Ljudska skupišČ.,XfiL
Aškerčeva
Ljubljana
IZ VSEBINE:
OBČNI ZBOR KMETIJSKE ZBORNICE ZA KOROŠKO
IZ SPOMINA NAM VSTAJA...
MED GORNJESAVSKIMI PLANINCI NA VRŠIČU
V DOMU PADLIH DEKLET
LETNIK VIII.
CELOVEC, PETEK, 24. JULIJ 1953
ŠTEV. 36 (587)
Medsebojna prizadevanja Avstrije in Jugoslavije
so dragocen činitelj miru
Na prvem mesta so Jugoslovanski časopisi minulo soboto objavili izjavo, Id jo je dal državni tajnik v avstrijskem zunanjem ministrstvu dr. Bruno K r e i s k y dunajskemu dopisniku Tanjuga. Omenjeno izjavo je dr. Kreisky podal v zvezi z nameravanim obiskom državnega sekretarja za zunanje zadeve FLRJ Koce Popoviča Avstriji. Med drugim je dejal:
„Smatramo lahko, da je bil dosedanji razvoj odnošajev med Avstrijo in Jugoslavijo zelo ugoden. Še več, to dejstvo lahko štejemo med tiste dogodke v povojnem življenju naše države, ki nas najbolj veselijo. Dejstvo, da obe naši državi iz leta v leto in iz meseca v mesec postopno zboljšujeta svoje medsebojne politične
odnošaje, moramo pozdraviti tudi s stališča mednarodne politike".
Govoreč o razvoju gospodarskih in kulturnih odnosov med obema državama, je dr. Kreisky poudaril, da se zlasti na teh področjih med-seboj lahko zelo izpolnjujeta in da je Avstrija na poglobitvi teh odnosov zelo zainteresirana. Glede problemov, ki obstoje med Avstrijo in Jugoslavijo še nerešeni, pa je izjavil, da so med sosednimi državami vedno stvari, ki jih je treba razčistiti: „Kar zadeva nerešena vprašanja med našima državama, si ne morem misliti, da bi jih ne mogli rešiti tako, kot je bilo rešenih že mnogo težavnejših problemov. Prav razgo-
vori z g. Popovičem bodo lahko doprinesli k rešitvi in razčiščenju takih vprašanj."
„Rad bi še naglasil", je dejal na koncu avstrijski državni tajnik v zunanjem ministrstvu, „da medsebojna prizadevanja naših dveh držav predstavljajo tudi dragocen činitelj miru. V tem svetu nasprotij ne odloča o miru samo moč bataljonov in orožja, marveč odločajo o njem predvsem družbeni pogoji in končno bo povsod zmagala tista državna oblika, ki ji bo uspelo zadovoljivo rešiti družbene probleme."
To je bila prva izjava, ki jo je dr. Kreisky dal inozemskemu novinarju, odkar je prevzel posle državnega tajnika v avstrijskem zunanjem ministrstvu.
Prvi sadovi šovinističnega hujskaštva
V noči od sobote na nedeljo je napadel Pre-potnig Franc mlajši iz Železne Kaple ob izrecnem ponavljanju klevet „Kleine Zeitung" kleparskega mojstra Franca Orascha in mu popolnoma razbil nosno kost, da je ob močnem bo-kanju krvi nezavesten padel na tla. Zaradi teh težkih poškodb se nahaja v nezgodnostni postaji v Celovcu. Hkrati pa se šušlja, kako baje po nekem sestanku v Velikovcu pripravljajo tudi že prave zarote, da bi napadali naše ljudi in naše ustanove.
To so torej prvi sadovi hujskaškega klevetanja neodgovornih pisunov, ki v razpihovanju nizkih strasti in v nasladnem poželenju po senzacijah iščejo svoj zaslužek.
Mi smo pravočasno svarili in opozorili tudi državno pravdništvo na to neodgovorno zločinsko pisarjenje. Če morda državno pravdništvo doslej ni našlo dovolj vzrokov, da bi poseglo vmes, menda nedeljski napad dovolj jasno govori, kam tako hujskanje vodi. Za nas namreč ni glavni krivec zavedeni mladi človek, ki se je 92 kg težak in poln hvale vrnil po vojni iz ujetništva v Jugoslaviji, temveč so glavni krivci tisti zastrupljevalci, ki ne morejo živeti brez sovraštva med narodi.
Ne smatramo za potrebno, da bi polemizirali z umazanijami nizkotnih pisunov majhnega časopisa, toda če že govorijo o „borbenih nalogah novinarjev", potem to stran novinarstva brez dvoma popolnoma napačno razumejo. „Borbe-
ne naloge novinarja" niso v klevetanju in razpihovanju nizkih strasti, ki vnemajo sovraštvo in vodijo do pretepov in nemirov, temveč so borbene naloge novinarja nasprotno prav v borbi proti tem strastem, konkretno v borbi proti nacionalnemu šovinizmu za mir in bratstvo med narodi.
To so tudi bili visoki ideali slovenskih partizanov, ki jih nikdar niso omadeževali. V. borbi za pravice svojega od nadutih fašistov na smrt obsojenega malega naroda nikdar niso poznali nacionalne mržnje temveč nudili pomoč vsem, tudi avstrijskim demokratičnim silam, ki so kakor oni trpele pod nacističnim nasiljem. Tako so že v borbi skovali bratstvo med slovenskimi in avstrijskimi demokratičnimi množicami in hočejo to bratstvo gojiti in krepiti tudi v bodoče proti vsem nacionalnim šovinistom, na kateri koli strani se pojavljajo s ciljem, da bi ponovno živeli od mržnje med ljudstvi. Pri tem se zavedamo, da so vsi pošteni ljudje z nami proti
vsem tistim, ki še niso pozabili idealov „čiste rase" tretjega rajha.
Poudarjamo pa, da nič nimamo proti razčisti tvi tragičnih dogodkov ob koncu vojne, o katerih z očitno naslado piše „Kleine Zeitung", ker imamo čisto vest. Mnenja pa smo slej ko prej, da hujskanje v tisku stvari prav nič nekoristi in tudi zlonamerno nakazana smer „Kleine Zeitung" ne bo mogla zakriti dejstva medsebojnega klanja in odstranjevanja nacističnih, SS-ovskih, ustaških, četniških in belogardističnih pustolovcev ob spoznanju njihove propasti. Čudimo se le, da piscev teh dogodkov še nihče ni zaprl, ker so, če naj je vse to, kar pišejo, resnično, morali biti najmanj neposredni očividci domala vseh teh zločinov in tako posredno sokrivi, ker tega niso preprečili. Sicer pa bodo imeli kmalu priložnost, govoriti pred sodiščem! Ce jih tudi po nedeljskem dogodku še ne bo klical avstrijski državni pravd-nik, jih bodo na vsak način tirali tja slovenski partizank
Odkrili so prvi spomenik Borisu Kidriču
Pomemben govor podpredsednika Zveznega izvršnega sveta FLRJ E. Kardelja
V steklarni v Rogaški Slatini je ob navzočnosti ogromne ljudske množice iz vseh predelov Slovenije in iz bližnje Hrvatske ter vrsti državnih predstavnikov podpredsednik Zveznega izvršnega sveta, tov. Edvard Kardelj, minulo nedeljo odkril spomenik velikemn sinu slovenskega naroda, revolucionarju Borisu Kidriču-Petru.
Gospa Roosevelt v Jugoslaviji in Avstriji
Dva tedna, to je od 6. do 21. julija, se je mudila vdova bivšega predsednika ZDA, gospa Eleonora Roosevelt na obisku v Jugoslaviji. Potovala je iz Beograda po ljudskih republikah in si ogledala razvoj novih industrijskih središč ter kmetijske delovne zadruge. Obiskala je med drugim tudi grob neznanega vojaka na Avali, Sarajevo, Dubrovnik, -Zagreb, Reko, Opatijo, Pulj in Ljubljano. Dva dni je bila gost maršala Tita na Brionih.
Ko je gospa Roosevelt prispela v Zagreb, je izjavila, da ni prišla v Jugoslavijo z nekim naprej ustvarjenim mnenjem, marveč je prišla odprtih oči in z velikim zanimanjem. Močno jo je presenetil gospodarski napredek in je nanjo napravilo največji vtis delavsko samoupravljanje, ki se je, kakor je lahko sama videla, dobro obneslo. V Opatiji je izjavila novinarju: „Na vašo deželo so obrnjeni pogledi vsega človeštva, zlasti zato, ker je vaša dežela med železno zaveso in zapadnim svetom. Vi ste svetu pokazali toliko novega in od Jugoslovanov se vsi narodi lahko veliko nauče. Zlasti danes!" Na tiskovni konferenci v Ljubljani pa je dejala med drugim, da se je med svojim bivanjem v Jugoslaviji lahko prepričala o zelo razvitih demokratičnih svoboščinah v tej socialistični državi.
Iz Jugoslavije je gospa Roosevelt v torek odpotovala v Graz in od tam še isti dan naprej na Dunaj. V Avstriji se bo zadržala do danes. Po lastni izjavi hoče spoznati, v kolikor ji je pač ob kratkem bivanju mogoče, ljudi in deželo Avstrije. Njen naslednji cilj je London, od tam gre še v Pariz in nato se misli vrniti domov, kjer bo naprej delovala v okviru Organizacije združenih narodov.
Visoka demokratičnost v MLO Ljubljane
Na seji obeh zborov, mestnega in zbora proizvajalcev Mestnega ljudskega odbora Ljubljane v petek minulega tedna je dosedanji predsednik MLO Jaka A v š i č v obširnem poročilu jasno in samokritično obrazložil težave in napake, ki so se pojavile v zadnjih mesecih pri delu Mestnega ljudskega odbora in zlasti v njegovem Svetu za gospodarstvo ter na koncu dejal, da mora po demokratičnih in naprednih načelih iz nastalega položaja izvajati potrebne zaključke vsak, posameznik ali kolektiv, ki je spoznal, da je nezmožen obvladati postavljene mu naloge. Jaka Avšič je zato za svojo osebo, za tajnika in za enega podpredsednika MLO ter za celotni Svet za gospodarstvo MLO podal ostavko, ki je bila na omenjeni seji tudi sprejeta.
Korejsko premirje na obzorju
Ko so predstavniki Severne Koreje in kitajskih čet začetkom tega tedna izjavili na sestanku v Pan Mun Jomu, da jim zadostujejo garancije, ki jih daje Združeno poveljstvo, da bo vsestransko (tudi s strani južnokorejske vlade) spoštovan sporazum o premirju, ko bo podpisan, je to izzvalo v vsej politični javnosti zelo dober odmev. Baje so odprta le še malenkostna vprašanja, ki jih je treba rešiti pred podpisom premirja. V Tokiu je izjavil vrhovni poveljnik zavezniških sil general Mark Clark, da je pričakovati podpis premirja morda že v teku enega tedna.
Vest iz Pan Mun Joma, da je po pripravljenosti Severnih sedaj možen skorajšnji podpis premirja, pa je na drugi strani vendar še zasenčena zaradi ponovnih nasprotujočih izjav in možnih prekrškov Sing Man Rija, ki venomer ponavlja, do bo spoštoval premirje le tri mesece in postavlja za svoje spoštovanje premirja vedno nove zahteve kot pogoje. V Londonu poudarjajo v diplomatskih in vojaških krogih, da bi Združeno poveljstvo moralo odločno zavrniti vsa Sing Man Rijeva nasprotovanja in obstrukcije, ker sicer nikdar ne bo prišlo do podpisa premirja.
V svojem govoru je tovariš Kardelj orisal življenje in lik Borisa Kidriča. Dejal je med drugim, da je žal prekratko življenje Borisa Kidriča, ker je pač bilo vse posvečeno borbi za pravice in lepšo bodočnost delovnega človeka in ker se je odlikovalo z izredno ustvarjalno iniciativo, energijo in ljubeznijo do delovnega človeka, vendar vneslo v duhovno zakladnico jugoslovanske socialistične revolucije in socializma sploh velik in pomemben delež. „Zato bo ime Borisa Kidriča", je nadaljeval tov. Kardelj, „še trdneje kakor v kamnu spomenika večno vklesano v spomin delovnih ljudi jugoslovanskih narodov in v velikem revolucionarnem izročilu, Id ga je on zapustil."
Nato je govoril o velikem prispevku Borisa Kidriča v povojni socialistični graditvi, o njegovem doprinosu k velikemu obračunu z birokratizmom, pri čem se je jasno in brez omahovanja postavil na Titovo stran, ker je edino to bila stran jugoslovanskega delovnega ljudstva. Njegova največja zasluga pa je v premagovanju gospodarskih težav, ki so nastale v tej borbi proti agresivni sovjetski politiki napram Jugoslaviji. Tesno povezana z imenom Borisa Kidriča je zmaga v socialistični borbi v zadnjem času, ki je bila že zagotovljena, ko je ugasnilo njegovo življenje, zmaga na mednarodnem terenu, zmaga jugoslovanske socialistične prakse
in teorije nad kampanjo klevete in laži v službi stalinovskega imperialističnega hegemonizma.
Tako je tovariš Kardelj nadaljeval: „In ne samo to! V samem carstvu Stalinovega birokratskega despotizma se dogajajo stvari, ki pričajo, da so tudi tu socialistične sile vse aktivnejše. O tem ne govori samo gibanje delavskih množic v Vzhodni Nemčiji, na Češkem in drugod in ne samo take spremembe, kakršne so nastale na Madžarskem, marveč tudi dogodki v sami Sovjetski zvezi. Tu imam v misli zlasti padec takega stebra stalinovske NKVD-jevske tiranije, kakršen je bil Beria. Ne glede na to, kakšne cilje imajo Malenkov in ljudje iz njegove grupe in kako daleč bodo hoteli iti ali bodo prisiljeni iti v rušenju Stalinovega sistema, moramo vendarle ugotoviti, da je pozitivno že samo dejstvo, da se novi ljudje v Sovjetski zvezi ne morejo utrditi na krmilu države drugače kot s podko-pavanjem moči in vloge NKVD-jevskega stroja.
Bodočnost bo pokazala, na koga se bodo ti novi ljudje poskušali opreti. Mnogo izbire nimajo: ali nova NKVD in vojaške klike ali pa delovne množice. V prvem primeru se bo kriza sistema samo poglobila in zaostrila v svojih oblikah in sredstvih, v drugem pa bodo potrebne širše koncesije delovnim ljudem in več demokratičnosti, a s tem se bo pritisk demokratičnih sil na postojanke sedanjih sovjetskih vrhov
Za novega predsednika Mestnega ljudskega odbora Ljubljane je bil izvoljen dr. Heli Modic. Jaka Avšič in ostali, ki so podali ostavko na svoje funkcije pa ostanejo še naprej odborniki MLO.
Način, kako je prišlo do spremembe vodstva MLO Ljubljane na osnovi točne kritične analize položaja, je ponoven dokaz za to, kako visoko demokratično pojmujejo izvoljeni predstavniki ljudstva v Jugoslaviji svoje dolžnosti napram volivcem in da se ne boje samokritično izvesti zaključke iz svojih napak in pomanjkljivosti. S tem pa ne zgubijo nič na svojem ugledu pri ljudstvu, marveč obmtno.
nujno če bolj povečal. Skratka, sistem, ki so ga hoteli v imenu socializma agresivno vsiliti našemu delovnemu ljudstvu, se je sam znašel v težki notranji krizi prav v trenutku, ko konkretni uspehi vse bolj zgovorno potrjujejo pravilnost socialistične poti, po kateri mi hodimo, kakor tudi demokratične in miroljubne politike, ki jo mi vodimo doma in na področju mednarodnih odnosov."
Na koncu je tovariš Kardelj pozval zbrane množice, naj se učijo živeti in delati za delovnega človeka in za socialistično skupnost delovnih ljudi tako, kakor je živel m delal Boris
Občni zbor Kmetijske zbornice za Koroško
Ustanova, katere namen je čuvati in pospeševati koristi kmetijskega gospodarstva, Kmetijska zbornica za Koroško, je imela minuli torek svoj občni zbor. Glavna točka dnevnega reda občnega zbora je bila sklepanje o rednem in izrednem proračunu za leto 1953. V nadaljevanju so zbornični svetniki zavzemali stališče k problemu zagotovitve odprodaje kmetijskih proizvodov na podlagi novih gospodarskih zakonov.
Občni zbor Kmetijske zbornice se je sestal, da sklepa o predloženem osnutku proračuna zelo kasno, ker je potekla že več kot polovico letošnjega leta. Medtem časom je morala Kmetijska zbornica že veliko denarja porabiti v razne namene in praktično zborničnim svetnikom ni preostalo drugega, kot odobriti proračun, ki je bil že znatno izčrpan. Zaradi tega odlašanja in zakasnitve so zbornični svetniki, predvsem Tillian za Delavsko kmečko zvezo in Ogris za Kmečko gospodarsko zvezo izrekli upravičeno kritiko.
Prezident Kmetijske zbornice, Gruber, je podal svoje poročilo k proračunskemu predlogu. Naše kmete bodo gotovo zanimale nekatere postavke iz proračuna. V rednem proračunu je predvidenih 3,140.000 šilingov izdatkov in v izrednem 1,700.000 šilingov. Redni proračun predvideva za osobje, to je za uradnike, nameščence in upokojence 795.000 šil., med ostalimi izdatki pa za potne stroške zborničnih svetnikov, uradnikov in nameščencev 70.000 šil., za poštnino 60.000 šil., za telefonske stroške 90.000 šil., za zbornična vozila 150.000 šil., odškodnine za častne službe 229.000 šil., odškodnine za krajevne kmečke predsednike 158.000 šil., za reprezentacijske stroške 45.000 šil., za prezidentsko konferenco 35.000 šil., dotacije za kmetijske šole 140.000 šilingov.
