodka, da bi konec le- ta ostalo kaj za sklade. Direktor kmetijske zadruge inž. Janez Gačnik je dejal: — Glavni dohodek ustvarjamo največ iz trgovskega poslovanja, medtem ko lastna proizvodnja večino tega dohodka požre. Z izgubo smo poslovali samo v živinorejski proizvodnji, zato smo letos odprodali že okoli 100 pitancev. živinorejske proizvodnje. pa ne moremo popolnoma opustiti, čeprav vemo, da V kratkem bodo začeli urejati okolico šole 2e lani so nameravali v Metliki urejati okolico nove šole, vendar načrta niso mogli uresničiti, ker ni bilo denarja, razen tega tudi načrti za ureditev okolice niso bili končani. Kakor nam je pred kratkim povedal ravnatelj- osemletke Ivan žele, so letos dobili 16 milijonov S din iz medobčinskega šolskega sklada in bodo z deli pričeli takoj, ko bodo načrti, ki jih delajo v Ljubljana, narejeni. S temi sredstvi bo šola uredila 5 nedograjenih učilnic, v kuhinji bodo napelja- li plin in postavili napo, zunaj pa bodo uredili nasad drevja, večje igrišče, ki bo hkrati učilnica na prostem, zelenice z rožami in kamnito stopnišče do Doana TVD Partizan, kjer otroci zdaj telovadijo. Razen tega nameravajo ves prostor pred šolo asfaltirati, zgraditi garažo za kombi in kolesarnico, v kateri bo prostora za 80 koles. šolska mladina bo precej del opravila s prostovoljnim delom, škoda pa je, da so najugodnejši čas za sajenje nekaterih rastlin že zamudili. Prispevki kolektivov za vodovod in strokovno šolstvo Kakor lani je občinska skupščina Metlika tudi letos prosila za prispevke gospodarske organizacije, ker iz lastnih sredstev ne more financirati izgradnje gradaške-ga vodovoda in ne strokovne-nega šolstva. Za pdo zgradili pot in jo posuli s peskom, okoliški grapast teren, kjer avtomobilisti iščejo senco za svoja vozila, pa b°do z buldožerjem izravnali. Vsa dela bodo v najkrajšem času končana. Varčevanje pri zadrugi se vse bolj uveljavlja Marsikateri kmetovalec si želi urediti gospodarsko poslopje, kupiti kosilnico, traktor ali druge kmetijske stroje. Kmetijska zadruga Metlika se je odločila pomagati pri urejanju kmetij, nabavi mehanizacije in pri nabavi dobre plemenske živine, zato je pripravljena nuditi posojila. Hranilno-kre-ditna služba pri KZ Metlika nudi blagovne in denarne kredite za dobo do treh let. Pri najemanju kreditov pa dajejo prednost varčevalcem in kooperantom zadruge. Obenem vabi zadruga kmetovalce in druge občane, naj vlagajo svoje prihranke pri njeni hranilno-kreditni služba, kajti čim več vlog bo zadruga dobila, tem več kreditov bo lahko odobrila. Hranilne vloge obrestujejo po 6 odst., vezane vloge na eno leto pa po 7 odstotkov. Tajnost hranilnih vlog je zajamčena prav tako kot pri banCT* ah na pošti. Zadruga ima urejeno hranilno-kreditno poslovanje pri blagajni v Metliki in Gradcu. nih sredstev, večja konkurenca, dejstvo, da vsem gospodarskim organizacijam primanjkuje denarja, in pa padanje cen vina. Vse to predstavlja težave, na katere že zdaj računamo, zato nam prvi planski izračuni že vnaprej napovedujejo izgubo. Ker pa j>e kolektiv složen in pripravljen še nadalje varčevati pri osebnih dohodkih, bomo skušali narediti, kar se da v danih možnostih. V soboto bo občinska konferenca SZDL V soboto dopoldne bo v Metliki prvo zasedanje občinske konference SZDL. Na njej bodo obravnavali organizacijske zadeve in zadnje priprave na volitve. Komunisti o resoluciji VII. plenuma Občinski komite ZKS Metlika je za petek popoldne sklical razširjeno sejo občinskega komiteja, na kateri bodo obravnavali naloge komunistov pri uresničevanju resolucije VII. plenuma CK ZKS, kadrovska vprašanja in priprave na občinsko konferenco Zveze komunistov. Lani je ob preselitvi v novo stavbo metliška osemletka organizirala šolsko varstveno ustanovo. Na fotografiji vidite varovance s tovarišico Boženo Benkovo, v ozadju pa so risbe, ki so jih otroci sami naredili. Ob polletju se je izkazalo, da otroci iz varstvene ustanove v šoli mnogo bolje napredujejo kot ostali. Povprečen uspeh na osemletki je znašal okoli 75 odstotkov, medtem ko se šolarji iz varstvene ustanove lahko ponašajo z 92,6-odstotnim učnim uspehom. (Foto: Ria Bačer) Za šolo večji kombi! Ko je metliška osemletka pred tremi leti kupila kombi, so mnogi zmajevali z glavami, češ da ,ta novost ni preizkušena praksa v- šolstvu. Izkazalo pa se je, da se je nakup kombija zelo izplačal. Razen tega, da so z njim otroke vozili v šolo in nazaj., je šolski kombi opravljal tudi prevozne usluge podjetjem BETI, KOMETU, vinski kleti in vozil ljudi na izlete. Ugotovili pa so, da je vozilo premajhno. V njem bi smeli prevažati 10 oseb, vozilo pa se jih je tudi 20 in več, ker niso mogli odkloniti potnikov iz vasi, ki nimajo avtobusnih zvez. Zaradi tega se je šola odločila za nakup večjega kombija, v katerem bo vsaj 15 registriranih sedežev. S pod- jetjem TAM iz Maribora so že sklenili pogodbo za nakup kombija znamke TAM 2000, ki stane 5,5 milijona S din. Tri milijone bo šola prispevala iz lastnih sredstev, 1,5 milijona S din nameravajo dobiti s prodajo starega vozila, manjka pa jim še en milijon dinarjev. Prosili so domača podjetja za enoletno posojilo in upajo, da bodo z enakim razumevanjem kot doslej, pomagala reševati šolske težave. Odeje po znižani ceni Podjetje Mercator je svojim strankam zelo ustreglo s prodajo odej po znižanih cenah. Odeje, ki so prej veljale 6.000 Sdin, so prodajali zadnje dni 2.000 Sdin ceneje. Zaloga 40 odej je v nekaj dneh skoro povsem pošla. Jože Kočevar pritožil se je Na zadnji seji občinske skupščine Metlika so med drugim obravnavah tudi pritožbo Jožeta Kočevarja iz Gradca, ker ni dobil proste sobe v gradaškem gradu. Stanovanja v gradu dodeljuje po pooblastilu občinske skupščine odsek za gospodarstvo, ta pa je prosto sobo dodelil Antonu Klobučarju, ki je dva dni pred Kočevarjem vložil prošnjo. Skupščina je menila, da veljavne odločbe, ki so jo izdali prvemu prosilcu, ni mogoče razveljaviti, pač pa je bila mnenja, da je treba Jožetu Kočevarju dodeliti prvo prosto stanovanje v Gradcu, ker so ugotovili, da ga res nujno potrebuje. Razširjajte domaCI pokrajinsk tednik DOLENJSKI UST« Kmet ukradel 330 zadružnih cepljenk V zadnjih treh letih, ko je KZ Metlika obnavljala vinograde, so se večkrat pojav-ljaje kraje že posajenih cepljenk. Uvedli so sicer nočne straže, a vse do nedavnega niso izsledili tatu. šestindvajsetega marca po- Novomeščani gostujejo na Suhorju in v Metliki V nedeljo, 9. aprila, bo gostoval »Oder mladih« iz Novega mesta ob 14.30 na Suhorju in ob 17. uri v Metliki. V obeh krajih bodo uprizorili »Človek in zver«. noči pa je stražar na Vidoši-čih opazil, kako F. K. iz Bra-šljevice puli trte v zadružnem vinogradu. Ker je stražar bolj šibak, tat pa krepak moški, si ga ni upal pregnati, pač pa mu je sledil vse do njegove zidanice, kjer je videl, kako je zakopal šop ukradenih trt. Stražar je obvestil zadrugo, naslednje jutro pa je komisija z miličnikom vred obiskala zidanico F. K. in res našla precejšno količino vzetih cepljenk. Ofb tej priložno- sti so pregledali še vinograd ter ugotovili, da je v njem posajenih že okoli 330 zadružnih trt. Zaloteni vinogradnik tatvine ni mogel tajiti. Njegovo dejanje kmetovalci obsojajo toliko bolj. ker ni siromak, temveč kmet, za katerega vedo, da je premožen. Primer bo obravnavalo sodišče, zadruga pa namerava zahtevati precejšno odškodnino, saj ji je v treh letih zmanjkalo že okoli 2.000 trsnih cepljenk. tem, da bi jo modernizirali in počenih promet na njej z večjim obsegom prevoza blaga in potnikov. Kako gledate na dosedanje ukre-pe za razvoj turizma v Beli krajini? Kaj bi bilo treba zlasti letos ukreniti, da bi postal turizem donosna gospodarska veja tudi za ljudi in kraje med Kolpo in Gorjanci? Program za razvoj turizma imajo v®č ali manj v vseh občinah. Prvi po-Sc\j pa je, da uredimo tisto, kar ste mi stavili v prvih dveh vprašanjih. Se Pravi: urediti ceste in železnico, zgraditi vodovode, predvsem pa vzdrževati to urejevati tisto, kar že obstaja. Skrbeti moramo predvsem za lepšo podobo vasi in zaselkov. Letos bi bilo zelo po-H^ombno, da bi začeli urejati in graditi, čeprav skromne, pa vendarle (prepotrebna objekte ob KoLpi, v Vinomeru in Semiču, ter da bi lepše uredili nekatere zasobne erostinske lokn'e 1n zbolj- šali gostinske usluge. To nedvomno zahtev« tudi kvalitetne kadre. Uresničevanje naštetih nalog, kot ste jih pravkar omenili, nujno terja neprekinjeno delo kadrov, ki uresničujejo te zamisli v gospodarstvu kot na drugih področjih. Kako je po vašem mnenju treba glede tega vprašanja gledati na kadrovanje ljudi pred volitvami in na kaj bi kazalo še prav posebej opozoriti prebivalce Bele krajine, ko se bodo odločali pri volitvah za svoje odbornike in nove poslance? Razprave na predvolilnih sestankih so prav na to vprašanje že odgovorile: vsaj na tistih, kjer sem bil navzoč. Beseda je tekla predvsem o kvaliteti ljudi, ki naj bi v prihodnjih letih predstavljali Belo krajino v občinskih skup ščinah in v republiški skupščini. Vseh kandidatov za občinske skupščine, ki «;o Mb -»redioprali na zborih volivcev, ne poznam, vendar tisti, o katerih sem brni ravno v vašem listu, potrjujejo to moje mnenje. Dobro poznam kandidata za gospodarski zbor inž. Cirila Mravljo in Leopolda Kreseta, kandidata za republiški zbor, njuno delo in prizadevanje zlasti na gospodarskem področju, ter menim, da bodo predlagatelji in volivci z njima zadovoljni. Oba zelo dobro poznata problematiko Bele krajine in naše ljudi. Ne zamerite naši radovednosti: česa ste najbolj veseli, kadar se spomnite na prehojeno pot in dosedanji razvoj Bele krajine v dveh desetletjih po osvoboditvi? Vesel sem vsakega uspeha, predvsem pa se veselim gospodarskih uspehov zadnjih let, saj kaže, da so naši ljudje dobili zaupanje vase in da se da s smotrnim delom in z večjim znanjem dobro zaslužiti in lepo živeti tudi v domačem kraii; Ugodna priložnost za kmetovalce Metliška zadruga si prizadeva, da bi na njenem območju kmetovalci sadili boljši krompir, zato je ponudila kmetovalcem za letošnjo spomladansko setev ugodno priložnost. Kmetom nudijo izbran semenski krompir sorte »igor« in »dobrin« pod pogojem, da jeseni vrnejo za kilogram semenskega krompirja 1.80 kg pridelka. Omenjeni vrsti krompirja pa prodajajo tudi po 90 din kilogram-Kljub ugodnim pogojem pa na metliškem področju ni večjega zanimanja za sorten krompir. Kmetovalci bi se morali zavedati, da krompir, ki so ga vajeni saditi, predvsem mer kur, jeseni ne bo šel v promet. Za slab krompir ni več kupcev, zato naj sebi pripišejo krivdo, če bo jesenski pridelek s(pet ostal v kleteh. meHiškistftednik Na CEJSTI 21. MAJA v Brežicah S KONFERENCE OBČINSKE ORGANIZACIJE SZDL V BREŽICAH Prebujena samoupravna zavest nalaga dolžnosti Občan bo sprejel le tisti ukrep, pri katerem je sam sodeloval — Privajati se moramo na to, da bodo medsebojni dogovori zamenjali marsikateri predpis - Dobra obveščenost ljudi je pogoj za uspešno razvijanje samoupravljanja — Za predsednika občinske organizacije SZDL je bil ponovno izvoljen Janez Pirnat — Konferenca je pozdravila v svoji sredi podpredsednika GO SZDL Slovenije Franca Kimovca, urednika DELA in kandidata za organiza-cijsko-politični zbor zvezne skupščine Franca Šetinca, člana GO SZDL Mira Gošnika, predstavnike JLA in druge goste V soboto, 1. aprila, je bila v Brežicah prva konferenca občinske organizacije SZDL. Udeleženci so si iz poročil in uvodnega referata predsednika Janeza Pirnata ustvarili pregled dveletnih prizadevanj članstva Socialistične zveze za uresničevanje načel gospodarske in družbene reforme. Povzemamo nekaj misli iz referata: Naši ljudje se zelo clobro zavedatjo pomena in daljno-sežnosti ukrepov, kd smo jih sprejeli in jih še sprejemamo. Opažamo, da moramo pri nadaljnih akci jah določno računati z željo in potrebo vsakega občana po soodločanju in pravočasnem seznanjanju z dogajanji. Na to doslej nismo vedno računali, čeprav smo bili v besedah pripravljeni. Prebujena samoupravna zavest občanov nalaga članstvu in organizaciji SZDL nove dolžnosti in zahteva, da smo olb vsaki akciji. ki jo želimo izpeljati, temeljiteje pripravljeni. To je tudi zagotovilo za uspeh. Prav zdaj imamo v občini primer, ko smo nujnost zibi ran j a samoprispevka za investicije v šolstvu preskromno utemeljila. To dokazujejo nekateri neuspešni zbori delovnih skupnosti, ki jih obrazložitve o neizbežnosti' take poti niso prepričale. Za delo v prihodnje je bo dober poduk. Treba bo misliti na to, da se bo naše življenje vedno bolj odvijalo na podlagi medsebojnih dogovorov večjega ali manjšega števila ljudi in da bo vedno manj predpisov, ki bi vsiljevali ukrepe. Nujno bo torej sodelovanje širokega kroga ljudi, zlasti članov Zveze komunistov, ki bodo z občutkom osebne odgovornosti sodelovali v takih akcijah. V utrjevanju in razvijanju neposredne demokracije sta nadalje za Socialistično zvezo izredno pomembna krajevna skupnost in razvijanje samoupravnih pravic občanov v njenih okvirih. Že mnogokrat smo slišali, da so zaživele, nismo pa jih pustili, da bi se razvile, ker za to niso imele dovolj denarja. Mačehovsko jim skupščina reže kruh, čeprav se vsak dinar pri njih podvoji ali potroji. V brežiški občini jih je 17, razpolagajo pa komaj s 26 milijoni S din. Okrog 10 milijonov Sdin zberejo sarme. Ne smemo pozabiti, da krajevne organizacije SZDL šele z razvojem krajevnih skupnosti dobivajo pravi značaj družb: no-politične organizacije s poglobljenim političnim delom. Tov. Pirnat je poudaril tudi skrb za mladino in opozoril na potrebo po novih odnosih med mladinskimi aktivi in vodstvi krajevnih organizacij SZDL. Nadalje je Gorice bizeljskih vinogradnikov so oživele. Sosed pomaga sosedu, dokler ni delo povsod opravljeno. Kopači pa so kljub težkemu delu dobre volje. (Foto: Peppey) NOVO V BREŽICAH • DRAMSKA SKUPINA kultur-no-prosvetnega društva BRATOV MILAVCEV se Je po uspešni premieri v Brežicah predstavila tudi v okoliških središčih. Za seboj tona gostovanja na Bizeljskem, v Dobovi in v Cerkljah. Gledalci so uprizoritev Bevkove drame KRIVDA povsod lepo sprejeli in bodo tudi v prihodnje veseli gostov iz Brežic. • DOKONČNO JE 2E SKLENJENO, da bo do dneva borca urejen spominski prostor poleg brežiškega gradu. Garaže, ki stoje tam, bodo morali prestaviti na primernejši kraj, saj zelo kazijo grajsko okolico in glavni dohod v mesto. • RESTAVRACIJO NA GRIČU bodo v kratkem povečali, ker v ocenil potek predvolilnih priprav in naštel naloge SZDL pri volitvah v skupščinske organe. Namenoma se je v referatu omejil na nekatere slabosti, manj pa je govoril o uspehih, da bi konferenca z večjo odgovornostjo usmerila nadaljnje delo organizacije. tako utesnjenih prostorih ne morejo več poslovati. Načrte imajo pripravljene že nekaj let, za gradnjo pa niso prišli na vrsto. Gostinski lokal bodo morali za mesec dni zapreti, četudi ao prvotno nameravali začasno streči goste v provizoriju. Ker bi bila tudi ta rešitev draga in nepraktična, so se raje odločili aa prvo možnost. • VSE ORGANIZACIJE IN DRUŠTVA bodo sodelovala pri pripravah na proslavo Kozjanskega odreda, ki bo 2. Jufllja v Brežicah. Skupina za sestavo programa se je 3. aprila zbrala na prvem sestanku. Dogovorila se je za osnutek poseka prireditev v prazničnih dneh. Sodelovale bodo vse kozjanske občine, štiri občine iz HfvaŠke in občana Velika Pla- Predsedniika so nato dopolnili še v razpravi, v kateri je sodeloval tudi poslanski kandidat za organizacijsko-poli-tačni zbor zvezne skupščine Prane Šetinc. Govoril je o pomenu pravočasne in pravilne obveščenosti, občanov, ki jiih s tem že lahko vključimo v dogajanje, še bolj bi morali znati uporabljati tisk, radio in druga dbčila, ki so nam dostopna. Komisija za sklepe je nakazala konferenci osnovna izhodišča za nadaljnje delo: med njimi je razvijanje skupščinskega sistema, poudarek večji vlogi krajevnih skupnosti, boljši odnos do šolstva, kulture in prosvete, pogumno zaposlovanje strokovnjakov v gospodarstvu in družbenih službah, izdelava delovnih metod v krajevnih odborih SZDL, večja pozornost obveščanja in kopica drugih nalog. / delabre z razsvetljavo. Občinska skupščina dela to v lastni režiji. Manjkajo še robniki. Cestno podjetje bo najprej stabiliziralo cesto čez nasip, nato pa nadaljevalo z asfaltiranjem. Na sliki: Franc Grubič in Ivan Novak med pogovorom. (Foto: J. Teppey) OBČNI ZBOR SINDIKATA DRUŽBENIH DEJAVNOSTI Zakaj taka poplava predpisov? »Cesti Pišece—Bizelj- sko bi lahko rekli kar avtomobilska cesta, ker vozovi le malo vozijo po njej,« se je te dni pošalil Rudi Verstovšek. Po poklicu je cestar in lepo skrbi za ta odsek. Želi si, da bi cesto še pred zimo zavarovali pred plazovi, ki vsako leto napravijo veliko škode. — (Foto: J. Teppey) Proračun v Brežicah sprejet ObS v Brežicah je 4. aprila na seji pretresala letošnje dohodke 'in izdatke občinskega proračuna, za katerega je pripravil predlog sveta za finance. Odborniki so zahtevali še vrsto dodatnih pojasnil, nakar so izglasovali odlok brez sprememb. Iz raaprav je bilo čutiti njihovo željo, da bi ObS kar najbolj gospodarno uporabljala proračunski diemar. Delegata sta 'Ludvik Metelko in Milko Vučanjk V sredo, 29. marca, so predstavniki sindikata industrije in rudarstva izvolili dva delegata za občni zbor republiškega odbora sindikata. Brežiško občino bosta zastopala Ludvik Metelko in Milko Vučajnk. Govorili so tudi o težavah na področju industrije, gozdarstva in obrti, predvsem o obratu JUTRANJKE, IMV, Tovarne pohištva in KGP Brežice. Sestanka se je udeležil tudi tajnik republiškega odbora sindikata za industrijo in rudarstvo — Stjepan šaubert. Obiski prosvetnih društev V zvezi s programom občinskega sveta ZKPO Brežice so posameaii člani njegovega predsedstva že začeli obiskovati prosvetna društva v občini. Takšnega razgovora so se v Skopicah udeležili vsi predstavniki krajevnih organizacij. Podobni razgovori so bili tudi v Globokem in Dobovi. V. P. 31. marca je občinski odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti v Brežicah polagal obračun dela za zadnji dve leti. Shodu je prisostvoval tudi tajnik republiškega odbora tov. Kastelic. Ivan Starman, predsednik občinskega odbora, je v referatu spregovoril o vilogi in dejavnosti nekaterih sindikalnih podružnic in služb, ki jih vključuje sindikat delavcev družbenih dejavnosti. Med drugim je v referatu ugotovil, da so osebni dohodki prosvetnih delavcev naraščali mnogo počasneje kot v dru- gih dejavnostih, kar je podkrepil tudi s točnimi podatki. Poseben del referata je posvetil sindikalnim podružnicam v zdravstvu, ki bi morale bolj redno spremljati gospodarjenje in biti bolje se-ananj<2ne z bodočim razvojem. Govoril je tudi o drugih nalogah sindikata, o ustanovitvi medobčinske podružnice Zdravniškega društva in o vse večji poplavi vsakovrstnih predpisov. Ko je govoril o podružnici Komunalnega zavoda za socialno zaivarovanje, je ugotovil, da smo vse pre- malo obveščeni o sprejemanju predpisov. Tov. Toplišek je govoril o težavah socialnega zavarovanja in zdravstvenega varstva ter o nasprotjih med obema organoma. Udeleženci so razpravljali tudi o odvečni administraciji in o potrebnih poenostavitvah, razmišljati pa bi bilo treba tudi o zmanjšanja števila rizičnih skupnosti. Na koncu so izvolili nov odbor občinskega sindikata delavcev družbenih dejavnosti, ki bo štel 11 članov; za predsednika so znova izbrali Ivana Starmana. Kandidati za občinsko skupščino KANDIDATURO ZA ODBORNIKE OBČINSKEGA ZBORA SO V BREŽIŠKI OBČINI PODPISALI TILE KANDIDATI: Ida Resnik, Marija Vogrinc, Elizabeta de Gleria, Anton B rude rman, Ivan Zor-čič, Ivan Hrastovšek, Franc Glogovšek, Slavko Gorišek, Anton Kostanjšek, Ivan Grm-šek, Ivan šuler, Prane Strgar,- Jože Ogorevc, Miha Var-lec, Vinko Jurkas, Vinko Cančae, Anton Jurkas, Prane Peterkovič, Prane Veble, Matija Urek, Anton Požar, Ivan Mihelin, Ivan Urek, Vlado Čurin, Stane Molan, Franc Pavlovič, Alojz Kodrič, Ivan Račečič, Zdravko Tomše, Jo- že Heimbring, Martin Galič, Alojz Novosel, Franc Komočar, Ivan Leskovec in Janez Vegelj. V prvi volilni enoti bodo morali kandidacijski zbor ponovno sklicati, ker sta kandidata Dušan Leber in prof. Marjan Gregorič odklonila kandidaturo. V ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI KANDIDIRAJO: Anton Kržan, Drago Novosele, Andrija Kovačič, Gabro Klarič, Slavica Prah, Bogo Brložnik, Anton škoflanc, Jože Trampuš, Franc Peterkovič, Edi Verstovšek, Anton Vogrinc, Martin Gorišek, Miha Savnik, Anton Petrič, Ludvik Jurman, Vinko Božiček, inž. Vlado Jenko, Boris Pav-lenč, Jože Volk, Jože Verstovšek, Franc Urek, Franc Ptremelč, Ivan Malus, Ivan Cizelj, Stanko Podgoršek, Anica Kežman, Jože Žabkar, Antonija Urek, Milica Ribič, Jelka Nenezič in Ivan Rito-nja. V nedeljo bodo podelili domicil V nedeljo ob 9. uri bodo na seji ObS sprejeli odlok o podelitvi