V izrednem proračunu so navedeni potrebni zneski za izgradnjo zborničnega poslopja v Museumgasse v znesku 776.000 šil., za šolsko poslopje v Kotičah 306.000 šil. in za prispevek družbi za vnovčevanje živine v znesku 120.000
šilingov. V to svrho je občni zbor odobril najem 1 milijona šilingov kredita.
V generalni debati sta za Delavsko kmečko zvezo zbornični svetnik Tillian in za Kmečko gospodarsko zvezo Ogris predvsem opozarjala na nujnost štednje in zahtevala skrčanje, kjer je le mogoče. Tako pri telefonskih pristojbinah, potnih stroških, odškodninah za častne službe, vzdrževanju vozil, pri izdatkih za osobje.
Zbornični svetnik Ogris je v svoji izjavi med drugim poudaril naslednje: Zbornici brez dvoma ni neznano, da je stiska v kmetijskem gospodarstvu v letu 1952 postala zelo občutna in zavzema obubožanje kmečkega prebivalstva vedno večji obseg. Ce se mora kmet v vseh svojih izdatkih omejevati, je nujno, da isto stori tudi njegovo poklicno zastopstvo. Postavki iz-
datkov za 14 častnih mest v znesku 229.000 šilingov in dodatno še 45.000 šilingov za repre-zentacijske stroške sta previsoki. Poudaril je, da tudi še ni dobil pojasnila na vpašanje, ki ga je postavil v glavnem odboru glede stanarine v Museumgasse, katere postavke v proračunu med prejemki ni videti, medtem ko na drugi strani zbornica plačuje za svoje uradne prostore 24.000 šilingov stanarine.
Pravtako je Ogris, ki je že v glavnem odboru protestiral proti nakupu šolskega poslopja v Kotičah, v tej zvezi ponovno poudaril, da bo proti tej postavki tako dolgo, dokler zbornica ne bo prevzela v svoj proračun tudi primernega zneska za kmetijsko šolo v Podravljah, ki jo bo jeseni odprla Slovenska kmečka zveza. Nadalje je naglasil tudi potrebo končnega priznanja
Jugoslavija pripravlja nov volilni zakon
»Zadnji teden je v Jugoslaviji izšel v obliki brošure Osnutek zakona o pravicah in dolžnostih, izvolitvi in odpoklicu zveznih ljudskih poslancev, tako da je slehernemu državljanu dostopen ima možnost, da pove k osnutku svoje mnenje.
Ob tej priložnosti je imel podpredsednik Zveznega izvršnega sveta tov. Moša Pijade v Beogradu tiskovno konferenco, na kateri je iznašal, da je novi volilni načrt, ki je znatno razširjen in vsebuje poleg volilnega sistema še vprašanje pravic in dolžnosti ljudskih poslancev ter njihovega odpoklica, v popolnem nasprotju z volilnimi zakoni kapitalističnih držav.
V Jugoslaviji ne gre za to, da se z volilnim zakonom zagotovi večina eni politični stranki ali koaliciji, marveč gre izključno za zagotovitev svobodne opredelitve volivcev na volitvah. To pa ne šele ob priliki glasovanja temveč že pri postavljanju kandidatov, ki jih po novem osnutku predlagajo samo zbori volivcev in skupine državljanov, ne pa družbene organizacije,
Dacupno za spomenik padlim padizoMm!
Pred desetimi leti, ko so pod krvnikom Frelsslerjem padle glave selskih junakov, se jc tudi Koroška vključila v oboroženo borbo svobodoljubnih narodov za svobodo proti nasilju fašizma. Bili so slovenski partizani, Id 90 pričeli z uporom, ga vedno bolj razširili in v bratski povezavi nudili pomoč tudi avstrijskim demokratičnim silam v njihovi borbi proti nacističnim zatiralcem.
Ko po desetih letih razni šovinisti in mračnjaki poskušajo blatiti to našo slavno partizansko borbo v sklopu svobodoljubnih narodov, je naš in vseh, ki še niso pozabili grozodejstev in nasilstev nacistične strahovlade, odgovor ta, da bomo za desetletnico pričetka oborožene vstaje v znak naše globoke hvaležnosti postavili partizanskim junakom trajen spomenik, Id bo nas in vse potomce opominjal, kdo nam je v letih največje strahote prižgal baklo svobode!
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Zveza koroških partizanov Glavni odbor.
Prispevke pošiljajte na naslov Zveze koroških partizanov, Celovec, Gasometergasse 10.
kakor je bilo predvideno prej. Na ta način je zagotovljen najbolj demokratičen način kandidiranja in se onemogoča vsako „varuštvo“ in vsiljevanje volje volivcem.
Druga važna sprememba v novem načrtu je ta, da se poslanci za zvezni svet proizvajalcev ne bodo volili direktno temveč indirektno na ta način, da jih bodo volila posebna volilna telesa, ki jih tvorijo odborniki vseh okrajnih odnosno mestnih svetov proizvajalcev. Nadalje se po novem osnutku opušča ustanova namestnika ljudskega poslanca. Končno vsebuje novi načrt točne predpise, ki onemogočajo posameznim malim skupinam ljudi, da bi odpoklicale ali nagajale ljudskim poslancem, po drugi strani pa nudi volivcem široke možnosti za odpoklic poslanca.
O tem osnutku novega volilnega zakona, ki
je nov prispevek k popolni demokratizaciji države, bo verjetno sklepala skupščina že v septembru, tako da bodo verjetno voljeni novi zvezni ljudski poslanci v začetku novembra že po novem zakonu.
pravice javnosti slovenskima gospodinjskima šolama (id kljub laskavim hvalnicam ministrskih referentov še vedno zaman čakata na izpolnitev te ob priliki barantanja za izvolitev prezidenta gospodom v Mohorjevi hiši dane obljube).
Ponovno je tudi zahteval slovensko prilogo v glasilu Kmetijske zbornice, in sicer da se naj pošilja vsem kmetom dvojezičnega ozemlja. (S tem je dal tudi nedvoumen odgovor tozadevnemu lažnivemu poročilu Našega tednika-Kroni-ke, ki je hotel njemu naprtiti svoje izdajalsko početje s sestavo imenikov zbornici. Po tej precizirani zahtevi naši ljudje sedaj tudi lahko sami sodijo, kdo se je lagal — mi ali njihov Tednik!)
K predlogu o prispevku za slovensko kmetijsko šolo v Podravljah je prezident Gruber odgovoril, da zanj ni kritja v predmetnem proračunu za leto 1953 ter bo predlog predložen glavnemu odboru in ga bo mogoče obravnavati šele ob proračunu za leto 1954.
Po odobritvi proračuna je občni zbor zavzel stališče k novim gospodarskim zakonom o zagotovitvi odprodaje kmetijskih proizvodov. Končno so zbornični svetniki sprejeli brez sprememb predlagani poslovni red okrajnih kmečkih zbornic in krajevnih kmečkih odborov.
Novi avstrijski poslanik pri maršalu Titu
Novi avstrijski izredni poslanik in opolno-močeni minister v Beogradu, Walter W o d a k, je minuli ponedeljek na Brionih izročil predsedniku FLRJ maršalu Titu svoja poverilna pisma. Sprejema pri maršalu Titu so se udeležili tudi prvi tajnik avstrijskega poslaništva v Beogradu, dr. Proksch, državni podtajnik za zunanje zadeve FLRJ dr. Aleš Bebler in pooblaščeni minister dr. Sloven Smodlaka kot načelnik protokola.
Pred novim avstrijskim poslanikom je maršal Tito sprejel tudi novoimenovanega izrednega poslanika Švice, ki mu je prav tako izročil poverilnice.
Pohlep - osnova italijanske zunanje politike
Švicar Kurt Hubert, katerega knjiga »Italijanski iredentizem napram švici“ je izšla letos spomladi, takole žigoše italijanski pohlep po tujih ozemljih:
Dokazano je, da so bili Italijani že v 19. stoletju za takoimenovane »prirodne meje“, katere so utemeljevali s strateškimi razlogi pa tudi z »širjenjem ljudstva". Zanimivo je pogledati, kje so po njihovem mnenju te »prirodne meje"? Po zemljevidu izdanem za časa prve svetovne vojne so začrtali mejo proti severu na Alpah, proti Jugoslaviji pa naj bi bila »naravna meja" na Dinarskih planinah, poleg tega pa bi naj prišla v meje Italije tudi Korzika, Nica in Malta.
Sovražnik številka ena je bila Italiji bivša Avstroogrska in to zaradi Južne Tirolske in Trsta. Vendar ji vse to ni branilo, da 1882 ne bi stopila z Avstrijo v trojni pakt proti Franciji ter se tako 1911. leta dokopala do Tripolisa. Iredentistične težnje proti Švici pa so še starejšega datuma. Trn v peti je bil Italiji vedno švicarski kanton Tesin. V časopisu »Gazetta mili-tare" so 1861. leta postavili celo zahtevo po priključitvi te pokrajine k Italiji. Ves čas so govorili o Tesinu kot o njihovi zemlji ter zahtevali združitev z »materjo domovino". Celo v zemljevidih in učnih knjigah so označevali kanton Tesin kot„Italia Svizzera". Toda njihove težnje se niso ustavile pri Tesinu. Kmalu je imperialistični apetit segel tja do Bodenskega jezera ter Innsbrucka, češ, da so ti ljudje latin-
skega porekla in da so sprejeli nemški jezik samo iz oportunističnih razlogov.
Po pohodu na Tripolis je bila Italija pripravljena proti volji prebivalstva prisvojiti si Južni Tirol. Iredentizem je postopoma postal sredstvo za dosego ciljev italijanskega imperializma.
Po' prvi svetovni vojni pa Italija kljub temu ni bila zadovoljna s plenom, ki ga je dobila kot plačilo za izdajstvo svojih zaveznikov, kajti ni se mogla pomiriti s tem, da Švica ni doživela usode Avstroogrske. Zelja po Švici je postala še večja, ko je prišel v Italiji na oblast fašizem. Celo 1920. leta je D’Anunzio poslal iz okupirane Reke neko vrsto brzojavke prebivalcem kantona Tesina, češ, da je blizu dan njihove osvoboditve... Vse to je Italija opravičevala s strahom, pred germanizacijo prebivalstva. Tudi Mussolini je v svojem prvem govoru v parlamentu izrazil željo po Tesinu.
Višek pa je ta iredentistična gonja dosegla 1935. leta, ko je bila švicarska vlada primorana ustaviti časopis »Adulu", s čimer je razbila fašistično gnezdo v sami Švici. Od tega časa naprej se nadaljuje ta pohlepna kampanja iz severne Italije. Knjiga o italijanskem iredentizmu napram Švici je nov dokaz, da Italija nikoli ni bila zadovoljna s tem, kar si je, čeprav na račun drugih in proti volji ljudstva zavzetih pokrajin pridobila. Nasprotno. Z novimi prisvajanji raste samo njihov imperialistični pohlep.
3z SjfLOmuta tuim	.
Mrak se spušča na pokrajino, v vaških domovih se prižigajo prve luči, na travniku poleg cerkvice pa postaja vedno bolj živahno. Z vseh strani pri-lajajo ljudje, v svetlobi reflektorjev zasedajo dolge vrste v hitrici narejenih sedežev. Ljudi je vedno več in več, prostrani travnik sliči nemirno valujočemu morju, lesketajočemu se v medli mesečini. Tam pod skupino sadnega drevja igra godba, ki >a jo vsak trenutek preglušuje brneči motor ustav-jajočega se vozila, prispeli so novi obiskovalci in se združili z nepregledno čakajočo množico.
Nenadoma ugasnejo žarometi, ki so doslej ob-svetljevali morje ljudi, in vsa pokrajina utone v ne-prodimo nočno temo; le medle žarki žepnih svetilk nemirno begajo sem ter tja in se skusajo prebiti skozi noč. V tem pa prav tako nenadoma spet zažarijo reflektorji in razgrnejo pred tisočimi očmi razvaline starega gradišča, pred katerim se posvetujejo zbrani kmetje-veljaki o bližajoči se turški nevarnosti. Prisega o večni zvestobi doni v nočno tišino, ko se prameni luči spet obrnejo v gledalce in tako spustijo nad prizor zastor teme. — Bliža se neurje, blisk za trenutek osvetli bližnjo okolico, v visokih pečinah se odbija grom, v senci^hiše pa sloni črnolaso dekle — ali ni to Almira, hči trgovca Tresoglava? — in pričakuje fanta. Močan blisk, grom in vihar presunejo pokrajino, v črno nebo pa se grozeče dvigne silna prisega: Zala mora umreti .. .j _ V rdeči luči zraste iz teme pred začudenimi očmi gledalcev taborišče, slišijo se klici »Allahr in pred šotori se zbirajo turški^ vojaki k posvetu. In tam, iz šotorove sence se pošastno izlušči črna postava ter se sključena bliža turškemu poveljniku: Tresoglav je, ki hoče izdati skrivnosti kmečkih utrdb in popeljati turško vojsko v Roz, v Svatne. — Veselo odmevajo svatovske pesmi, veseli se mlado in staro: v Svatnah praznujejo poroko Serajnikovega Mirka in Miklove Zale. Iznad prazničnega omizja zaori prelepa domača pesem, ki pa jo nenadoma prekine groze polni krik: Bežite, bežite! Turki gredo! Poveljnik rožanskih kmetov Mirko zbira okoli sebe bojevite mladeniče in može in jih popelje k utrdbe. Milo zadoni r noč zvon, na hribu, glej, pa je švignil proti nebu mogočen plamen; daleč po deželi naznanja kres nevarnost bližajočih se turških kopit. — V skalnati votlini pod Rožico se. skrivajo žene, otroci in starci; na gradišču vihra turška zastava, turški poveljnik grozi Mirku in njegovim tovarišem s strašno smrtjo. Al-mina hoče uresničiti svojo grozno prisego in izroči Zaliko, ki skuša rešiti Mirka, Turkom. — Sedem let žaluje Žalika v turški sužnosti in hrepeni po domu, po domači govorici, po Miiku, kateri pa se že pripravlja na svatbo z Almiro, ko se Žalika po srečnem naključju povrne nazaj v domačo vas. Pod silnim zamahom Davorinovega bodala se zgrudi Almira, Davorin pa še enkrat dvigne okrvavljeno orožje s silnim krikom: »Kri, kri, izdajalka je pla-čanal"...
Ali so bile to težke sanje, ali je bil to le mučen privid? Ne, nikakor ne! Bil je to spomin, ki nas je povedel nazaj na dogodke, ki smo jih sodoživljali in gledali na prireditvi »Miklova Zala na zgodovinskih tleh".
Saj pravzaprav še ni dolgo tega in vsakdo se danes še prav dobro spominja dneva ali bolje rečeno
noči, ko se je v mali neznatni vasici ob vznožju Gračenice — v zgodovinskih Svatnah zbirala cela slovenska Koroška. Da, zbrali so se tukaj zastopniki iz vseh bližnjih in daljnjih krajev, prišli so iz Zilje, iz Gur, iz Roža, iz Podjune in celo iz oddaljene Labudske doline so se odzvali povabilu in dospeli v praznično razpoložene Svatne. Na tisoče mladih in starih obiskovalcev se je strnilo na prostrano senožet v osrčju vasi, nepregledna množica je napolnila obsežni travnik, skrit v temi, in le takrat, ko so se svetlobni prameni močnih reflektor^ jev usmerili tja v breg, je bilo videti valujoče morje glav...
Bilo je to leta 1951 na dan malega Srnama, ko je šentjakobsko Slovensko prosvetno društvo „Rož“ s pomočjo Slovenske prosvetne zveze prvič v zgodovini uprizorilo na zgodovinskih tleh v Svatnah staro splošno znano in priljubljeno povest o veliki ljubezni in zvestobi, povest o junaški Ro-žanki — Miklovi Zali.	v
Kaj takega Svatne prej še niso doživele. Domačini so postajali na večer prireditve vedno bob' začudeni in so se spraševali, ali je res mogoče, da so se njihovemu povabilu odzvale take množice obiskovalcev. Kdaj koli prej naj bi videli toliko^ gostov? Morda ob letnem sejmu ali »pranganju" na praznik sv. Uršule, kateri je posvečena mala po-družniška cerkvica? Čeprav ta dan pride v Svatne premnogo ljudi od blizu in daleč, takega števila le niso še nikdar dosegli. Ali morda tistega usodnega februarskega dne leta 1945, ko so nacisti z veliko hajko hoteli za vedno zatreti partizanski pokret v junaških Svatnah z okolico, kjer je tistaga dne osem borcev in bork v neenaki borbi prelilo svojo srčno kri pod Arihovo pečjo in so jih podivjani in zmage pijani nacisti še mrtve skrunili in zasmehovali? Tudi ne, čeprav so proti majhni partizanski edinici združili premnogo vojaštva, SS-policije in nasilno mobiliziranih domačinov, med katerimi pa so imeli glavno besedo domači nacistični veljaki, ki bi se danes hoteli radovati nad poizkusi gotovih ljudi, kateri brezvestno skušajo take in podobne zločine in zverinstva zvaliti na junaške boroe proti nacističnemu nasilju.
Da, Svatne prej kaj takega še niso doživele; uprizoritev Miklove Zale na zgodovinskih tleh pomeni zato nekaj povsem novega v življenju ljudi pod Gračenioo, Rožico, Golico in Petelinom. Nepozabne so ostale nočne ure od 8. septembra na 9. september 1951, ko ni bilo miru ne le v Podkraju, kakor domačini pravijo Svatnam, marveč je bilo zelo živahno celo noč tudi v Lešah, v št Jakobu ... Ni bilo mogoče prešteti vseh vozil, avtomobilov, motornih koles, vprežnih vozov in navadnih koles, s katerimi so prišli nešteti obiskovalci na veliko prireditev. Še manj pa je bilo mogoče pregledati vseh dolgih vrst ljudi, ki so se vile proti vasi na hribu in se z vseh strani zgrinjale na prireditveni prostor. Bilo je to veličastno romanje, Ki bo ostalo v nepozabnem spominu vsakomur, ki se ga je udeležil. —	,	,	___.