domicila Kozjanskemu odredu. KONCERT V ARTIČAH. V nedeljo, 2. aprila, so pred polno dvorano prosvetnega doma nastopili trije pevski zbori: otroški, pionirsko-mladinski in moški. Vse tri zbore je dirigiral ravnatelj osnovne šole tov. Miha Haler. Občinstvo je z navdušenim ploskanjem nagradilo zbore in dirigenta. Letos bodo nastopili spet ob praz novanju občinskega praznika v obnovljenem prosvetnem domu (Foto: Martin Zupančič, Artiče) STlilZ m KE OBCN& S SEJE DRUŽBENO POLITIČNEGA ZBORA V KRŠKEM j, kje bi vzel, kam bi del? Proračun za letos je sprejet — Na seji so zahtevali vrsto popravkov . Občinskemu skladu za šolstvo so naknadno dodali še 135.000 Ndin Letos bo sklad razpolagal s 4,126.000 Ndin, lani pa je imel na voljo 3,676.400 Ndin Skupni dohodki proračuna in skladov se v krški občini povečujejo za 4 odst. — Proračunski razpravi je prisostvoval tudi poslanec republiškega zbora dr. Jože Brilej Tako dolge in bume seje, kot je bila ob sprejemanju proračuna danes teden, odborniki občinske skupščine v Krškem najbrž ne pomnijo. Dan se je že umikal večeru, ko so se končno le odločili za glasovanje. Sprejeli ^so precej popravkov, da so vsaj približno zadovoljili tiste, ki jim proračun reže kruh . Najbolj nezadovoljni so prišli na sejo prosvetni delavci. V njihovem imenu in v imenu občinske konference SZDL je prebral predlog za spremembe v korist občinskega sklada za osnovno šolstvo Ciril Plut. Dr. Lenardič je utemeljeval potrebe za zdravstveno varstvo, sodnik Pibernik pa se je zavzemal za večji delež sodstvu, ker se obseg dela povečuje. Potrebe šolstva so zagovarjali še nekateri prosvetni delavci. Vse njihove razprave bi lahko strnili v ugotovitev, da družba premalo daje za šole. O obveznostih drugostopenjskega šolstva je govoril Lojze Stih. Obrazložil je položaj srednje šole v Krškem in s tem v zvezi opozoril na možnost, da bo šola spričo slabe opremljenosti celo ukinjena. Poudaril je, da so delovne organizacije pri podpisovanju pogodb za prispevek t medobčinski sklad za šolstvo druge stopnje v Celju preveč ravnodušne in da se odločajo za zelo majhne vsote. Odbornikom je nato tovariš štih še povedal, da obiskuje tehniško srednjo šolo 524 dijakov, poklicno šolo za kovinarje pa 172 učencev. NajveC jih je doma iz Posavja, zato pričakuje šola od zaposlenih s tega območja več podpore in razumevanja. Pripombe na proračun so bile samo nadaljevanje predhodnih razprav pri sestavljanju predvidenih dohodkov in izdatkov, ki jih letos zlepa niso mogli uskladiti. Pri obli-likovanju zadnjega predloga za sejo skupščine je svet za finance povabil zraven predsednike drugih svetov, da so še enkrat povedali svoje mnenje. Od vsega začetka so sodelovali v proračunskih razpravah tudi predstavniki družbeno-političnih organizacij, kljub temu pa je bilo na seji skupščine slišati očitke, da je vplival na sestavljanje, še preozek krog ljudi. Odborniki so pred sprejemam temeljito prerešetali izdatke in se kritično ustavili tudi pri planiranju dohodkov. Tov. Komočar je opozoril, da je napoved za 12-odstotno povečanje osebnih neto dohodkov nekoliko preveč optimistična, saj presega republiška predvidevanja kar za 2 odstotka. Letošnja proračunska vsota je po predlogu sveta za finance za 8.32 odstotka večja od lanske porabe. Skupni dohodki proračuna in skladov se povečujejo za 4 odstotke in znašajo 16,887.234 Ndin. ZAOSTANKE DAVKA ČIMPREJ IZTERJATI! Skupščina je na seji imenovala komisijo in jo pooblastila za pripravo novega pred-dloga, ki naj bi upošteval izrečene pripombe oziroma zahteve po spremembi nekaterih postavk. Komisija je temeljito pretresla vse dohodke in izdatke ter dodala šostvu 140.000 Ndin. Drugim je seveda morala odvzemati. Predvidela pa je tudi povečanje proračunskih dohodkov. Med drugim je skupščina na predlog komisije sklenila, da je treba čimprej izterjati zaostanke davka iz kmetijstva. Pri glasovanju so šolstvu prisodili 135.000 Ndin, mr '"'še vsote pa so dodali še sodišču, borcem, državni upravi in SZDL. Sklad za šolstvo v občini bo letos razpolagal s 4,126.000 Ndin, lani pa je imel na voljo 3,676.400 Ndin. Tov. Ravbar je opozoril na morebitne rezerve v upravi in primerjal število zaposlenih s sosednjo sevniško občino, ki posluje s precej manjšim številom ljudi. "Nasploh so odborniki začeli obračati vsak dinar tako, kot mislijo, da je lahko najbolj koristen. Na dnevnem redu seje je biila še obravnava poročila o delu skupščine v minulih dveh letih, ob čemer pa se razprava ni razživela. Več zanimanja je bilo za analizo gospodarskega razvoja občine v letu 1966 in ocena letošnjih možnosti. Gradivo, ki so ga prejeli odborniki, je dopolnil še predsednik skupščine Anton Javorič. Edo Komočar je seznanil skupščino s stališči plenuma občinskega sindikalnega sveta do teh vprašanj. ZA GOSPODARSTVO NI OZKIH MEJA Poslanec dr. Jože Brilej je dal razpravi večje razsežnosti, ker ga niso omejevali krajevni pogledi na gospodarska dogajanja. Opozoril je na potrebo po večji povezavi z gospodarskimi organizaci- jami Slovenije, Jugoslavije in drugih dežel. Predvsem pa je priporočiti čimprejšnjo proučitev perspektivnega razvoja občine. Program tega razvoja naj bi vseboval vrstni red dejavnosti, ki jim bodo v občini dajali prednost in s spodbudnimi ukrepi pospeševali njihov razvoj. Omenil je združevanje sredstev, ki lahko prinese več koristi, kot če gospodari vsak zase, zaprt v ozke meje delovne organizacije ali občine. Nakazal je še več poti za gospodarski napredek in udeleženci so z odobravanjem sprejeli izrečene misli. Dr. Brilej je razen tega dejal. da je vesel razgibane proračunske razprave, ki ji je prisostvoval. Povedala mu je veliko več, kot bi lahko zvedel o občini na raznih drugih sestankih. ____ J. TEPPEY Vabilo na akademski ples Posavski študenti vabijo na AKADEMSKI PLES Z BRU-COVANJEM v Turist hotelu SREMIČ v Krškem. Prireditev bo v soboto, 8. aprila, zvečer. Za obisk plesa se študenti še posebej priporočajo Krčanom. Prireditelji obljubljajo prijeten večer, na katerem ne bo manjkalo dobre volje. Sredi Krškega postavljajo kiosk za slaščičarno. Odprl jo bo slaščičar z Vidma. (Foto: J. Teppey) Delovna akcija za zgled! 2e več tisoč ur prostovoljnega dela so prebivalci Brezja, Vrhov in Kališovca vložili pri gradnji ceste, ki bo peljala skazi njihove vasi iz Gornjega Leskovca od Senovega. Cesto so začeli graditi že pred petimi leti, letos pa bo dograjena, saj je manjka le še dober kilometer. Za gradnjo ceste je bilo porabljenih le malo sredstev, ki jih je dala občinska skupščina za popravilo vaških poti, saj so vsa dela opravili vaščani prostovoljno. S prostovoljnim delam bodo nadaljevali, brž ko bodo dobili potreben material. Vaščani Vrhov, ki so precej odmaknjeni od Brezja, si žele prometne zveze z drugimi kraji, zato ne varčujejo s svojimi silami, ker jim bo nova prometna žila precej olajšala življenjske razmere. Delo vseh občanov, ki grade cesto, bd moralo služiti za zgled prebivalcem ostalih krajev, ki so še na pol odrezani od sveta. Posebej je treba pohvaliti pokojnega Vidka škobemeta, ki ima največ zaslug za gradnjo nove ceste. V kmetijski proizvodnji so še ogromne rezerve (Nadaljevanje s 1. str.) umetnih gnojil na hektar, družbena posestva pa 643 kg na hektar. Tovariš Avbelj je nato govoril o cenah kmetijskih pridelkov in dejal, da so se od leta 1950 do danes povečale za dvainpolkrat, škarje pri tem pa so še vedno odprte: cene kmetijskih pridelkov včasih še vedno niso ugodne za nadaljnji razvoj kmetijske proizvodnje. Praksa sama kaže, kje moramo biti prožni pri cenah, da bo promet s CELJANI SĆPET V KOSTANJEVICI V soboto, 15. aprila ob 20. uri, bodo v domu kulture v Kostanjevici spet gostovali člani Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja s slovito Benaventejevo dramo »LA MALQUERIDA«c (Grešno ljubljena). Delo je režiral DINO RADOJEVIČ, nasto pa pa ves ansambel Celjskega gledališča. Glavno vlogo je oblikovala znana prvaki n ja Slovenskega ljudskega gledališča MARIJA GORŠICEVA, za katero pravijo, da je to njena življenjska vloga. Premiera tega dela je bila v Celju 20. januarja 196 < in je pri občinstvu naletela na izreden odmev. Ker bi tudi to pot radi napolnili našo gledališko dvorano do zadnjega kotička, sprejemamo rezervacije iz drugih krajev po telefonu (Kostanjevica, tel. št. 19), in to do četrtka, 13. aprila. Potem bodo vstop nice v redni predprodaji v kostanjeviški trafiki. Mladini do 16. leta obisk prireditve ni dovoljen. ' . N:‘ toeden g'edaliŠki VCČer vljUdn° VabUno rokah teh morilskih hudičev žrtvovani; odtrgali so jim glave in vrgili telo in glavo prek obzidja. Čeprav so bili tisti, ki so se branili, zdaj vsi pobiti, pa s tem še ni bilo konca njihove okrutnosti; tako sta morala postati žrtev teh razdivjanih ljudi še mladoletna sinka gospoda Baltazarja Mindorfa. Ko so otroka zadavili, je prišla na vrsto tudi njuna mati Marta, rojena Phaffoit-scher, ki so jo do golega slekli in jo skozi grajska vrata vrgli kakor ovco med leve v odprte morilske kremplje krvi željnih kmetov; ti so ji tudi žalostno zlomili vrat. 2i/va je ostala samo še čisto majhna hči, ki pa bi tudi ne bila ušla suniti, ko bi je njena strežnica, neka sta- ra ženica, ne odnesla kot plen. Leta 1602 je zopet vzklilo seme upora; da bi ga zadušil in uničil, je gospod Karl pl. Jurič, zakupnik gradu in gospostva Mehovo, nahujskal Uskoke na me-hovske upornike. Uporniki pa so se močno branili in naščuvali celo svoje žene, da so se z burklami in drugim orodjem lotile Uskokov. Pri tem spopadu so ustrelili nekega kmeta in staro ženico, majhnega obroka pa so pohodili konji. Najslabše pa se je godilo Uskokom, sa jih je od sto komaj deset odneslo zdravo kožo. Sin mehovskega sodnika je tudi ustrelil nekega Uskoka, ki mu je v zasramovanje kazal zadnjo plat. Mehovski grad, ki je danes razvalina, je stal severno od vasi Podgrad, 11 km od Novega mesta, na hribu nad cesto Novo mesbo—Karlovac. Dva izmed tistih, ki Dana Dolinšek, gospodinja iz SevnLce. je ena izmed dveh odbornic občanskega zbora skupščine. Ker bo po aprilskih volitvah zapustila vrste odbonrkov, smo jo vprašali, kaj misli o delu in vlogi skupščine pri reševanju vprašanj, . ki zadevajo sleherno družino. — Vrsto let že prisostvujemo seiaim sevniške občanske skupščine, vendar moramo reči. da je na njih kaj redko DANA DOLINŠEK slišati ženski glas. Se ni bati, da bodo možje obšli vprašanja, ki zadevajo težave zaposlenih mater? — Kaj, ko pa nas je tako malo! V vsej skupščini nas je sedem, nalog in težav pa tolifeo. Zase odkrito pr-znam, da se na širše gospodarstvo ne spoznam kaj več, saj živim za dom in gospodinjstvo, vem pa toliko bolj za drobne nevšečnosti, s katerimi se srečuje naš človek in ki zelo vplivajo na njegovo razpoloženje. V skupščini sem bala kar znana po tem, da se rada spotaknem ob trgovine in mesnice, kjer sem pogosto videla pomanjkljivosti, ki bi jih z malo dobre voije lahko odpravili. Nekateri so bili včasih zaradi tega prav hudi name. — Za katere zadeve naj bi po vašem še posebej skrbela občinska skupšččna? — Gospodinja in mati sem, zato bo mogoče moj odgovor preveč enostranski, pa vendar: odločno več bo treba pomagati zaposleni materi, sicer bo imelo vse to kaj slabe po- ■ sledice pri vzgoji mladine. Mislim tudd. da bo treba mladim, Id prihajajo iz šol, poiskati zaposlitev, ker bo drugače narobe. — Kateri pojavi vas prt diružbeno-poJdtičnem delovanju v okolju, v katerem živite, zaskrbljujejo? — Povsod, kjer se sestajamo, se gledamo vedno isti. Mladih pa manjka. Pri tem mislim predvsem dekleta in žene, kri mnoge v konfekcijski industriji služijo vsakdanji kruh. Ne vem. če bomo stvari dobro urejevali brez njihovega sodelovanja in njihovega glasu. Všeč mi ni tudi to, da nekateri vsevprek kritizirajo, na javnih shodih pa jih sploh ni blčzu. Ivana Murna, ki ga na Mal-kovcu in v okolici poznajo pod imenom 2an, nismo do bili doma. Sel je po opravkih v Sevnico. »Samo, da bi to že enkrat minilo, nikoli ga ni doma,« je potarnala njegova žena. ko smo malo počakali. da je vlak prisopihal skozi tiste predore na postajo v Tržišče in se je tovariš Murn vrnil. — Predsednik krajevne skupnosti ste, kako naj bi te delovale v sodelovanju s skupščino? — Prepričan sena, da za nar še razmere ni koristnejše oblike združevanja naših sil in interesov, kot je krajevna skupnost, pa ne zato, ker sem slučajno jaz predsednik, kaT niti ni tako važno. Samo krajevne skupnosti so sposobne delati čudeže: z malo denarja veliko narediti. Njim se je treba zahvaliti, da je pri nas že k vsaki vasi mogoče priti z avtomobilom, da ima že veliko naselij tekočo vodo. da je izredno redka hiša. kjer IVAN MURN se še ne sveti električna luč. — Mislite, da so volivci zadovoljni z vašim delovanjem v skupščini? — Zelo mi je težko, če se na spodbudo občanov za nekaj dogovorimo, pa se ne uresniči. V takem primeru se ljudem zameriš in se kasneje kaj težko odkupiš ta to. Odbornik mora imeti predvsem primemo velfko območje, da dobro pozna volivce in njihove želje. — Kaj je po vašem mnenju zadnja leta najbolj razburilo volivce na vašem območju? — Likvidacija naiše zadruge, kg je bila po vojni osno- KRATKE Z VSEH STRANI ■ KOMPOLJE: ZA POMOČ PROSIJO. Krajevni odbor SZDL Kompolje je 31. marca zaprosil občinski odbor, da bi mu pomagal dobiti občinsko denarno pomoć za dograditev ceste proti Mrtovcem. Potrebujejo še Četrt milijona Sdin, prebivalci pa so že sami opravili dela v vrednosti 392.000 Sdin. Cesto bi razen t>mkajšnjih vaščanov potrebovalo tudi gozdno podjetje za irvoz lesa. ■ JABLANCA: HOČEJO DIMNIKA KJ K IZ KADEČ. Na javnem shodu na Jablanici 29. marca so udeleženci med drugim zahtevali, naj bi tamkajšnje vasi spadale v radeški dimnikarski okoliš. Kot vzrok za to so navedli neredno opravljanje uslug dimnikarjev iz Sevnice in so zatrjevali, da je Jablanico, Okič in Novi grad obiskal dimnikar le dvakrat v dveh letih. ■ SE VEDNO BREZ LUCI. Kljub tolikokratnim opominom prebivalcem, ki uporabljajo za prehod čez Savo sevniški železniški most, tamkajžnjl prehod za pešce Se vedno ni razsvetljen. Prizadeti pogrevajo to znova in znova, vendar njihovi želji nihče ne ustre?e ■ ZABAVNI VEČER. Sevniški mladinski aktiv je priredil v čast dneva mladinskih delovnih brigad 1. aprila Veseli večer, na katerem so nastopale skupine izvajalcev narodnih in zabavnih pesmi iz Sevnice in okolice. ■ OBČNI ZBOR PD LISCA. V nedeljo, 2. aprila, je bil napovedan občni zbor planinskega društva Lisca. Člani naj bi se zbrali v domu na Lisci, v primeru slabega vremena pa Je bil zbor predviden za torek. ■ BOSTANJ: RIBE 2E LOVIJO. Pantiči iz Bo&tanje se radi pohvalijo, da je letos precej la£je priti do rib, ki so se pred kratkim začele drstiti v strugi Mirne pri boštanjskem mostu. Pravijo, da ribiči sicer drstišče čuvajo, vendar jim ne morejo biti kos. Ce lahko verjamemo mladim nadobudnežem, ki pri izjavah seveda niso vedeli, kdo se zanima za divji lov drstečih se rib, moramo povedati, da njihov lov ni bil slab. Eden Je zatrjeval, da jih Je pred zadnjim deževjem samo en večer ujel trideset, drugi pa 19. Rib niso sami pojedli, marveč so Jih prodajali po hišah. vana z našo pomočjo Nič ne rečem večje kmetijske organizacije so močnejše, vendtjr je treba pri tem gledati tudi na medsebojen stik z zadr iž-n;ki. Sevniškega kamb;nata ne morem grajati ne hvaliti, vem pa. da ima sam dostt težav in ne more kaj dosti m -sliti na pomoč kmetovalcem. Tu je potreben medsebojen stik sc de’ovanje in zaupanje. Sam sem vzel lani od kombinata v rejo teleta; ne rečem, da se mi ni izplačalo. Menim, da bi marali biti 'medsebojni računi pri kooperaciji predvsem čisti in pošteni za oba partnerja M. L. Matični urad Tržišče V ma>rcu so rodile: Ivana Šinkovec iz Telčic — dečka in Ana Kopar iz Polja — dečka llmrli so: Urška Pungrčar iz Pavje vasi — 86 let; Janez Urajnar, kmet iz Skovca — 76 let in Tomaž Si-pelj, otrok iz J apr jeka — 2 meseca^ ■<< . v.; x- X* M z'&i* ^ '• * ^ H z? '*?•. 'j?** 31 m "7 &$§: "J ^ v *v= jiJHSBI HIT ■ I Oistno podjetje iz Novega mesta je obljubilo, da bo do 31. marca popravilo sevni-ški most čez Savo. Ko smo se ta dan peljali čezenj, je bilo delo res že pri kraju. Most bo solidno popravljen, saj bo dovoljeval prevoz trikrat večjih tovorov kot \ sedaj (Foto: M. Vesel) Premalo uslužnostne obrti Kandidat za zveznega poslanca tov. Viktor Avbelj je imel v Sevnici na nedavnem zboru obrtnikov razgovor o problematiki obrtništva v sevniški občini - Iz razgovora povzemamo najvažnejše ugotovitve Okorela davčna politika do obrtništva je imela tako kot v drugih družbeno-političnih skupnostih tudi v sevniški občini slabe posledice. Ugotovljeno je, da je bilo pri vsem tem prizadeto predvsem malo, uslužnostno obrtništvo. ki ga družbena obrt ni mogla dovolj hitro nado mostiti. Zato smo morali spremeniti to prakso in bolj podpirati razvoj zasebnega obrtnika, ki tako kot zasebni kmet ali kak drug poklic ži- vi od dela svojih rok. Podatki o obrti zadnja leta kažejo, da se je obrtna dejavnost povečala zlasti na račun proizvodne obrti, medtem ko je uslužnostna '"rt še vedno zaostajala za potrebami. Tako je družbeni sektor obrtništva, kamor spadajo izmed večjih obrtnih pod jeti i Jutranjka, Mizarska zadruga, Kovinsko podjetje, Komunalno obrtno podjetje in Stanovanjsko komunalno podjetje, imel lani za tretjino večjo proizvodnjo, vendar je to povečanje šlo predvsem na račun proizvodne obrti omenjenih podjetij. Po mnenju nekaterih bi kazalo občinska sredstva, zbrana od obrti, namensko usmerjati za pospeševanje uslužnostne obrti. Prožnejše in kratkotrajnej-še obravnavanje zahtevkov za opravljanje obrtne dejavnosti v občini je povzročilo, da je trenutno v občini že dovolj avtoprevoznikov, gostincev in obrtnikov, ki izdelujejo izdelke serijsko ali po, naročilu, manjka avtomehani- kov in še cela vrsta drugih obrtnikov, ki bi zadovoljevali potrebo po vse večjih obrtnih zaslugah. V občini je 21 avtoprevoznikov, od ‘e^a že letos 4 novi, ki plačujejo občinskemu proračunu skup no Okoli 12 milijonov d ja-tev na leto. posamezniki pa v letnem razponu od 60 tisočakov do 2,3 milijona Sdin. Zasebnih gostilničarjev je 31, imajo pa od 200 tisočakov do 3 milijone Sdin letnih davčnih obveznosti Lani je bilo v občini 183 zasebnih obrtnikov in gostilničarjev, ki so skupno prispevali v občinski proračun 62 milijonov, kar pomeni, da je Obrtništvo pomemben vir proračunskih sredstev. V marcu je bilo v sevniški občini že 206 nosil- cev obrtne dejavnosti. Zaskrbljujoče pa je, da se število vajencev ne povečuje, marveč celo znižuje. Delovne organizacije in zasebni obrtnika jih odklanjajo, češ da jim morajo dajati prevelike nagrade, da prebijejo prema- lo časa v delavnici pri praktičnem delu in da jim po potoku roka ne morejo zagotoviti zaposlitve. Ker brez usposobljenih vajencev ne bo sposobnih obrtnikov, bo treba pri tam nekaj spremeniti; podatki o strokovni usposobljenosti za gostilničarje na primer kažejo, da ima le manjši del predpisano izobrazbo, vsi skupaj pa nimajo v ufleu niti enega vajenca. M. L. V Tržišču nimajo simazina Bliža se čas, ko se bo treba spoprijeti z nadležnim plevelom, vendar pravijo kmetovalci na področju Tržišča, da nekaterih zaščitnih sredstev ni mogoče kupiti. Med njimi je tudi simazin, ki ga uporabljajo za zatiranje plevela v koruzi, sadovnjakih in vinogradih. Kmetje obsojajo oskrbovalce, češ da ne preskrbijo pravočasno zaščitnih sredstev, saj polje in vinograd ne povprašujeta za vzroki, marveč zahtevata vso uporabo teh pripravkov o pravem času Matični urad Šentjanž V prvem tromesečju letošnjega leta je bilo na območju matičnega urada Šentjanž rojenih 6 otrok: trije dečki in tri deklice. Umrli so: Jožef Kraljič — 77 let, Marija Zebljič - 78 let, Alojzija Lju-bešek — 70 let, Antonija Logar — 59 let, Prane Erman — 85 let, Frančiška Podpadec — 74 let. Kandidati za odbornike obč. zbora Bred kratkim so bili v sev-niški občini končani kandida-cdjski zbori, na katerih so v volilnih enotah izbrali naslednje kandidate za volilne liste volitev v občinski zbor Blanca: Alojz Urh in Niko Mam; Gabrijele: Jože Jerman, Darko Sfcanoar in Jože Cimerman; Kompolje: Albert Felicijan, Marjan Rešeta; Tržišče: Milan Borštnar in Janez Zorc; Poklek: Vinko Urbančič in Danijel Medvešček; S SEJE OBČINSKE GASILSKE ZVEZE Ukinjeni preventivni skladi SftVNISKIJVESTNlK Sevniški gasilci so imeli 29. marca zaključno sejo občinske ga silake zveze, na kuteri so obravnavali predvsem spremembe, ki jih je povzročila ukinitev preventivnih skladov. Ukinitev bo povzročila precejšnje spremembe tudi pri zavarovalnih premijah, prostovoljna gasilska društva pa si bodo morala drugje poiskati dotacije, kar velja zlasti za društva v industrijskih centrih. Na seji, ki ji je prisostvoval tu. di predsednik ObS Sevnica, je predsednik zveze Jože Smodej po ročal o delu v letu 1966. Gasilci »o dosegli največ uspehov zlasti v sodelovanju z gasilsko zvezo v Krškem. Na seji so pohvalili PGD Breg, ki je lani postavilo * svojem kraju nov gasilski dom. Na seji so sklenili, da bo zaradi bližnjih volitev občni zbor ga silske zveze 29. aprila. Predtcm bodo preizkusili nove Tomosove brizgalne, ki jih bodo nato razdelili zlasti društvom v oddaljenejših naseljih. Ob koncu je referent m mlad; n ce spregovoril o vključevanju mladine med gasilce. Pohvalil je mla. de gasilce v Tržišču, kjer so se na pobudo upravitelja Sole tov. Fugine v precejšnjem številu vključili v akcijo gasilske zveze. S. Sk. Prijeten večer v Loki PD Primož Trubar je v soboto, 11. marca, pripravilo v loškem prosvetnem domu prireditev v počasUtev slovenskega kulturnega praznika in dneva žena. Sodelovali so dijaki, študentje in loški moški oktet. Kot gost je sodelovala pianistka Maksa, ld je nekdaj službovala v Loki. Občinstvo je bilo prijetno presenečeno nad nastopom mladine. Vsi so si želeli, da bi v Loki organizirali še kakšno podobno prireditev. Čudno je, da dvorana ni bila polna, saj takih prireditev v Loki ni veliko. Matični urad Studenec V marcu so v domu počitka na Impol jel umrli: Alojz Knafel, 77 let; Rozalija Fongrac, 74 !et; Mihael Jenčič, 85 let; Ana Rupar, gospodinja iz Studenca, 73 let. Razbor: Jože Imiperl in Karel Kosem; Bučka: Jože Bukovic; Zabukovje: Jože Spec in Franc Božič; Krmelj: Vlado Senčar; Sevnica: v Šmarju Karel Kolman in Prane Drobne, na Trgu svobode Franc Ogoredc, v Kolodvorski ulici Marija Pobočin in Anica Požeg; Lončarjev dol: Miha Kozmus in Berta Piltaver; Radna: Pepca Malešič; Spet prevelika obremenitev ceste Cestna baza v Sevnici je te dni dobila dovolj gramoza za posipanje cest, tako da so uredili tudi cesto Loka- Breg-Sevnica. Pri tem so nastale druge težave; ker je ta cesta bolje oskrbovana kot ona na desnem bregu Save, vozi po njej vse več avtomobilov in tudi tovornjakov. Ti pa pomenijo za cesto preveliko obremenitev, zato ni čuda, da zlasti na ovinkih na cesti nastajajo globoki jarki, ki so za kolesarje, mopediste in motoriste lahko usodni. Cesto bi bilo torej nujno potrebno popraviti ne s posipanjem gramoza, ampak z izravnavo cestišča, zlasti na ovinkih. To bi bilo res povezano z malo večjimi stroški, vendar bi cestna baza potem prihranila precej gramoza. Cesto na desnem bregu Save so tako že večkrat popravili. Drožanje: Franc Zupan in Matija Kozinc. »LISCA« je že podpisala pogodbo V zadnji številki našega lista smo zapisali, da je med podjetji, ki še niso podpisala pogodbe z občinsko skupščino o prispevku za šolstvo, tudi konfekcija LISCA. V podjetju so bili zaradi tega kar malo užaljeni, češ da formalne pogodbe do takrat resda niso podpisali,1 dali pa so moško besedo, da jo bodo. Med tem časom so pogodbo, po kateri bodo prispevali okoli 12 milijonov Sdin, že podpisali. Kot smo obveščeni, je to naredilo še tudi nekaj drugi delovnih organizacij. Kopališče vsaj v turističnem letu Sevnica nima javnega kopališča, kamor bi se v vročih poletnih dneh hodili hladit tamkajšnji prebivalci. 2e več let o tem razpravljajo, vendar ne pride dlje od tega. Lani je bil narejen načrt za ureditev kopališča na Mimi pri Bošta-nju, vendar je za uresničitev zmanjkalo denarja. Ko so se prejšnji teden sešli predstavniki občinske skupščine. krajevne skupnosti, turističnega društva in komunalnega podjetja, so sklenili, da je treba ukreniti vse potrebno, da bi Sevnica dobila kopališče v letošnjem mednarodnem letu turizma. V ta namen je potrebno pregledati tudi bazen pri KOPITARNI, ki bi ga po njihovem mnenju lahko usposobili za kopanje. The Youth Club of Warwickshire bo v Trebnjem prihodnje leto N gradil otroški vrtec Prejšnji teden je bil podpisan sporazum, po katerem bo mladinska dobrodelna organizacija iz Anglije prihodnje leto v juniju in juliju postaivila v Trebnjem montažno stavbo, namenjeno otroškemu varstvu. Presenečenje, radost in hvaležnost hkrati so prevevali obraze udeležencev posebnega posveta v Trebnjem, ko sta dva mlada Angleža, 29-letni socialni delavec Ge-off Doman in 22-letni rudarski tehnik John Layland iz Bedwortha, razlagala načrt, rojen v njuni glavi, po katerem bosta s skupino okoli sto svojih privržencev mladih angleških zanesenjakov, zbranih v klubu The jouth club of Warwickshire zbrala denar za postavitev montažne 7 krat 14 velike stavbe, namenjene otroškemu vrtcu. Ljudje tega načrta kar niso mogli razumeti, in slišati je bilo vprašanje, če bo treba kasneje kaj plačati. Na vprašanje je odgovorila predstavnica glavnega odbora Rdečega križa Slovenije, ki je po- sredoval ponudbo mladih Angležev: »Vse podrobnosti so določene s pogodbo. Za vaše razmere je njihova ponudba vsekakor nepojmljiva. Kot so nekaterim mladim ideal dolgi lasje ali moda, drugim pa je spet kraja avtomobilov največje junaštvo, tako si je ta skupina, ki jo je osnoval g. Doman izbrala za cilj po svojih močeh in znanju pomagati človeštvu. Vstal je vodja kluba g. Geoff Doman, tipičen, prijazen Anglež, bledega obraza in govoril, inž. Mlakar pa je njegove besede posredoval poslušalcem: »Da ne bi kdo dvomil o naših namerah in uresničitvi načrta, je treba povedati nekaj besed. Midva s kolegom sva pripotovala v Jugoslavijo na lastne stroške. Lani smo se lotili podob- ne akcije v Italiji. Danes stoji v Meani pri Torinu lepo letovišče za otroke. Tam bodo lahko letovali tudi slovenski otroci, najboljši pripradniki podmladka Rdečega križa, ki jih bo izbral glavni odbor RK. Denar za vaš vrtec bomo zibraJi v nabiralni akciji. Ena od njih bo tudi prodaja čestitk z motivi, ki so jih narisali vaši otroci z šole in otroškega vrtca. Preslikala sva slike vašega slikarja-naivca tav.Magyara s Čateža, prodali pa bomo tudi dve njegovi originalni deli. Naš klub si služi denar s komunalnimi uslugami, premoremo pa tudi lastno avtomobilsko pralnico. Prihodnje leto bo vaš kraj obiskalo okoli 25 članov našega kluba, ki bodo postavlja- li montažno zgradbo.« Prvi dogovor je sklenjen. Montažno stavbo bodo pripeljali iz Anglije, občina pa bo zagotovila gradivo za temelje in ureditev okolice. Za časa bivanja članov kluba v Trebnjem bo zagotovila tudi uporabo šolske kuhinje in prostor za bivanje. Osnutek načrta bo naredil novomeški arhitekt tov. Lapajne, podrobneje pa bodo stavbo načrtovali v Angliji. Ni potrebno poudarjati, da so se tudi trebanjski mladinci ponudili, da bi sodelovali pri gradnji. Ko smo se od obeh mladih zanesnjakov poslavljali, smo vsi čutili eno: kako je svet majhen, kako ljudi in narode družijo isti cilji, kako velika je ideja humanizma, medsebojne pomoči in sožitja, tako velika, da so vse druge razlike med gairodi in državami v teh iskrenih akcijah nepomembne. tfse več takih ljudi bo potreboval jutrišnji svet in zagotovo bo lepši, srečnejši. M. LEGAN Vodja kluba g.v Geoff Dornan in njegov sodelavec g. John Layland si z zanimanjem ogledujeta zadnjo številko našega tednika. Na sliki so z leve proti desni: inž. Damjan Mlakar, ki je pogovore prevajal, Tone Sever, načelnik za družbene službe, g. John Layland, g. Geoff Dornan in podpredsednik občinske skupščine Janez Mihevc (Foto: V. Juvane) Mladina potrebuje svoje prostore Komisija je predlagala spremembe Poostren je kriterij «a prejemanje priznavalnine, kmetom borcem pa bodo odpisali nekaj več prispevka od dohodka iz kmetijstva, kot je bilo prvotno predvideno Komisija za zadeve invalidov in borcev NOV v Trebnjem je predložila občinski skupščini delno spremembo odloka o prispevkih in davkih občanov in dopolnitev odloka o priznavalninah. Skupščina je te spremembe na zadnji seji tudi potrdila. Po novem ne bodo upravičeni dobivati priznavalnino tisti upravičenci. M so mlajši od 55 let za moške in 50 let za ženske, še za delo sposobni, čeprav bodo izkazali nižji dohodek od 20.000 Sdin na V nedeljo volitve poslancev Odborniki trebanjske občinske skupščine bodo v nedeljo, 9. aprila, ob 9. uri na 29. redni seji volili poslance v gospodarski in prosvetno-kul-tumi zbor republiške skupščine. Medtem ko je predlagan za prosvetno-kultumi zbor en sam kandidat — Vilko Videčnik iz Mokronoga, sta za gospodarski zbor dva kandidata: Janez Mihevc, podpredsednik občinske skupščine, in Franjo Bulc, direktor tovarne EMI z Mirne. Ob 10. uri bo 30. redna seja Nadaljevanje regulacije Prejšnji teden so strokovnjaki Splošne vodne skupnosti Dolenjske zabili prve količke za letošnja dela pri regulaciji Mirne. Strugo bodo preurejevali od Doba navzgor tako daleč, kolikor bo dovoljeval za to namenjrni denar. skupščine, na kateri bodo razpravljali o delitvi denarja krajevnim skupnostim, o ukrepih v mednarodnem letu turizma ter o organizaciji in delovanju službe za reševanje v primeru elementarnih nezgod. Razpravljali bodo tudi o nameravani priključitvi otroških vrtcev k osnovnim šolam v Trebnjem in Mokronogu. 20 milijonov za novo šolo na Mirni Republiški šolski sklad je nedolgo tega odobril za letos 20 milijonov S din posojila za gradnjo nove šole na Mir ni. S tem, ko je bila mirenski šoli dana prednost tudi pri republiških sredstvih, si občina lahko tudi v bodoče od republike obeta denarno pomoč. Ce bo šlo vse dobro po načrtih, bo kraj kmalu lahko dobil novo šolo. družinskega člana in 35.000 S din v primeru, da živijo sami. Komisija je smatrala da je priznavalnina pomoč socialno ogroženim, ne pa ugodnost, ki naj bi jo nekdo dobival zato, ker je sodeloval v NOB. Skupščina je potrdila tudi spremembo odloka o Prispevkih in davkih, po kateri bodo kmetom borcem obračunali prispevek od dohodka iz kmetijstva tako, da bodo od osnove odšteli 250.000 Sdin trn od ostanka obračuna- li prispevek po stopnji, ki velja za tako znižani znesek. Prvotni odlok je namreč določal, da se prispevek obračuna po stopnji, ki je veljala za celotni znesek. To bo povzročilo, da bodo 85 kmetom-borcem, ki so v občini te ugodnosti deležni, letos odpisali povprečno 31 tisočakov davka, medtem ko je bilo lani odpisanih povprečno 24.541 S din. Mladinski aktiv v Veliki Loki pri Trebnjem je 'priredil v nedeljo, 26. marca, javni nastop z naslovom »Poka ži, kaj znaš«. Pri tem so sodelovali tudi mladinci iz Trebnjega, Mirne in šentlovren-ca. V nabito polni dvorani na Veliki Loki, ki sprejme čez 350 ljudi, so .se prvi pomen- il zastopniki šentlovrenca in Velike Loke pri vprašanjih, kaj vedo o Gubčevi brigadi in o Miroslavu Cerarju, šele po drugem dodatnem vprašanju je pripadla prva nagrada ekipi Velike Loke. Tekmo- vanju so sledili nastopi popevkarjev, recitatorjev, pevcev narodnih pesmi, harmonikarjev, Mladih Trebanjcev in drugih. Nastopilo je kar. 31 mladink in mladincev, ki so pokazali precejšnje znanje, in obiskovalci smo bili zelo zadovoljni. K vsemu temu pa bi rad dodal še tole. Zelo prav je, da mladina spoznava vrhunske športnike, nič manj pa ni pomembno spoznavanje dogodkov iz NOB. Kaže, kot da se nam zdi vse manj pomembno, da bi seznanjali Te dni vozijo kamioni železniške pragove iz Gornjega Zabukovja pri Trebelnem, ki so jih železniškemu transportnemu podjetju pripravili zasebni gozdni posestniki. (Foto:vL. Pavlin) Na vr$ti so ureditveni načrti Za Mimo in Mokronog ter njuni vplivni območji je bil osnutek urbanističnega programa narejen že pred dvema letoma. Prebivalci so imeli priložnost dobro seznaniti se z njim, saj je bil tri mesece razstavljen na obeh krajevnih uradih, obravnavali pa so ga tudi na zborih volivcev in NE HODI DOMOV BREZ Po zagotovilu predstavnikov novomeškega gradbenega podjetja Pionir bo qioslovno stanovanjski blok v Trebnjem dograjen do srede maja. Na sliki so delavci pri delu. (Foto: V. Juvane) Bo turistično društvo zaživelo? Zaradi številnih pozivov prebivalcev Trebnjega, ki želijo, da bi oživele dejavnosti turističnega društva, je vodstvo krajevne organizacije SZDL sklenilo, da bo v kratkem organiziralo poseben posvet, posvečen oživitvi turističnega društva. 2e kar nerazumljivo je namreč, da ne bi mogli najti delavoljnih ljudi v kraju, ki zaradi prometne lege vse bolj poudarja pomembnost turistične dejavnosti. Kritike potrebno je tudi tq, da se pri tem držijo ob strani oeVo tisti, ki imajo od lepšega kraja in turistične dejavnosti tudi materialno korist, med katere spadajo predvsem gostinci in trgovci. pripombe občanov tudi upoštevali. Na zadnji seji občinske skupščine v Trebnjem so program sprejeli pod pogojem, da je treba dokumentacijo dopolniti še s podatkih o vremenskih razmerah, upoštevati načrt regulacije Mirne, potresno stopnjo območja in zahteve spomeniškega varstva, izdelati študijo o izplakah, ugotoviti kolikšno višino gradnje bo dovoljeval pritisk vode v vodovodu, pri važnejših gradnjah pa bo treba prehodno raziskati tudi nosilnost tal. Zdaj je na vrsti izdelava podrobnejših, ( tako imenovanih, ureditvenih načrtov, ki bodo za prebivalce bolj zanimivi kot sam urbanistični program. Za Mokronog prevladuje mnenje, da bo treba najprej pozidati mesta, kjer so nekdaj že stale stavbe, šele potem pa iti na nove površine. mladino s težkimi boji predhodnikov za svobodo, socializem, nov družbeni red. Zato ni čudno, da mladina vse manj ve o tem. Prav je, da bi spoznavali našo preteklost in sedanjost ne samo v šoli, marveč tudi izven nje. Obiskovalci smo prepričani, da mladinci, ki so v nedeljo nastopali, niso bili prepuščeni ulici in da so za pridobljeno znanje porabili precej časa in truda. Mladina je voljna delati, rada bi prispevala svoj delež, čeprav dela včasih v nemogočih razmerah. Vendar ni-ma prostorov, kjer bi se shajala. čeprav žiivi na vasi, bi ji mladinski prostor moral pripadati. Tisti, ki živijo v bolj »razvitem« kraju, se dobivajo kar v gostilni, kjer po kratkem pogovoru pristanejo pri kartah in cvičku, pri tem pa poslušajo .skladbice’ vseh jezikov sveta. Družba je odgovorna za takšno stanje, toda ne družba v tistem smislu, ko smo odgovorni vsi in nihče hkrati. Temu je treba narediti konec. Mladini je treba omogočiti, da bo v prostem času organizirano ustvarjala, da bo ta čas preživela v normalnem, za človeka spodobnem okolju. Le v tem primeru bomo lahko pričakovali večje uspehe pri njenem izvenšolskem izobraževanju in vzgoji. Stari ugovor »kako smo pa mi včasih!« ni več primeren. Tudi izgovor, da denarja ni, je odveč. Ce je denar za vse drugo in celo za celjenje ran, ki nastajajo-zaradi pomanjkljive vzgoje mladine, je potrebno najti denar tudi za postopno ureditev kotičkov, kjer se bo vaška mladina sestajala in ustvarjala. TONE 2IBERT Predstavnik zavoda obiskal mokronoški grad 31. marca je obiskal Mokronog predstavnik medobčinskega zavoda za spomeniško varstvo iz Ljubljane arh. Kopač in si v spremstvu zastopnikov občinske skupščine in krajevne skupnosti Mokronog ogledal grad, kjer naj bi postavili spomenik NOB. Ob tej priložnosti je Obljubil, da bo zavod poslal v Mokronog strokovnjaka, ki bo proučil, kaj je treba ukreniti, da bo bodoči spomenik stal v primernem okolju, da pa sama ureditev ne bi preveč stala, ker primanjkuje denarja. Drugi, hortikulturni strokovnjak pa bo uredil okoliško rastje. REBANJSKE Presenetljiv načrt mladih Angležev „NOVOTEKS“ pred prisilno upravo? Občinska skupščina v Novem mestu je poverila upravni komisiji, naj prouči vprašanje prisilne uprave v novomeški tekstilni tovarni in pripravi predlog za izvedbo — O prisilni upravi bo skupščina sklepala na prihodnji seji — V zadnjem času so v tovarni NOVOTEKS tudi obračunavanja in pritisk na tiste, ki želijo povedati resnico o dogodkih OBNAVLJANJE DVORANE V DOMU KULTURE v Novem mestu je v polnem teku. Po pogodbi bi morali v soboto, 8. aprila, že vrteti prvi film v obnovljeni dvorani Delavci PIONIRJA so dvignili tla dvorane, tako da položno padajo proti odru, na obeh straneh pa so naredili balkon. Zdaj bo dvorana imela blizu 400 sedežev. Obnovitvena dela bodo stala okrog 15 milijonov starih dinarjev. Na sliki: v dvorani v ponedeljek popoldne (Foto: M. Moškon) Med gradivom za sejo občinske skupščine v Novem mestu 30. marca je bdi na štirih straneh »Odgovor delavskega sveta n6vOTEKS občinski skupščini na njena priporočila«, tik pred sejo, ki je bila v sindikalni dvorani na Društvenem trgu, pa so dobili odborniki še pismeni poročili odbo miške komisije in komisije za družbeno ^nadzorstvo o »nadaljnjih« dogodkih v novomeški tekstilni tovarni. Odborniška komisija, ki jo je občinska skupščina imenovala 25. februarja in je imela nalogo posredovati organom upravljanja v NOVO-TEKSU njeno priporočilo ter ji o obiskih poročati, se je udeležila dveih sej delavskega ■ ZA DOPUST PO 20.000 SDIN — Delavski svet podjetja GORJANCI je na seji 2, aprila med drugim razpravljal o regresih za dopuste. Odločil je, da bo podjetje vsem zaposlenim izplačalo po 20.000 Sdin namesto K—15, tisti, ki bodo šli na letovanje, pa bodo dobili še po 1000 starih dinarjev na dan. ■ DOM VINKA PADERSI-CA PRIPRAVLJEN — Novomeško planinsko društvo je najelo 10.000 Ndin posojila, da bo pripravilo dom Vinka Paderšica na Gorjancih za sprejem gostov. Domu bodo priskrbeli novo pohištvo, elek-tiko in vodovod. ■ 2U2EMBERSKA KZ KUPILA GRAD NA DVORU — Kmetijska zadruga iz Žužemberka je te dni kupila grad na Dvoru. Staro stavbo namerava zadruga popraviti, v pritličju urediti trgovino, v drugih prostorih pa gostišče. Zunaj bo gostinski vrt, zraven pa veliki parkirni prostor. ■ 5600 KVADRATNIH METROV POD ASFALTOM — Podjetje GORJANCI je lani asfaltiralo 5600 kv. metrov avtomobilskega parka v Vavti vasi, namestilo novo ograjo in uredilo zelenice. Dela so veljala okoli 45 milijonov starih dinarjev. ■ MLADINSKA KNJIGA POCENILA KNJIGE — Te dni so začeli v prodajalni Mladinske knjige v Novem mestu prodajati knjige po znižani ceni. Cene so znižala za več stotakov, v nekaterih primerih tudi za tisočake. ■ 20,5 MILIJONA ZA KRAJEVNE SKUPNOSTI — Krajevne skupnosti v novomeški občini bodo dobile letos 20 milijonov 500.000 Sdin iz proračuna: 18 milijonov Sdin je predvidenih za redne stroške, 1 milijon za male asanacije in 1,5 milijona za vzdrževanje kulturnih domov. Za komunalno dejavnost v občini je zagotovljenih 70,8 milijona Sdin, od tega 55 milijonov za redno vzdrževanje cest, ulic in trgov. ZAHVALA KRISTINI KREN iz Drganjih sel Partizanski mamici Krisiini Kren iz Drganjih sel želijo za 70-letnico življenja vse najboljše in se je toplo spominjajo hvaležni partizani. Nezaupnica kadrovskim službam? | Mlačno, neprizadeto in ■ neodločno reševanje | kadrovske problemati-| ke v delovnih organi- ■ zacijah novomeške ob- ■ čine je zaskrbelo ob- ■ činski sindikalni svet, ■ da je o tem posebej | rapravljaJ. Na razširjeni plenarni seji občinskega sindikalnega sveta v Novem mestu 28. maroa popoldne so ugotovili, da so v norvome&ki občini preveč mlačno reševali problematiko zaposlovanja. Navedli so mno-Hco podatkov, ki to potrjujejo, do česar pa ne bi smeli biti ravnoduSrri. Kot so rekli, je bilo za minulo obdobje značilno veliko preseljevanje zaposlenih Iz ene delovne organizacije v drugo, zapiranje vrat strokovnjakom, razveljavljanje pogodb s štipendisti in podobno, s čimer so podjetja iskala notranje »rezerve« v izvajanju reforme. Za nemajhno število delavcev so se vrata za vedno zaprla, odpreti pa se nočejo tudi na arkanje mladih, ki prihajajo s šol in Iščejo zaposlitev. V razpravi so poudarili, da sa okrepitev s strokovnjaki liso zagreta tista podjetja, ki tih vodijo ljudje s pomanjkljivo izobrazbo. S primeri so dokazali, da ie s kadrovskimi vprašanji v podjetjih peča vse premalo j udi, često celo posamezniki, d za to delo niso primemo zšolani. Pripomnili so, da Iružbeno-političnim organizaci. am, občinski skupščini In drugim samoupravnim organom lajbrž ne bi bilo treba reševati problematike zaposlova-lja, če bi bile v delovnih organizacijah dovolj močne in sposobne kadrovske službe. Lete pa po mnenju prisotnih članov občinske;^ sindii|kalnega sveta niso opravičile obstoja in bi lahko govorili o nezaupnici njim. Na plenarni seji so s skrbjo preučevali poglavja Iz problematike zaposlovanja. Priporočili so samoupravnim organom, naj vplivajo, da bodo podjetja z boljšim posluhom in večjo resnostjo obravnava-a in reševala vprašanja zaposlovanja, kar od vseh zahteva gospodarska, reforma. sveta: prve 27. februarja, dva dni po se(ji občinske skupščine, in d nage 6. marca. Ugotovila je naslednje: ■ Delavski svet NOVO-TEKSA ni niti najmanj obsodil postopkov, ki se jih je poslužil del delovne skupnosti pri razreševanju notranjih problemov, obsodil pa ni niti grobega izpada proti ZKS v tovarna in občinskemu političnemu aktivu, ki je obravnaval dogodke v tekstilni tovarni; del delavskega sveta ni poskušaj problemov reševati v njihovem bistvu, marveč je ves čas vztrajal, da bi moralo v reševanje poseči sodišče; delavski svet o dogodkih ni dal družbene ocene, niti ni razpravljal o operativnem programu, po katerem bi uredili odnose v podjetju; drugo sejo je delavski svet »očitno pripravil