Ni le slučaj, da se danes, po dveh letih, spet spominjamo velikega kulturnega dogodka v Svatnah. O teni, kaj nas je napotilo k temu obujanju spominov, pa vam bomo povedali prihodnjič.
—4»
Nekaj podatkov o najmlajši republiki
GOSPODARSKI DROBIŽ
Tako r časopisnih stolpcih kot y radijskih oddajah posebno v zadnjem času vse pogostoje slišimo o Egiptu. Egipt, ki mu po arabsko pravijo „Miser“ je zaradi svoje izredno važne lege ob izlivu Nila v Sredozemsko morje in kot mejnik Sueškega prekopa že od 1869. leta, odkar so prekop zgradili, interesna sfera velikih sil. Od celotne površine Egipta, ki znaša okoli 994.300 kvadratnih kilometrov, je le 2,445.000 ha — torej okoli četrtina — obdelovalne površine. Prebivalstvo, ki so ga našteli nekaj preko 20 milijonov, tvorijo skoraj izključno (98,2 %) Egipčani. Med ostalimi so po številčnosti zastopani še Grki, Italijani, Angleži, Francozi in drugi. 91,4 "/o Egipčanov je muslimanov, ostali so katoliki.
Pretežni del prebivalstva (70,7 %>) se bavi s kmetijstvom (sladkorni trs, koruza, pšenica, bombaž) in ribolovom. Industrija, rudarstvo in gradnje (nafta, zlato, tekstilna in druga predelovalna industrija) zaposljujejo le okoli 10 °/o prebivalstva. Glavno mesto Kairo, ki šteje preko 2,100.506 prebivalcev, je priljubljeno turistično središče, znano po številnih zgodovinskih zanimivostih in »bazarjih". Prebivalstvo je večjidel naseljeno ob glavni žili Egipta — Nilu, kjer se nahajajo tudi industrijska središča. Gostota prebivalstva je v omenjenem predelu izredno visoka, saj znaša 570 prebivalcev na kvadratni kilometer, medtem ko znaša gostota prebivalstva preračunana na celotno površino Egipta le 1,05 prebivalstva na km5.
Egipt je bil do prve svetovne vojne sestavni del turškega cesarstva, vendar od 1805. leta kot samostojni pašaluk. Egiptovski paša se je 1917. leta proglasil za sultana, 1922 pa za kralja. Britanski protektorat nad Egiptom je trajal od 1914, do 1922. leta, čemur je sledila 1936. leta pogodba med Veliko Britanijo in Egiptom. Pogodbeno je imela Anglija pravico na posadko v Egiptu v svrho zavarovanja Sueškega prekopa. Bivši kralj Faruk I., čigar »nabrane" dragocene zbirke (znamke, porcelan, zlato itd.) danes prodajajo na dražbah, je nastopil 1938 po smrti očeta Fuada. Za časa njegove vladavine so še držale besede nekega državnika, ki je dejal, da se morajo mali narodi, ki bivajo ob važnih po-
Jugoslovanska podjetja na inozemskih velesejmih
Jugoslovanska trgovinska podjetja se bodo v jeseni udeležila velesejma v Smirni, Solunu, Frankfurtu in Stockholmu, kjer bodo razstavljala izdelke železarn, strojegradnje, kovinske in elektro industrije, kmetijskih strojev in orodja, tekstilne in lesne industrije, ter industrije za predelovanje kovin. Prav tako bodo razstavljale tudi izdelke industrije gumija in obutve, razne kemične izdelke, medicinske instrumente, emajlirano in porcelanasto posodo itd. Na omenjenih jesenskih velesejmih bodo zastopane skoro vse panoge jugoslovanskega gospodarstva, kar kaže močan porast proizvodnje za izvoz in izboljšanje kvalitete izdelkov.
morskih poteh in strateških predelih sprijazniti z usodo, to je z odvisnostjo od velesil. Od sredine 1952. leta naprej pa se je začelo kazati, da ni povsem tako. Druga polovica julija 1952 predstavlja namreč za Egipt prelomnico — konec borbe proti monarhiji in vzpostavitev republike. Predsednik republike general Naguib je nazval ta dogodek kot borbo Egipta proti imperializmu in njegovim pomagačem, katerim na čelu je stal bivši kralj Faruk. Proglasitev republike je bila vsekakor prirodna posledica odpora ljudstva zoper nekaj sto paš in finančnikov, ki so imeli v rokah malone vso plodno zemljo Egipta. -Zato predstavlja novi zakon o agrarni reformi (julija 1952) dejanje širokega
pomena, čigar posledic danes še ne moremo docela predvideti. Za odvzem zemlje, ki jo bodo dobili doslej grobo izkoriščani poljedelski delavci je predvidena doba petih letih. Poleg tega predvideva zakon pomoč revnim obdelovalcem v obliki posojil in ustanavljanja zadrug.
Po najnovejših dogodkih stoji pred Egiptom še eno važno vprašanje, ki se nanaša na evakuacijo, to je odstop britanskih čet iz cone Sueškega prekopa. Mednarodni položaj je danes za Egipt kar zadovoljiv in vse kaže, da bo najmlajša republika v pregovorih z Veliko Britanijo uspela najti pot, ki bo zadovoljila obe strani in da bo uspešno uresničevala program, začrtan julija 1952.
Površina sladkorne pese v Avstriji
V Avstriji so posejali v letošnjem letu 36.500 ha s sladkorno peso, kar je manj kot leta 1952. Pričakujejo pa, da bo pridelek sladkorne pese obilen, zato računajo, da je letos Avstriji ne bo treba uvažati.
Podaljšan trgovinski sporazum med Avstrijo in Italijo
Z izmenjavo not dne 5. junija sta Avstrija in Italija podaljšali veljavnost sedanjega trgovinskega sporazuma do konca junija 1954.
Svetovni pridelek pšenice
V zadnjem času je cena pšenice na mednarodnih trgih padla izpod cene, ki je bila določena v mednarodnem žitnem sporazumu (2,05 dolarja za bušel). Nastal je nov položaj toliko bolj zanimiv, ker se Velika Britanija ni hotela pridružiti mednarodnemu žitnemu sporazumu prav zaradi previsoke cene, ki je bila v njem določena. Dne 15. julija je zapadel rok, ki je bil dan državam podpisnicam za dokončno odločitev glede pristopa k sporazumu.
Svetovni pridelek pšenice je v zadnji sezoni (1952) narastel za 27 #/o nad predvojno proizvodnjo in za 15 °/o nad pridelkom v letu 1951. Lanski pridelek cenijo na 163 milijonov ton nasproti 142 milijonom ton v letu 1951 in 129 milijonov ton povprečnega pridelka v razdobju 1934 — 38.
Prebivalstvo je po svetu po letu 1938 naraslo za okoli 10 %>, toda to naraščanje je nastopilo predvsem na področjih, kjer je najvažnejša človeška hrana riž. Ker je narasla svetovna proizvodnja, je naravno narasla tudi ponudba na mednarodnem trgu. Med tem časom je narasla tudi proizvodnja v državah, ki so navezane na uvoz.
Pri državah izvoznicah je nastopila zanimiva izprememba. Tako je silno narastel pridelek v Združenih državah Amerike in s tem tudi izvoz. Tako je narastel tudi delež Kanade pri izvozu v primeri s predvojnimi razmerami. Štiri najvažnejše izvozne države so v letu 1951-52 izvile 25,8 milijona ton pšenice. Delež Združenih ameriških držav je dosegel 49,8 %, medtem ko je v razdobju 1934-38 znašal povprečno komaj 8,3 °/o na leto; delež Kanade se je dvignil na 36,6 #/o (nasproti 39,7 v razdobju 1934—38), delež Avstralije je znašal 10,5 ®/o (24) in Argentine 3,1 (28) •/*.
Združene države so medtem priporočile svojim farmarjem, naj skrčijo proizvodnjo, da bi tako potisnile cene navzgor. Tako računajo da bo letošnji pridelek dosegel okoli 28 milijonov ton in bo torej nižji kakor leta 1952 (35 milijonov ton). Svetovna ponudba bo kljub temu velika, ker je bil pridelek v Avstraliji in Argentini večji. Računajo, da bodo v Avstraliji pridelali
letos 5,3 milijona ton, se pravi 20 % več kakor lansko leto; argentinski pridelek cenijo na 7,8 milijona ton, se pravi, da bo za 3,5-krat večji kakor lani in za 20 °/o večji kakor v razdobju 1934—38.
Obseg prometa v okviru mednarodnega žitnega sporazuma se je znižal od 16,2 milijona ton na 12,5 milijona ton brez udeležbe Velike Britanije.
(Po »Gospodarju")
Cene vstopnin za dunajski velesejem
Dunajski velesejem bo v času med 6. in 13. septembrom 1953. Vstopnine za obisk velesejma so naslednje: za enkratni obisk obeh vele-sejmskih prostorov dnevne karte po 10 šilingov. V 500 prodajnih prostorih v vsej Avstriji bo mogoče nabaviti trajne vstopnice po 20 šilingov. Te vstopnice, izstavljene na ime udeleženca, upravičujejo lastnike, da lahko neomejeno obiskujejo oba velesejmska objekta. Poleg tega imajo lastniki trajnih kart 25 odstotni popust voznih cen na zveznih železnicah in avtobusnih linijah železniške in poštne uprave. Pravtako lahko dobijo lastniki trajnih kart 20 odstotni popust v dunajska gledališča.
Naloga in pomen velesejmske prireditve je, da ima industrija, obrt in trgovina priložnost, razstaviti svoje izdelke v prikaz, lahko sklepa kupčije in navezava poslovne stike. V izpolnjevanju te naloge, velesejem ni samo posredovalec med gospodarstveniki iz tu- in inozemstva, marveč je preko tega tudi važen gospodarski činitelj, ker se potom njega pretaka mnogo denarja, kar plodno vpliva na trgovino in izmenjavo. To plodovito poživljanje gospodarstva se izraža že tedne pred otvoritvijo sejma in tudi po zaključku. Že pri pripravah in izgradnji velesejma pride najmanj 3 milijone šilingov v
Nemčija zahteva več avstrijskega okroglega lesa
Po zaključku trgovinskih pogajanj med Avstrijo in Zapadno Nemčijo se je v nemških gospodarskih krogih razvila ostra razprava glede nemških koncesij v Avstriji. Nemci trdijo, da je Nemčija pristala na uvoz večjih količin avstrijskega jekla. Za protiuslugo je Avstrija dovolila izvoz okroglega lesa. Nemci medtem trdijo, da gre za malenkostne količine. Na pogajanjih v Monakovem so Avstrijci pristali na izvoz 20.000 kubičnih metrov okroglega lesa, kar predstavlja komaj pol odstotka avstrijske letne sečnje. Toda tej koncesiji se je uprla tudi avstrijska javnost. V dunajskem parlamentu je socialistični poslanec Fr. Olah protestiral proti avstrijskemu popuščanju. Prav tako protestirajo lastniki avstrijskih žag, češ da bodo te žage prizadete zaradi izvoza avstrijskega okroglega lesa.
Proizvodnja avtomobilov v Nemčiji
V prvem polletju 1953 so nemške tovarne izdelale 222.804 avtomobilskih vozil. Tako je proizvodnja presegla za 20.000 komadov proizvodnjo v istem razdobju 1952; proizvodnja v drugem polletju 1952 je znašala 225.460. Letos je narastla zlasti proizvodnje osebnih avtomobilov (168.000 proti 143.181 v prvem polletju lanskega leta).
promet. Velesejmski odbor porabi samo za postavitev velesejmskih	objektov in dvoran
1,500.000 šilingov. Stotine razstvaljalcev plača za dovoz svojih razstavnih dobrin in za pripravo svojih razstavnih prostorov približno enako vsoto. Mnogo obrtnikov, kakor tesarjev, mizarjev, tapetnikov, prevoznikov, tiskam zaposluje velesejmski odbor že pred začetkom velesejma. Velesejem s svojim	ogromnim prometom
in potrošnjo živil in poživil na velesejm-skem prostora in v mestu sploh že pomeni obtok mnogih milijonov šilingov v Celovcu samem.
Koroški velesejem kot gospodarski činitelj
Blaž Singer:
Zasebni, mezdni ali skupni kmetijski stroji?
(Konec)
Preden izrečem zaključne misli k naslovni razpravi, bi k vprašanju skupnih kmetijskih strojev rad dodal še nekaj. Ne prikrivam, da ta stvar ni tako enostavna, kakor izgleda, če je opisana. Osebno sem prepričan, da so kmetje, ki so se združili v strojnih skupnostih — bodisi kjer koli — imeli velike težave, da so se često na hudo sprli in da se je marsikatera strojna skupnost razbila in razšla.
V življenju pač ne gre vse tako lahko, kakor si to želimo ali naslikamo. Ko sejemo, navadno že prevdarjamo, koliko bomo želi in kaj bomo z izkupičkom napravili. Neprilike kakor toča, suša, mraz in deževje pa nam le prečesto prekrižajo račune. Nikoli ni rečemo, da jo bilo seme slabo, da sta zemlja ali setev bili zanič. Točno vemo za vzrok in ga v drugič poskušamo odpraviti posamič ali skupno, kakor pač lažje gre in kakor vemo in znamo.
Ali ni isto tudi v primeru strojne skupnosti. Ali ni ta nič drugega kot primer medsebojne pomoči v samoobrambi, ki je že neštetokrat v življenju slehernika pokazala kot edino uspešna?
Kdor ne zna plavati, naj ne hodi reševat potapljajočega in kdor kot producent noče iti s časom, naj ne tarna, da mu na vseh koncih in krajih manjka. S tem sem hotel samo reči, da moramu tudi v primeru strojnih skupnosti znati in hoteti. Odločilni činitelj vsega žitja in
bitja je vendar človek. Če se on znajde in če hoče, gre vsaka stvar dvakrat lažje.
Kakšni pogoji se s tem v zvezi postavljajo za uspeh strojnih skupnosti?
Osnovni pogoj je brez dvoma, da se kmetje, ki se v skupnost združijo, med seboj dobro razumejo, da so za skupnost in da hočejo v skupnosti s stroji delati. Nadaljni pa so potem še:
1.	Resno pomanjkanje delovne sile, ki zbolj-šuje odnos do skupnosti.
2.	Skupna površina zemlje, ki jo bo moral stroj obdelati, ne sme presegati njegove zmogljivosti, kar je posebno važno v primeru skupnega traktorja ali drugega sezonskega stroja.
3.	V skupnosti od treh članov naprej ne bo kmeta, ki poseduje več kot 50 °/1 skupno obdelane zemlje.
4.	Poljska pota morajo biti dovolj široka, da pri vožnji s traktorjem ne nastane škoda na sosednih poljih.
5.	Predsednik skupnosti mora uživati zaupanje celote in nikakor ne sme kar se s časom rado zgodi predpostavljati svojih interesov na delu s strojem.
6.	Pri izbiri tipa in zmogljivost traktorja se je treba ravnati po velikosti obratov in parcel ter po vrsti poljskih rastlin, ki naj jim traktor služi, nadalje pa tudi po vrsti zemlje in njeni legi ter po prometnih pogojih kmetij.
j 7. Takoj v začetku mora biti popolna jasnost | glede deležev in tudi prispevkov za vzdrževanje
| strojev. Po večini bo najbolje, da se že pred nakupom strojev udeleženci pismeno sporazumejo o višini svojih prispevkov za nakup, o organizaciji skupnosti in o obračunavanju prispevkov za delo in vzdrževanje strojev in naprav ter o pogojih za izstop iz skupnosti ter obliki obračuna v tem primeru. V zvezi s lem naj bo tudi vsaj za leto naprej določen poslovni red strojne skupnosti. (Vzorci so na razpolago v pisarni SKZ Celovec.)
Kakor sledi iz prakse strojnih skupnosti v Zapadni Nemčiji, se je pokazalo, da je dobro: če za prvi čas vozi traktor eden in isti človek da ne pride do okvar vsled različnega ravnanja s strojem, predno ta ni uvožen; če so kmetije skupnosti različne velikosti, da se tudi delovno-tehnični interesi udeležencev medseboj razlikujejo; da se pri preusmeritvi produkcije, ki je v zvezi z skupnim traktorjem in priključki za vsakega udeleženca potrebna, pokličejo na pomoč izkušeni strokovnjaki; da je oprema s priključki kar najbolj popolna; na ima vsak od udeležencev svoj voz na gumijasta kolesa, ki ga je mogoče uporabiti tako za vprego kakor tudi za traktor in da kupijo udeleženci skupnosti traktor in priključe iz lastnih sredstev brez najema skupnega kredita (priporočajo, da si kredit najame vsak zase osebno in da ga kot i svoj denar vloži v skupno blagajno).
J Z ozirom na to, da smo za naše kmečke po-! trebe v tej in v predhodni razpravi »Problemi | pri mehanizaciji našega kmetijstva" pretresli objektivne pogoje in pregledati pota za čim ce-! nejšo razbremenitev človeške delovne sile, za
nitev z mrtvim oz. obrabljajočim se premoženjem ter za dosego čim višje produktivnosti po osebi in površini, lahko rečemo samo še tole:
1.	Brez dvoma je najbolj uspešna zasebna nabava in uporaba potrebnih strojev in naprav, toda ta v 90 od 100 kmetij ni izvedljiva, še manj pa rentabilna.
2.	Uporaba mezdnih strojev je sicer korak naprej in pride v neposredno korist kmeta pri transportnih delih ter za časa sezonskih del, ne-omogoča mu pa za dvig produktivnosti potrebnih obratnogospodarskih preureditev, ker kmet z mezdnim strojem ne more vsak čas računati.
3.	Uspešno pot za večino naših kmetij pa kažejo strojne skupnosti. Stroji v skupnosti po ceni razbremenijo človeško delovno silo in olajšajo kmečko delo, oni najnižje obremenijo kmetijo z mrtvim oz. obrabljajočim se premoženjem in omogočajo dosego najvišje produktivnosti po osebi in po površini povsod tam, kjer zasebna mehanizacija ni mogoča in v doglednem času tudi ne bo mogoča.
Trezna presoja, eksistenčni boj za očuvanje naših kmetij, v katerih so naloženi žulji in znoj naših prednikov, ter svinčnik v roki nam velevajo, naj ne oklevamo dolgo, temveč naj se odločimo zato, ker je za naš obstoj najbolj potrebno in za uspešen nadaljni razvoj najbolj koristno. To pa je danes in bo v bodoče pocenitev stroškov naše kmečke produkcije, razbremenitev od prekomernega fizičnega dela in nadomestitev drage ročne in vprežne delovne sile z motorno delovno silo. Za široko maso naših
olajšanje kmečkega dela, za čim nižjo obreme- | kmetov pa je edina pot k temu strojna skupnost.
Naše žito v kašči
I. Izgube pri shranjevanju žita
Velike so izgube, ki jih žito utrpi vsled nepravilnega shranjevanja. Na Češkem računajo, da uniči samo žitni rilčkar vsled posamezne slabe oskrbe pridelka 3 odstotke žitnega zrnja v državi. Tudi je žito v shrambi že od narave podvrženo mnogoterim spremembam. Zrnje je živo bitje, ki diha, razen tega se suši, to se pravi, da oddaja vodo. Ker oddaja vodo, postaja vedno lažje. Dihanje je tem večje, čim vlažnejši, toplejši in zračnejši je prostor. S tem pa rastejo izgube.
Ugotovljeno je, da izgube pri pšenici in rži normalno znašajo po enem letu 3 odstotke, dalje vsake četrt leta 0.3 odstot., pri stročnicah 6 odstotkov drugo leto 3 odstot. pri oljnatih semenih 12 do 15 odstotkov, pri koruzi prvo leto 12 do 20 odstotkov.
2. Pravilno oskrbovanje pridelka v žitnici
Omlačeno žito, ki ni dovolj suho, nasuje-mo v žitnici najprej samo nekaj prstov na debelo in ga premetavamo prvi teden vsak dan z železno ah leseno lopato. Ce mlatimo naravnost s polja, je treba na to računati in napraviti dosti prostorno žitnico. Za vsak hektoliter žita,ki ga pridelamo, moramo preskrbeti 0.3 kvadratnega metra površine v žitnici.
Ko se je žito v žitnici primerno osušilo, zadostuje, če ga premečemo do jeseni vsake tri tedne, po zimi vsak drugi mesec. Spomladi, ko se zbuja rast, je treba večkrat misliti na premetavanje žita. Zelo koristno je tudi vejanje žita, ker odstranimo s tem prah, ki
se nabere na zrnju in vleče nase zračno vlago. Z vejanjem preganjamo tudi žitnega rilčkarja, ki ga vsako premetavanje, posebno pa vejanje zelo moti. Kadar vejamo, lahko premetavanje opustimo.
Žito smemo premetavati in vejati samo tedaj, kadar je zunanji zrak bolj suh kakor notranji in kadar je zunanja temperatura nižja kakor notranja. To poslednje velja še j posebno za zračenje žitnice. Ako odpremo j okno ali premetavamo žito, ko je temperatura zunaj višja kakor v žitnici, pride vanjo toplejši zrak, ki ima v sebi več vodenih par kakor mrzlejši zrak v žitnici. Zato se vodene pare zgostč na mrzlem žitu, ki se radi tega orosi. Ako pa odpremo okna, ko je zunanji zrak mrzlejši kot notranji, se žito nič ne orosi, ker lahko sprejme toplejši zrak večje množine vodenih par kakor mrzlejši, ne da bi se pare spremenile v kapljice. Zato odpirajmo okna jeseni, dokler je žitnica toplejša, kakor zunanji zrak, podnevi, pozimi pa ponoči, in sicer le ob suhem vremenu in zgodaj zjutraj, ko ni megle. Spomladi, ko se' začne zunanji zrak segrevati, žitnica pa je mrzla, naj bodo, zlasti ob južnem vremenu, okna podnevi zaprta. Za premetavanje in vejanje žita pa je spomladi treba odbrati zgodnje popoldneve ob suhem vremenu. Tudi poleti je treba okna podnevi kolikor mogoče zapirati, ponoči pa odpirati.
Popolnoma posušeno žito smemo hraniti tudi v vrečah, ki pa jih moramo vsake tri mesece prestaviti in vsakega pol leta enkrat presutL
3. Kako si uredimo žitnico
Kolikšno skrb in pažnjo so posvečali naši stari očetje žitnici oz. kašči!
Trdna, smotrno urejena kašča je bila vendar ponos in dika vsake naše domačije.
Modema naša žitnica mora biti suha, zračna in čista. Zgrajena naj bo tako,- da jo | lahko dobro zapremo pred ptiči in mišmi in j da kolikor mogoče olajšamo donašanje in od-| našanje vreč.
Naprimernejši prostor za žitnico je v I prvem nadstropju ah še tudi nad kletjo, pri-i tličje pa je pravlažno. Prostor naj bo na vseh j straneh obzidan in ometan ah pa obdan s steno iz dobro spahnjenih hrastovih ah borovih oskobljenih desk (brez vsakih špranj), ker le tako vzdržimo potrebno snago in zatremo škodljivce, ki se pojavijo. Pod naj bo kolikor mogoče gladek, pri tem pa slab prevodnik toplote, da se na njem ne zgoščujejo vodne pare, ki od zunaj prihajajo v žitnico. Cementna tla niso za žitnico, ker so zelo rada vlažna. Nekoliko boljša je opeka, vendar povzroča precej prahu. Najboljša tla so iz hrastovega ali borovega lesa, ki mora biti popolnoma suh. Deske naj bodo oskrbljene (pohoblane) in dobro spahnjene, da med njimi ni razpoke. Za zapiranje in zračenje žitnic oskrbimo prikladna okna, ki jih zapiramo z lesenimi zapahi, da je prostor temnejši. Zavarujemo jih z železnimi križi in žično mrežo. Ce moremo okna napraviti na dveh nasprotnih straneh, je tem bolje, ker se žitnica radi prepiha hitreje in temeljiteje zrači.	Vernik.
Popotni zapiski o posledicah mraza pri sadiu
Ker je sedaj škoda, ki jo je na sadju napravil pozni mraz, v celoti vidna, bo pregled, kako so posamezna sadna plemena (košči-čarji, pečkarji, lupinarji, jagodičarji) in posamezne sorte plemen prenesla ta mraz, marsikoga zanimal.
Opazovanja, ki jih hočem najprej podati, se nanašajo na sadovnjak pd. Vazarja v Spodnjih Vinarah v Srednji Podjuni in torej samo na sorte, ki so v tem sadovnjaku.
Od plemena koščičarjev je mraz popolnoma uničil mlade sadove češenj in marelic. Češnje ni videti niti ene. Čeravno stoji marelica ob zapadni steni in je bila torej zavarovana pred soncem, da ni moglo obsevati zmrzlega mladega sadu, je bil ta popolnoma uničen. Da so marelice za mraz zelo občutljive je znano. Pri slivah so ostali posamezni sadovi. Se manj je ostalo sadov na ringloti (v našem kraju jo imenujemo maravdl). Nastavek sadu na češpljah je dosti manj trpel in je še srednje dober.
Da tudi orehov ni, je umevno, ker so zelo
Vprašanje:
Imam dve kravi. Ena od njiju mleko **-držuje, druga so pa noče goniti. Kakšen vzrok naj bi bil tem pojavom in kaj naj ukrenem v prvem in drugem primeru?
Odgovor:
Krava zadržuje mleko iz več vzrokov. Lahko zato, ker ji molža povroča bolečine, ker je nov molzec, ker je postopek pri molži surov (vpitje, pretepanje), ker so spremenjeni časi molže in sploh pogoji, na katere je bila krava prej navajena. Nekateri priporočajo, da se ji v nožnico piha zrak, lahko tudi s sesalko za kolo in da po takem postopku pred molžo krava mleka rada da. Po večkratni ponovitvi ga daje potem tudi brez tega. Poizkusite! Upoštevajte pa prve nasvete.
Pri drugi kravi pa bo dal najboljši odgovor veterinar, ki jo zdravi, ker brez pregleda ni mogoče dati pravi nasvet
občutljivi za mraz. Pri teh so deloma zamrli tudi lanski poganjku
Tudi pri hruškah je celotni nastavek v teku prvega tedna po slani odpadel.
Ko je padala slana in je bilo do — 5° C mraza, so koščičarji in hruške že odcvetele. Pri jablanah so pozno cvetoče sorte deloma cvetele še po slani in pri teh je nastavek ostal, v kolikor se je cvetno brstje (popki) odprlo šele po mrazu. Po sortah so to bile: Jonatan, Bojkovo jabolko (Boikenapfel), Zlata parmena, Kanadka, Ontario in Beličnik. Škoda je, da sta od teh sort le Jonatan in Bojkovo jabolko v lesu, torej kot drevo bolj odporni. Zlata parmena, Kanadka in Ontario so vendar za zimski mraz zelo zelo občutljive in zato za naše kraje v velikem nepriporočljive.
Drevje stoji na omenjenem posestvu večinoma v odprti legi, razvrščeno v vseh smereh blizu ali dalje od domačije.
Gotovo je, da ni pritisnil povsod po naših krajih isti mraz. Tu in tam je bila mogoče tudi megla, ki je po slani v jutranjih urah varovala drevje pred sončnimi žarki. Kjer je bilo drevje zasenčeno od poslopja je obdržalo mladi sad.
V sklenjenih naseljih, kjer ležijo sadovnjaki med domačijami, ni vladal takšen mraz in bo gotovo več sadnega pridelka. Bobovec (Bohnapfel) n. pr., ki na prostem ni obdržal nobenega sadu, obeta na mestih, ki so zaščitena od poslopij, le še nekaj pridelka. Imamo tudi kraje v višjih legah, kjer je bilo tedaj ko smo imeli v Podjuni precejšen mraz, toplo. Jegart v Plaznici pravi, da je bilo ono nesrečno jutro, ko je v dolinah bilo do — 5® C mrazu, 2® toplote, čeravno je zapadel prejšnji dan sneg. Jegart leži približno 750 m nad morjem.
Ko sem bil v nedeljo, dne 28. junija, v St. Lipšu in Žitari vesi, da se srečam s svojimi odjemalci sadnih drevesc, sem opazil, da sadja tudi tu ne bo preveč, pa vendar dosti več kot v Veselah in v Rikarji vesi, ki sem jih grede obiskal. Na poti proti Št. Lipšu, kjer so nekdaj, ko še niso preplavljali agenti tujih drevesnic naše doline, jemali sadna drevecsa iz mojo drevesnice, sem videl sedaj mnogo tujih in prenizkih drevesc iz tujih drevesnic. Med njimi je bilo veliko .suhih.
V Št Lipšu je bilo po maši na sejmišču veliko mojih odjemalcev sadnih drevesc, ki so želeli spet mojih drevesc. Prav po domače smo pokramljali. Pd. Jegart je pripovedoval, da mu je menda bivši vodja sadjarskega in vrtnarskega oddelka kmetijske zbornice g. Hij^ch, ko je bil jeseni 1945 pri njemu na domu in videl močna sadna drevesca, ki jih je dobil od mene, dejal, da ne plača niti pol šil. za enega, češ, da se tako močna drevesca ne bodo prijela in rastla. „Da bi jih prišel gledat sedaj", pravi Jegart, „to bi gledal. Lepo so se prijela in tudi zelo močno razvila. — Jegartu so namreč za časa izselje-ništva zajci uničili okoli 200 drevees in jih je v jeseni 1945 že okoli 100 posadil. Menda pd. Vejnik mi od sejmišča kaže, kako pri-
Zaradi uvedbe malega Steyr-trak-torja s priključki nam je pri poljskem delu ena kobila odveč. Prodamo jo po ugodni ceni.
Interesenti si jo lahko ogledajo.
Uprava kmetije slov. kmet. šole Podravlje
kladno lego ima za sadno drevje na brežini in pravi, da pride v jeseni po drevesca. Drevesc bi rabil sicer okoli 100 ali vse naenkrat ne more. Tako smo se menili preko pol ure. Pogovor je prešel tudi na splošna vprašanja o sadjarstvu. Zelo so št. Lipšani tožili o slabih izkušnjah o drevescih, ki so jih naročili pri agentih tujih drevesnic.
Na povabilo sem se oglasil pri Lomžeku. Krasno veliko enonadstropno hišo si je postavil ne daleč od Št. Lipša. Zemljo svoje domačije v Zagorjah bo večinoma v teku let zasadil s sadnimi drevesci. Lega in zemlja sta prav pripravni za to. »Zaposlen je bil s kupci in meni se je tudi mudilo, da dobim sadjarje v Žitari vesi še na sejmišču. Ob slovesu mi je zagotovil, da pride v jeseni kot vsako leto spet po drevesca. Takih „žnajdelnov“, kot so jih drugi kupili po agentih, pravi, da noče.
V Žitari vasi so se ljudje na sejmišču kmalu razšli. Gostilne so na vasi in se menijo moški seveda v teh.
Pd. Temelj župan žitarski in Pekec na Proboju me vabita, da naj ju domugrede obiščem.	(Nadaljevanje prihodnjič^
Kaj bomo delali...
... na polju
1. Žetev in spravljanje žita Požeta in na njivi v kopicah postavljena ozimna žita spravljamo v skednje ter pazimo, da spravimo le popolnoma suho žito, ker bi se sicer lahko na kupu ugrelo in pokvarilo. škoda, ki bi nastala, bi mogla biti večja kakor, če bi ga namakal dež na polju. Plevel med žitom naj bo popolnoma uvel, zrnje pa mora biti tako trdo, da ga pregriznemo. Potem šele zapeljemo žito na gumno oz. ga zmlatimo.
2. Poletna praha in strniščna setev Zasejali smo požete njive s postrno setvijo, z ajdo in raznimi krmsldmi rastlinami, ostalo nam je vendar še marsikatero stališče, ki ga nismo mogli ali tudi ne nameravali zasejati. To ostane čestokrat nepreora-no. Tako stanje vendar zelo kvari godnost in rodovitnost zemlje.
Prazne njive je zato čim prej po žetvi, dokler je zemlja na vrhu še nekoliko vlažna, preorati. Vsak dan zakasnitve pomeni veliko izgubo godnosti in rodovitnosti. Prašimo na ta način, da gornji sloj zemlje preorjemo približno 5 do 8 cm globoko.
Priporočljiveje je vendar, da mesto poletne prahe zasejemo njive s krmskimi rastlinami.
3. Setev repe
Posejali smo strniščno ajdo in sejemo skoraj že tudi repo. Preveč zgodnja setev repe ni dobra, ker jo napadajo bolhe; taka repa je tudi raje trda, lesena in grenka ali pa puhla. Proti bolhačem na repi se borimo s praženjem ali škropljenjem z gesarolem.
4. Zatiranje plevela v prosu in beru
Preveč, predvsem z dresnom in lobodo zapleveljene posevke prosa in bera škropimo z najboljšim uspehom z dicopurjem.
5. Oskrbovanje pese
Skrbimo, da nasadi pese ne ostanejo pregosti in jih pravočasno razredčimo. Le taki nam dajo obilen pridelek. Tudi z nitramon-kalom ali gnijnico lahko pomagamo še zaostalim nasadom.
6. Velika nevarnost za letošnji krompir Krompirjeve nasade, predvsem nasade zgodnjih sort letos strahovito uničuje plesen (fitoftora, Krautfaule). Proti tej bolezni na zgodaj posajenem zgodnejšem krompirju ni več pomoči, dočim bi na pozno, v maju in juniju posajenem zgodnjem in na poznem krompirju sploh koristilo mogoče še škropljenje z bakrenimi pripravki (Kupferpriipa-rate), kakor sem to opisal v „Obvestilih“ z dne 12. junija 1.1. pod ..Najnevarnejša krompirjeva bolezen" in z dne 19. junija t. 1. pod naslovom „Kako napravimo bakreno-apneno brozgo...“.
... pri živini
Če le mogoče, puščajmo živino na pašo. Električni plotovi nam omogačajo, da popasemo tudi travnike, katere bi se sicer ne izplačalo kositi. Posebno letos, ko bo, kakor iz-gleda, pridelek obsežne krme obilen. Paša ne predstavlja samo najcenejši način prehrane živine, ampak vpliva tudi najugodneje na zdravje in utrditev živine. Najboljše in najzdravejše mleko proizvajajo krave tudi le pod vplivom sončnih žarkov na prostem oz. na paši.
Skrbimo, da bo živina dobivala v hlevu redno tudi primerno, ne preveč In tudi ne premalo redilno krmo. Zelo mlada, zelena krma, predvsem pa detelja in lucerna, vsebuje toliko dragocenih beljakovin, da jih žival navadno ne more docela izkoristiti. Zato dodajamo ob pokladanju teh dragocenih krmil tudi druga, bolj škrobnata krmila, n. pr. travo z manj dobrih travnikov, zeleno koruzo, slamo in evtl. seno.
Ob pokladanju samb teh, bolj praznih krmil, bi morali v primeru pomanjkanja detelj pač pokladati dobrim molznicam in mladi živini tudi poleti krepka krmila, otrobi in oljne tropine, ter poleg tega tudi vsak dan žlico krmske krede na žival.