tako, da bi vnaprej diskvalificirala poročilo komisije za družbeno nadzorstvo«. Komisija za družbeno nadzorstvo je v svojem poročilu odbornikom v bistvu zavrnila očitke delavskega sveta NO VOTEKSA, češ da ni upoštevala vseh dokumentov in izrekla objektiivnejšega mnenja o dogodkih v tekstilni tovarni. Pred razpravo so prebrali tudi resolucijo metliškega odbora NOVOTEKS A. Delovni kolektiv tega obrata je izrazil v resoluciji popolno solidarnost s priporočili občinske skupščine v Novem mestu tovamd NOVOTEKS in se vprašal, ali je sploh še mogoče »zaupati samoupravnim organom in vodstvu podjetja«. V "resoluciji OBČINSKI DOHODKI IN IZDATKI NA REŠETU Drzen proračun — previdnost v potrošnji Odborniki opozorili na previdnost v potrošnji proračunskih sredstev - Dopolnilnih sredstev letos ne bo - Prosvetni in turistični delavci zahtevali več denarja za svoje dejavnosti bi načrt trošenja sredstev za pospeševanje turizma izdelal svet za blagovni promet, go-stinsbvo in turizem ter turistične organizacije. je bilo nadalje navedeno, da je bilo do zdaj v NOVOTEK-SU »premalo slišati glas in čutiti delo celotnega kolektiva« in da je metliški obrat premalo seznanjen z »ozadjem dogodkov«. V razprava, za katero ni manjkalo gradiva, so osvetlili nekatere dogodke v tovarni v zadnjem času. Navedli so. da se »tabora« še nista pomirila, da v posameznih primerih celo »obračunavata« med seboj, pri čemer je zlasti čutiti pritisk na tiste, ki bd radi z - resnico na dan. Odborniki so zahtevali, naj skupščina prepreči obračunavanje v kolektivu NOVOTEKS, naj zelo ostro' poseže, če je potrebno, vsekakor pa naj odločno zahteva od podjetja, da bo spoštovalo in upoštevalo njena priporočila. Na seji so menili, da je vzdušje v tovarni NOVOTEKS že tako, da napredne in politične sile nimajo zagotovila in opore pri urejevanju odnosov. Odborniki so poudarili, da navzlic tekemu stanju ne morejo zaupati niti v nov delavski svet, čeprav bo v njem' -polovica novih članov. V burni razpravi, ki je bila mestoma precej žolčno pobarvana, so nekateri odborniki predlagali, da bi morda NOVOTEKS »rešil« sposoben direktor. Predlog so hitro pohilii drugi odborniki, ki so poudarili, da z menjavo direktorjev problemov v tovarni ne bi rešili Zatem so drug za drugim vstajali odborniki ‘iz vseh krajev občine in predlagali' za NOVOTEKS prisilno upravo. Pristašev prisilne uprave je bilo na seji čedalje več in nekateri so bili pripravljeni za tak način upravljanja v tovarni NOVOTEKS takoj glasovati. Slednjič je skupščina sklenila o izvedbi prisilne uprave razpravljati na prihodnji seji, občinski upravni komisiji pa je naročila, naj prouči vprašanje prisilne uprave, pripravi predlog in poroča odbornikom. Oba zbora občinske skupščine v Novem mestu sta 30. marca na skupni seji obravnavala in z ločenim glasovanjem sprejela odlok o proračunskih dohodkih in izdatkih občine v letu 1967. Odlok predvideva 19,930.000 Ndin proračunskih dohodkov, kar je za 5,4 odst. dohodkov več kot lani. 49 odst. proračunskih dohodkov bodo dali letos dohodki iz delovnega razmerja, drugo pa dohodki od raznih dejavnosti. Letos novomeška občina republiških dopolnilnih sredstev ne bo dobila, marveč bo živela od tega, kar bo sama ustvarila. Oseminštirideset odstotkov letošnjih proračunskih dohodkov bodo dobile šole, drugi pa bodo porabljeni za gospodarske in negospodarske dejavnosti, družbene službe, družbeno-politične organizacije, anuitete in podobno. Za socialno skrbstvo bo šlo letos za okoli 14 odstotkov več denarja kot lani, večje izdatke na račun proračuna pa bo imela občina pri zdravstveni preventivi. N Skupščinski poročevalec tovariš Stefan Seničair je med obrazložitvijo razporejanja proračunskih dohodkov pripomnil, da letos v proračunu, ne bo denarja za stanovanja borcev, požarno varnost, zlet bratstva in enotnosti in nekatere druge dejavnosti, ter dodal, da občina tudi za letno odplačilo anuitet nove novomeške bolnišnice ne more zagotoviti denarja. Odbornik Tone Valentinčič je menil, da je načrt proračunskih dohodkov precej drzen in da bo treba biti zelo previden pri trošenju denarja. Odbornica Nada Gostič je med drugim seznanila skup- ščino z zahtevami prosvetnih delavcev po večji pomoči šolstvu. Predsednik Sergij Thor-ževskij je odgovoril, da bi se dalo dobiti kaj denarja za osnovno šolstvo, če bi vse delovne organizacije redno izpolnjevale svojo obveznost do šol druge stopnje, to je, da bi prispevale po 1 odstotek od bruto osebnih dohodkov v ta namen. Odbornica Milena Popovič je poudarila, da je v proračunu predvideno premalo denarja za pospeševanje turizma, zlasti še, ker imamo letos mednarodno leto turizma. Odbornik Jože Lampret je menil, da bd morali zagotoviti sredstva zlasti za raziskave, načrte in turistično propagando. Predsednik skupščine Sergij Thorževskij je dodal, da je potrebno boljše sodelovanje med turističnima organizacijami in občinsko skupščino, in predlagal, naj Zakaj spet brez vode? V ponedeljek, 3. aprila popoldne, se je pod buldožerjem na Trdinovi cesti v Novem mestu zdrobila glavna litoželezna cev vodovodnega odccpa, ki napaja bloke ob Trdinovi in Zagrebški cesti. Napako so odkrili šele v torek, 4. aprila zvečer, za sinoči pa so obljubili, da bodo imeli stanovalci v blokih ob Trdinovi in Zagrebški cesti spet vodo. Škodo so ocenili na 200.000 S din, preden pa so napako našli, je odteklo v zemljo okoli 2000 ku- bičnih metrov vode. Delovodje, ki vodijo obnovitvena dela na Trdinovi cesti, so bili opozorjeni na nevarnost, da vodovodna cev lahko poči pod preveliko težo. Tako velike okvare novomeško podjetje VODOVOD do zdaj še ni imelo. Kaj se vsak tf-c en zgodi pri nas, vam pove DOLENiSKI LIST! KAKO JE S STANARINAMI? (Se nadaljuje) Občinski odlok kategorizira stavbe po gradbenem materialu, ki je bil uporabljen pri gradnji. Pri oceni stanovanja pa kvaliteta gradbene izvedbe ni upoštevana, čeprav imajo občani prav glede tega veliko pripomb. Stanovanje s slabo zvočno in toplotno izolacijo, s pomanjkljivostmi v raznih instalacijah, z vlago v zidovih seveda ni vredno toliko kot enako stanovanje, ki takih pomanjkljivosti nima. Čeprav govorimo, da postopoma prehajamo v ekonomske najemnine, pa teh očitnih razlik, ki jih stanovalec bridko občuti na svoji koži, ne upoštevajo. Zakaj plačuje torej nekdo prav tako stanarino za nekaj, česar nima, negov sosed pa za nekaj, kar ima? Kakšno je vaše stališče v tem vprašanju? Vrsta gradbenega materiala je bila pri točkovanju upoštevana kot merilo za število točk Ni pa v predpisanih kriterijih bilo zajeto, da bi se upoštevala tudi kvaliteta pri izvedbi gradbenih in obrtniških del. Slabo izvedbo del občutijo stanovalci resnično ne samo zaradi zmanjšane udobnosti in kvalitete stanovanja, temveč jo skupaj z njimi občuti tudi naše podjetje; saj smo prisiljeni v tako rekoč novih blokih izvajati številna popravila in odstranjevati pomanjkljivosti, ki so nastale zaradi slabe gradnje. Temu so krivi slabi projettoti, dokončavanje del in vseljevanje v novozgrajene stavbe sredi zime (kot je v Novem mestu pogostokrat navada ter pomanjkanje strožjih predpisov, ki bi določali odgovornost izvajalcev del v primerih slabe izvedbe (to pa je pomanjkljivost v našem gospodarskem sistemu). Zaradi slabih projektov, v veliki meri tipskih, so stanovanja v blokih, zgrajenih takoj po vojni, obsežna, toda ne dovolj funkcionalna. To pomanjkljivost pa je nemogoče odpraviti. V ta stanovanja vlaga naše podjetje na ta način, da izboljšuje inštalacije in opremo. Stolpiči na Mestnih njivah so popolnoma novi, vendar imajo številne pomanjkljivosti. Največji problem so hidrofori, ker se stalno kvarijo. V nove bloke na Mestnih njivah smo lani vložili znatna sredstva ravno za takšna drobna popravila, ki res ne bi bila tolikšna , ko bi bila izvedba boljša. V velikem številu primerov pa je vzrok za slabo kvaliteto stanovanj v nezadostni oskrbi jugoslovanskega tržišča z dovolj kvalitetnimi Kandidati za republiške poslance . V nedeljo, 9. aprila, bodo odborniki občinske skupščine Novo mesto volili poslance in kandidate za poslance za 6 izpraznjenih poslanskih mest v republiški skupščini Slovenije. V republiškem zboru sta izpraznjeni 2 poslanski mesti, odborniki občanske skupščine pa bodo na volitvah 9. aprila samo potrdili kandidaturo na zborih občanov predlaganih kadida-tov, za republiški zbor. Oiba poslanca za izpraznjeni poslanski mesti v republiškem zboru bodo namreč izvolili volivci neposredno, na volitvah 23. aprila. Dokončno pa bodo odborniki občinske skupščine Novo mesto izvolili v nedeljo, 9. aprila, 4 po-silance, in sicer: enega v gospodarski zbor, enega v kul-tumo-prosvetni zbor, enega v sociaino-zdravstveni zbor / in enega v organizacij sko-poli-tični zbor. REPUBLIŠKI ZBOR: odborniki bodo volili od občanov predlagane poslanske kandidate: V volilni enoti št. 72 — Novo mesto I je predlagan dr. Franc Hočevar, zvezni javni tožilec v Beogradu. V volilni enoti št. 74 — Novo mesto III. sta predlagana inž. Jože Legan, direktor lesnega kombinata NO VOLES. Novo mesto, in Zvo- ne Perc, upokojenec iz Novega mesta, Našteti poslanski kandidati morajo dobiti na volitvah v občinski skupščini večino glasov, nato pa bodo dva izmed njih izvolili volivci neposredno na volitvah 23. aprila. GOSPODARSKI ZBOR. Na zborih občanov so bili kot kandidati predlagani: Milan Blatnik, direktor podjetja KOVINAR, Novo mesto; Ciril Jamovič, računovodja poslovne enote STANDARD trgov, podjetja MERCATOR v Novem mestu in Sergij Thor-ževsKjj, dipl. ekonomist, predsednik ObS Novo mesto. Odborniki bodo izmed njih dokončno izvolili enega poslanca. Od občanov predlagani kandidat inž. Janez Penca, direktor GG Novo mesto, ni privolil v kandidaturo. kulturno-prosv^tni ZBOR: na zborih občanov so bili predlagani kot kandidati: Jože Glonar, profesor, svetovalec pri zavodu za proovet-no-pedagoško službo v Novem mestu, Boris Gabrič, predmetni učitelj, pomočnik ravnatelja osnovne šole v Šentjerneju, in Bogo Komel j, direktor študijske knjižnice v Novem mestu. Odborniki bodo izmed njih dokončno izvolili enega poslanca. SOCIALNO ZDRAVSTVENI ZBOR: na zborih občanov so bili predlagani kot kandidati: Brigita Mavser, socialna delavka v splošni bolnišnica Novo mesto; Majda Jereb, učiteljica, pomočnica ravnateljice osnovne šole Novo mesto, in inž. Edo Tavčar, vodja analitsko planske službe v NOVOLESU, Novo mesto. Odborniki bodo izmed njih dokončno izvolili enega poslanca, Od občanov predlagana kadidatka inž. Branka Jedlovčmik ni privolila v kan-1 didaturo. . ORGANIZACIJSKOPOLI-TIČNI ZBOR: na zborih občanov so bili predlagani kot kandidati: inž. Jože Tanko, direktor KZ »KRKA«, Novo mesto, Ludvik Kebe, diplomant VŠPV, predsednik ObSS Novo mesto; inž. Jože Petrič, gozdno gospodarstvo Novo mesto; Vinko Bambič, šef prometne sekcije pri ŽTP Ljubljana v Novem mestu, in Andrej Grča, geometer, podpredsednik ObS Novo mesto. IZPIT PRED TURISTIČNO SEZONO so v sredo, 29. marca, opravljali prometni miličniki in vozniki motornih vozil na križišču pri INDUSTRIJI OBUTVE v Novem mestu. V akciji, kjer so miličniki (Milič Mihajlo vic, Anton Remec in Stane Gosen-ca) opozarjali voznike na pomanjkljivosti pri vožnji po križišču, vozniki pa so jih ubogljivo poslušali, so se oboji privajali na gostejši promet zlasti ob prometnih konicah pred 6. in 14. uro. Take akcije bodo prometni miličniki še nekajkrat ponovili. — Na sliki: miličnik Milič Mihajlovič je 29. marca uspešno »dirigiral« promet na križišču pri INDUSTRIJI OBUTVE (Foto: Ivan Zoran) V NOVEM MESTU RASTEJO „DOLENJKINI” samopostrežni paviljoni eden za Bršlin, eden za Mestne njive Protestiramo proti „Deklaraciji o jeziku"! Trgovsko hišo ob Ljubljanski cesti v Bršlinu bodo zgradili predvidoma do sredine junija, samopostrežni provizorij med Cankarjevo ulico in Prisojno potjo ob Cesti herojev pod Mestnimi njivami pa do septembra. Za trgovin^ bodo porabili okoli 150 milijonov Sdin. 30. maja je bila v Novem mestu letna konferenca krajevne organizacije ZB Novo mesto-levi breg. Borci so v razpravi načeli veliko težav in strnili svoje ugotovitve v eno: družba in organi oblasti so v zaščiti borčevskih pravic v veliki meri izpolnili svojo dolžnost do generacije, ki je sodleovala v naši ljudski revoluciji, v precej manjši meri pa so to svojo dolžnost opravile delovne organizacije. V nekaterih podjetjih čutijo borci zelo malo volje do sodelovanja. Tristo prisotnih bivših borcev je na konferenci ob koncu izreklo oster protest proti poskusom domače in tuje reakcije, ki skuša tako kot npr. deklaracija hrvaških književnikov o jeziku rušiti največjo pridobitev našega narodnoosvobodilnega boja in revolucije, bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov, skovano v boju za svobodo. M. T. Samopostrežni paviljoni ali kakor pravijo, preskrbovalm center v Bršlinu zida SGP PIONIR od lanske jeseni. Nedavno, ko je odlezel sneg in se je vreme otoplilo, so dela Ob nenadomestljivi izgubi našega dobrega in nepozabnega moža in očeta JOŽETA ŠUŠTARJA upokojenca, nosilca spomenice 1941 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in nam osebno ali pismeno izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter dragega pokojnika spremili na zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo zdravnikom in bolniškemu osebju kirurškega in internega oddelka bolnišnice Novo mesto, vsem družbenopolitičnim in delovnim organizacijam, posebno Združenju borcev NOV in organizaciji rezervnih oficirjev, garniziji JLA Novo mesto, govornikom za tople poslovilne besede, pevskemu zboru Dušan Jereb in novomeški godbi. Zahvaljujemo se tudi borcem spomeni čar jem, ki so se častno poslovili od pokojnika. Iskrena hvala vsem prijateljem in sosedom in vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. žalujoči: družina šuštar in drugo sorodstvo »GORJANCI« izključili tri voznike Delavski svet AVTOPRO-META »GORJANCI« v Straži je 2. aprila kaznoval z izključitvijo iz delovne skupnosti tri naj slabše voznike motornih vozil. Med izključenimi sta dva, ki sta vinjena povzročila prometne nesreče in za več kot 12 milijonov Sdin škode. Na seji delavskega sveta so poudarili, da bo moralo podjetje še bolj paziti na izbiro kadra, sklenili so, da bodo ostro ' ukrepali proti vsem voznikom, ki bodo ogrožali človeška življenja in povzročali škodo. Mraz ovira delo v opekarni Zalog V zaloški opekami delajo od 1. marca zaradi neugodnega vremena in mraza le s polovično zmogljivostjo. Ta čas prodajajo izdelke iz zimske proizvodnje. Na začetek spomladanske proizvodnje so se temeljito pripravili. Letos bodo izdelali za 20 odstotkov več opek kot lani. pospešili. Nastajajoča stavba ima precej ugodno lego, saj so ji določili mesto v samem prometnem vozlišču med Ljubljansko in Bršlinsko cesto, kjer je pričakovati tudi največ potrošnikov. Trgovska hiša (600mJ tlorisne površine) bo Bršlin in okolišne vasi ter del Novega mesta preskrbovala s tekstilom, živili, zelenjavo, sadjem, svežim mesom in splošnim špecerijskim blagom. Trgovina bo samopostrežna, po že- ljah strank bodo na klasičen način stregle tudi prodajalke. Trgovina bo delala nonstop, se pravi, da bo neprekinjeno odprta od jutra do večera. Investitorji niso pozabili tudi na slučajne goste. Ti se bodo lahko okrepčali v bifeju (32 kvadratnih metrov), ki bo pripravljal tople malice, ekspresno kavo, vse vrste alkoholnih pijač in prodajaj slaščice.' Bife bo odprt pozno v noč, v turistični sezoni pa tudi ob nedeljah in praznikih. Pred bifejem bodo uredili letni vrt z nekaj mizami pod drevjem s katerimi bo zasajena vsa bližnja okolica trgovine. Trgovina bo imela tudi svoje parkirišče, ki ga Do maja: „Dom Bernarde Albe Novomeška gledališka družina Oder mladih te dni študira novo delo. V začetku maja se bodo predstavila z dramo velikega španskega pesnika in dramatika Lorce. Dom Bernarde Albe je njegovo najzrelejše dramsko delo, napisal pa ga je leta 1936, le malo prej, preden so ga frankovci ustrelili. Igra je obšla domala že ves svet, premiera dela pa je bila 1945 v Argentini. V deiu, ki ga pri Odru mladih režira Alenka Vrabec-Bo-letova, nastopa šestnajst članic odra in otrok. Oder mladih je pripravil tudi že nekaj bralnih večerov (še se spominjamo večera kitajske lirike). Prav bi bilo, ko bi priredil še več podobnih večerov, saj bi se tako obiskovalci seznanjali z deli, ki jih člani odra podajajo z lepo, kultivirano besedo. Volivci se bodo srečali s kandidati Občinska konferenca SZDL Novo mesto bo pripravila prihodnji teden razgovore poslanskih kandidatov inž. Jožeta Legana in Zvoneta Perca z volivci v večjih krajevnih središčih novomeške občine. Razgovori bodo v Mirni peči, Straži, Dol. Toplicah in Žužemberku. Ob vsaki spremembi naslova nam sporočite svoj stari in novi naslov! bodo asfaltirah z vsemi dostopa. Trgovino pri želežniški postaji namerava DOLENJKA še obdržati vendar bodo y tej poslovalnici prodajali predvsem gradbeni material in gospodinjske potrebščine. V kratkem bodo PIONIRJEVI delavci odprli novo DO-LENJKINO delovišče med Cankarjevo ulico in Prisojno potjo, ob Cesti herojev, kjer naj bi bil do septembru sezidan samopostrežni provizorij. To bo neke vrste montažni paviljon na površini 225 kvadratnih metrov, z 10 zaposlenimi bo prodajal kruh, mleko, sadje, zelenjavo, sveže meso in druge potrebščine za stanovalce Mestnih njiv in okolice. Na tem mestu so sicer hoteli graditi večji objekt, ker pa DOLENJKA trenutno nima denarja za tak objekt, ji je občinska skupščina odobrila zidanje samopostrežnega provizorija. Z ureditvijo teh dveh trgovskih hiš oziroma potrošniških centrov bo v Novem mestu pretežno rešeno vprašanje preskrbe. DOLENJKA namerava v mestu le še posoditi nekaj svojih prodajaln. Težki potok še v zasebnih rokah Na zadnjem sestanku ribičev, ki bi radi lovih v Težkem potoku, so ponovno sklenili, da potok še naprej ostane v zakupu ribičev, ki sklenejo triletno pogodbo z ribiško družino v 'Novem mestu. Ribiči morajo razen odlova salmonidov tudi vsako leto vlagati ribji zarod, ki ga morajo sami preskrbeti. Predlog, da bi v potoku lahko lovili vsi ribiči, ni bil sprejet. Množično ribarjenje bi lahko pripeljalo do opustošenja. tffrstami materiala, kar velja predvsem za inštalacijska in obrtniška dela. Po Novem mestu se širijo govorice, da lani še ne bi smeli začeti uvajati povišanih stanarin in da bo baje zato moralo vaše podjetje nosilcem stanovanjske pravice vrniti preveč vplačani denar. Ljudje trdijo, da je bilo lansko povečanje stanarin v nasprotju z republiškimi in zveznimi predpisi. Ali je to res? Res je izšla že leta 1965 uredba, po kateri se stanarine za stanovanja, zgrajena pred 1. 1. 1960, ne smejo povečati za več kot 110 odst. Toda ta uredba ni bila dovolj jasna in ni določala, za kateri rok naj ta omejitev velja. V naši republiki smo to uredbo upoštevali za prehodni čas od 1. 8. do 31. 12. 1965. Za leto 1966 pa so bili kriteriji za določitev stanarin za vsa stanovanja enaki. Sele v Januarju letos, Je republiški sekretariat za urbanizem in stanovanjske zadeve obvestil na ne- uraden način, da velja omejitev tudi za leto 1966. Stanovanjska podjetja po mojem mnenju pri tem nesoglasju ne nosijo nobene krivde. Z omejitvijo pravic hišnih svetov se je podaljšala pot stanovalcev do svojih pravic glede popravil v stanovanju ali v hiši. Res je, da so posamezni hišni sveti v prejšnem raz-' dobju slabo gospodarili, res pa je tudi, da oddelek pri Vašem podjetju, ki bi moral zagotoviti vzdrževanje In popravila stanovanj, ne zmore vseh nalog. Stanovalci se jezijo zaradi nepotrebnega čakanja in zaradi mnogih nepotrebnih poti, ki jih imajo zdaj zavoljo teh sprememb. Ali nameravate, glede tega uvesti kakšno izboljšavo? Naše podjetje je takoj po objavi priporočila republiškega organa pričelo ugotavljati razlike za stanovanja, zgra-’ jena pred 1960, in je takoj s posebno okrožnico obvestilo vse prizadete hišne svete. V tem polletju bomo celotno razliko preveč vplačanih stanarin stanovalcem vrnili oziroma jo bodo blagajniki obračunali. Pri povečevanju stanarine aa ta stanovanja za obdobje do leta 1970 je naše podjetje vzelo tisto varianto, ki je za stanovalce najugodnejša. Vzroki, da se niso popravila iavatjala hitreje, so naslednji: ‘ a) pomanjkanje finančnih sredstev, saj v enem letu, in to v prvem letu obstoja stanovanjskega podjetja in polnih stanarin, še ni bilo^ ustvarjenih dovolj sredstev za kritje številnih potreb Po popravilih in izboljšavah; b) pomanjkanje zadostnih kapacitet za obrtniška in inštalacijska dela v jesenski sezoni; poleg tega pa v več primerih izvajalec del ne more izvesti popravila takoj, ko prejme od nas naročilnico; c) številne delovne organizacije so s pogodbami zaupale stanovanja v gospodarjenje našemu podjetju šele ob koncu leta. (Se nadaljuje) Novomeška kronika • TRDINOVO CESTO SO ZA. PRH v ponedeljek, 6. aprila, da ne bi promet motil preuredltve-ndh del na njej. Te dni so ne tej cesti spet začeli brneti stroji Cestnega podjetja, ki pripravi ja traso za asfaltiranje. • KAVARNO NA GLAVNEM TRGU so v torek, 4. aprila, za radi beljenja začasno zaprli, odprli pa so spodnje prostore (bar), ki so sicer odprti le ponoči. • V ZADNJEM ČASU JE V PRODAJALNI na Glavnem trgu večkrat snanjkalo kruha. V soboto, 1. aprila, ga Je zmanjkalo že ob 17. uri potrošniki pa so zaman spraševali po njeni do 19. ure, ko prodajalno zapro. • PARKIRIŠČA NA GLAVNEM TRGU so v torek, 4. aprila, spet začrtali. Prehodi za peSoe, začrtani pred dnevi, se <3coraj več ne poznajo, ker Je barvo medtem spral dež. • DREVESNICO OB TRDINO. VI CESTI 150 uredila kmetijska Sola Grm. Delati so že začeli. • ITALIJANSKI ŽVEČILNI GUMI, ki ga je uvoailo podjetje TOBAK,J prodajajo v našem me. stu po 150 Sdin aa škatlico. Otroci sladko žvečilo radi kupujejo. • BREZ LUCI JE VOZIL v ponedeljek, 3 aprila, zvečer po Glavnem trgu neki mopedist in kričal na pešce na cesti, zakaj se mu ne umaknejo. Neki moški je za las odnesel zdravo kožo: mo-pedist bi ga bil kmalu podrl na samem prehodu za pešce. Takim nesramnim vožnjam bi morali napraviti konec, žal pa se podobno dogaja iz dneva v dan. • GIBANJE PREBIVALSTVA — Rodila je Marija Žitnik z Gubče. ve 10 — Barbaro. Pogovor z zdravnikom Še več sodelovanja v planinstvu V ponedeljek, 20. marca, je Dii v domu JLA v Brežicah občni zbor planinskega društva Brežic, ki so se ga udeležili tudi zastopniki planinskih društev iz Sevnice, Radeč in Samobora. Zbor je začel večletni predsednik tov. Zorko, delovni predsednik pa je bil pred- Športne vesti iz Kočevja • KOŠARKA — 2. aprila so igral, ke TVD Partizana z Ježice pri Ljubljani s 37:33 (11:18) premagale mladinke TVD Partizan Kočevje. Pred tem je II. a razred gimnazije premagal moštvo V. a in b razreda osnovne šole s 72:44. Tekmama je prisostvovalo okoli 200 bučnih gledalcev • KEGLJANJE — Na republiškem tekmovanju v ženski kegljaški ligi so igralke Kočevja s 13.230 keglji in 32 kazenskimi točkami zasedle 6. mesto. Najboljša je bila šercerjeva, ki je med enim nastopom podrla 401 kegelj. Po prvem nastopu so bile kočevske igralke četrt«, po drugem sedme, na koncu pa šeste. Kaže, da igralkam (in tudi igralcem) manjka borbenosti lin treningov. A. ARKO NK Bela krajina : Rudar 2:1 V nedeljo, 2. aprila, je bila na črnomaljskem stadionu prvenstvena nogometna tekma izven konkurence med NK Bela krajina in moštvom Rudarja iz Trbovelj. Zmagali so Cmomaljčani z rezultatom 2:1, polčas pa je bil končan z 1:0. Tekmo je oviral močan veter, sodil pa je sodnik Novakovič. Za Belo krajino sta dosegla gole- Švajger in Vipavec, za goste pa Ocvirk. Obe moštvi sta zamudili nekaj lepih priložnosti za dosego gola. K. W. Novo mesto : Kočevje 2:0 2. aprila so Novomeščani v prvenstveni tekmi premagali kočev- seanik občinskega sodišča tovariš Gabršček. Zbrani so pozorno sledili poročilom, posebno pa je pritegnilo poročilo pionirke Božene, ki je zelo lepo opisala skupinski izlet pionirjev na Cemšeniško planino, ki je ena najlepših postojank v Zasavju. Zastopnik mladinskega odseka je povedal, da so mladinci priredili 6 skupinskih izletov, brežiška mladinska planinska skupina se je udeležila pohoda ob žici okupirane Ljubljane, kjer je dobila tudi prvo planinsko nagrado. Zbor je pozdravil zastopnik PD iz Samobora, ki je poudarjal pomen sodelovanja tudi na tem področju posebno letos, ko bo Samobor dobil svojo postojanko — Vel. dolino. Na zboru je zastopnik PD Radeče povabil na obisk postojanke Gašperjeve koče pod Vel. Kozjem, ki bo odprta od nrvega maja naprej ob nedeljah. Udeleženci so podprli akcijo za razširitev Planinskega vestnika in ponovno izvolili lanski upravni odbor, v katerega imajo planinci zaupanje. Ta dan je imel prof. Kambič uspelo predavanje Naše planine v luči tujine, ki ga je ponovil tudi po občnem zboru. Spremljalo ga Na doleniskem Prvenstvu vodi •nor Ppnkn Po osmih kolih dolenjskega ša-hovsfkega prvenstva, ki ga igrajo t>o skupinah vodi novomešk1 mojstrski kandidat Igor Penko s 7 točkami pred Naglom in Sitar-iem, ki imata po 5 in nol Mestkom. Cimrom in drugimi Tekmovanja se ne iideležnVin nekateri dobri šahisti, kot so Osterman in Ivič iz Kočevia ter ŠnnHč in Škerlj iz Novega mesta Favorit ra nrvaka ie nedvomno Igor Penko. TVK STANIČ INIS : Gimnazija 2.5:1,5 V drugem kolu za pokal maršala Tita so šahisti tovarne INIS t>rema?ali novomeške g-'imnazilce z 2 in pol : 1 in nol. V finalu bo moštvo INIS i«rralo * ŠD Novo mesto. P je mnogo barvnih diapozitivov, na njih je predavatelj prikazal svoje posnetke s poti po Skandi. navi ji in Ameriki, vmes pa se je pogosto vrnil k slikam naših pla- ' nin in cvetja. Športne vesti iz Brežic V nedeljo se je začel spomladanski del republiške rokometne! lige. Obe ekipi iz Brežic sta že v soboto odpotovali v Koper, od koder sta se vrnili z dvema točkama, ki so ju osvojile članice. MOŠKI: KOPER : BREZICE 29:23 (14:10) Gostje 50 vodili že z dvema zadetkoma, vendar so domačini kmalu uredili svoje vrste in v borbeni igri zmagali. Za Brežice so igrali Berglez, Mars, Rovan f>, Šetinc 2, Novak 3, Kuželj, Bosina 9, Degen, Avsec 1, in Paulič 2. Najbolj je ugajal prodorni Bosina. Prihodnjo nedeljo bodo Brežičani imeli v gostih ekipo Ormoža. ZENSKE: KOPER : BREŽICE 6:13 (4:7) Rokometašice iz Brežic( so bile ves čas boljše. Koprčanke so popustile predvsem v drugem polčasu. Za'Brežice so tekmovale tele igralke: Božičnik, Bužaničič 3, Molan 4, Juričič, Engel, Slak, Kolar 1, Les 2 in Mišič 3. Na lestvici je ekipa Brežic druga in ima točko manj kot Piran. V nedeljo bo nastopila v Brežicah v drugem kolu ženska vrsta iz Murske Sobote. V nedeljo, 9. aprila, se prične tudi tekmovanje v nogometu za celjsko podzvezo. Ekipa Brežic bo imela v gostih Senovčane. 70 tekmovalcev na sevniškem krosu Na občinskem tekmovanju v krosu 2. aprila v Sevnici je med pionirji zmagal Janez Mavrič (Bo. štanj), med pionirkami Ivica Podlogar (Šentjanž), med mlajšimi mladinci Drago Bevk (Tržišče), pri mladinkah Krista Salamon (Sevnica) in pri starejših mladincih Martin Revinšek (Boštanj). Tekmovalo je več kot 70 tekačev. Prvenstvo krosu je organiziral občinski komite ZMS Sevnica. R. M. Športni vesti iz gimnazije 1 • PRVENSTVO NOVOMEŠKE GIMNAZIJE v rokometu bodo nadaljevali v prihodnjem tednu. Med dekleti sta favorita 2.b in 2.a, pri fantih pa 5.b in 3.c. • ODBOJKARJI NOVOMEŠKE GIMNAZIJE bodo prihodnji teden gostovali v Črnomlju. Z odbojkarji bo šla tudi ženska rokometna ekipa. P. Novo mesto : Črnomelj 35:18 V prijateljski tekmi so Novo-meščani močno premagali rokometaše iz Črnomlja s 35:18. Iaka-zali 9G se Karel Jaklič in Boris Pelko pri Novomeščanih in šinac pri gostih Sodil je Jože Pečnik iz Krškega. P. NA POŠTAH na področju občin Krško, Metlika, Novo mesto in Trebnje lahko odprete tudi novo hranilno knjižico in vložite oz. vežete nanjo svoje prihranke pod enakimi pogoji kot pri DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI NOVO MESTO in njenih poslovnih enotah v Krškem, Metliki in Trebnjem. Prvi mesti za KK »Vseh devet« in KK »Stari devet« Občinska zimska kegljaški liga Novega mesta je končala s tekmovanjem. V prvi ligi so prvo mesto zasluženo in po premoru 8 let osvojili kegljači »Vseh devet«. V drugi ligi so kar trije klubi osvojili enako število točk, prve mesto pa so zasedli kegljači »Stari devet«, ki so po razliki podrtih kegljev boljši od Iskre in Krke. V prvo ligo se je plasiral KK Stari devet, medtem ko se bosta Iskra in Krka skušali plasirali preko kvalifikacijskega tekmovanja. V 4. in 5. kolu so bili doseženi naslednji rezultati: Prva liga: Luknja : Vseh devet 456:416, Vseh devet : Pionir 461:448, Železničar : Toplice 467:407, Pionir : Luknja 428:400. Druga liga: Elektro Krka 0:50, Bolnica : Iskra 339:350, Stari devet : Pionir ml. 427:289. Krka : Bolnica 418:368, Stari devet : Elektro 407:334, Pionir ml. : / Iskra 371:383. Končna- lestvica: I. LIGA: Vseh devet 8 6 0 2 3624:2525 12 Pionir 8 5 0 3 3322:3030 10 Luknja 8 5 0 3 3511:3565 10 Železničar 8 3 0 5 2679:2687 6 Toplice 8 1 0 7 3372:3663 2 II. LIGA: Stari devet 10 7 0 3 3835:3486 14 Iskra 10 7 0 3 4093:3839 14 Krka 10 7 0 3 3223:2973 14 Pionir ml. 10 5 0 5 3580:3646 10 Bolnica 10 2 0 8 3456:3748 4 Elektro 10 2 0 8 2640:3135 4 MJ Odbojkarji »Kolpe« iz Osilnice že tekmujejo Pred kratkim so odbojkarji ŠD Kolpa doma v Osilnici premagali s 3:2 moštvo Doma Ivan Cankar iz Ljubljane Tekma je pokazala, da ima OsiJnlca dobre igralce, vendar bodo morali še precej vaditi. Okoli 23. aprila bodo nastopali na rednem tekmovanju, ne vedo pa še, v kateri ligi ali skupini. Igralci so sklenili, da bodo nekaj izdatkov za tekmovanja sami plačali (hrana, potni stroški). Na nedavnem občnem zboru ŠD Kolpa so sklenili, da se bodo rednih tekmovanj udeleževali tudi igralci namiznega tenisa. JOŽE OŽURA sike nogometaše z 2:0, goda je dal 2ika Maksimovič. Dobro je sodil Jovovič I. K. MII KRI. KI REŠUJE ŽIVLJENJA Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Pavel Golob, član kolektiva Iskra, Novo mesto; Anton Marolt, Anton Miklavčič, Albin Sašek, Majda Turk, Ludvik Blatnik, Ivan Zrimšek, Andrej Primc, Jože Kavšek in Alojz Pavlin, člani kolektiva IMV Novo mesto; Karel Rebernik, član kolektiva vajenska šola Novo mesto; Bojan Flor. jančič, Zvonko Bajuk, Darko Molan, Ciril Bevc. Anton Kisovec,Drago Dolinar, Jože Dežman, Anton Avsec, Slavko Klobčar, Franc Šter, Janez Kovačec, Antotr Lenčič, Jure Badovinac, Franc Verček, Brane Marolt in Branko Ivanež, učenci vajenske šole Novo mesto; Štefan Hlišč, član kolektiva Pionir, Novo mesto; Franc Lamut, član kolektiva Industrije obutve, Novo mesto; Franc Avsec, član kolektiva občinske skupščine, Novo mesto; Anton Novak, član kolektiva Cestnega podjetja, Novo mesto; Marija Gal, članica kolektiva Labod, Novo mesto; Marija Markelj, članica kolektiva splošne bolnice, Novo mesto; MarijaMegllč, Branka Košak in Marjan Mevžek, člani kolektiva IMV, Novo mesto. Obnova in jSgf ~ nadomestitev tkiv Kj Bolezen ali poškodba tako ali drugače okvari tkiva v Človeškem telesu. Ce smo se uspešno zdravili, potem se po premagani bolezni začne tkivo, ki je bilo napadeno, obnavljati ali pa ga nadomesti drugo tkivo, če obnova ni mogoča. Sele potem, ko je proces končan, lahko govorimo o dokončnem ozdravljenju. človeška tkiva pa niso prav vsa take narave, da bi se lahko dokončno obnovila. Nekatera, na primer koža, kost, pljuča, se obnovijo, če niso preveč okvarjena, druga pa skoraj prav nič (npr. možgani). Vmes pa so seveda tkiva, ki se obnove v večji ali manjši meri. Tako popolne obnove, kakor jo ima na primer martinček, ki mu zraste nov rep, če mu ga odščipnemo, pri človeku ni. če človek izgubi samo prst, mu ta ne bo več zrastel, ostal bo km. Obnova in nadomestitev poškodovanih tkiv je seveda odvisna od splošnega stanja organizma bolnika, od vitaminov, sploh hrane, morebitnih še drugih bolezni, ki jih bolnik istočasno ima, od tega, koliko je star. Splošno znano je, da se mlad človek prej popravi kot star. Enaka rana se npr. pri otroku zaraste precej hitreje in bolje kot pri starejšem človeku. Od vseh tkiv se najbolje, dokončno in najhitreje obnovi vezivno tkivo. Tega tkiva je v telesu povsod dovolj, saj so vse vezi in povezave narejene iz nje. Tudi tam, kjer je zaradd slabe ali pa nemogoče obnove ostal manj ek nekega tkiva, se nabere vezivno tkivo, ki prejšnje tkivo nadomesti. To je potem brazgotina, nadomestek manjkajočega tkiva. Kostno tkivo se obnovi povsem, saj je vsakomur znano, da se mu zlomljena kost zaraste, če jo ima dovolj dolgo na miru v mavčni obvezi. Podobno velja tudi za hrustančno tkivo, le da se to pri starejšem človeku nerado obnovi, pri otroku pa kar dobro. Mišično tkivo se zabrazgotini, obnova je le malenkostna. Osrednje živčevje, v možganih in v hrbtenjači se ne obnavlja; kar je tam uničeno, tudi uničeno ostane, praznina se le zabrazgotini Obrobno, periferno živčevje pa se lahko docela obnovi, če je med pretrganima oziroma uničenima deloma obrobnega živca prevelika razdalja, pa tudi tukaj ne more priti do obnove, pač pa se tkivo zabrazgotini. Seveda gre v takem primeru za prekinjen prevod vživčevanja, in ustrezni ud je hrom. Povrhnjica kože in sluznic se večinoma docela obnavlja in se pozneje sploh ne pozna, kje je bila poškodovana če pa je poškodba ali bolezen zajela globlje dele kože in sluznic, bo seveda nastala tam brazgotina iz vezivnega tkiva. Podobno velja za notranje organe, ki so sestavljeni tudi iz posameznih celic. Pri vseh vrstah celic ni obnove, pri nekaterih pa je kar zadovoljiva. Da se kri lahko in dobro obnavlja, vsi vemo. če za obnovitev krvi ne zadostuje kostni mozeg, organizira telo še druge organe, da kri obnavljajo, dokler je ni dovolj in v pravilni sestavi. Obnavljajo se tudi žile. Pri njih poteka proces tako, da se razvijejo najprej lasnice, šele potem se po potrebi iz njih razvijejo ustrezne dovodnice in odvodnice. Včasih pa iz tega ali onega vzroka obnova ali nadomestitev ne uspeta, kakor bi želeli in pričakovali, kljub temu da so vsi pogoji za uspeh. Rana ali zlomljena kost se nikakor nočeta zarasti, važen organ propade. Takirat presadimo ustrezno tkivo ali pa vsadimo ustrezen nadomesten del iz primernega materiala, ki ga telo brez škode prenese. Ta del medicine je prav sedaj v silnem razvoju in prihodnost bo prinesla še marsikatero prijetno presenečenje v tej smeri. Dr. BOŽO OBLAK RAZPIS POHODA »Po poteh partizanske Ljubljane 1967« Za vsako ekipo morajo nastopiti m) za moške ekipe za vse osnovne 3 tekmovalke. Pravico nastopa ima-organizacdje, odrede pred vojaške jo tekmovalke, rojene leta 1950 in vzgoje ter enote JLA in milice (v prej. Obvezen zdravniški pregled, nadaljnjem besedilu: organizacije). I ' Odbor za pohod »Po poteh partizanske Ljubljane« za leto 1967 (v nadaljnjem besedilu: odbor) razpisuje v počastitev obletnice osvoboditve mesta Ljubljane ma-nifestativn o. tekmovalno prireditev: »PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE« Program prireditve ČETRTEK. 27. aprila Manifestativni pohod »Po poteh tovarištva in spominov« za moške, ženske in mešane ekipe nižjih razredov ljubljanskih osnovnih Sol (od 1. do 4. razreda) v organizaciji občinskih zvez prijateljev mladine Slovenije. SOBOTA, 6. maja 1. »štafeta zmage« (3x1000 m) za mladinske moške ekipe, ločeno za šole II. stopnje, za osnovne telesnovzgojne organizacije in za vse druge osnovne organizaci-Jo* 2. štafeta zijaage« (3x600 m) za mladinske ženske ekipe, ločeno za šole, za osnovne telesnovzgojne organizacije in za vse druge osnovne organizacije; 3. »Tek prijateljstva« (dolžina proge 4000 «) za moške domače in inozemske mestne reprezentance. NEDELJA, 7. maja 1. Manifestativni pohod »Po poteh tovarištva in spominov« (dolžina proge 10.000 m) za možke, ženske in mešane ekipe za vse osnovne organizacije, šole II. stopnje, odrede predvojaške vzgoje ter enote JLA in milice (v nadaljnjem besedilu: organizacije). 2. Manifestativni pohod »Po poteh tovarištva in spominov« (dolžina proge 5000 m) za moške, ženske in mešane ekipe višjih razredov osnovnih šol (od 5. do 8. razreda). 3. Tekmovalni pohod »Partizanski marš« (dolžina proge 25.000 4. Tekmovalni pohod »Partizanski marš« (dolžina proge 8000 m) za ženske ekipe za vse osnovne organizacije. Tekmovalni pogoji \ 1. »ŠTAFETA ZMAGE« (3 X 1000 metrov) Pravico nastopa imajo tekmovalci, rojeni v letih 1946 do 1953. Obvezen zdravniški pregled. 2. »ŠTAFETA ZMAGE« (3 x 600 m) Pravico nastopa imajo tekmovalke, rojene v letih 1949 do 1954. Obvezen zdravniški pregled. 3. »Tek prijateljstva« (4000 m) Za vsako mestno reprezentanco lahko nastopijo 4 tekmovalci, za plasma reprezentance pa se upoštevajo samo prvi 3 tekmovalci. Pravico nastopa za mesta iz SFRJ imajo tkemovalci, rojeni leta 1950 in prej. Obvezen zdravniški pregled. Zmagovalna reprezentanca Je tista, ki' zbere najmanjše število točk, s tem da se točkujejo tekmovalci po vrstnem redu prihoda v cilj od 1 do številke zadnjega tekmovalca, ki pride v cilj. 4. »PO POTEH TOVARIŠTVA IN SPOMINOV« (10.000 m) Za vsako ekipo mora nastopiti 5 tekmovalcev oziroma tekmovalk. Pravico nastopa imajo tekmovalci oziroma tekmovalke, rojeni leta 1!)58 in jfrej. 5. »PO POTEH TOVARIŠTVA IN SPOMINOV (5000 m) Za vsako ekipo mora nastopiti 5 tekmovalcev oziroma tekmovalk. Pravico nastopa imajo učenci in učenke višjih razredov osnovnih šol. 6. »PARTIZANSKI MARŠ« (25.000 metrov) Za vsako ekipo morajo nastopiti 3 tekmovalci. Pravico nastopa ima. jo tekmovalci, rojeni leta 1949 in prej. Obvezen zdravniški pregled. 7. »PARTIZANSKI MARŠ« (8000m) Omejitve / 1. V »Partizanskem maršu« za moške ekipe ne morejo nastopiti atletske organizacije iz mest, ki niso prijavile svojih mestnih reprezentanc. 2. Atleti, ki so za preteklo sesso-no uvrščeni v disciplinah od 1500 metrov do 10.000 m do vključno 15. mesta v tablicah, ki so jih izdale republiške atletske zveze, ter smu-čarji-tekači, ki Jih je Smučarska zveza Jugoslavije za preteklo leto uvrstila v I. kategorijo, lahko nastopijo-samo za svojo atletsko oz. smučarsko organizacijo. Zdravstvena skrb Za vse tekmovalce oziroma tekmovalke, ki nastopajo v kategorijah, za katere Je obvezen zdravniški pregled, Je potrebno hkrati s prijavo dostaviti zdravniško potrdilo, iz katerega mora biti razvidno, da so tekmovalci oziroma tekmovalke sposobni za tekmovanje v prijavljeni kategoriji. Zdravniška potrdila za tekmovalce oz. tekmovalke za obe »štafeti zmage« in za oba »partizanska marša« lahko izdajajo vse vojne, obratne in šolske ambulante ter ambulante zdravstvenih domov. Zdravniška potrdila aa udeležence »Teka prijateljstva« lahko Izdajajo izključno športne ambulante. Zdravstveno osebje na progi, ki ga postavi organizator, ima pravico prepovedati nadaljevanje tekmovanja vsem udeležencem tekmovanja, če sodi, da bi nadaljevanje tekmovanja škodilo zdravju tekmovalca ali tekmovalke. Priprave tekmovalcev Odbor bo do 1. aprila 1967 izdal navodila za pripravo udeležencev pohoda za vse tekmovalne kategorije. Od tega dne dalje bodo navodila brezplačno na razpolago vsem organizacijam. Organizacijam svetujemo, naj čimprej določijo vodje ekip, ki naj prevzamejo tudi skrb za pripravo članov ekipe. Vsem organizacijam, ki bodo sporočile naslove vodij ekip z navedbo tekmovalne kategorije, bo odbor tako dostavil navodila za priprave udeležencev za ustrezno kategorijo. Tekmovalne proge in urnik tekmovanja Proge za obe »štafeti zmage« in za »tek prijateljstva« potekajo po ulicah v središču mesta, proge za vse druge kategorije pa Še po ko lovozih, cestah in poljskih ter gozdnih poteh. Opisi prog za vse tekmovalne kategorije bodo od 1. aprila 1967 dalje na razpolago v pisarni odbora. Na progah za obe »šafeti zmage« In za »tek prijateljstva« bodo pred tekmovalci vozili spremljevalci teka, V9e druge tekmovalne proge pa bodo vidno označene. Odbor si v primeru izredno slabega vremena pridržuje pravico do spremembe posameznih delov proge za oba »partizanska marša« in za oba pohoda »po poteh tovarištva in spominov« še tik pred samim tekmovanjem, s tem da bo vso udeležence tekmovanja vidno opozoril na nastale spremembe. Ura pričetka tekmovanja za posamezno kategorije bo objavljena najkasneje dne 3. maja 1967. Prijave Prijave, ki morajo vsebovaU priimek, ime in letnico rojstva tekmovalca oz. tekmovalke, zdravniška potrdila, kjer so le-ta zahtevana, in navedbo tekmovalne kategorije, so pošiljajo oz. osebno oddajajo na naslov: Odbor za pohod »Po poteh partizanske Ljubljane«, Ljubljana, Komenskega 7. Prijavitelji morajo v primeru, da prijavijo več ekip, prijaviti vsako ekipo s posebno prijavo. ■ Odbor bo sprejemal prijave do ■ 29. aprila 1967 do 12. ure. Do. ■ ka* za pravočasno odpremo ■ prijave po pošti je datum ■ poštnega pečata: 27. april 1967. Vsem organizacijam, ki bodo do zgoraj navedenega roka poslale prijave, bo dostavil odbor na njihov naslov vsa navodila v zvezi s tekmovanjem. Odbor bo sprejemal naknadne prijave, ki jih bodo osebno predložili predstavniki prijavitelja, kakor sledi: za obe »štafeti zmage« in za »tek prijateljstva« v soboto, dne 6. maja, od 12. do 15. ure: za oba »partizanska marša« v soboto, 6. maja, od 15. do 22. ure In za oba pohoda »po poteh tovarištva in spominov« v soboto, 6. maja, od 15. do 22. ure; v nedeljo, 7. m^ja, od 6. do 9. ure v prijavni pisarni tekmovalne komisije v prostorih Kazine na Trgu revolucije 1: Nagrade Zmagovalne ekipe v obeh »štafetah zmage« ločeno za šole, telesnovzgojne in druge organizacije, zmagovalne ekipe v obeh »partizanskih marših« in zmagovalna mestna reprezentanca v »teku prijateljstva« prejmejo naslov: Zmagovalec pohoda »Po poteh partizanske Ljubljane« za leto 1967 ter pokal zmagovalca v trajno last. Člani prvoplasiranih ekip v obeh »štafetah