... v sadovnjaku in zelenjavnem vrtu
Mnogo obloženo drevje je razredčiti in pognojiti. Zatirati je voluharja! Na vrtu okopavati, pleti in zalivati; to so stalna opravila. Sejati endivijo, repo, solato, kolerabo, fižol in poletno endivijo. Paradižnike privezati in obrezovati. Zgodnji krompir pospraviti, izpraznjene gredice pa pognojiti takoj, prekopati in na novo posejati.
Kočuški.
mmmnm
Petek, 24. julij: Kristina
Sobota, 25. julij: Jakob
Nedelja, 26. julij: Ana
Ponedeljek, 27. julij: Rudolf
Torek, 28. julij: Viktor
Sreda, 29. julij: Marta
Četrtek, 30. julij: Abdon
SPOMINSKI DNEVI
24. 7. 1842 Rojen na Skaručni pri Ljubljani pisatelj Jakob Alešovec, ki je izdajal humoristični list „Brencelj“ — 1866 Admiral Tegetthoff, po rodu iz uradniške družini v Mariboru, je v bitki pri Lisi premagal Italijane — 1944 Minervi vod Za-padnokoroškega odreda porušil 25 m dolg in 30 m visok most na ljubeljski cesti.
25.7.1909 Lons Bleriot je prvič preletel Rovski preliv — 1943 Padec Mussolinija in fašizma v Italiji.
26.7.1856 Rojen na Irskem pisatelj Benuhard Shaw — 1914 Začetek prve svetovne vojne.
27. 7. 1857 Izročena prometu železnica Ljubljana —Trst
28.7.1750 Umrl skladatelj Johan Sebastian Bach — 1867 Odprta v Zagrebu Jugoslovanka akademija znanosti in umetnosti — 1897 Umrl v Ljubljani pisatelj Janko Kersnik — 1946 Umrl akademski slikar Ferdo Vesel.
29.7.1804 Rojen v Spodnji Luši pri Škofji Loki Lovrenc Košir, „oče poštne znamke" — 1946 Začetek mirovne konference v Parizu
30.7. 1949 Umrl v Ljubljani etnograf Albert Sič.
Va g|§| |§§f§
|
ivi
Št. Jakob se pripravlja na drugo prireditev
rMiklova Zala na zgodovinskih tleh*
Minulo sredo zvečer, na predvečer Dneva vstaje slovenskega naroda, so otroci iz Slovenije, ki letujejo v Počitniškem domu „Sonnen-vasica zopet zbirališče žalnih gostov. Čisto ne- j land“ v Sekiri kot gostje organizacije „Kinder-
Zahomec
Zadnji četrtek, dne 16. julija L 1. je bila naša
Kakor smo že poročali v našem listu, so gostovali igralci iz Št. Jakoba v Rožu pred kratkim časom s špicarjevo „Mi!klovo -Zalo" v Ljubljani in na Jesenicah.
Vedno spet pa se je vzbudil spomin med ljudstvom na veliko prireditev „Miklove Zale na zgodovinskih tleh", ki je bila uprizorjena pred dvema letoma v rojstni vasi Miklove Zale v Svatnah. Ta prireditev je bila brez dvoma edinstven kulturni dogodek in želja, da bi jo ponovili, se je porodila že takrat. Igralci so sklenili, da bodo uprizarjali „Miklovo Zalo" v tej obliki po možnosti vsako ali vsaj vsako drugo leto in dali s tem igri „Miklova Zala" na zgodovinskih tleh poseben pečat .
Ker zahtevajo vse predstave pod milim nebom zelo obširne priprave in so tudi povezane s precejšnjim rizikom glede vremena, so uprizoritev „Miklove Zale na zgodovinskih tleh" v lanskem letu opustili. Odločno pa so sprejeli
sklep za to uprizoritev letos in bodo uprizorili to igro dne 15. avgusta 1953 (na Veliki šmaren) zvečer na istem prostoru kakor pred d verni leti, v Svatnah.
Pripravljalni odbor SPD „Rož“, ki se je sestal zadnjo nedeljo k posvetovanju, je že razpravljal o praktični izvedbi priprav za to prireditev, ki bodo zahtevale od vseh sodelavcev veliko nesebične požrtvovalnosti. Mnogo dela in napora bo potrebno, dolge in trudapolne ! bodo še noči, predno bodo razsvetljili žarometi ; scene pred občinstvom in mu pokazali kos junaške zgodovine naše zemlje. Hvaležni smo j šentjakobskemu društvu za to pomembno odločitev in se že danes veselimo dneva, ki nam bo ponovno spet pokazalo našo ,.Zalo“ na zgodovinskih tleh — v njeni rojstni vasi.
■ Želimo pripravam in prireditvi že danes kar j najboljši uspeh.
Starši!
otroci iz počitniške kolonije so se že oglasili
Zveza slovenskih žena je prejela kratko razveseljivo brzojavko, o kateri obveščamo starše, ki so gotovo radovedni, kako so dospeli njihovi otroci na morje v Kaštel Lukšič pri Splitu. Brzojavka obsega kratko obvestilo, ki pravi, da so srečno dospeli na kraj letovanja, da se imajo dobro in srčno pozdravljajo svoje starše.
Otroci uživajo prekrasne kraje svojega letovanja. Vse jim je zanimivo, sončno in edinstveno doživetja. Morje, sonce, zrak, zdravje in veselje jim nudi prijetne in lepe dneve in le prekmalu jim bo minil čas, ko se bodo spet vrnili na koroške trate polni nepozabnih vtisov in okrepčeni na duhu in telesu.
Prisrčna proslava v Sekiri
pričakovano je vzela smrt svojo žrtev. Mlada Drčnikova gospodinja in mati je podlegla kratki a težki bolezni. Pred šestimi leti se je poročila iz Žužijeve družine na Drenikovo domačijo. Pridna in delavna je delila s svojim možem težko delo kot res prava kmetica. In vedno je še našla čas, da je tudi drugim pomagala. Zato bo smrt Drčnikove mame tem huje zadela njene bližnje in daljne sorodnike. Posebno hudo bodo občutili izgubo žene in matere njen mož in otroci. Umrla zapušča namreč dve leti starega sinčka in dojenčka — deklico, ki bosta morala dorasti brez ljubljene mamice.
Pogreb sovaščanke zadnji četrtek je pokazal
freunde", priredili iskreno in prisrčno proslavo. Praznik vstaje slovenskega naroda so proslavili ob tabornem ognju z dobro podanimi deklamacijami in ubranim mladostnim petjem, ki je odmevalo v tiho poletno noč čez jezersko gladino.
j loženje. Ob koncu pa so slovenski in avstrijski I otroci skupno manifestirali medsebojno bratstvo s skupnim izvajanjem koloplesa okoli kresa.
Tudi ta lepi zaključek večera je bil donos k | globljemu prijateljskemu razumevanju med ! obema narodoma, kovale so se vezi, ki bodo ; ostale trajne tudi takrat, ko bo ta mladina do-
Obrtnikl, Slovenj Gradec vabi!
Od 1. do 10. avgusta 1953 bo v Slovenj Gradcu OBRTNA GOSPODARSKA RAZSTAVA ZDRUŽENA S KULTURNIM TEDNOM Obrtna razstava bo ena doslej največjih manifestacij dela in storilnosti slovenskega obrtništva, industrije in ostalih panog gospodarstva v severnem delu Slovenije.
Prireditveni odbor iskreno vabi, da bi to slovesnost posetilo tudi čimveč zamejskih koroških Slovencev. Naprošeni smo bili, da potom našega lista zainteresiramo bralce o teh prireditvah. ..Slovenski vestnik" to željo in povabilo prireditvenega odbora obrtno gospodarske razstave v Slovenj Gradcu z veseljem posreduje svojim bralcem in priporoča predvsem obrtnikom na Koroškem, da se prireditve v čim večjem številu udeležijo.
Udeleženci morajo biti v posesti veljavnega potnega lista in si morajo oskrbeti potrebno vizo. Oni, ki še niso bili v Jugoslaviji, morajo za vizo oskrbeti še dve sliki.
Slovenj Gradec torej vabi koroške slovenske
Na mah je bilo ustvarjeno lepo domače razpo- j obeh narodov.
rasla in s svojo dejavnostjo posegla v dogajanja obrtnike na lep in poučen izlet, kjer bodo lahko
ob razstavljaneh obrtnih izdelkih svojih stanovskih tovarišev izmenjavali svoje misli in izkušnje.
BZIčovs
Lepo in dostojno je praznovala zadnjo ne-
deljo naša okolica slovesnost nove maše. Naš j domačin Rudi Safran, pd. Pomočev v Bilčov-| su, jo je pel. Ker je vzrasel iz naše srede, je v s številno udeležbo, kako s težko prizadeto dru- j nedeljo prihitelo mlado in staro, da bi prisost-žino zelo sočustvujejo vsi, ki so jo poznali. Naj j vovalo pomembnemu koraku, ki ga je krenil v bo zemlja Drenikovi mami lahka, vsem preosta- j življenje sin naše vasi.
lhn pa izrekamo iskreno sožalje!	| V soboto zvečer so mlademu novomašniku
Zanimivosti iz Raven na Koroškem
Ravne imajo poleg znane železarne m jeklarne, tudi tri važne kulturne ustanove: popolno gimnazijo, študijsko knjižnico in tehnični muzej. Zbirni urad tehničnega muzeja je na gradu nekdanjih grofov Thumov, kjer je tudi študijska knjižnica.
Doslej je tehnični muzej le životaril. Na razpolago mu je bila samo ena soba, ki pa je sčasoma postala občutno premajhna. Sedaj pa kaže, da bo tudi tehnični muzej dobil svoje prostore. Tako se bo odslej lahko razvijal. Zbrali so že precej zgodovinskega gradiva, vendar bo treba še pospešiti akcijo za zbiranje znamenitosti in dokumentov o industrializaciji okraja v preteklih stoletjih in danes, ko se industrija razvija s silno naglioo.
Pripravljalni odbor muzeja bo izdelal več maket, ki bodo nazorno prikazale razvoj industrializacije Mežiške doline v prejšnjih obdobjih. Sedmošolec Vladimir Sokolov in osmošolec Peter Pahtov sta že pričela z izdelavo maket, pomagali pa jima bodo tudi strokovnjaki iz železarne.
Prva maketa bo prikazala stanje okrog leta 1830, ko so začele propadati velike kmetije pod Uršljo in Strojno in njihov počasen prehod v grofove roke. Vedno glasnejša je postajala pesem kladiv guštanjskih železarjev in privablja'
znatnih kovačij grofov Thurnov so zrasle velike
hale. Pesem kladiv in žerjavov se sliši prav do pobočij Uršlje gore. Novo delavsko naselje Cečevje je pred kratkim dobilo delavski dom z restavracijo in kavarno, ki je ponos Ravnam in vsej Mežiški dolini. V novem gimnazijskem poslopju pa si bistri duha čez pet sto otrok delavcev in kmetov vsega okraja, ki hočejo kljub
ob prihodu v rojstno vas priredili lep sprejem. Domači pevci so mu zapeli v pozdrav, vrstile so se pozdravne deklamacije in pozdravni govori.
Vidno je bil ob tem prisrčnem sprejemu ganjen mladi Rudi, ki je preživel detinska leta v svojem Bilčovsu, odkoder je potem zahajal v celovške šole in končno po pridnem in vztrajnem študiju dosegel cilj, ki si ga je izbral.
V nedeljo dopoldne je številna množica spremila primicijanta v cerkev, ker se zaradi dežja, kakor je bilo nameravano, nova maša ni mogla obhajati na prostem. Mladi novomašnik je z zanosom in krepkim glasom odpel svojo prvo daritev.
Po cerkvenih obredih so se številni gostje, sorodniki, znanci in Študentje podali na dom k Pomoču, kjer so proslavili dan v prijetni, dostojni in lepi domačnosti ter ob dobri postrežbi.
Mladi novomašnik Rudi Safran, domačin in sin slovenskih staršev je vstopil v vrste duhov-
Slovensko planinsko društvo v Celovcu
OPOZARJA
vse, ki so se prijavili k udeležbi na proslavi 60. obletnice slovenskega planinstva v Vratih pod Triglavom, da nujno oddajo svoje dokumente (potni list itd.) ter 20.— šil. za stroške do najkasneje ponedeljka, 27. 7. 1953, predpoldne pri tajniku SPD v Celovcu, Gasometer-gasse 10.
■Za skupino, ki bo potovala z vlakom, je odhod iz Podrožčice v soboto, 1. avgusta z vlakom ob 18.14 uri. Tam je treba biti najkasneje ob prihodu tega vlaka iz Beljaka ob 17.50.
Za skupino, ki gre z motornimi kolesi preko Korenjskega sedla, je zbor v 9oboto, 1. avgusta, ob 16.00 uri pred beijaškim kolodvorom, odkoder se skupno odpeljemo. Prosimo vse udeležence za absolutno točnost. Suhe hrane (malice) za dva dni je treba vzeti seboj.
Društveni odbor.
stoletni zaostalosti korakati vzporedno z vso ; nikoy R doseženemu ci]ju mu iskreno čestita. slovensko mladino in nadaljevati bogato kultur- I . v ,	. 5lViiAnistrt nTavMa
no dediščino Drabosnjakovo in Prežihovo. Vse to bo prikazano na posebni maketi.
Ce jim bo uspelo izdelati vse te makete, bo to velikega pomena za tehnični muzej, ki naj seznanja domačine m tujce, ki zahajajo v ta
mo! Vemo, da je življenjsko delo pravega du- j ljudstva na Koroškem. Vse od Matija Majarju hovnika daritev za druge in prepričani smo, da Ziljskega, Urbana Jarnika preko Einspielerja do ; ho naš Rudi služil kot duhovnik edinole visokim Poljanca, ki je moral zaradi zvestobe do svoje-: ciljem, ki mu jih nalaga poklic. Mnogo ima | ga ljudstva in odločnega nastopa za njegove \ vzorov v vrstah slovenskih duhovnikov, ki so v življenjske pravice, že kar v začetku nacisti-zgodovini koroških Slovencev posvetili svojo j čnega znašanja nad koroškimi Slovenci prerano
kraj, z gospodarskim razvojem Mežiške doline. ; dejavnost dobrobiti preganjanega slovenskega ; končati nasilne smrti.
Med gornjesavskimi planinci na Vršiču
Naše Slovensko planinsko društvo v Celovcu je bilo povabljeno od Planinskega društva Jesenice, naj pošlje svojega zastopnika na proslavo 50. obletnice obstoja Gornjesavskih planinskih društev, ki je bila minulo soboto in nedeljo na Vršiču pri Kranjski gori. Povabilu smo se seveda odzvali, in štirje smo bili, ki smo
šestimi tovariši socialističnega društva „Die Naturfreunde' iz Leobna, ki so na svojem Izletu v slovenske planine slučajno zašli v kraj proslave. Tako se je v Erjavčevi koči na Vršiču v okviru preslavne veselice lepo manifestiralo tudi bratstvo planincev med Avstrijci na eni strani in slovenskimi planinci s
la desetine Sitarjev in kmečkih sinov v dolino, obiskali svoje brate planince tik onstran Kara- j Koroške ter vse ostale Slovenije na drugi strani.
'	. . .. .	____"I .L ^NL. Iamamm LaVlInta,	1	ril-.<<-rJ f)an «• n/s/JolsA io naffaiaio tiramo
Kmalu je po dolini Meže stekla železnica. Guštanjska tovarna je postala znana po svojih izdelkih tudi v drugih državah.
Druga maketa bo prikazala Mežiško dolino v letih pred prvo svetovno vojno. Takrat je bila gospodarska kriza, vrstile so se stavke delavcev v Guštanju, Prevaljah in v Mežici.
Obdobje pred drugo svetovno vojno bo ponazarjala posebna maketa. Železarna se je do fakrat že precej razširila. Posestev Mežiške doline se je polastil grof, le nekaj kmetij je ostalo samostojnih.
In končno zadnje obdobje. To je obdobje po drugi svetovni vojni, ko se je začela železarna
vank ob njihovem lepem jubileju.
Pozno zvečer je že bilo, ko smo v soboto prišli v Erjavčevo kočo na Vršiču. Le od daleč smo prej videli odsev ognjemeta, s katerim so razsvetlili mogočne stene gorskih orjakov. Zal smo to slikovito prireditev zamudili in je nismo videli od blizu. V koči je bilo nabito polno ljudi, planincev iz vseh krajev Slovenije, ki so prišli, kakor mi, med gornjesavske planince, da z njimi proslavijo pomemben jubilej. Ko so zvedeli, da prihajamo s Koroške, so nas sprejeli z veseljem med se, zlasti pa nas je pozdravil in nam izrekel dobrodošlico predsednik jubilnega Planinskega društva Jesenice, tovariš France Zupančič. V edinstveni planinski družabnosti
naglo širiti in mehanizirati. Sedaj je tovarna j je nato hitro minillep večer v zabavi in prijatelj-opremljena z najmodernejšimi stroju Sredi ne- | skih razgovorih. Tam smo se spoznali tudi s
Drugi dan, v nedeljo je nagajalo vreme, curkih je lilo, ko smo zgodaj zjutraj vstajali. Vendar se je proslava vršila. Predsednik PD Jesenice je prisrčno pozdravi! planince vseh slovenskih planinskih društev, ki so se odzvali povabilu na proslavo ter posebno goste, predstavnika Planinske zveze Slovenije, predstavnika jeseniškega okraja, gorske reševalne službe, nas koroške in loobenske planinee itd. Nato so predstavniki raznih planinskih društev izročali pozdrave in čostitid svojih društev jubilejnemu Planinskemu društvu Jesenice. Med drugimi je spregovoril tudi tajnik našega Slovenskega planinskega društva, tov. Danilo Kupper, izročil naše pozdrave in čestitke k jubileju ter še posebno naglasil, da zamejski Slovenci vedno radi prihajamo med svc^e brate v svobodni domovi-
turističnega j ni, še tembolj radi pa seve prihajamo planinci med planince, kajti tu nas ne veže le skupna pripadnost enemu in istemu narodu marveč tudi skupna ljubezen do narave, do naših planin". Med posameznimi pozdravi so krepko zadonele pesmi, ki jih je zapel pevski zbor planincev in mogočno odmevale z bližnjih stena. Predsednik Zupančič je tudi izročil priznanja najstarejšim in najbolj zaslužnim planincem jubilejnega društva.