zmage« ločeno za šolo, telesnovzgojne in druge organizacije, člani prvoplasiranih ekip v obeh »partizanskih marših« ln prvoplasirani tekmovalec v »teku prijateljstva« prejmejo zlate, člani drugoplasiranih ekip in drugoplasirani tekmovalec srebrne, člani trctjeplasiranili ekip in tretjepla-slranl tekmovale« pa bronaste plakete. Vse ekipe v obeh »štafetah zmage« prejmejo Štafetno palico, s katero tečejo, v trajno last kot spominsko darilo. Olani prvih dvajsetih • ekip v »partizanskem maršu« za moške ekipe, članice prvih desetih ekip v »partizanskem maršu« za ženske ekipe ter prvih petnajst tekmovalcev v »teku prijateljstva« prejme, jo praktična darila«. Odbor bo takoj po slovesnem zaključku prireditve izžrebal dvajset tekmovalnih številk iz obeh manifestativnih pohodov »po poteh tovarištva in spominov«. Vsi, ki bodo imeli izžrebane tekmovalne številke, prejmejo praktična da. rila. ■ Vsi udeleženci prireditve prej- ■ mejo spominsko značko pohoda ■ »Po poteh partizanske Ljubija ■ ne« za leto 1967. Pritožbe Pritožbe vlagajo vodjo ekip pismeno pritožbeni komisiji. Cas ln kraj zasedanja pritožbene komi. sije bo objavljen v navodilih udeležencem tekmovanja. Objava rezultatov ■ Slovesen zaključek prireditve bo ■ v nedeljo, 7. maja 1967. Ura in ■ kraj bosta določena kasneje in ■ objavljena v navodilih udele- ■ žencem tekmovanja. Stroški tekmovanja Stroške udeležbe nosijo prijavitelji, stroške organizacijo prireditve pa odbor. Odbor lahko povabi na svoje stroške domače in tuje mestne reprezentance na »Tek prijateljstva«. Organizacije, ki potrebujejo za svoje tekmovalce oz. tekmovalke prenočišča, morajo svoje potrebe po prenočiščih z navedbo dneva javiti hkrati s prijavo. Informacije Vsa pojasnila v zvezi z razpisom in organizacijo tekmovanja daje pisarna odbora. Ljubljana, Komenskega 7, soba 80. Pravila Za temovanje v »toku prijateljstva« in v »štafetah zmage« volja-jo tekmovalna pravila Mednarodne amaterske atletske zveze (IAAF), za tekmovanje v vsoh drugih kategorijah pa tekmovalna pravila pohoda »Po poteh partizanske Ljubljane«. Tolmačenje razpisa Razpis tolmači tekmovalna komisija odbora za pohod »Po poteh partizanske Ljubljane«. PISMA UREDNIŠTVU ■ Matku Ljubiču v spomin Večer Rafaele Potokarjeve Prvega pomladanskega dne, ko se vsa narava prebuja in hiti k novemu življenju, je v Ljubljani za vedno prenehalo biti srce Matka Ljubiča — učitelja, upravnika doma Ivana Cankarja v pokoju, pedagoškega svetnika in člana ZKJ od leta 1939. Tovariš Matko je bil rezervni kapetan I. razreda, udeleženec NOV iz 1941 in nosilec odlikovanj za vojno in povojno delo. Bil je vedno skromen, pošten in delaven, poln življenjskega optimizma, pravičen do vsakogar in odločen borec za zmago pravice nad lažjo, vselej pripravljen pomagati, kjer je pomoč potrebna. Po prvi svetovni vojni je odšel na Koroško in se boril za njeno priključitev k Jugoslaviji. Po nesrečnem plebiscitu se je vrnil v Belo krajino in postal upravitelj na šoli v Podzemlju. Prosti čas je posvetil izvenšolskemu delu z mladino, posegal pa je tudi v politično dogajanje v Beli krajini. Svoje napredno prepričanje je širil med ljudmi, tako da je zlasti med zatiranim prebivalstvom kmalu našel širok krog somišljenikov, prijateljev in sodelavcev. Delal je tudi v kultumo-prosvetnih organizacijah, pri Sokolu in v drugih naprednih društvih. Matkovo delo pa ni ostalo skrito protiljudskim režimom v stari Jugoslaviji, zato so ga preganjali in ga 1939 kot člana KPJ in u-glednega, nevarnega političnega delavca premestili v zakotne štajerske hribe. Toda čeprav so ga odtrgali od družine, mu niso mogli zlomiti vere v pravično borbo. Po razpadu stare Jugoslavije se je vrnil med Belokranjce, junija 1941 pa je začel s sodelavci požrtvovalno delati v odboru OF. V njem je delal vse dotlej, dokler ga niso okupatorji aretirali in poslali v koncentracijska taborišča. Ko se je vrnil na osvobojeno ozemlje v Beli krajini, se je takoj spet vključil v politično delo, hkrati pa postavljal temelje novi šolski in prosvetni politiki. Dragemu tovarišu Matku bo prebivalstvo Bele krajine ostalo vedno hvaležno za njegovo plodno delo, zlasti pa se ga bodo spominjali prijatelji, znanci in tovariši, med njimi tudi prebivalstvo njegovega ne- kdanjega šolskega okoliša Podzemlja. Vsi, ki smo poznali tega plemenitega človeka, ga bomo ohranili v trajnem spominu! JANEZ ŽUNIČ Dne 31. marca je v Lamutovem razstavišču v Kostanjevici na Krki prof. Miroslav Kugler odprl razstavo del sli-karke-amaterke Rafaele Potokarjeve. V kulturni hram, kot imenuje Lado Smrekar Lamutov likovni salon, je ptrišlo veliko Kostanj e vičanov S PETKOVE OTVORITVE RAZSTAVE na Lamutovem razstavišču v Kostanjevici na Krki: Rafaela Potokar, uspešna amaterka iz Ljubljane, in prof. Miro Kugler, akademski slikar iz Brežic, v prijetnem pogovoru v polni dvorani Slikarka je dolenjska rojakinja in je s svojo prvo razstavo več kot prijetno presenetila številne obiskovalce. Prav bi bilo, da bi njene akvarele in olja videli tudi v Novem mestu, Krškem, Brežicah in še kje po naših krajih! in ljudi iz drugih večjih krajev, da bi bili priče intimnemu dogodku v življenju Rafaele Potokarjeve, njeni prvi samostojni slikarski razstavi. Na njeno povabilo je prišel tudi trio Lorenz (bratje Lorenz so njeni nečaki), ki je z veliko poustavarjalno močjo, v poltem in popolni tišini predstavil dela Haydna (Trio št. 1 v C-duru), Trio za violino, violončelo in klavir (Turina) in Elegijo (Rahmaninov). Rafaela Potokarjeva je razstavila 34 akvarelov in gvašev. Zaverovana v barve sveta in svojo notranjost je upodobila pokrajino okoli sebe, svoja razmišljanja in vtise. Razstava je plod petih let ustvarjanja, saj je v pomanjkanju čaša prijela za čopič šele, ko je bila upokojena. »V naši družini so vsi slikali,« je dejala, ko smo jo , vprašali, kje je vir njenega ustvarjanja, sila, ki jo žene, da se izraža v barvah in podobah. »Lansko leto sem na Senovem razstavila nekaj slik, ki so vzbudile pozornost profesorja Kuglerja. Zavzel se je in tako je sedaj razstava tukaj. Ne vem, 6e bom še kje razstavljala, sem pa srečna, da je moja prva razstava v tako lepem razstavišču.« P. Breščak Brodarič Pred kratkim so v Gribljah izgubili enega najboljših in najbolj priljubljenih vaščanov Matijo Brodariča, starega 68 let. Vse življenje ga je spremljalo trdo delo in mnogo hudih preizkušenj zaradi pogostnih smrtnih primerov v družini in večkratne obnove gospodarstva. Bil je v prvi svetovni vojni, a tudi druga ga ni našla nepripravljenega. Bil je med prvimi Belokranjci, ki so se odločili z vsemi silami boriti se proti okupatorju. Izkazal se je kot dober organizator, ki je imel uspehe pri delu med vojno in v organizacijah, kjer je deloval v povojnih letih, Gribeljčani so pokojnega v velikem številu spremili na poslednji poti in se na civil-flem pogrebu lepo poslovili Dl njega. Ostal jim bo vedno f najlepšem spominu. mč PEDAGOGI: v izredno korist vam bo knjiga pedagoških člankov in študij: PEDAGOŠKI TE-DEN V NOVEM ME STU. Izdala Dolenjska založba. Dobite v knjigarnah. Samo 500 S din! Kuharske bukvice Kuhinjski vrtec (Nadaljevanje in konec) Seme kupujemo v trgovinah ali pa ga pridelamo etana. če ga pridelujemo etana, pomnimo, da odbiramo za seme vedno naj lepše rastline. Nikoli pa ne smemo pusitiiti rasti semenskih rastlin z okroglim semenom skupaj (repa, pesa, ohrovt, zelje, koleraba), ker se lahko ob ovetea>ju križa in se potem seme zmeša ali izprevrže. Prav tako naj ne rastejo skupaj kumare in buče. Razen sočivja spadajo na vrt še jagode ali mesečine, ki so bolo drobne in gozdnim podobne, ali pa vrtine, ki dajo zelo debele plodove, Če jih skrbno gojimo. Po kotih ali ob plotu se bo našel na vrtu prostor za ribez ali ivanjsko grozdičje, ki ga je troje vrst: rdeče, rumeno in črno. Zadnje je dandanes zaradi vitaminov zlasti zelo iskano. Zelo okusne so tudi kosmulje ali agras, ki naj bi razen naštetih tudi dobil prostor na vrtu. Zakaj ne bi napravili malo veselja otrokom z jagodičjem, če že nimamo sadnih dreves v vrtu! Vrtna zemlja naj bo dobro obdelana in skrbno nagnor jena. Najboljše gnojilo za povrtnino je kompost, ki ga pripravimo doma. Kompostiranje pospešimo z neoljenim apnenim dušikom. Rast in pridelek -zboljšamo tudi z uporabo umetnih gnojil. Kot splošno umetno gnojilo za vrtove uporabljamo nitrofoskal. Na 1 ar (100 kv. m) jemljemo 8—10 kg nitrofoskala. Za korenje, repoi peso, čebulo, česen in krompir pa dodajemo razen nitrofoskala lahko še 2 kg kalijeve soli na en ar. Koristno je vrt vsaka tri leta jeseni potrositi z živim apnom, in sicer 20 kg na ar, in ga podikopati. Umetnih gnojil ne smemo mešati z apnenim prahom, prav tako ne s svežim gnojem. Ob robovih gredic pa posejemo ali posadimo še nekaj ovetic, ki jih potrebujemo za okras sobe in da je vrt lepši. Še enkrat: Kaj je z vodo v Kočevju? Ker se nam zdi odgovor Vodne • skupnosti Kočevje— Ribnica neutemeljen, se še enkrat oglašamo. Zanima nas, če vodni izviri izvirajo samo podnevi, ker kakor hitro je ura 22, voda preneha teči, pa nai je bil pred uro še tak pritisk, oglasi pa se potem okrog 11 ure dopoldne, če ni kake take okvare, kot jo omenjajo v odgovoru. Naše mnenje je, da je temu krivo varčevanje z elektriko na račun potrošnika, saj bi sicer voda morala teči ponoči, ko je podjetja toliko ne potrebujejo. Naj nam še na to odgovorijo na Vodni skupnosti. Prizadeti iz šalke vasi in Rudarskega naselja. Pripomba uredništva: Spet smo eaprosili Vodno skupnost Kočevje —Ribnica za odgovor. Zvedeli smo, da ob 22. uri izključijo po. možno črpaližče v Slovenski vasi. Vendar ga vključijo vedno že spet pred 6. uro zjutraj in ne okoli 11. ure. Vodo dobe takrat vsi potrošniki, le v izjemnih primerita (velika poraba v industriji ali gospodinjstvih) jo dobe nekoliko kasneje. Res pa je dovod vode kritičen za 5 hiš v najvišjem delu šalke vasi Razen tega so prav v Salki vasi polagali vodovodne oevi sami vaščani s pomočjo Rudniika, in to brez ustreznih načrtov (Vodna skupnost jim je pomagala le pri napeljavi zadnjega dela vodovoda). Prav zaradi tega verjetno vsa dela niso bila v redu opravljena in bi bilo treba vodovod skozi S alko vas rekonstruirati. Vaščani so takrat verjetno menili, da je bolje, če vsaj občasno dobe vodo, kot da bi jo nosili iz vodnjakov in drugod. Vodna skupnost p« bi lahko temu območju vodo zaprla, dokler ni vodovodna napeljava tehnično povsem v redu. Vendar vaščani s takim ukrepom verjetno ne bi bili zadovoljni. Zanimivo je tudi, da so Cvišler. ji precej bolj oddaljeni od Kočevja, vendar redno dobivajo vodo ker je tod vodovod zgrajen na podlagi solidnih načrtov. Potrošnja vode na območju kočevskega vodovoda naraste vsako leto za okoli 20 odstotkov (na to vplivajo tudi novi priključki za vasi in dele mesta). Tafco je znašala potrošnja vode leta 1959 okoli 268.000 kubičnih metrov, lani pa že 1,117.000 kubičnih metrov (vračunana je le prodana voda, medtem ko je je bilo skupno s cevnimi izgubami načrpane lani okoli milijon in pol kubičnih metrov). V programu so spet novi priključki), zato bo morala vodna skupnost kupiti letos vsaj dva nova agregata za črpališče na Obrhu, kjer so sedanji prešibki, Veljala bosta okoli 11 milijonov S-din. Zakaj brez voznega reda? Tovariš urednik! Ko sem se pred nekaj dne-vi mudil v Krškem, sem se hotel z avtobusom odpeljati proti Raki. Vprašal sem ljudi, 'kdaj odpelje avtobus, pa mi ni vedel nihče povedati točnega časa. Pred zgradbo občinske skupščine, kjer je avtobusna postaja, sem zaman iskal tablo z voznim redom avtobusov. Končno sem na zidu našel majhno omarico, v kateri so bili s pisalnim strojem natipkani prihodi in odhodi avtobusov ljubljanskega podjetja SAP in Izletnika,, Voznega reda za avtobuse novomeškega podjetja Gorjanci ni bilo nikjer. Čudno je, da v Krškem ne morejo urediti table z voznimi redi avtobusov, saj imata v tem mestu svoji poslovalnici tako SAP Jcot Izletnik, razen tega bi moralo za to storiti kaj tudi turistično društvo, če so tako malenkost (ki pa ni vedno malenkost!) lahko uredili v mnogih manjših krajih, npr. v Radečah pri Zidanem mostu, bi jo lahko tudi v središču občine! STANKO SKOČIR Loka pri Zidanem mostu »Ker nisem hotel podpisati — odpoved!« Tovariš urednik! Rad bi vam opisal, kaj se mi je zgodilo in kako si nekateri predstavljajo samoupravljanje. Bil sem 15 let honorarni biljeter v metliškem Foto-kino podjetju in ves čas ni bilo čez mene nobene pritožbe- V začetku februarja me je upravnik Silvo Mihelčič odredil za predsednika inventurne komisije. Hotel je, da bi kar na hitro podpisal spiske, ne da bi jih pogledal. Tega nisem hotel, ker sem ugotovil, da v foto oddelku manjka več predmetov, za katere nihče ne ve, kam so izginili. Med njimi tudi fotoaparat, ki stane danes okoli 120.000 Sdm. Upravnik ni vedel pojasniti, kam so razni predmeti izginili, ter se je izgovarjal, da on ni bil zanje zadolžen, da so drugi imeli ključe, in vpletal vmes rodbino bivšega upravnika. Ko pa je umdel. da ne more zastrašiti ne mene ne rodbine bivšega upravnika, je hitro plačal manjkajoče predmete po inventurni ceni. Nato je spet zahteval, naj podpišem zaključni račun. Ker pa še vedno ni bilo vse jasno, sem podpis znova odklonil, on pa mi je ustno odpovedal službo. Iz njegovega ravnanja se vidi, da si predstavlja samoupravljanje v eni osebi. Pripominjam še, da z minimalnim plačilom nekaterih predmetov še zdaleč ni povrnjena škoda podjetju! JOSIP TOMC Trg svobode 4 Metlika Dr. Minka Maležič: Higiena v življenju žene Od zdravja posameznika sta odvisna zdravje in napredek naroda. Spomnimo se ob tej ugotovitvi znanega rekla: »Zdrav duh v zdravem telesu!« Biti zdrav je zato dolžnost vsakega človeka. Posebno je važno z d r av -je žena, saj so nositeljice novega pokolenja. Žena je dan na dan preobremenjena z delom in s skrbmi, pa naj bo to »nezaposlena« kmečka žena, delavka ali razumni-ca, da bi se lahko dovolj posvetila sebi. Tako težko je najti čas za izobrazbo, osebno nego, kaj šele za primeren počitek, — Rada bi vam zato napisala nekaj splošnih stvari iz življenja nas žena, da bi kaj več vedele o sebi, da bi vedele, kako nam poteka življenje od rojstva do smrti. Življenje žene je razdeljeno v pet dob. Otroška doba traja od rojstva do približno 12. Leta, ko se prične razvojna doba (puberteta). Tej sledi zrela doba, ki traja nfckako od 18. do 45. leta in preide v prehodno dobo (klimakterij), ki traja v naših krajih približno do 50. leta. Po njej nastopi starostna doba. Deklica se rodi s spolnimi organi (plodila in rodila), ki do razvojne dobe ne delujejo. No- tranje spolne organe sestavljajo: dva jajčnika, dva jajcevoda, maternica in nožnica. V obeh jajčnikih je ob rojstvu skupno 300 do 400.000 zametkov jajčec, ki v otroški dobi propadajo ter jih ostane do pubertete 30.000 40.000. Od teh jih v zreli dobi dozori približno 400 (13 na leto skozi 30 let). V jajčnikih dozorevajo jajčeca in se tvorijo hormoni — ženski spolni hormoni. Pod vplivom hormonov, ki jih poleg jajčnikov izločajo tudi nekatere žleze v ženinem telesu, nastane menstruacija. Napačen sram štaršev škoduje! Nastop prve menstruacije (menarha) je le ena od sprememb v času pubertete — dozorevanja. Deklica se prične spreminjati telesno in duševno, telo postane oblo, boki širši, razvijajo se dojke, nastaja značilna poraščenost telesa. Spremeni se tudi duševnost dekleta. Postane tiha, zaprta vase, sanjari, velikokrat je žalostna, preobčutljiva je. Značilne so nagle spremembe razpoloženja. V tem času se pojavijo prvi znaki spolnega nagona. Vendar niti telo niti duševnost še nista toliko razvita, da bi se lahko dekle spolno uveljavljalo. NaJo-ga staršev in vzgojiteljev je, da dajo dekletu oporo, da bi laže preživela to dobo v življenju, ki ie ni nrav nič lahko prežive- ti. Mati naj opozori dekle na menstruacijo, še preden se ta pojavi, ker nepoučenega dekleta ob pojavu prvega perila prevzame strah, če je deklica dovolj razumna, jo ob tem času poučimo še o drugih spolnih vprašanjih. Mlade ljudi zaradi neznanja lahko zadenejo nesreče, zaradi katerih trpe duševno in telesno vse življenje. Napačen sram staršev na na mestu. Menstruacija (mesečno peri- lo, menzes, perioda, svoj čas, svoje stovari) se prične v naših krajih povprečno med 12. in 15. letom. Skrajne meje so 12. do 17. leto. čas nastopa prve menstruacije je odvisen od konstitucije, rase, klime, socialnih razmer. V mestu dobe deklice perilo prej kot na deželi, črnolaske prej od plavolask, v južnih krajih prej kot v severnih. Menstruacije v puberteti so po-gostoma neredne, včasih zaostanejo za več mesecev (pozimi, razburjenja, v internatih). V tem času so menstruacije skoro praviloma različne tudi po jakosti in trajanju. V zreli dobi pa se vrste menstruacije ponavadi na 28 dni, vendar so pogosto odstopanja in nastopajo menstruacije lahko na 24 do 33 dni. Tudi pri ista ženi se lahko spremeni razdob- je med obema periloma, zlasti po porodih in splavih. Razdobje med periloma računamo vedno od prvega dne do prihodnjega perila. Perilo traja povprečno 5 dni. Ni pa nepravilno, če traja samo dva ali do osem dm. Skrajšanje krvavitve pod dva dni ali podaljšanje nad 8 dni je bolezensko. Pri menstruaciji se vsak mesec izloči gornji sloj maternične sluznice s primesjo krvi in sluzi, žena izgubi pri vsakem perilu povprečno 150 gramov krvi. To je prib-ližno 1 del in pol. Kri je temno rdeča, ima značilen vonj in se ne strjuje. Le majhni drobci strjene krvi so normalni, če pa žena krvavi v večjih kosih, je to bolezenski pojav. j 10 odst. žena ne čuti nobenih sprememb v času perila. Vse ostale žene pa imajo pred perilom in prve dni različne težave, ki še niso bolezenske: tiščanje v spodnjem delu trebuha, lahni krči, bolečine v križu in stegnih, dojke nabreknejo in so boleče, žena je nerazpoložena, razdražljiva, utrujena, včasih ima na obrazu mozolje. Žene naj bi zapisovale perila v koledarju. Označiti je treba prvi dan perila, trajanje in jakost. . (Nadaljevanje sledi) Kmetijski kombinat »ZASAVJE«, Sevnica bo prodal VEČ TRAKTORJEV FE-35 in 65 in VEČ DRUGIH PRIKLJUČKOV in STROJEV ki pridejo v poštev za individualno proizvodnjo PRODAJA bo v soboto, 8. aprila 1967, ob 10. uri pred mehanično delavnico v Sevnica. DS RIBOGOJSTVA »KRKA«, Dvor pri Žužemberku razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo dvosobnega stanovanja na Dvoru Začetna cena 45.000 Ndin. Licitacija bo v nedeljo, 9. aprila 1967, ob 9. uri na sedežu podjetja na Dvoru Varščino v višini 10-odstotne vrednosti je treba priložiti eno uro pred začetkom licitacije. GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO, Gubčeva 15 proda NA JAVNI LICITACIJI: večje število motornih žag tipa PARTNER R 11 in R 12 2 motorni dvokolesi Puch (175 in 250 ccm) 1 motorno kolo NSU-Pretis 175 ccm 1 motorno kolo JAWA 3 motorne prekopalnike MOTO-BENASSI 1 parni kotel Liicitacija bo 15. aprila 1967 ob 8. uri pred mehanično delavnico Gozdnega gospodarstva Novo mesto, Gubčeva 15. HITRO! POCENI! SOLIDNO! vam zgradi stanovanjsko hišo do zaželene faze GRADBENO OPEKARSKO PODJETJE MIRNA na Dol. ki s svojimi obrati OPEKARNO, ŽAGO, MIZARSTVOM in BETONARNO gradi tudi vse druge investicijske objekte po konkurenčnih cenah. TELEFON: (068) 84-340 SAP-TURIST BIRO LJUBLJANA prireja v času od 28. maja do 1. junija zanimivo potovanje na OTOK ELBO Na tem potovanju boste spoznali lepote, zgodovinske in naravne znamenitosti tega otoka v Tirenskem morju in še drugih znanih italijanskih mest. Prijave sprejemajo do 5. maja naše poslovalnice v Ljubljani, BREŽICAH, KRŠKEM, Hrastniku, Trbovljah, Zagorju, KOČEVJU, Cerknici in Idriji. PRIPOROČAMO SE ZA NAROČILA NAŠIH TURISTIČNIH AVTOBUSOV ZA VOŽNJE, ŠOLSKE IN POUČNE EKSKURZIJE. ZAKLJUČENIM SKUPINAM NUDIMO POSEBEN POPUST! Razpisna komisija za izvedbo javnega natečaja pri skladu za negospodarske in komunalne investicije pri občinski skupščini Metlika RAZPISUJE na podlagi 9. člena in prvega odstavka 10. člena zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS št. 42/66) ter na podlagi 13., 16. in 25. člena odloka o urejanju mestnega zemljišča na območju občine Metlika (Uradni vestnik Dolenjske št. 27/65) / I. JAVNI NATEČAJ za oddajo mestnega zemljišča v uporabo v k. o. MET-LITKA za izgradnjo vrstnih in visokopritličnih enodružinskih stanovanjskih hiš Predmet natečaja je zemljiški kompleks med CBE, Borštkom in cesto proti železniški postaji, in sicer: 1. a) Za gradnjo 21 pritličnih vrstnih hiš na pare. št. 2292/1 v k. o. Metlika; za vsako stavbno zemljišče je približna povr-šnna 175 m1. b) Za gradnjo osmih visokopritličnih enodružinskih stanovanjskih hiš na pare. štev. 2292/1 v k. o. Metlika; za vsako stavbno zemljišče je približna površina 450 m3. c) Za gradnjo dveh enodružinskih stanovanjskih hiš na parcelah št. 2283/2 in 2283/2; za vsako stavbno zemljišče je približna površina 550 m2. 