Še smo se nato spoznavali drug z drugim ter navezali osebne, pa tudi organizacijske stike, lci bodo brez dvoma v korist razvoju našega društva. Popoldne smo se povzpeli še na „Lepo sedlo", da bi pogledali v Trento, pa nam je gosta megla zapirala vid. Z Vršiča pa smo se kljub slabemu vremenu vrnili veseli in navdušeni ter polni lepih doživljajev. V kratkem j>a nas čaka prav tako lepo doživetje v Vratih pod Triglavom, kamor nas vabi Planinska zveza Slovenije na II. medrepubliški tabor planincev Jugoslavije in proslavo 60-letnice slovenskega planinstva, da se ga udeležimo slovenski planinci s Koroške in čim večjem številu.	(—or.)
OUau o
ZA GOSPODINJO IN DOM
Pustimo otroku, da se sam uči
Prav malo kdaj pomislimo, ko opazujemo otroka od prvih mesecev življenja pa tja do desetih let, kaj vse zna in česar se je sam naučil. Vse njegovo znanje ni sad našega pouka, temveč čisti sad izkustva. Vse počenja samostojno in na lastno pest. Že novorojenček se kaj kmalu zaveda, da dobiva hrano le ob določenem času in se navadi na ta red, če se ga tudi mati točno drži in ne dela izjem. Z dvema do trema meseci se navadi motriti predmete, ki ga posebno zanimajo. Z ročicami in ustnicami otipava predmete in jih skuša na ta način spoznavati. Sega po vsem, kar ga zanima. Kmalu postane naravnost radoveden, vse, kar je v njegovi okolici, je zanimivo. Spoznal je že tudi, da odgovarjata dve sliki, ki nastaneta v njegovih očeh, samo enemu predmetu, katerega lahko zagrabi, če ga more doseči. Otiplje en predmet, vidi dva in nato popravi svoje vtise tako, da vidi končno le en predmet m gleda tako vse življenje, razen če ne nastopijo kakšne bolezenske motnje vida.
Kmalu nato prične razločevati tudi različne šume in jih skuša ponavljati. Spozna, da imajo popolnoma različni predmeti lahko tudi iste lastnosti in če vidi sonce, žarnico, vžigalico ali ogenj v peči, izgovarja v svoji otroški govorici „lučka, lučka“. Oponaša živali jr „mu“, „hovhov“ in „mjav“ ter kliče „avto“, ko zasliši drdranje na cesti. Polagoma se besedni zaklad izpopolnjuje: pri izražanju uporablja že glagole in ve, kaj se pravi jesti, goreti, hoditi. Na to prihajajo iz ustec celo pravi stavki, ki so še sprava tako nebogljeni, kot bi se izražali v tujem jeziku, v katerem nam primanjkuje besed, sčasoma pa postajajo stavki vse bolj in bolj komplicirani. Otrok že razlikuje sedanjost, prihodnost in preteklost, seveda pa ne manjka pri tem napak. Prav iz teh napak pa vidimo, da otrok misli samostojno in dosledno tvori na primer nekatere glagolske oblike: iz prati nastane „ja2 pram“, iz brati „bram“ namesto perem oziroma berem. To samostojno tvorjenje oblik je ravno dokaz, da otroci zelo samostojno mislijo. Ko bodo večkrat slišali pravilno obliko, bodo sami popravili napako, kajti mali možgani imajo dober spomin.
Cisto nepotrebno je, otroku napako popravljati in ga skušati pravilno učiti, kajti s tem
otroka le zmedemo. Bolje je, da uporabljaš večkrat zaporedoma pravilno obliko v pogovoru s tretjim, kajti otrok bo sigurno prisluhnil in obogatil svoj besedni zaklad s pravilnim izrazom.
Otrok štirih do petih let zna tvoriti pravilno | tudi že prav težke stavke, celo take, ki mu po-! zneje v šoli delajo pri stavčnem razčlenjevanju občutne težkoče.
Dajmo otrokom vedno priliko, da se sami učijo in jih nikdar ne skušajmo poučevati. Otroku moramo pustiti, da popravlja sam svoje napake, posebno še, če prične jecljati. Če tega sploh ne opazimo ali še bolje, da ne pokažemo, da opazimo in otroka vedno ne popravljamo, češ da mora tako in tako govoriti — tedaj bo otrok zelo pogosto sam popravljal napake. Seveda pa ne dosežemo na ta način uspeha pri vseh otrocih, ki jecljajo, pač pa pri večini.
Najvažnejše pravilo vzgoje je, da ne posegamo v čudoviti mehanizem otrokovega samo-učenja. Ta mehanizem učenja bo najboljše deloval, če bomo pustili otroka, da se bo sam učil gledati, hoditi in govoriti, ko bo opazoval druge, saj je že narava sama za razvoj otroka vse poskrbela in mi ne smemo nasilno posegati v ta dogajanja.
Kuharski recepfi
Kolerabična juha
Potrebuješ 4 kolerabe, mast, moko, nekaj žlic kisle smetane, 1 do 2 rumenjaka.
Olupljene kolerabice zreži na tanke rezance ali kocke ni jih duši na 2 žlicah presnega masla ali masti. Ko se je voda vsa izsušila, jih potrosi z 2 žlicama moke in vse malo prepraži. Nato zalij z juho ali vodo, posoli in skuhaj do mehkega. Popopraj in prideni nekaj žlic kisle smetane. V loncu, kjer boš servirala, žvrkljaj 1 do 2 rumenjaka in nalij nanj juho.
Pečena piska
Potrebuješ enoletno kokoš, presno maslo, sol, peteršilj.
Osnaži kokoš, oplakni z mrzlo vodo, jo zunaj in znotraj posoli in deni v njeno notranjost ne- j
kaj opranih, r raztopljeno mast namočenih peteršiljevih listov in piško zašij. Nato jo povaljaj v vročnem presnem maslu, prilij malo vroče vode in peci v ne prevroči pečici eno uro. Med pečenjem jo pridno polivaj. Pečeno kokoš razreži, zloži kose na krožnik, polij z omako, ki se je natekla od piške in obloži s krompirjem.
Spalno srajco sešijemo same
Žensko poletno spalno srajco, ki jo vidimo na sliki, lahko sešijemo doma, samo da imamo na razpolago šivalni stroj. Potrebujemo dvakrat toliko blaga, kolikor bo srajca dolga. Najprej določimo, kako bo dolg izrez. Nato pa v
sredini potegnemo nitko, po označenem pa prerežemo. Vratni izrez naj sega tudi na hrbet. Potem pa blago na ramah šestkrat navdarimo za naborke, kakor prikazuje skica. Okrog vratnega izreza navdarimo čipke, nato pa jih prišijemo z vbodom, s katerim delamo gumbnice ali zob-čke. Prav tako lahko napravimo tudi pri rokavih, ali pa jih lepo zadelamo z robom. Nato sešijemo spalno srajco skupaj pri straneh. Na eni strani pa pustimo šiv nekoliko odprt, da laže hodimo. Sešijemo še pas in napravimo zanki, v kateri vpeljemo pas.
ZDRAVSTVENI KOTIČEK
Če ponoči ne moremo spati
Marsikdo se pritožuje zaradi nespečnosti ponoči. Mnogi izmed teh bodo morali priznati, da ne spe samo zaradi tega, ker preveč premišljujejo, ko ležejo v posteljo.
Povedali vam bomo nekaj prav preprostih sredstev, ki so vam lahko nenavadno dobra pomoč, da osvobodite v postelji svoje misli vseh skrbi, vznemirjenja in strahu ter da zaspite.
Nič ni lažjega, kakor oponašati počasno, globoko in mirno dihanje človeka, ki spi. Delajte to premišljeno in kritično. Poslušajte pazljivo glasove, ki prihajajo iz vas in v tem po izkušanju in poslušanju bo nekaj pomirjujočega. Spoznali boste, da to pomaga pri odganjanju vsiljivih misli, ki vas motijo. Verjetno je celo, da vas bo kmalu prevzel občutek miru in zadovoljnosti in ritem navideznega spanja bo postal mimo dihanje pravega spanja.
Imamo še druga sredstva. Skoraj vsak že ve, kaj lahko dosežemo s kopanjem. Dokazano je celo: kolikor bolj vam je kopanje neprijetno, toliko blagodejneje deluje. Toda ne smete se kopati v vreli vodi in tudi preveč gibati se ne smete. Voda v kadi naj bo le malo mlačna, tako da vas bo zazeblo, ko pridete iz nje. Potem se obrišite samo toliko, da boste čutili, da ste vlažni in da vam je nekoliko hladno. Nato pa naravnost in hitro v posteljo in ugasnite luč! Ta občutek ne bo prijeten in zoprno vam bo, da boste samega sebe sovražili. Toda kmalu vam ne bo več hladno in objel vas bo prijeten občutek toplote in čedalje bolj prijetno vam bo. Nastal bo blažen prehod, ki bo trajal okoli 20 minut in tedaj boste imeli dosti upanja, da zaspite.
Istega načela se lahko poslužite, kadar se ponoči zbudite in ne morete spati. Razkrijte se in ležite tako dolgo razgaljeni, da vam bo postalo neprijetno hladno. Potem se pokrijte in zaspali boste, ko se ogrejete.
ne mehkih in napolnjenih s perjem, ampak trde, žimnate, ki telo udobno dvignejo, da se pri branju ne utrujajo oči. In kadar berete, da bi zaspali, berite težko literaturo in ne razburljivih romanov in detektivnih povesti.
Namen branja je, da privede misli v zagato in toliko napne možgane, da jih utrudi. Potem morate na vsak način zaspati. Ljudje, ki trpe na nespečnosti, pa se nikoli niso poslužili tega načina, bodo presenečeni, ko bodo videli, kako hitro jim bo misel podlegla.
Pogosto tudi slišimo, kako se ljudje pritožujejo, da hitro zaspe, da pa se kmalu zbudijo in ne morejo več zaspati. Tem priporočamo dobro preizkušeno metodo: nikoli ne odprite oči, kadar se prezgodaj vzdramite. Svetloba, ki uda-
ri na mrežnico, lahko prežene spanje, da se več ne vrne.
Seveda je tudi mogoče, da vas noben izmed teh primerov ne bo takoj zadovoljil, ker je marsikaj odvisno od človeka samega. Načine je treba pač preizkusiti in če boste po vrsti preizkušali tega ali onega, boste videli, kateri je za vas najprimernejši. Načinom dajte priložnost, da delujejo, to se pravi, pomagajte jim s svojo voljo in nagrajeni boste bolj, kakor pričakujete.
Te besede je napisal znani ameriški psiholog in zdravnik Frederiek Bigelow. A ameriškem svetu so vzbudile mnogo šuma in med zdravniki mnogo polemik. Nazadnje pa je priznala večina zdravnikov, ki so delali poizkuse na svojih bolnikih, da so dobri ki učinkoviti v najtrdo-vratnejših primerih nespečnosti, celo tam, kjer je bilo telo od uspavalnih sredstev že docela izčrpano.
Znano je, da so vitamini snovi, ki se nahajajo do neke mere skoraj v vseh jestvinah. Niso sicer hranilne snovi, ali za zdravje telesa neob-hodno potrebne. Vrsta učinkov vitaminov odnosno obolenj, če vitamini v hrani primanjkujejo, je prav talko obče znanih, kakor vitamini sami. Je pa še nekaj zanimivih učinkov vitaminov, ki jih mnogi še ne poznajo.
Vitamin A na primer omili in odpravi zdravstvene motnje občutljivih žensk pred mesečnim perilom. Pri poskusih so s presenetljivim uspehom dajali skozi dva tedna pred prihodnjim perilom dnevno gotove količine vitamina A ženskam, Id so sicer tožile za bolečine v prsih, nespečnost, prekomerno utrujenost in so bile venomer nerazpoložene.
Vitamin Bi je zlasti potreben otrokom že za časa nosečnosti matere in preko nje ko doji, Druga pomoč je branje v postelji. Toda v j kakor tudi v predšolski in šolski dobi, ker potem primeru morate imeti primerne blazine — ! spešuje spretnost in dviga duševne sposob-
Kaj vse zmorejo vitamini
nosti za učenje s tem, da pozitivno vpliva na razvoj mladega živčevja.
Vitamin C pospešuje zdravljenje želodčnih čirov, dočim pomanjkanje tega vitamina pospešuje njih nastajanje in razširjenje. Večina smrtnih slučajev zaradi želodčnih čirov gre prav na račun pomanjkanja vitamina C.
Vitamin K zavira premočno krvavenje. To Je zlasti važno za ljudi, ki imajo jeteme bolezni ali ki sicer pri vsaki malenkostni rani (n. pr. po izpuljenju zoba) radi močno krvavijo. Ce taki ljudje dva dni pred kako operacijo dobijo nekoliko vitamina K, jim krvavenje ne bo postalo nevarno.
Končno je še neki vitamin, ki ga imenujejo T-Geetsch in ki je v stanu napraviti iz otrok — slabih jedcev take, ki bodo imeli kar najboljši tek. Potrebno jim je dajati skozi nekaj tednov le par kapljic na dan. Pa tudi motnje v ra-, sti in zastoj v razvoju otroka se dajo s tem vi-I taminom zelo uspešno premostiti.
Praktični nasvet
C« Je kruh suh, ga zavijemo za nekaj ur W mokro platneno krpo, nato pa ga posušimo v pečici Seveda moramo paziti, da ga pravočasno vzamemo iz peči. Še bolje bo, če damo suh kruh v lončeno posodo, la jo postavimo v lonec z vrelo vodo in vse skupaj pokrijemo. En dan I stare žemlje damo za nekaj minut v vročo pe-j čico.
-PRAVNE ZADEVE-,
Na kaj moramo pri konjskih kupčijah najbolj paziti
Kakor naj avtomobile ne kupuje tisti, ki vožnje, sestave avtomobila in posebnih lastnosti ne pozna, naj tudi konj ne kupuje sam brez poštenega zaupnika; konj ni mačka, ali kura, in celo pri kurah se je treba spoznati. Konj pa ima posebne muhe, posebne, tudi skrite bolezni In neprijetne navade.
Ce pa prodajalca dobro ne poznaš, posebno na sejmih, pa se ga rajši izogni; tam so konjski prekupčevalci in mešetarji, ki znajo takorekoč iz stare slepe kobile napraviti znamenitega žrebca.
Poglejmo kaj se je pripetilo na primer posestniku Bilčniku. Imel je za domače delo pridnega pohlevnega konjička, s katerim se je cela družina dobro razumela. Želel pa si je imeti tudi lepega plemenitega konja za na cesto, pri trgovskih poslih v sosednih krajih za koleselj, Id je bil nov in s katerim je v nedeljah tudi ženo in otroke hotel sprijazniti s svojimi znanci.
Nekoč zve, da je nekje v 'Ziljski dolini posebno lep belec (šimel) na prodaj. Z dobrim znancem gre na ogled. Dopade se mu; tudi poskusna vožnja navkreber in navzdol na prometni cesti dobro izpade. Tudi cena je zaradi tega precej visoka, toda prodajalec ščasoma popušča — ali je bil tako dober človek, ali je vedel zakaj popušča?! Ali se je na konje in konjske bolezni bolj spoznal kakor kupec in njegov zaupnik? Bomo videli.
En teden pozneje ▼ domačem hlevu. Kupec in njegov zaupnik ogledujeta Konja, ki je tako nemiren, ima otečene nečiste nosnice, ne vesta kaj bi, kako bi — tudi kake knjige o konjskih boleznih ni pri roki. Torej — kar je najbolj pametno — hitro s konjem do živinozdravnica. Vozita počasi. Živinozdravnik je bil prav hiter s svojo sodbo: Smrkavost! Ko zve od kedaj Bilo-nik konja ima, vpraša: „Ali ste kaj govorili pr! kupčiji, če je konj zdrav?"
Bilčnik pripoveduje: ..Prodajalec je od začetka omenil „kar preglejte ga, potem bomo konja po želji preizkusili, konj je zdrav!" To je potem prodajalec — sam od sebe — še par-krat omenil."
„Dobro“, pravi živinozdravnik, „kar nazaj ga dajte, to je važna v zakonu posebno imenovana napaka ali ..cesarski tadov"; je vseeno, če je prodajalec o tem kaj vedel — ali ne!"
Prodajalec pa konja ni hotel vzeti nazaj in tako sta se z Bilčnikom kmalu spet videla pred sodnikom — en mesec po nakupu. Bilčnik je tožil prodajalca na vrnitev kupnine in odškodnino za krmo, dokler ne vzame prodajalec konja nazaj.
Sodnik vpraša tožnika, kdaj je bolezen zapazil, in zve, da že po enem tednu. Toženi prodajalec ugovarja, da mu je Bilčnik pravil, kakor da bi bil to opazil šele po treh tednih.
Bilčnik zroji: „Kako po treh tednih, ko sem že deseti dan bil pri živinozdravniku!"
Sodnik: „To je važno; če se je ta bolezen opazila takoj 14 dni po nakupu, je že to dokaz, da je bil konj bolan že pred nakupom in je vseeno, če je prodajalec za to vedel ali ne. Vseeno je tudi, če je prodajalec konja hvalil, da je zdrav.