2. Izklicna cena za zemljišče je 10.00 Ndin za kvadratni meter. 3. Izklicna cena za prispevek investitorja k stroškom za pripravo in komunalno ureditev gradbenega zemljišča znaša 6,00 Ndin za 1 m2. 4. Uporabnik zemljišča je dolžan pričeti z gradnjo v roku enega leta in končati objekt v roku treh let, plačati odškodnino za zemljišče in 50% prispevka k stroškom za pripravo in komunalno ureditev gradbenega zemljišča ob podpisu pogodbe, ostalih 50% prispevka stroškom za pripravo in komunalno ureditev gradbenega ‘zemljišča pa v roku 1 leta po podpisu pogodbe. 5. Sklad za urejanje mestnega zemljišča se obvezuje zgraditi oziroma izpopolniti komunalne objekte, ko bodo za to zbrana potrebna finančna sredstva. 6. Mestno zemljišče se odda v uporabo najugodnejšemu ponudniku. 7. Rok za predložitev ponudb je 15 dni po objavi tega natečaja. Ponudbe se pošiljajo razpisni komisiji pri upravnem odboru sklada z urejanje mestnega zemljišča občine Metlika v enem ovitku, z oznako »Javni natečaj«. 8. Točnejši podatki so na vpogled pri referentu za gradbeništvo občinske skupščine Metlika. Datum: 3. 4. 1967 Predsednik Številka: 465-2/67 razpisne komisije: Andrej Smuk 1. r. NAŠ DOM revija za praktičnost, lepoto in kulturo stanovanja Kmalu! RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.15 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 15.00, 17.00, 19.30 in 23.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00. PETEK, 7. APRILA: 8.05 Operna matineja. 9.25 četrt ure z ansamblom »Crveni koralji«. 10.15 »V pomlad« . .. 10.35 NaS podlistek — Karel Capek: Zbirka znamk 11.00 Turistični napotki za tuje pihalne godbe. 14.35 Naši ti — Inž. Dušan Terčelj: Pripra va vina za poletje. 12.40 Igrajo tuje pihalne godbe. 14 35 Naši posluSalci čestitajo in pozdravljajo. 15.25 Zabavni intermezzo 17.05 Petkov simfonični koncert. 18.15 Klasiki zabavne glasbe. 19.00 Lahko noč, otroc! 20.00 Melodije slovenskih skladateljev zabavne glasbe 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA. 8. APRILA: 8.05 Glasbena matineja. ».25 Petnajst minut z Jožetom Kampi čem. 10.40 Novost na knjižni polici. 11.000 Turistični napotki za tuje goste. 12.10 Pravkar prispelo. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Milena Jazbec: Pregled dušičnih gnojil in njihova uporaba v sadovnjakih. 13 30 Priporočajo vam . . . 14.05 Konoert po željah poslušalcev. 15.20 Zabavni intermezzo. 17.05 Gremo v kino. 18.50 S knjižnega trga. 19.00 Lahko noč, obroci! 20 00 Minute s pevci in ansambli naše radijske postaje. 22.10 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 9. APRILA: 6.0&- 8.00 Dobro Jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — Leopold Suha-poslušalci čestitajo in poadravljar jo — I. 10.00 Se pomnite, tovariši .. . 10.25 Pesmi borbe in dela. 11.00—11.15 Turistični napotki za tuje goste. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.30 Nedeljska reportaža 14.00 Iz narodne skrinje . . . 15.05 V svetu operetnih melodij. 16.00 —18.00 Nedeljsko športno popoldne. 18.00 Med koncerti in simfonijami. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Potujoča glasbena skrinja. 31.00 »Zlata palica iz Parme«. PONEDEIJEK, 10. APRILA: 8.05 Glasbena matineja. 9.45 Cicibanov svet. 10.15 Moskovski komorni orkester in stari italijanski mojstri. 10.35 Naš podlistek — R.P. de Ayala: Poprovo zrno — I. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nar sveti — Dr. Prane Sunčič: Priporočilo Gospodarske zbornice za povečanje pridelkov na travnikih in pašnikih. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Mariborski komorni zbor poje slovenske umetne in narodne pesmi. 17.05 Operni koncert. 18.45 Drui. ba in čas. 19.00 Lahko noč, otro- ci! 20.00 Koncert zbora in orkestra Slovenske filharmonije. TOREK, 11. APRII.A: 8.05 Glasbena matineja. 10.15 Iz oper zgodnjih italijanskih romantikov. 11.00 Turistična napotki za tuje goste. 12.10 Ansambel Borisa Kovačiča in Rudija Bardorferja. 12.30 Priporočajo vam ... 14.25 Pol ure z velikimi zabavnimi orkestri. 15.40 V torek na svidenje. 18.15 Iz naših relejnih postaj. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Nastop zbore »Slavka Klavora«. 20.20 Radijska igra — Michal Suffran: Mala nočna glasba. 21.35 Iz fonoteke radia Koper. SREDA, 12. APRILA: 8.05 Glasbena matineja. 9.46 Glasbena pravljica. 10.45 Človek in zdravje. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 »Cin, čin, čin drežni-ca« . .. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Jože Korošec: Čas košnje in kakovost sena. 12.40 »Valpurgina noč«. 13.30 Priporočajo vam . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Majhen recital pianista Igorja Dekleve. 17.05 Mladina sebi in vam. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.000 Skupni program JRT — studio Ljubljana. ČETRTEK, 13. APRILA: 8.05 Glasbena matineja. 9.25 Siptarske narodne pesmi 10.15 Z našimi pevci v operah VVolfganga Ama-deusa Mozarta. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 12.10 Igrajo domači ansambli. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Tugom ir Canjko: Več skrbi načrtnemu uvajanju strokovnih kadrov v gozdar stvu. 13.30 Priporočajo vam . .. 14.05 Pisana orkestralna paleta. 15.30 Zvočni razgledi. 17.05 Turistična oddaja. 18.45 Jezikovni pogovori. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.000 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.- RADIO BREŽICE PETEK, 1. APRILA. 20.00 do 21.15 — Obvestila — Nove plošče RTB — Glasbena oddaja: Izbrali ste sami, vmes humoristična priloga: Tovariš, to ne zadeva tebe! NEDELJA, 9. APRILA: 10.20 — Poročila — S seje ObS Brežice poroča Spela Pirnat — Reportaža z občnega zbora občinskega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Brežice — Ta teden v Delavski enotnosti — Zdravstveno predavanje: dr. Slavko S uš In — Telesno vzgojna dejavnost pri otrocih in mladini — Za naše kme-ovalce: Kako ravnamo s strupenimi zaščitnidi sredstvi — Dve melodiji v različnih Izvedbah — Magnetofonski zapis: Gostinci družbenega in zasebnega sektorja pred sezono — Pozor, nimaš prednosti! — Po. govor s poslušalci — Obvestila, reklame in spored kinematografov. 12.25 — Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK. 11. APRILA: 18.00 do 19.30 — Zdravstveno predavanje — Nove plošče Jugotona — Svetujemo vam — Športni komentar — Obvestila in pregled filmov — Mladinska oddaja: Obiska pri mladih v Gorkilah ob Krki. DBH NOVO MESTO VLAGATELJI, POZOR! Sporočamo vam, da sprejemajo in izplačujejo od 1. januarja 1967 dalje Novo! I VSE P0*TE v SL0VENIJI HRANILNE VLOGE na hranilne knjižice DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE NOVOMESTO Pri poštah na področju občin KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO in TREBNJE lahko odprete tudi novo hranilno knjižico in vložite oz. vežete svoje prihranke pod enakimi pogoji kot pri Dolenjski banki in hranilnici Novo mesto in njenih poslovnih enotah v Krškem, Metliki in Trebnjem. Prav tako lahko na vse hranilne knjižice Dolenjske banke in hranilnice Novo mesto dvignete pri poštah do 1000 Ndin, pri drugih bankah v Jugoslaviji pa 500 Ndin; če primerjate stanje vloge, lahko dvignete pri poštah tudi neomejen * znesek vašega prihranjenega denarja. KAJ MORA VEDETI VARČEVALEC? DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO — vam obrestuje hranilne vloge: na vpogled po.................5 % letno na odpovedni rok od 12 do 24 mesecev po.............. na odpovedni rok nad 24 mesecev po......................7 % letno — za hranilne vloge jamči država; — varčevalec je zavarovan po pravilniku zavarovalnice za primer nezgodne smrti do 1000 Ndin, če ima na hranilni knjižici vsaj 500 Ndin; — varčevalec lahko dobi lepo, praktično nagrado pri občasnih nagradnih žrebanjih! Poslužujte se še naprej uslug pri Dolenjski banki in hranilnici Novo mesto in njenih poslovnih enotah v Krškem, Metliki in Trebnjem, kakor tudi pri vseh poštah na Dolenjskem, v Spodnjem Posavju ter v Beli krajini — v okviru Podjetja za PTT promet v Novem mestu! DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO 6 % letno Kdo je zanetil gozdni požar? V četrtek, 23. marca, je med 14. in 15. uro na Vinici nenadoma zatulila gasilska sirena. Opazili smo, da se med Sečjim selom in Drenovcem valijo v zrak veliki oblaki gostega dima. Gasilci so nemudoma odhi- teli na kraj požara, ki ga je v steljnikih pri Sečjem selu zanetil neznani požigalec stare trave na pašnikih. Ker je pihal zelo močan veter, se je požar naglo širil. Zajel je že dobršen del Jernejeva pravica Dolgih štirideset let je garal pri starem Sitarju, neutrudno je obdeloval polje, postavil novo hišo, nazadnje pa ga je mladi gospodar nagnal, zavrgel kot nekoristen predmet... Da, to je bil Cankarjev hlapec Jernej... Pravice ni našel nikjer, dokler si je ni vzel sam: zažgal je Sitarjevo kmetijo. šestdeset let je tega, kar je Cankar napisal to simbolično povest. Odsihdob se je marsikaj spremenilo, marsikaj .. • Pravica niima več zavezanih oči. Ali pa? Stanovanja ni imel, niti najskromnejšega. Imel pa je ženo in otroka, dobro voljo, Pošteno srce in delovne roke. Iskal je in našel. Našel skromno stanovanje, v katerem pa bi moral prej postoriti marsikaj. Besedovala sta z lastnikom stanovanja. Uredi si stanovanje sam, je dejal lastnik, kakor si boš uredil, taksno stanovanje boš imel. Morebiti ti ga bom celo prodal... Preprosti delavec s poštenim srcem je verjel besedi moža. Iskal je denar; nekaj tu, nekaj tam. V podjetju so ga cenili, pa mu niso odrekli pomoči; celo njihovi delavci so opravili potrebna dela v stanovanju. Nekaj denarja je dobil na občini, sposodil si... Stanovanje je blio v glavnem urejeno. Vodovod, stranišče, kopalnica in še marsikaj. Poldrugi milijon sposojenega denarja je vložil v tuje stanovanje, za katerega je mislil, da bo njegovo. Saj je tako rekel lastnik, mož beseda! Vzel je posojilo in kupil nekaj opreme, ko pa je pripeljal še ostalo pohištvo, so bila vrata zaklenjena, ključ pa v varnem žepu gospodarja. Ne, vseliti se ne more, je zvedel! Delavec, ki je v tuje stanovanje vložil poldrugi milijon ^Posojenega denarja, ni verjel. Ni mogel verjeti. Bil je na cesti.. In tovariši z občine, ki skrbe za stanovanja občanov? Nič. Ti imajo že vsi stanovanja. Gospodar je ponudil delavcu, da mu stanovanje proda Za milijon in dvesto tisoč. Na sodišču naj bi uredili stvar. Delavec si je sposodil še ta denar. Moral je, če je hotel priti do strehe. Prinesel je denar, gospodar pa: »Tega denarja nočem!« Torej, tega denarja noče, je razmišljal delavec, in ker mu je ponujal (stare) dinarje, se mu je zazdelo, da je mislil gospodar pri prodaji stanovanja na devize. Teh pa ni imel niti si jih ni imel kje sposoditi. Kakor Jernej pred šestdesetimi leti je tudi naš delavec stopil v hišo pravice. Bila je to velika, mogočna hiša, tu stanuje pravica, pravica tudi zanj. < Možje so poslušali, kimah, poklicali priče, spet poslušali, kimali, poklicali priče, spet poslušali, kimali, poklicali priče, dokler ni nekdo vprašal: »Ja, od kod pa delavcu poldrugi milijon za popravilo stanovanja?« Ko so mu povedali, da mu je precej tega denarja posodilo podjetje, so se možje spet zamislili, kimali itd. in'nazadnje vprašali, kako to, da je podjetje posodilo delavcu toliko denarja. Prisotnim je zaprlo sapo, delavcu so se zašibila kolena, lastnik stanovanja, v katerem je medtem stanoval in plačeval najemnino (v dinarjih) že nekdo drug, pa se je zvito nasmehnil. Precej*, časa je že minilo, veliko mesecev, delavec pa še vedno nima tega stanovanja, v katerega je vložil poldrugi (sposojeni) milijon, ki ga mora zdaj vračati, niti ni v hiši pravice dosegel, da bi mu lastnik vrnil omenjeni denar. Kajti ničesar pismenega nimata, nobenega pismenega dogovora... Cankar je svojega Jerneja pisal pred šestdesetimi leti, ko na svetu še ni bilo pravice in pravičnosti, ko »ni bilo poštenjakov, ko je Unela PRAVICA še zavezane oči. Ne, zdaj tega nd. Pač pa je PRAVICA oslepela. Vsaj zdi se tako. ... F.GRIVEC gozda, poprasketal po mladih na novo pogozdenih smrečicah, upepelil več stogov n^Lstilja in grozil celo bližnjim naseljem in hišam. Uslužbenci postaje milice so uvideli, da domači gasilci ne bodo kos ognju, zato so poklicali na pomoč črnomaljsko gasilsko četo. Ta je kmalu prihitela z gasilskim avtomobilom. S skupnimi prizadevanji so požar pogasi- li, škoda pa je kljub temu precejšnja. In zakaj? Samo zato, ker je nekdo hotel požgati staro travo in resje, da bi zraslo več spomladanske paše za živino. S požigom pa je korenine trave tako uničil, da bo le redko pognala. Takih primerov je spomladi zelo veliko, še isti večer je gorelo grmičje pod cerkvijo na Ziljah, ogenj pa smo videli tudi ob vinogradih pod Prelo-ko. Zakaj ne bi tisti, ki sežigajo dračje, rezine ah kaj podobnega, pazili na ogenj, dokler ne pogori, ali pa - zažigali v mirnem vremenu. Kurjenje po gozdovih, pašnikih in steljnikih pa bi morali strogo prepovedati. Upamo, da bodo pristojni organi izsledili tudi zažigalca pri Sečjem selu ter ga predlagali v kaznovanje. Vsi prizadeti in Viničani se javno zahvaljujejo črnomaljskim, viniškim gasilcem in vsem domačinom, ki so pomagali gasiti. Krajevna skupnost Vinica se je črnomaljskim gasilcem za njihov trud in prevozne stroške oddolžila z denarno nagrado 100 N din. FRANC PAVLAKOVIČ X;': ■ • - - •: * ' Sneg, ki je zapadel v sredo, 29. marca, zjutraj, je na odseku avtomobilske ceste med odcepoma za Rako in Krško povzročil poledico, ki je botrovala tudi prizoru na sliki. Fiat 1300 z zagrebško registracijo, ki je zdrknil s ceste, je zjutraj ob 6.30 potegnil nazaj na cesto kamion cestnega podjetja. (Foto: Mirko Vesel) „Bijele strijele” v Črnomlju Za 1. april — na žalost ni šala! — so v Črnomlju poskrbeli za edinstven kulturni užitek: koncert »Bijelih stri jel«. Ker se predstava ni točno začela, je mladina nervozno žvečila, nekateri so si popravljali kosmate frizure, dekleta pa so se prestopala v krilih, ki so jim bila že lani prekratka. Ob 19.30 je na oder priletela prva »strijela« in se zasidrala pri bobnih. Po nekaj bliskovitih skokih je bil ansambel po-, poln in začelo se je dveumo tuljenje ki je morda imelo namen prebuditi že nekaj let spečo kulturo v našem mestu. Dogajanje v dvorani je bilo veliko bolj napeto kot program izvajalcev. Žvečili so vsi, kidor ni ploskal, je žvižgal, kdor ni žvižgal, je spuščal čudne glasove, nekateri pa so vse to delali obenem. Kmalu je več občinstva gledalo nazaj kot naprej, kajti pojavih so se prvi znaki obsedenosti pri nekaj dolgolasih primerkih. Proti koncu programa je bila ob strani dvorane že cela vrsta skuštranih in prepotenih, zvijajočih se dijakov, osemletlkarjev in vajencev ter se tuleče pomikala proti odru. Med vso elito v dvorani pa je bilo nekaj takih, ki se niso znali vživeti. Na primer: biljeterka je hotela nekaj prevročih butic poslati hladit, nekdo pa je po dvorani zasledoval fanta, da bi mu izpulil šop sveže umitih las. Dekleta so od obupa, da bo vsega pre- Ponekod molzejo oblake... Pradavna zgodba o pradavnem ..., ki je še kako sodobno! Vsa reč naj bi bila v »iznajdbi«, da dasta liter mleka in liter vode (pomešana) dva litra mleka. Zapomniti si je torej treba, da je ena in ena dve m nič manj. To pa, če je Se treba tako reči, tudi tisti kmet ve, ki je šolo videl le od zunaj.. Da ne bo zamere — h konkretnemu primeru! Na mimopeškem območju je šest zbi ralnic mleka, samo v eni pa so ob kontroli našli neoporečno, se pravi pravo kravje mleko, v drugih je bilo mleko pomešano z vodo. česar niso dale krave, so dali oblaki. »Literček vode na literček mlekca, pa je kanglica polna, in denarci so spet tu.* Ena in ena seveda ne more biti manj kot dve, to pa se pri denarcih pozna. Nesreča je samo v tem, da mleka iz zbiralnic ne prevzemajo z zavezanimi očmi, da ga zmerijo in plačajo po kakovosti. Razumljivo je, da so mlekarji ene zbiralnice enako plačani, čeprav morda vsi ne zlivajo v posode krščenega mleka. Očitno je: pošteni mlekarji, živinorejci plačajo davek za tiste, ki »molzejo oblake«. Toliko o mleku in prodaji »delanega« mleka... Ugotavljajo, da bi morali kontrolirati tudi, kako mlekarji molzejo krave in kakšne krave molzejo. kmalu konec, začela prižigati cigarete. Ob 21.30 smo bili vsi, s »strijelami« vred utrujeni in smo polni krepkih vtisov zapustili dvorano. Prof. Gabrijela Vidic Silvester Mihelčič Še epilog: Da bi dostojno zaključili prireditev, so prireditelji ob 2. uri ponoči, naliti z alkoholom, v dijaškem domu napravih medsebojni obračun. Posluževali so se tudi raznih predmetov, ki so jim prišli pod roke, in šele proti jutru zaiključili predstavo s posledicami, ki niso v čast ne njim, še manj pa dijaškemu domu, ki jim je nudil gostoljubje. Takih gostov si pač ne želimo več v tej vzgojni ustanovi! KAMILO VVEISS BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekla dva tedna so se ponesrečili In iskali pomoč v brežiški bolnišnici: Josipa Sporiša, kmeta iz Skmtka, je nefado udaril po glavi; Ivan Kokanovič, uslužbenec iz Klanjca, je padel z motorjem in si poškodoval desno koleno; Antona llervola, sina delavca ia Bukovška, je povozil nekdo z avtomobilom in mu poSkodoval glavo; Marija Matkovič, žena kmeta s Cimika, je padla s podstrešja in si poškodovala levo nogo; Franc Pinculi£, soc. podp. iz Planine, je padel v stanovanju in si poškodoval levi kolk; Pankrac Novak, inval. upok. iz Volčjega, se je opekel s termoforom po pršili; Stanislav Zorico, delavec iz Šmarja, se Je usekal s sekiro v levo kolero; Ivana Marasa, strojnega ključavničarja iz Prilip, je povozil nekdo z avtomobilom in mu poškodoval levo nogo. »Govorite, oče, nič se ne bojte!« »Jerica, jaz sem preprost človek, drvar; moj stan ni, da bi se ponašal z njim; najmanjši kmet je proti meni gospod. Vendar, dasi siromak, ne trpim, da bi mi kdo kaj oponašal in očital, da meni ne mojemu otroku.« »Kaj menite, oče?« »Nič hudega; poslušaj me, Jerica, da ti povem, kaj mislim. Ko sem takole sam pri delu ali pa ko ležim v postelji, pa ne morem zaspati, prihajajo mi časi čudne misli. Hudo mi je, da sem te moral od hiše dati. Jaz ne vem, kaj bi dejala rajnka? V vašo hišo zahajajo ljudje taki in taki; Koren ne more nikomur hiše zapreti.« »Oče, vi se bojite zame; bodite brez skrbi, drugega vam ne morem reči.« " »Ne, Jerica, zate se ne bojim; saj vem, da se nate lahko zanašam; ali ljudje so včasih nadležni, sitni; prijazna moraš biti z vsakim.« »Kar je prav, oče, več ne. Naj se pa kdo upa, kdor si bodi — oče, vi me ne poznate; zavrnila bi ga, da bi se mu v drugo več ne ljubilo; če ne drugače, tudi tako! Žerjavice se ne dotikaj!« »Ali tudi gospoda zahaja v Korenovo hišo; gospoda pa zopet drugače.« »Pa Jerica tudi drugače, vsakemu po svoje. On-dan sem bdla enega izplačala; Skoda, da vas ni bilo zraven; zadovoljni bi bili s svojo Jerico. Vse se je smejalo, on pa rdeč kakor kuhan rak! Potem sem imela mir in ga bom, le brez skrbi bodite, oče.« »VeS, Jerica, ko bd jaz zvedel, da se je kdo proti tebi izpozabil, kakor da bi se s takim dekletom smelo kar tako — Jaz sem miren človek, Jerica, živali bi ne udaril po nepotrebnem — ali ko bi kaj takega slišal: pri Bogu milosti, z uma bi bil. s tole sekiro bi ga — Bog mi grehe odipusti!« Mož je bil pri tej priči tako razjarjen, da je bilo dekleta skoraj strah; toda jeza ga hitro mine, ko je videl, da je hčer tako prestrašil, široko se zareži in pomežika sam sebe vesel. Solnce je bilo še za moža visoko; polič prazen, kruha malo, teletine nič. Deklica vstane, rekoč: »Jaz moram domov, zdravi ostanite, oče!« »In jaz na delo, do mraka mora biti to deblo gladko kakor sveča. Zbogom, Jerica!« Deklica odide. Sel jan pa zavihti sekiro ter začne obdelavati ubogo bukev, da so iveri in veje kar v stran letele. m. Sddnikova hiša se je po velikosti in po vsi svoji vnanjosti odlikovala mimo vseh drugih. Lahko se reče, da je bila brez primere prva v trgu; celo župnija se ni mogla meriti ž njo, dasi je stanovalo troje duhovnikov v nji. Okrajna sodnija je pač imela imenitno, gosposko lice; ali tako prostorna ni bila; in poleg tega se tudi ne sme pozabiti, da se tako cesarsko poslopje pravzaprav ne more vrstiti med kmečke hiše. Vzemimo gnezdo, v katerem je petero mladičev; x nako skrbnostjo jih godi in hrani starka vseh petero. Ko so se izvalili iz jajčk, -bili so vsi enaki, enako krepki Ali že čez nekaj dni vidimo, da je eden izmed njih v rasti prekosil svoje brate in sestre. Debelejši je in močnejši; ko prileti starka s črvičkem v kljunu, prestreže on, in to tako dolgo, da je do dobrega nasiten; kadar že več ne more on, pridejo drugi na vrsto; slednjič jih vse podse spravi in brez usmiljenja jih gazi — pravica močnejšega! Tako je v naravi, tako v človeškem življenju. Po mestih, trgih in vaseh, v najmanjšem selu, ki ima samo dvoje, troje hiš, nadvladuje navadno eden s svojo premožnostjo in veljavnostjo svoje sosede. Njegova hiša je bila v trgu, o katerem govorimo, S6dnikova. Sredi trga je stala široko in nekako oblastno in ponosno ob veliki cesti; ne smelo bi se reči, da je bila sezidana ob cesti; Sddni-kova hiša je stala, to je bilo iz vsega razvidno, ko ni bilo še ceste; cesta je bila narejena ob nji. Ne samo lfetna številka nad vrati, tudi tu pa tam kaka poka v zidovju je pričala o veliki starosti Sodnikove hiše; zidana je bila tako, kakor se dandanašnji več ne zida. Trdno, debelo zidovje, primemo majhna okna, pri tleh z želez jem prikrižana in zamrežena; visoka vrata, prostorna, obokana veža, velika kuhanja, iz veže na vsako stran po dve sobi: ena velika, druga manjša za družino; gori v nadstropju ravno tako, za gospodarja in gospodinjo, za odrasle sinove in hčeri in če kdo pride — to ni kakega siromaka hiša. Vse je kazalo, da jo je zidal imovit mož, in to ne samo za en rod; in res, odkar se je pametovalo, prebivali so v nji S6dniM. Skoraj samo ob sebi se ume, da je bdi vsak gospodar te hiše tudi župan; župan je bil tudi Andrej Sddnik. Za hišo je bilo prostorno dvorišče, ob straneh razna potrebna poslopja; hlev za govejo živino in za konje posebej, svinjak, kolamica, drvarnica, žitnica in druga poslopja; potem velik vrt s sadnim drevjem in gredami za zelenjavo. Ves ta prostor je bil ograjen z visokim pobeljenim zidom kakor kakega grajščaka posestvo. V TEM TEDNU m tedensk6lei#w Btek, 7. aprila — Radivoj 8. aprila — Albert Selja, 9. aprila — Toraai eljek, 10 aprila — Marko :>rek, 11. aprila — Filip Sreda, 12. aprila — Lazar Četrtek, 13. aprila — Ida HUM RUDIJU ROZMANU, ki služi vojaški rok v Zrenjaninu, za njegov rojstni dan želijo vse lepo mama, Turkovi. M^ca in Stanka. Ob smrti naše drage matere MARIJE HROVAT roj. BRULC iz’ Irče vasi se iskreno zahvaljujemo dr. Vodniku za potrpežljivo zdravljenje, vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za obiske, pomoč in udeležbo pri pogrebu, častiti duhovščini z gospodom proštom na čelu in fratru Danielu za pogrebne slovesnosti. Žalujoči otroci: Jože, Tone, Marija, Ivan in Miha Prepovedujem preganjanje živine, prašičev in pašo kokoši po moji parceli št. 402-1 v Zemlju. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodnijsko preganjal. Anton Jaklič, Zemelj št 7, Gradec. Milan Drenik, Bršlin 29, p. Novo mesto, prepovedujem hojo, igranje nogometa in pašo kokoši na moji njivi pri RTP v Bršlinu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Jožefa Bratkovič in Jože Zagorc iz Vrhpolja, p. Setjemej, prepovedujeva hojo in vožnjo po najinih parcelah na Prečniei in Gomilnici. Kdor prepovedi ne bo upošteval, ga bova sodno preganjala. Jože Fabjanič iz Radovlje &4> Šmarje ta, prepovedujem hojo in vožnjo po mojem travniku od Zidanega mostu do Zagorice, enako velja tudi za šolske otroke. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Prepovedujem hojo, vožnjo in pašo kokoši ali živine po njivi v Dragati (pri Rebatu). Kdor tega opozorila ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala, kokoši pa zastrupila. Karlina Vrviščar, Gor. Lokvica 42, p. Metlika. Stanko Faleskini in sosedje, so-uporabnlki ceste: Jerman, Lukšič, Kulovec, Bedek in Tkavec, vsi iz Dol. Straže, prepovedujemo vožnjo po naši zasebni cesti. Kdor tega ne bo upošteval, ga l^omo sodno preganjali. Ciril Gorenc, Kettejev drevored 36, Novo mesto, prepovedujem pašo kokoši po vrtu v Bršlinu za bloki JLA. Kdor tega ne bo upošteval, mu bom kokoši zastrupil. Franc Repše, Ruperč vrh 48, Novo mesto, se zahvaljujem Francu Ilarju iz Stranske vasi, Novo mesto, da je odstopil od tožbe. Ciril Murn, Sela pri Ajdovcu 6, Dvor, prepovedujem hojo in vožnjo po mojem travniku v Ograji in pašo po vsem mojem posestvu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganial UGODNO PRODAM fiat 600 v do brem stanju. Alojz Hiti, Drnovo 19 pri Krškem. PRODAM DOBRO OHRANJENO motorno kolo JAWA 125 ccm v Novem mestu. Naslov v upra- vi lista (45167). NOV OPEL KADET karavan prodam. Zoran, Jelše, Otočec ob Krki. UGODNO PRODAM otroški voziček z dodatnim vložkom. Kuhar, Novo mesto, Trdinova 3. PRODAM STANOVANJSKO HIŠO z vrtom (678 m2) v Gornji Stra' ži. Pojasnila na Zavodu za pravno pomoč Novo mesto pri Jožetu Zvegliču. PRODAM 2 raztegljiva kavča. Bru-mat, Nad mlini 19-II. PRODAM rabljen vzidljiv štedilnik (desni) na dve in pol plošči, dva pečnjaka in eden z dvema ploščama. Naslov v upravi lista (481-67). V NOVEM- MESTU prodam polo-vioo hiše. Ponudba na upravo pod »Jesen«. PRODAM DIESEL MOTOR 9 KS s priključkom — cirkularko. Ivan Turk, G. Mokro polje 5, Šentjernej. PRODAM TRAKTOR Ferguson 35 konjskih moči. Naslov v upra- vi lista (457-67). PRODAM GRADBENO PARCELO za obrtnika ob Trdinovi cesti. Jože Drobnič, Hladnikova 3. Novo mesto. CEN EK: vsak oglas do deset besed — 9 Ndin, vsaka nadaljnja beseda — 1 N din. Za naslov v upravi lista: pribitek 1 Ndin. Za oglase s ponudbo na upravo lista pod geslom: pribitek 3 Ndin. Redni zasebni naročniki Dolenjskega lista imajo pri vseh malih oglasih, zahvalah, osmrtnicah, čestitkah, preklicih in podobnih objavah 20 odstotkov popusta. Objava vsakega malega oglasa mora bati plačana vnaprej osebno v upravi lista ali s poštno po. lodndco na naslov: DOLENJ- SKI UST, Novo mesto, ali t gotovino, priloženo v pismu. Izključni proizvajalec v Jugoslaviji DESTILACIJA »DANA. MIRNA na Dol. PRODAM HIŠICO z elektriko, 30 arov sadnega vrta, 30 minut od glavne cest. Vprašajte: Tomažin, Goreljce, pošta Radeče, Zidani most. PRODAM MOTORNO KOSILNICO »Agria«, gumi vok 16 col, 8 m3 bukovih desk 5 cm, kanje — 10 let. Rudolf Mihelič, Zamostec 12, Sodražica. POCENI PRODAM primo 150 in moped na tri prestave. Franko, Mestne njive, blok 10, Novo mesto. PRODAM leseno barako 4 X 2,5 x 2. Dular, Smihelaka c. 7, Novo mesto. UGODNO PRODAM rabljenega spačka. Trobec, Kranj, štimova 13. PRODAM vprežno kosilnico. Vojna vas 16, Črnomelj. PRODAM 8 TON sladkega sena po zelo ugodni ceni. Poizvedbe pri Ferdu Bavcu, M. Kamen, Senovo. PRODAM navaden voz z derico, čistilec ra žito (pajkelj), 50 metrov kabla za elektromotor in kosilnico »Lanz« z žetveno napravo (vprežno). Franc Draksler, Mavčiče 44, p. Medvode. PRODAM HISO, podkleteno, s velikim vrtom in gospodarskimi pritiklinami, v bližini Kočevja. Ponudbe pod »Takoj vseljivo«. PRODAM PRALNI STROJ EKA, sistem AEG, s centrifugo Hlmo. Ogled vsak dan od 10. do 17. ure. Sebastijan, Vrhovčeva li- li, Novo mesto. NEOPREMLJENO SOBO v Novem mestu ali Irči vasi išče dekle. Naslov v upravi lista (465-67). KUPIM desni vzidljiv štedilnik, naslov v upravi lista (449 67). KUPIM RABLJENE GUME 16 col za gumi vos. Alojz Vellčevlč, Drnovo 15, Leskovec pri Krftkom. SPREJMEMO GOSPODINJSKO PO. MCCMCt M p-TK- v :->ihtnJi Ponudbe pod..' Mali oglasi, pri katerih ni dodan naslov, niti ni naslova stranka pustila v upravi lista, imajo običajno pripombo PONUDBE NA UPRAVO USTA POD ».........« (Tu je nave- deno poljubno geslo). To je primer, ko stranka noče izdati svojega naslova, ker želi zbrati čimveč taikih ljudi, ki se zanimajo za njen oglas, in se šele potem samostojno in nemoteno odločiti, čigava ponudba je najugodnejša. Tisti, ki se za tak oglas zanima, mora napisati svoj naslov in koliko je pripravljen dati za stvar, ki je z oglasom na razpolago, ' ter kuverto s tako ponudbo osebno oddati ali poslati po pošti upravi DOLENJSKEGA LISTA. Na kuverto napišite geslo, pod katerim je bil oglas objavljen, mi pa bomo njegovo ponudbo neodprto poslali tistemu, ki je oglas objavil. • UPRAVA USTA Lahko je mlajša začetnica. Hrana in stanovanje v hiši. Drugo po dogovoru. Gostilna »Pri Pa-vovcu«, Mengeš, Kamniška c. 1. RESTAVRACIJA sprejme v službo mlajšo moč, ki zna vsaj malo kuhati in ima veselje tudi do strežbe. Ponudbe pošljite na upravo lista. VEĆ MIZARSKIH POMOČNIKOV, navajenih stavbenih in pohištvenih del, sprejmem takoj. Plača po dogovoru, stanovanje in hra na zagotovljena. Splošno mizar sko podjetje Slavko Kene, Ra dovljica. Pretrg, Ljubljanska c IŠČEM GOSPODINJSKO POMOČ NICO k štiričlanski družini, otro ka odrasla. Prednost imajo upo kojenke. Jelena Božovič, Nova Resa 12, Krško. POMOŽNO NATAKARICO ali pridno dekle, ki ima veselje do dela v gostilni, sprejmem takoj. Zaželeno je delno znanje Nemščine. Ponudbe pošljite na naslov: Gostilna Zener, Moste, p. Žirovnica. NAJDITELJA, ki je nekaj dni pred novim letom v Novem mestu našel rdeč zložljiv najlon dežnik, prosim da sporoči svoj naslov upravi Dolenjskega lista pod »Poštenost« . SOBO ODDAM samski osebi. M. Čolnar, Novo mesto, Trdinova 14. PRODAM DVA VELIKA OLEANDRA, dve liti školjki, eno porcelanasto školjko za stranišče, dve odtočni pipi za vodo. Franc Malasek. 3. Novo ' Kiti Brežice: 7. in 8. 4. ameriški barvni film »Mož z Zahoda«. 9. in 10. 4. nemški barvni film »Pesem • prerije«. 11. in 12. 4. ameriški barvni film »čudežnd svet bratov Grim«. Črnomelj: 7. in 8. 4. ameriški barvni film »Umor iz Hongkonga«. 9. 4. ameriški barvni film »Osedlaj veter«, lil. lin 12. 4. ameriški barvni film »Gospodar Havajev«. Kočevje — »Jadran«: 7. do 9. 4. italijanski barvni film »V senci inkvizicije«. 10. in 11. 4. ameriški film »Morituri«. 12. in 13. 4. ameriški barvni film »Obala želja«. Kostanjevica: 9 4. ameriški barvni film »Zajtrk pri Titani ju«. 12. 4. ameriški barvni film »Prigode Toma in Jeryja«. Metlika: 8. in 9. 4. švedski film »Dragi John« in amer. barvni film »Svet Suzio VVomgove«. 12. in 13. 4. angleški film »En krompir, dva krompirja«. Mokronog: 8. in 9. 4. nemški barvni film »Poslednje jahanje v Santa Cruz«. KOMPAS poslovalnica NOVO MESTO prireja ENODNEVNE IZLETE V TRST vsako soboto: odhod ob 6. uri zjutraj, povratek ob 22. uri. Cena 4.500 Sdin. Vljudno vabimo interesente, naj se prijavijo v poslovalnici! Ribnica: 8. in 9. 4. angleški barvni film »Becket«, 12. in 13. 4. mehiško-špansko-italijansko-francoski film »Madame Sans Ge-mlljeni«. Sevnica: 8. in 9. 4. italijansko-francoski film »Madame Sane Gene«. 12. 4. egiptovski film »Za vedno skupaj«. Sodražica: 8, in 9. 4. ameriški barvni film »Osamljeni so hrabri«. Šentjernej: 8. In ». 4. ameriški brvni film »Fani«. Trebnje: 8. in 9. 4. Španski barvni avanturistični film »Bell konl Jop«llto«. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Jelka Djordje-vič iz Dravograda — Mateja, Antonija Šuštaršič iz črmošnjic — Sonjo, Marija Matkovič iz Desin-ca — Andreja, Marija Selak z Vrha pri Paki — Mirka, Ivanka Turk iz Radohe — Antona, Jelka Poslek s Trške gore — Stanko, Antonija Kočjaž iz Dolnjih Kamene — Mojco, Vida Ogulin iz Vavpče vasi — Mirka, Alojzija Konda iz Osojnika — Janeza, Antonija Bevc iz Luterškega sela —• Antona, Jožefa Rajkovič iz Starega trga — Marjana, Anica Reba iz Mirne peči — Boruta, Cveta Košak iz Družinske vasi — Vlasto, Anica Cesar iz Prečne — Sonjo, Frančiška Lakner iz Velikih Vodenic — Ivana, Ana Avsec iz Hra-stulj — Janeza, Neža Grgovič iz Gornje Stare vasi — deklico, Gabrijela Gačnik iz Boričevega — dečka. Antonija Zoran iz Smarjete — dečka, Marija Senica iz Meniške vasi — deklico, Stanka Šiško iz Ljubljane — deklico, Zorka Sti-panovič iz Metlike — deklico, Ivanka Grčman iz Mačjega dola — deklico, Ana Gutman iz Ribjeka — dečka, Anica Plut iz Rosalnic — dečka in Angela Horvat iz Daljnih njiv — dečka SUPERAVTOMATICNI PRALNI STROJI vseh znamk IZREDEN POPUST! MONTAŽA - NAVODILA - GARANCIJA -TEHNIČNI SERVIS VSE INFORMACIJE DOBITE: NOVO MESTO: BRAČKO, Ragovska 7: št. telefona 068-21—659 SEVNICA: TOTER, Heroja Maroka 4 vsako soboto od 15. do 17. ure. perott1-export S. FRANCESCO 41, TRST Pretekla dva tedna so v brežiški porodnišinci rodile: Marija Paoek iz Malega Mraševega — Jo-žico. Danica Pavlič iz Kraljevca na Sutli — Dubravko, Marija Ste-fur iz Trepč — deklico in dečka, Matilda Radkovič ia Drnovega — Jožeta, Pavica Rajkovič iz Male Doline — dedka, Bariča Runtas iz Dubrave — Pavico, Boža Zak-šek iz Sel — Roberta, Marija Bo. golin ia Skopic — dečka, Anica Košar iz Sevnice — Bojana, Štefanija Drnovšek iz Sevnice — Jožeta, Pavla Unetič iz Poštene vasi — deklloo, Jožefa Habinc iz Ko-stanjka — dečka, Vida Zakrajšek iz Sevnice — Vojka. Nada Renko iz Brežic — Ksenijo, Frančiška Filipčič iz Boj snega — Martino, Silva Puntar iz SoteLskega — Romana, Marija Zevnik iz G. Pirošice — Jožeta, Rozalija Medvešek iz Krškega — dečka, Majda Zemljič ia Krškega — Duška, Jožioa Ddim-bek iz Črnca — Vladko, Ana Kuhar iz Šmarja — deklico, Ana Kuhar iz Braslovja — Ano, Jožefa Prah iz Kranjskih brd — dečka, Marija Dežič iz Vel. Obreža — dečka, Milena Zupanc iz Hrastja — Janeza, Gabriela Tomše iz Vel. Doline — dečka, Ana Kostanjšek Ja Kostanjka — dečka, Stefioa Botički iz Drenja — Marijo, Ivanka Cunk iz Kalc-Nakla — dečka, Marije Cižnar iz Razteza — de- klico, Marija Smiljanič iz Brežic — Stanka, Marija Sintič iz Pruš-nje vasi — delklioo, Angela Božič iz Krškega — Marjana, Jožefa Barbič iz Sutne — Franca. Ivanka Iskra ia Krškega — Blaža, Slava Soln la Armeškega — dečka, Uršula Kozle iz Dobrave — Majdo, Ana Starešine z Bizeljskega — Martino, Stanislava Medved iz Jablanice — Romana, Terezija Gavrilovič iz Brežic — Tamaro. to/ESTItA I REJCI PERUTNINE, želite imeti uspeh? Potem kupite oziroma n aro čajte enodnevne piščance pri Sta netu Petelinkarju, Cegelnlca 20 Novo mesto! Dobite lahko piščan ce najboljših pasem, in sicer od lične nesnice Nich-chick ln piščan ce Nlchols, ki v osmih tednih do sežejo težo 1,0 kg. Oblačila čisti KEMIČNA ČISTILNICA, Novo mesto, Germova 5. Za jablano še prekucljaj Janez Cider iz Velikega Malčeve-ga se je 2. aprila ponoči peljal z osebnim avtom iz Soteske proti Dvoru. Na ovinku je avto zaneslo v Jablano, od koder se je odbil in se prekucnil na strmini. Voznik in njegova žena sta dobila manjše odrgnine, škodo pa so ocenili na 15.000 Ndin. Pri Gradišču na strehi Ivan Mlinar se je 2. aprila ponoči peljal z osebnim avtom iz Novega mesta domov v Dolenjske Toplice. Pri Dol. Gradišču je zadel obcestni smernik, nakar se je avto prekucnil na Streho. Voznik je zadremal. Škodo so ocenili na 5000 Ndin. Tovornjak na boku Rade Mitrašinović je 1. aprila ponoči vozil mimo Trebnjega v Ljubljano tovornjak užiškega prevoznega podjetja. Zapeljal je na bankino, kjer se je vozilo prevrnilo. Škode je bilo za okoli 3000 novih din. Tovariša odrinil na bankino Salih Habul iz Petrinje je 31. marca vozil tovornjak iz Ljubljane v Zagreb. Pri Brezi je prehiteval tovornjak s prikolico, ki ga je vozil njegov tovariš Marko - Ore-škovič, ko je naproti pridrvelo neko vozilo. Habul se je umaknil na desno in potisnil Oreškovičev tovornjak na bankino, kjer se je prikolica prevrnila. Škodo so ocenili na 6000 Ndin. Kolesar v bolnišnici 30. marca zvečer se je na nadvozu pri Kronovem prevrnil kolesar Jože Bergant iz Žalovič. Pretresel si je možgane, pa so ga odpeljali v bolnišnico Avto povozil dečka 30. marca popoldne se je Tomislav Plečko z osebnim avtomobi-om peljal iz Črnomlja v Gradec. Tedaj je pritekel na most čez Lahinjo 10-letni Anton Jakša in padel pod avto, da mu je šlo kolo čez nogo. Otroka so odpeljali v bolnišnico. Tovornjak v drog javne razsvetljave 28. marca popoldne je Vinko Zum vozil tovornjak po Ljubljanski cesti iz Novega mesta v Bršlin. Pri srečanju s tovornjakom se Je umaknil preveč na desno In zadel drog Javne razsvetljave. Razbito steklo je z droga padlo na osebni avto inž. Jerneja Jedlovčnika, ki je vozil za tovornjakom. Škodo so ocenili na 600 Ndin V Božakovem avto podrl otroka Josip Guštin iz Vrškovca pri Vi-vodini Je 28. marca popoldne v Božakovem pred hišo št. 12 e osebnim avtom podrl 4-letnega Stanka Nemaniča. Hudo ranjenega dečka so odpeljali v novomeško bolnišnico. Avtomobilsko trčenje na Otočcu 28. marca popoldne sta na križišču pred otoškim gradom trčila osebna avtomobila, ki sta ju vozila Jože Košak iz Družinske vasi in Ive Kusalič iz Celipima pri Dubrovniku. Kusalič Je izsiljeval prednost. Škodo so ocenili na 1500 Ndin. Pokvarjene počitnice Na ovinku pri Trnovcu Je 27. marca zaneslo v betonski jašek in odbilo v jablano avto, s katerim se je peljal Nikola Popovič iz Melincev. Popovič je za kraišl čas prišel na počitnice lz Nemčije, kjer začasno dela. Škodo na avtu so ocenili na 1500 Ndin. Bič »prebičal« vozila in voznike 37. marca'ob 10.45 se Je z osebnim avtom na blagem ovinku avtomobilske ceste pri Biču prekucnil Soip Rizmani Iz Kičeva. Škodo so ocenili na 6000 Ndin, voznik pa si je odrgnil noge. V nekaj minutah se je na kraju nesreče zbralo več voznikov; eni so hoteli ponesrečencu pomagati, drugi so prišli iz radovednosti. Iz Novega mesta sta se pripeljala z osebnim avtomobilom Franc Lekše iz Leskovca pri Krškem in Ivan Smrdel iz Trsta ter ustavila za kolono. Pripeljal se je tudi Nemec Franz Keller z mercedesom, zadel Smrdelov avto, da je trčil še v Lekšetovega. škodo so ocenili na 7200 Ndin Pri Jezeru trčila Zagrebčan in Izraelec 27. marca zjutraj se je Zagrebčan Tomo Glad peljal z osebnim avtom mimo Jezera v Ljubljano. Ko je hotel prehiteti tovornjak, je naproti pridrvel z osebnim avtom Izraelec Izrael Nutzati. Zagrebčan se je poskušal vrniti za tovornjak, na ga je med zaviranjem zaneslo na levo. Osebna avtomobila sta strahovito trčila, začuda pa se voznikoma ni nič pripetilo. Škodo so ocenili na 20.000 Ndin Na avtomobilski cesti je obračal 29. maroa zjutraj je po avtomobilski cesti proti Zagrebu vozil tovornjak Janez Kovačič iz Brestanice Pri Jesenicah na Dolenjskem je za njim pripeljal z oseb. n im avtomobilom Ivan Bukovec iz Ljubljane, ki je tovornjak prehitel in pri tem zgrešil odcep aa Jesenice, kamor je nameraval peljati Po zaključenem prehitevanju je začel obračati in zaprl pot tovornjaku, da je ta trčil vanj. Pri tem je bila poškodovana sopotnica v osebnem avtomobilu Zofija Sprager iz Ljubljane. Na vozilih je škode za 3500 novih dinarjev. Pri vzvratni vožnji ga je poškodoval 29. marca zjutraj je iz Cerkelj proti Brežicam peljal avtobt« Prane Gramc iz 2upeče vasi. Pri Vel. Malencah je ustavil in se pogovarjal z voznikom avtobusa, ki je pripeljal naproti. Za prvim avtobusom se je pripeljal z osebnim avtomobilom Vlado Čurin iz Zupeče vasi in za njim ob ital, ker ni mogel speljati mimo obeh avtobusov. Ko je Gramc nadaljeval vožnjo, je peljal nekoliko vzvratno, pri tem spregledal osebni avto ter ga zadel in na njem povzročil za okrog 900 novih dinarjev škode Pri prehitevanju je podrl kolesarja 27. marca popoldne je vozni* osebnega avtomobila Friderik Molan iz Trbeža vozil iz žel. po. staje proti Brežicam. Pri prehitevanju tovornjaka je opazil, da vozi naproti kolesar Franc Tra-vika iz črnca. Začel je zavirati, vendar je kljub temu kolesarja podrl in se zaletel v drog električne napeljave. Kolesar in voznik avtomobila se nista poškodovala. na vozilih pa je aa okrog 300 novih dinarjev škode. Prekucljaji pri Boštanju 1. aprila zvečer je voznik oseb. nega avtomobila Prane Tabor iz Smarčnega pripeljal lz Sevnice proti Radečam. Ko je pri Bošta-nju pripeljal iz blagega ovinka, je opazil, da naproti pelje mopedist Jože Deželak, ki ga nekoliko zanaša po cesti. Zaradi tega je zavrl. Pri tem pa ga je začelo zanašati proti levi. Tako se je peljal po levi strani dobrih 8 metrov, potem je močno zavil na desno in se obrnil na levi bok. V tem trenutku se je vanj zaletel omenjeni mopedist, da so ga morali odpeljati v celjsko bolnišnico. Na avtomobilu je škode za okrog 2500 novih dinarjev, na mopedu za okrog 900. Kolesarja je zaneslo, da je vanj trčil avto 1. aprila ponoči se je proti Brežicam peljal z osebnim avtomobilom Vlado Deržič iz Brežic. Pred Brežicami mu je naproti pripeljal kolesar Ivan Maraš iz Prilip, katerega je pred srečanjem zaneslo na levo stran ceste. Avto ga je zadel, čeprav se je voznik umikal na Okrajno desno stran in pri tem trčil v betonski steber vrtne ograje. Kolesar si Je zlomil levo nogo. Na avtomobilu Je škode za okrog 800 novih dinarjev . Zaradi stiske s prostorom objavljamo danes radijski program na 22. strani DOLENJSKI UST LASTNIKI IN IZDAJATELJI. oDčmskl odbori SZDL Bre žice, Črnomelj, Kočevje. Krško. Metlika. Novo mesto, Ribnica. Sevnica in Trebnje UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR. Tone Gošnik (glavni iif odgovorni urednik), Ria Bačar, Miloš Jakopec. Marjan Legan. Jože Primc. Jožioa Teppey m Ivan Zoran Tehnični urednik: Marjan Moškon IZHAJA vsa« četrtek - Posnmezna Številka 50 pai (50 starih din) — Letna naročnina 20 novih dinarjev (2000 starih din), polletna 10 novih dinarjev (1000 stanh din); plačljiva Jo vnaprej - Za tnozemstvo 3730 novih dtnanev f3 75** ste rih din) oz. 3 ameriške dolarje — Tekoči račun pri podru* nlcl SDK v Novem mestu 521-8-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto. Olavni trg S - Poštni predal 33 — Telefon: 21-227 — Rokopisov ln fotografij ne vračamo — Tiska: Catopisno podjetje »Delo« v Ltubljan)