Ce pa kupec te bolezni ni opazil v 14 dneh, mogoče iz zanikmosti, ali pa da je sam bil bolan, ali odsoten, mora potem on dokazati navadno na podlagi živinozdravnišike preiskave, ali če je kdo drugi doma kaj sumljivega opazil, kak hlapec ali sosed. To je včasih že bolj težko. Ravno tako mora kupec tožitelj dokazati bolezen s pričami in izvedencem, če bolezni prodajalcu ni takoj naznanil, ali če ni pustil konja sodnijsko ali pa po izvedencu preiskati. Zato bom sedaj najprej zaslišal pričo in izvedenca, kedaj se je bolezen opazila in prodajalcu naznanila."
Oba potrdita Bilčnikove navedbe. Ko zasliši sodnik živinozdravnika še zaradi kakovosti bolezni, vpraša prodajalca samo še, če želi še ka-cega drugega izvedenca. Ko prodajalec to zanika, ga obsodi sodnik, da mora vzeti konja nazaj in plačati krmo, ker smatra po zakonu za dokazano, da je imel konj bolezen smrkavosti, da se je bolezen pri kupcu pokazala pred p°" stavnim rokom 14 dni in da je kupec prodajalcu potem 'ko je dal konja preiskati od izvedenca, bolezen takoj naznanil.
Egon E. Kisch
V domu padlih deklet
Poklical sem zavetišče za padla dekleta. Ce si smem ogledati zavod, da bi o njem napisal članek. — »Članek?" — „Da, članek za časnik." — „Za božjo voljo, pri nas se vendar ni nič zgodilo. Kaj pa naj bi «e bilo zgodilo?" — »Ah, ne, jaz bi le rad napisal članek, kako je pri vas urejeno, kako vam uspeva vaše vzgojno delo in tako dalje."
»Ah, tako!" Kamen, ki se je odkrhnil gospe ravnateljici od srca, se je valil po telefonski žici k meni. »Da, o tem moram vprašati Njeno ekscelenco gospo predsednico. Jutri vam bom odgovorila."
Naslednji dan sem zvedel le to, da so sklicali odbor k nujnemu posvetu, tu bodo prerešetali, ali je moj obisk umesten. Tretji dan so mi povedali, da se smem prikazati v petek ob enajstih.
V zavodu so me s častjo sprejeli. Vratar je odprl in vprašal z izbranimi besedami: »AT 'mate pripustn’co?“ Ko sem odkimal, mi je že hotel pred nosom ljubeznivo zapahniti baročna vrata. Pa sem to domiselno prestregel in prisebno vzkliknil:
»Naročili so me." — Baročna vrata so se spet odprla in vratar je osuplo rekel: »O, vi ste gospod od časnikov!" Pokimal sem, nakar je pripomnil: »Dame vas že pričakujejo."
Sem mislil, da so padla dekleta tista, ki me pričakujejo, pa ne: tudi ni bilo govora ne o »dekletih" ne o »padlih", marveč je bil tu odbor, pet dam z bujno okrašenimi klobuki. Du-šebrižnik se mi je predstavil, nakar je mene predstavil predsednici Njeni ekscelenci, blagorodni gospe grofici Ciprieni Lobkowitz in še ostalim damam. Duhovni mož me je povabil, naj sedem, nakar me je nagovoril:
Predvsem, je rekel, je razveseljivo, da je tako mlad moški, kakršen sem jaz, že spoznal, kako resna so človekoljubna prizadevanja (dame so pritrjevalno kimale), in želi napisati poročilo o zavodu, v kar je odbor na svoji seji dne 22. februarja t. 1. soglasno privolil. Poprej pa da me bo na kratko poučil o smotrih zavoda.
Besede so bile resda kratke, ampak govor je bil dolg. Poučil me je, da se nam greh ne približuje morda v grozljivi obliki, marveč kar naj-ljubezniveje — na videz vljudno in prikupno. Spričo take zahrbtnosti greha sem osuplo zmajal z glavo in pogledal dame: mar je res, kar mi tale pripoveduje? Dame so pritrjevalno pokimale. Govornik mi je začel razlagati, da so vse ljubeznivosti in vse obeti greha zgolj krinka in da doživljajo dekleta, ki se vdajajo grehu in s tem docela upravičenemu preziru, namesto da bi si kot gospodinjske pomočnice ali tovarniške delavke priborile ugledna mesta, tudi razočaranja, zlasti na stara leta. Torej, jaz sem kar strmel. Kdo bi si bil to mislil! Ker pa so dame spet pritrjevalno sklonile glave, sem moral vse to hočeš nočeš verjeti. Se bolj kakor padlim dekletom pa po pravici velja prezir tistim moškim, ki so tolikanj nizkotni in surovi, da se zgolj iz zabave spuščajo v družbo mladih deklet, pri čemer jim še na misel ne pride, da bi se z njimi poročili. Zdaj sem bil jaz tisti, ki sem živahno prikimaval in tako docela soglašal z rečenim prezirom.
Ampak zavod je trdnjava zoper nespodobnost Čeprav so bila dekleta zvečine proti svoji volji sem pripeljana in se je to in ono naznotraj zavrženo bitje zgolj zato priglasilo za sprejem, da bi tu živelo nekaj časa brez skrbi za vsakdanji kruh, nakar se bo spet razuzdano VTglo uvodoma opisanemu grehu v objem — so vendar vredna vsega obžalovanja, zato da se ne smemo ustrašiti dejavnosti v prid poboljšanju.
(REPORTAŽA)
In čeprav zabrede večina njih, potem ko so se poboljšale, vnovič v prejšnje življenje, se vendarle primeri, da tu in tam ne pride kakšna takšna žalostna vest o tem ali onem dekletu predstojniku na uho. Tako je zapisano: Zavoljo enega samega pravničnika...“
V zavodu navajajo dekleta z delom in zlasti z molitvijo k pokori, kar da bom videl pri ogledu. Najprej bomo šli v dvorano, kjer vezejo in kjer so nalašč za današnji dan priredili majhno razstavo že izdelanih vezenin, da se bom lahko prepričal, kako spretne in marljive so gojenke ..
In tako se je pomikal sprevod, v katerem so bile vse odbornice- dušni pastir in jaz, proti delovni dvorani. Tu je sedelo kakšnih trideset deklet pri obodih za vezenje, spoštljivo so vstale, ko smo vstopili, in v zateglem zboru pobožno pozdravile.
»Tukaj vidite", je pravkar hotela Ekscelenca Cipriena začeti razlogo, ko — nu, ko me je spoznala tista smrklja Fani Melkerjeva.
»Servus, Egon!" je zavpila v dvorano.
Mar je mogla dolga Mici Makovčeva po predrznosti zaostajati za Faniko? Ne! Zavpila mi je: »Te pero, Egone, imaš kakšno cigareto zame? Tu nam jih ne dajo."
Kasarniška Katica ji kar ni dala do kraja izgovoriti: »Ti, kaj počne moj poročnik, čujem, da ga ni več v Pragi?"
Ultramarinska Betka je bila edina, ki je — dostojanstvena kakor vedno — upoštevala okolje in mi je samo tole naročila: »Pozdravi mi punce v kavarni »Brasilien" in jim povej, da bom v štirinajstih dneh spet tam."
Ti pozdravi so me mučno zadeli. Ampak odbornice bi bile lahko sprejete naravnost v zavod za dekleta, padla iz oblakov. Prva je prišla do sape Njena ekscelenca gospa predsednica. Z glasom, v katerem je bil grenlandski mraz, zgroženost visoka kakor Gavrisankar in prezir globok kakor Egejsko morje, je rekla: »Ni se vam treba dalje truditi, gospod, podobno je v vseh naših sobanah."
S tem so me odpustili.
znašel po neskončni vožnji, je planil v gostilno. Na dolgi mizi je našel lepo v vrsti krožnike, z borščem in ščijem, z vabljivo dehtečima rastlinskima juhama — in dostojanstven plačilni natakar je hodil tod z dvema vrstama bonov, z rdečimi in zelenimi:
»Ali želite, pane, naše majhno kosilo — za štiri krone — juho in govedino — ali veliko kosilo?"
Veliko kosilo je stalo 6.50 in jedilni list je bil takle:
Juha
Govedina
Gosja pečenka
Cibebenauflauf
Roda Roda
Podvoličijska gos
Nekaterim Dunajčanom je vseeno, če je pro- | padla stara velika Astroogrska, zadovoljni so z majhnim ostankom države, z Avstrijo, in so ve- j seli, če ne slišijo ničesar več o okrajnem sodi- i šču v Tmtnovu, o sila spornem Sandžaku in j Tridentu. Kako daleč je vse to za nami! Kakor j da tega nikoli ni bilo! In vendar je nekoč bila večna »nagodba" z Ogrsko (64,5 %), o čemer so listi toliko pisali, da v daljni tujini že davno niso imeli cesarske in kraljeve monarhije za državo, marveč za konkurzno maso.
Mene pa je grizlo domotožje po tej preteklosti, po mnogih »Kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru."
Najbolj pa — nikar se ne smejte! —• vzdihujem po Galiciji To vam je bila pisana dežela. Azijska karavanska preproga, polna smešnih postavic, se je razgrinjala od Karpatskih pobočij tja dol na Sarmatsko.
Trideset let so bile v ondotnih garnizijah konjeniške trume stare Avstrije. — Kakšne garnizije 1 Tamopol! Trembovl ali Torresani in za njim Soehnstorff sta to opisala — to življenje med kmetijo, krčmo, faktorki ln šlahčiči.
Ljubil sem Galicijo, še preden sem jo videl, pozneje pa še celo.
Deželo, kjer je lahko stavil Esterhazy, magnat in huzarda bo danes sredi vročega poletnega poldne pojezdil po glavni ulici, oblečen samo v rdeče kopalne hlačke, vso ostalo uniformo — zapeto atilo, svetle škornje — pa si je naslikal na život.
Deželo, kjer je dal knez Fugger, ritmojster, ukrojiti svojemu eskadronu batistne srajce z našitimi manšetami, ker ni trpel zavihov.
Deželo, kjer so razdelili gruče šansonetk na polke, brez sledu ...
Deželo, kjer je gospod polkovnik zapovedal poročniku, naj v štiriindvajsetih urah poplača Svoje dolgove; ih poročnik je naročil stražniku, naj razbohna: ob štirih bodi vsa židovska občina zbrana na Rynku (glavnem trgu); za mizo na prostem je sedel računski podčastnik s spiskom upnikov in je plačal vse do zadnjega ficka in beliča.
Deželo, kjer so postregli s podvoločijsko gosjo. Podvoločijska je bila obmejna postaja na progTiz Lvova proti Moskvi. Kdor se je tu
Vsakdo si je izbral veliko kosilo in plačal bon.
Toda joj: brž so ti postregli z govedino je nastal kratek premor; in iznenada se je pokazal neki možak z uradno čepico na glavi, tam pri vratih je vihtel mogočen zvonec in klical s stentorskim glasom:
»Vlak proti Kijevu, Harkovu, Moskvi, Je£a-terinoslavu, Odesi — odhod!"
Ljudstvo je planilo pokonci in hitelo na vrat na nos iz gostilne.
Tako se je to godila dan na dan — dolga leta, vse v najlepšem redu — in dokler je vladal Habsburg v Podvoločijski, ga ni bilo, ki bi bil kdaj videl gosjo pečenko — kajti tisti možak z uradno čepioo ni bil nihče drug kakor sam kolodvorski oštir.
Nekoč pa — in prav ta dan je možek posebno glasno zvonil in klical — nekoč je oštir z grozo zagledal petero gostov, ki so zadovoljni obsedeli za mizo. Pristopil je k njim, zvonil in vpil:
»Vlak proti... odhod, takojšen odhod .. .**
»Nam nič mar", so odgovorili gospodje, »kar prinesite gosjo pečenko. Mi se namreč ne odpeljemo, mi ostanemo tu; mi smo cesarsko kraljeva komisija iz Lvova in preiskujemo kolodvorske restavracije po Galiciji."
Avstrijska Poljska je prepustila nebeškim silam vsekakor široko delovno področje, ln kaj je storil ljubi bog v tem primeru? Bog je vse vnaprej vedel in je ob pravem času tako uredil, da so zaklali gos, ki je sicer bila namenjena pojedini oštirjeve družine, a to pot, ko je bila zadrega najhujša, so z gosjo postregli funkcionarjem iz Lvova.
Ko pa so nenasitni uradniki zahtevali še močnato jed, je lahko oštir dokumentarično dokazal, da se beseda »Cibebenauflauf sploh ne nanaša na kosilo; to je bil oštirjev podpis. Mož se je tako pisal.
Fran Milčinski
Laž in njen ženin
Laž je neki večer premišljevala, kakšen je vendar svet, da ji ne verjame več vsega od kraja. Prišla je slednjič do sklepa, da se bo omožila. Omožena ženska ima, tako je modrovala, le nekaj več veljave mimo sanike.
Iskala je torej ženina. In res, našla je moža, ki je bil posebno všeč: imel je lasuljo, umetne zobe in lepo kratke noge kakor sama. Ime mu je bilo Prilažič. Hitro sta se domenila, da mu je najprej prebiti izkušnjo, potem pa bodi poroka.
Laž gre in stopi v krčmo. V njej so sedeli kmetje ob polnem bokalu in tarnali o slabih časih. Laž prisede ter sl naroči vina in kruha. Pa jo vprašajo pivci: »Mati, od daleč prihajate, kaj je novega po svetu?"
»Kaj bodi novega?" odgovori Laž, »nič posebnega. Le kokoš sem videla za čudo veliko: z eno nogo je stala pod Grintovci, z drugo pa
Finžgar
Kdo je gospod
Vi mislite, da veste, kdo je gospod. Trdim, da ne veste in zato vam bom povedal jaz. Le Poslušajte. Gospod je tisti, ki je vedno oblečen Po najnovejšem kroju; ki dela gnečo na vsakem sprehajališču; ki se nič ne uči, a vse ve ln zna; ki vse kritizira in obgodmja, sam pa še ni storil toliko koristnega, kolikor je za nohtom črnega; ki se v gledališču smeje ob žalostnih Prizorih, ob resničnem dovtipu gleda pa druge, se bodo zasmejali ali ne; ki ga je sram svojega očeta in matere, ker nista zadosti po modi; ki zapravlja težko prislužemo očetovo imetje, sam pa ne gane z mezincem, da bi zaslužil vsaj eno pare; ki na pločniku odrine staro ženico v blato, da gre on, gospod, po lepem; ki je tako brezsrčen, da si da od matere snažiti čevlje; ki Sa je sram nesti zavojček na pošto; ki ga je celo sram nositi knjige v šolo in si liste iztrga l°r jih pomaši po žepih, da ni omadeževana njegova gospoščina. Ali sedaj veste, kakšno
prečudno bitje je »gospod**? Vri drugi ljudje smo delavci; delavec je tisti, Uri vihti kramp in rovnico, delavec, M si s tiirto prste maže; delavec, ki cepi sežnje v gozdu, delavec, ki vam vceplja modrost v glavo, delavec, ki orje njivo.
Poznal sem takega gospoda, kakor sem vam ga opisal. Že kot frkolin je hodil v šolo ves giz-dav s paličico v roki. Ko je dorastel v gospoda, si je vtikal iz knjig iztrgane liste po žepih. Ko je prišla matura, ni bik) ne listov ne znanja. Sel je in si kupil čisto nove knjige. V parku je sedel, prebral list — in ga iz knjige iztrgal, ga vrgel in predal vetru. Vse, do zadnjega. Prišel je znanec in ga ogovoril: »Prijatelj, kaj delaš?" — „>Za maturo se pripravljam." — »Tako pač ne pojde!" — Gospod odgovori: »Ce jo vsak osel naredi, jo bom naredil tudi jaz!"
Pa je ni, da si je trikrat poskusil.
Zato pa rečem zdaj:
Bodimo delavci in ne gospodje!
pod Gorjanci in pila iz Save." Kmetje bušijo v smeh: »To je laž, kosmata laži". Laži se povesi nos; pozabi plačati in gre.
Za njo pride po dogovoru Prilažič. Pije svojo merico pa še njega vprašajo po novicah. »Drugega ne vem", jim de, »samo jajce sem videl, bilo je toliko kakor hiša, devet kovačev ga je z dleti odpiralo, vsej deželi ga bo dosti za cvrtje."
Kmetje staknejo glave in reko: »Nemara je pa to jajce od tiste kokoši, ki je ženska pravila o njej." Vprašajo Prilažiča, ali ni videl tudi kure, ki ga je znesla. Prilažič, da ne, kmetje pa modro pokimajo, češ: »Kokoš, ki je to jajce izlegla, je čudo velika: z eno nogo stoji pod Grintovci, z drugo pod Gorjanci in pije iz Save." Pa so vse verjeli.
Laž krene v drugo gostilno. Tudi tam jo vprašajo po novicah. »Kaj bodi novega?" odvrne, »nič posebnega; samo zelnato glavo sem videla, tolika je bik, da so tesači po lestvi plezali nanjo."
»Lažeš", zakričijo možje, »takih debelih ne bomo poslušali. Kar poberi sel" Laž užaljena odide; iz gole jeze vzame še maselje in kozarec s seboj.
Kmalu nato se pojavi Prilažič v krčmi. Spet povraševanje. Prilažič malo pomisli in pove: »Pero sem videl, Bog ve kakega zelišča je bilo, tolikšno, da je stalo pet voz pod njim." Kmetje se spogledajo. ,,'Zelnata veha", meni eden. »Ne vem", podvomi Prilažič, »za zelnato se mi je zdela prevelika."
»Zelnata je bila, prav zelnata", silijo kmetje, »mi to dobro vemo, nič novega nam nisi povedel, otem zelju smo že slišali." Pa so spet verjeli.
Laž zavije še v tretjo krčmo in pove kmetom tretjo neresnico: da je videla, kako je morje gorelo, neki da ga je šlo sto oralov v izguba Ti kmetje pa so bili vroče krvi. Kar koj so se razvneli. „Kaj?“ so planili, “s takimi, da bi nas pitala? Čakaj,, mi ti pokažemo!" Že jo držita dva pod pazduho, tretji pomore z nogo in uboga Laž prhne prek praga na cesto,
Niso se še dobro pomirili, ko stopi Prilažič mednje.
Vljudno jim vošči dober dan pa jih pobara, kaj jih je tako razburilo. Kmetje mu hite pripovedovati, kako jim je hotela zanikrno ženšč« natvesti goreče morje, pa so ji koj pojasnili, po čem so laži. Prilažič jim pritrdi in jih pohvali. Trčijo in pijejo, zatem paj im pove, kaj je srečal na cesti: dolgo dolgo vrsto težkih voz, vsi so bili zvrhano naloženi s pečenimi ribami. Kaj menijo od kod so bile?
Kmetje pomislijo: »Nemara je pa ženska le govorila resnico, da je morje gorelo."
»Kako bi morje gorelo", je ugovarjal Prilažič, »ko je pa mokro." A kmetje so se iznova ogreli: »Od kod pa potem vozovi pečenih rib, če ne iz gorečega morja?" In ko je Prilažič le še zmajeval, so ga v svoji togoti kar na ena, dve postavili na hlad.
Prilažič se je ročno pobral in pohitel za Lažjo. Čakala ga je na koncu vasi. S smehom sta si segla v roke: izkušnja se je obnesla.
Gospodična Laž in gospod Prilažič sta se poročila. Živela sta srečno in ugledno ter imela mnogo, mnogo, oj premnogo otrok.
Ždnidaršič Polelfe
Čez vse je sončna hič razlita, bogastvo barv zemljo objema, na soncu starec tiho drema, zdaj, zdaj bodo požeta žita.
Mladina poje pesem dela, ponosno zbira se v brigade, z njo polja pojejo, ograde, narahlo z njo brenči čebela.
Na pcdcašenih lokah vstale so včeraj vitke ostmice, o skriti radosti grabljice
| vso noč, vso noč so šepetale.
Most orjak med dvema otokoma
V	Skandinaviji bodo zgradili most, ki bo i eden najbolj nenavadnih na svetu. Povezoval J bo danska otoka Fionie in Seeland. Dolg bo ! 13 do 16 km in se bo približno sredi te dolžine spremenil v predor pod otokom Sprogo.
Danske oblasti se že dolgo ukvarjajo z graditvijo tega mostu, ki bi bil po zamisli ne le edinstven na svetu, marveč tudi po konstrukciji teže izvedljiv kot katero koli drugo podobno delo. Ladje, ki so na poti iz Baltiškega morja, morajo skozi ožino, ki bi jo most zaprl. Jasno je, da druge baltske države zahtevajo prost prehod za svoje ladje, kar je tudi njihova osnovna pravica.
V	minulih dvajsetih letih so napravili že mnogo načrtov. Najbolj zanimiva zamisel na izviren način urejuje vprašanje prostega prehoda za ladje. Most bi se začel pri mestu Kor-soer, pristanišču na otoku Seeland, ter bi bil usmerjen proti otočku Sprogo, ki je približno na pol poti med otokoma Seeland in Fionie. Kakih osem sto metrov pred otokom bi se most pogreznil v morje, se spremenil v smeri vzhod- j zahod v predor pod otokom Sprogo, onstran otoka, pa bi spet postal most, ki bi dosegel Fio- | nie. Pravokotno na smer mosta in predora hkrati bi otok Sprogo presekal kanal v smeri se-ver-jug. Širok bi bil 275, globok pa 40 metrov, j kar bi omogočalo prehod tudi največjim lad- ( jam. Kanal bi bil torej nad predorom, med obema pa bi bila le nekaj metrov debela plast zemlje in betona.
Največja težava pri gradnji mostu bi bili no- : silni stebri. K izvedbi tega dela bi gotovo naj- : več pripomogli desettisočtonski ladijski kesoni j iz železobetona, ki bi jih zgradili na suhem ter bi jih spustili v morje kot gotove ladje. Plava-
PIVOVARNA SCHLEPPE
od leta 1607
CELOVEC — PODGORA Klagenfurt — Unterbergen
joče kesone bi spravili z vlačilci na zaželjeno mesto. Obrnili bi jih za 180 stopinj, v posebne rezervoarje na njih pa bi spustili vodo, da bi se kesoni potopili. Z odprto stranjo bi se prilepili na dno, zaprta stran pa bi segala nekaj metrov nad morsko gladino in tako dajala most-nicam trdno podlago. V kesoni bi zvrtali luknje, ki bi jih poglobili za več metrov v samem morskem dnu. Te bi potem zalili z betonom. Zaradi večje stabilnosti bi iz rezervoarjev izčrpali morsko vodo. S tem bi se pritisk morske vode na površino kesona močno povečal, kesoni sami pa bi se prisesali na morsko dno. Ko bi opravili delo na nosilnih stebrih, bi montirali gornji del mostu. V načrtu za most sta dve nadstropji. Gornje bo za avtomobile, ki bodo vozili po dvosmerni cesti, široki po 6 metrov za vsako
smer, ob straneh pa bi bili dva metra široki pločniki. V gornjem nadstropju je v načrtu zaznamovana dvotirna železnica.
Konstruktorji so predložili še drugi načrt za | osemnajst kilometrov dolg neprekinjen most, ki bi povezoval otoka Fionie in Seeland in bi se na vzhodu dvignil 60 metrov nad morsko gladino, tako da bi tudi največje ladje plule pod njim. Najvišji nosilni steber bi bil 110 metrov visok. Tudi v tem načrtu sta zaznamovani dve nadstropji. Po proračunu bi bila oba mostova enako draga: pet sto milijonov dolarjev.
Danska je dežela, ki jo z vseh strani obdaja morje z otoki. Tudi njeni inženirji so postali strokovnjaki za gradnjo mostov. To nam doka- i zujeta že zgrajena mostova čez Mali Balt in Great Stream.
Drobci iz največjega mesta na svetu
Kot znano šteje New York kot največje mesto na svetu 7,984.000 prebivalcev, a skupno z okolico preko 13 in pol milijona. Izmed petih glavnih predelov mesta tvori že vsak zase milijonsko mesto in to: Manhattan: 1,968.000 prebivalcev, Broux: 1,470.000, Broklyn: 2,770.000, Queins: 1,581.000 ter Reichmond: 195.000. New York se ni mogel širiti v zaledje, zaradi česar so bile parcele čedalje dražje. Podirati so pričeli manjše stavbe ter tako dobili prostor za nebotičnike. Triinšestdesetnadstropni nebotičnik stane na primer 19,500.000 dolarjev, medtem ko stane parcela zanj le dva milijona manj. Naj višje poslopje v New Yorku in tudi na svetu ima „samo“ 102 nadstropja. To je Empire State Bulding, ki je bil dograjen 1931. leta. To ogromno poslopje ima „le“ 69 dvigal, v njem ! je prostora za 25.000 ljudi, vštevši dvonadstrop-■ no podzemlje. Na vrhu nebotičnika so postavili ' v najnovejšem času še televizijski stolp. Poleg ' najvišjega poslopja imajo Newyorčani tudi največji viseči most zgrajen preko reke East River.
Promet po mestu je več kakor živahen. Na dan se primeri okoli 200 smrtnih prometnih ne-I sreč, ob nedeljah pa tudi dvakrat toliko. Po j glavnih ulicah vozijo dvo- in deloma štirinad-I stropni avtobusi, podzemeljska železnica pa
j šteje 57 prog. Po mestu pomagajo prevažati I blago letala.
Newyorčani radi obiskujejo gledališča, ki jih je okoli 800, nočne lokale, ki jih je okoli 700 ter kino, za katerega je prirejenih 1800 dvoran. Največji newyorški kinematograf ..American" ima prostora za 6000 gledalcev. Newyorčani imajo poleg ogromnega števila muzejev in knjižnic tudi posebno poslopje za zbirko glasbil, ki obsega 4000 raznih instrumentov iz vseh delov sveta. V evropskem oddelku glasbil lahko naštejemo 1300 instrumentov, med njimi tudi prvi klavir, ki ga je 1721. leta zgradil v Fi-| rencah Bartolonico Cristofori in dve Stradivari-! jevi violini. To bi bilo nekaj številk, ki vsaj malo osvetljujejo New York kot „malo državo" j v državi.
Cirkus Williams v Celovcu
I Cirkus mednarodnega slovesa \Villiams je na svojem gostovanju po Koroškem odprl včeraj svojo areno v Celovcu, kjer predvaja po svoji j barvitosti, raznovrstnosti in kakovosti sijajno ( artistiko, čudovite dresurne točke, nedosegljivo ; trenirane jahače, nastope komičnih klovnov in umetniški ples na umetni ledeni ploskvi. Cirkus Williaros gostuje v Celovcu od 23. do 27. julija.
»Naša knjiga1*
Celovec, Gasomeiergasse 10
vam nudi po nizkih cenah slovenske leposlovne in strokovne knjige, kakor tudi prevode iz svetovne literature. Dobavi vam pa tudi po želji nemške knjige.
Danes priporočamo vam naslednje knjige:
Preissova:	Potočnikova
Truda (Koroška povest), broširano, 117 str.........šil.	5.50
Podlimbarski:	G o s p o d i n
Franjo, I-II (roman opisuje prve korake, ki jih je napravila Avstrija v Bosni),
platno, 906 str.........šil.	35.—
Ivo Šorli: Izbrani spisi,
V., platno, 245 str.....šil.	16.—
[van Pregelj: Izbrani spisi, IX. (knjiga vsebuje povest „Tolminci“), platno,
380 str.................šil.	18,—
Poslužite se naročilnice v današnji številki »Slovenskega vestnika"!
Stalen zaslužek. Okrajno zastopstvo oddamo. Resne dame in gospodje naj pišejo pod šifro „Dauerstellung‘‘ na SAW, Feldkirch, Vorarlberg.
Iščem 14 do 18 letno kmečko dekle. Zaposlena bo v trgovini za čevlje m kot pomoč v gospodinjstvu. Podjetje je v malem mestu. Znanje obeh deželnih jezikov je potrebno. Naslov v upravi lista: »Slovenski vestnik", Celovec, Gasometergasse 10.
Posestnik dobro urejene srednje kmetije v ugodni legi v ravnini išče pridno in pošteno žensko v starosti do 35 let za ženitev. Vdove niso izključene. Resne ponudbe s sliko na naslov uprave »Slovenskega vestnika" z označbo »Prijeten dom.
Velike vremenske katastrofe po svetu
RADIO-PROGRAM
Ob koncu preteklega tedna so divjala v obširnih predelih Evrope in Azije silna neurja. Zaradi poplav, strele in toče združene z močnimi viharji je tisoče ljudi izgubilo življenje in obsežne pokrajine so bile močno opustošene.
V Avstriji je na primer v nedeljo divjal silen orkan na področju Linza, Miihlviertla in Am-stettna. Vihar je razdejal številne strehe, lomil telefonske drogove, raztrgal električne vode, izruval sadna drevesa in pustošil v gozdovih. V okolici St. Valentina je vihar porušil delavnico nekega avtomehanikarja, kjer je bilo pod razvalinami zasutih pet avtov in pet motornih koles. Ob kolodvoru v St Valentinu je vihar zgrabil neko kopalno kabino in jo vrgel na progo. Kmalu nato je pretrgal vihar železniški električni vod in je bil ves promet na progi Dunaj — Linz od večera do okoli 2 ure zjutraj prekinjen. V Andorfu je odnesel vihar streho z železniške-
ga poslopja. Številni udarci strele so povzročili ogromno škodo.
•Zaradi silnih nalivov je prekoračila tudi Mura svoje bregove in potoki Zgornje Murske doline so preplavili polja, travnike in poti.
Pravtako so vode silno narastle in prestopile bregove na Zgornjem Koroškem.
Na Bavarskem je neurje v Isar- in Vilstalu na površini 15 km dolžine in 16 km širine vso letino do malega popolnoma uničilo.
London je doživel največje neurje letošnjega leta.
Najtežje pa je bilo prizadeto japonsko glavno mesto Honšu. Hudourniki in poplave so zahtevale do 20. julija več kot 6000 človeških žrtev. Na tisoče hiš je odnesla deroča voda in je ostalo preko 120.000 ljudi brez strehe.
Tudi vZgomjiltaliji je močna toča in deževje poškodovalo posevke. Dve ženski sta izgubili življenje.
RADIO CELOVEC
Dnevne oddaje razen ob sobotah in nedeljah:
6.20 Jutranja glasba — 8.15 Kaj kuham danes?
—	8.30 Pozdrav zate — 9.05 Zolje poslušalcev —
10.15	in 15.00 Šolska oddaja — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 12.00 Opoldanski koncert — 14.10 Kar sd želite — 17.10 Popoldanski koncert.
Poročila dnevno ob: 7 00, 8.00, 12.30. 17.00.
20.00	in 22.00.
Sobota, 25. julij
8.45	Za našega malega poslušalca — 10.15 ... in sedaj igra Pepi Naar — 15.30 Iz vseh dolin doni —
16.45	Poročite rdečelaske — 17.10 Pariški bulvar
—	20.20 Maks Schonherr dirigira svoje skladbe.
Nedelja, 26. junij
7.15	Sonce čez hribček gre, pesmi v nebo done ..
—	10.00 Maša — 14.00 Flori, ovčji pastir — 14.45 Pozdrav za mesto in deželo — 16.15 Ob robu svetovne zgodovine — 17.30 V listnem gozdu šumi
—	18.05 Dunajska komedija — 18.30 Šport in glasba — 20.20 Pestra oddaja.
Ponedeljek, 27. junij
11.00	Češki humor — 11.45 Tla naše podeželjsko ljudstvo — 14.45 Mojstri besede — 15.00 Vas v Italiji — 15.45 Naši poslušalci pripovedujejo — 18.00 Humor iz svetovne književnosti — 16.30 Kulturna oddaja.
Torek, 28. julij
14.30	Slov. poročila. Zdravniški vedež — 14.45 Hodil po zemlji sem naši — 15.20 Za ženo in družino — 18.00 Pestri mozaik — 18.30 Šopek pesmi
—	19.15 Paleta melodij — 21.10 Bonn — enkrat nepolitično gledan.
Sreda, 29. julij
11.00	Glasba za vsakogar — 14.30 Slov. poročila. Kmetijska oddaja — 15.00 Zemeljski blagoslov
—	17.55 Potovati je veselje, če..„	18.00 Čarob-
ni svet travnika.
Četrtek, 30. julij
11.00	Razigran predpoldne 14.30 Koroške narodne pesmi — 15.45 Počitnice z glasbo — 18.00 Časopisov zrcalu zgodovine časa — 1&30 Znane me-
Petek, SL julij
11.45	Za naše podeželjsko ljudstvo — 14.30 Veselih šest s Št. Petra na Vašinjalh — 16.30 Vsi otro-
RADIO LJUBLJANA
Dnevne oddaje razen ob sobotah in nedeljah
5.30	Dobro jutro dragi poslušaloil — 7.00 Radij ski koledar in pregled tiska.
Poročila dnevno ob: 5.45, 6.30, 12.30, 15.00
22.00	— 19.00 Radijski dnevnik.
Sobota, 25. julij
13.00	Kulturni pregled — 14.00 Slovenske ljudske pesmi in plesi — 18.20 Za pionirje — 20 veselih minut — 18.40 Skladbice za naše male — 30hO Pisan sobotni večer.
Nedelja, 26. junij
9.00	Po naši lepi deželi — 11.00 Od pravljice do pravljice — 13.00 Za naše kmetovalce: Prof. Franc Mikuš: Zaoravanje stroišč — 13.10 Želeli ste — poslušajte! — 17.30 Med kmečkimi pevci in godci
Ponedeljek, 27. junij
13.00	Malo od včeraj in malo od danes — 13.4G Pester spored slovenske narodne in umetne glasbe — 14.40 Polke in valčki — 18.30 Okno v svet —
19.30	Radijski dnevnik — 21.00 Literarna oddaja ob Dnevu vstaje.
Torek, 28. julij
13.00	To in ono z vseh strani — 18.00 Naši solisti igrajo in pojo — 20.00 Koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi — 21.00 Ing. Miško Judež: Življenje v vinu.
Sreda, 29. julij
13.15	Mladi izvajalci pred mikrofonom — 13.5C Kulturni pregled — 14.00 Pol ure v prijetnem ritmu — 18.00 Po Štajerski in Prekmurju — 18.30 Zu-nanje-politični feljton — 20.00 Lepe melodije
Četrtek, 30. julij
13.00	Oddaja za žene — 14.00 Nekaj poskočnih narodnih — 18.30 Iz bojev naših narodov — 20.0f Od melodije do melodije.
Petek, 31. julij
13.30	V pesmi in plesu po Jugoslaviji — 18.2* Zdravstveni nasveti — 18.30 Slovenske narodne i® umetne pesmi pojo naši mladinski zbori — 31.0f Tedenski zunanjepolitični pregled — 21.15 Prijetno zabavo!
Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Fran® Petak, Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10. Telefon 16—24. Za vsebin« odgovarja: Rado Janežič. Tiska: KSmtner Druck' und Verlagsgesellsohaft m. b. H., Klagenfurt.
naslov: Klagenrfurt. *•
Odpošiljate! j:	—	 		 (hnel	Dracksache marata 1	j
(Točen naslov)	.	,	*i	! Bucherzettel
Naročilnica Pošljite mi, prosim, po povzetju naslednjo knjigo:	
	»Naša knjiga”
	CELOVEC -KLAGENFURT
	Gasometergasse 10
(podplat	
ci poslušajo — Roseggerja.
20.15 Za 110. rojstni dan Petra | Dopisa iMj
se pošiljajo na
SeetschlšeGfaeb H.