rev. 134.
V Ljubljani, v ponedeljek, 12. junija 1911.
leto XXXIX.
s Velja po pošti: =a
[a oelo leto napre] . K 38'— pol leta „ . „ 13-— Setrt leta „ . „ 6-50 :a en meseo „ . „ 2-20 :a Nemčijo oeloletno „ 29-—
i	ostalo Inozemstvo „ 35'—
f Ljubljani na dom:
ia celo leto naprej . K 24'—
ii	pol leta „ . „ 12'— ia četrt leta „ . „ 6-— sa en meseo „ . „ 2-—
upravi prejemali mesečne K 1*90
	M
	
A \	i. j
\ v • Hi	F- •
	if
;Inseratl:
Enostolpna petitrrsta (72 mm): sa enkrat . . . , po 15 v za dvakrat . . . . „ 13 „ za trikrat . . . . „ 10 „ sa večkrat primeren popust.
Poslano ln rekL notice:
enostolpna petitvrsta (72aun) 30 vinarjev.
vsak dan, tzvzamil nedelje ln praznike, ob S. nrl popoldne.
par Urednlitvo Je v Kopitarjevi nlloi itev. 6/HI. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen iist za slovenski narod. S^HSaia
felespoštovani ljubljanski državnozborski volilci!
Napišite dne 13. junija na glasovnice liue odličnega uašega omeščana:
Dr. Uinko Gregorič,
zdravnik u Ljubljani.
Njegova izvolitev bo v korist Ljubljane, ki že enkrat potrebuje državnem zboru zastopnika resničnega gospodarskega dela. Naj idloča razum, ne pa škodljiva strast!
Volilni odbor Vseslovenske Ljudske Stranke.
Volilno oihonle.
VOLILNI POLOŽAJ V DEŽELI.
Najnovejša poročila iz vseh volilnih crajev naše dežele nam povedo, da itoji Slovenska Ljudska Stranka v vseh »krajih sijajno. Treba samo, da vsak :aveden somišljenik stori jutri svojo lolžnost — in to se bo zgodilo — in s 1 e-arska, tolovajska »svobod-a misel« liberalcev in s o -ijev bo doživela poraz, k a -ršnega še ni!
Slično se nam poroča iz vseh osta-ih slovenskih dežel. Bog z nami!
VSI NA VOLIŠČE!
Po postavi velja pri nas volilna dolžnost!
Vsak volilec je obvezan volit iti,
drugače zapade denarni kazni od ene do petdeset kron!
NA SHODIH. Socialni demokratje in liberalci v ob-emu. škandalozne surovosti. Pijana druhal. Poštar Kolbe.
Št. Vid nad Ljubljano dne 11. jun. Liberalna banda ni mogla preboleti strašne blamaže, ki jo je doživela pred 4 dnevi s svojimi javnimi shodi pri Zi-)ertu in pri Cirmanu. Svoja užaljenosti je morala dati duška in to je storila včeraj na tako grd in podel način, da se mora vsak količkaj trezen človek s studom obračati od nje. Med popoldansko službo je znani liberalni kri-Cač Zognov Jolian nosil okrog vabila n shorl po § 2, da ja nihčenaših ni zvedel. Glavna banda socialnih demokratov, sokolov in cel kup ljubljanskih barab pa se je med tem zbrala že v Zg. Šiški, kjer so pod patronanco liberalnega župana Zakotnika hoteli razbiti shod dr. Šusteršiču, kar se jim pa ni posrečilo. Iz Šiške se je vsa barabska banda in fakinaža privlekla v gostilno k Zibertu, kjer jo jc čakal znani Ži-rovnikov šolski nadzornik Matjan iz Vižmar, kateremu je lansko leto kraj-ni šolski svet dal nezaupnico tako, da je c. kr. okrajni šolski svet moral imenovati druzega nadzornnika, tisti Matjan, ki je nedavno izjavil, da duhovnik, ki je pel na zboru v gostilni cesarsko pesem, nima zdravih možgan. In tu pri Zibertu so se.šli »shode« liberalci in socialni demokratje. Bilo je kakih 20 do 30 volivcev in kakih 100 ncvoliv-cev — sokolov in ljubljanskih ter spod-nješišenskih barab. Med to fakinažo jc bil seveda tudi voditelj tukajšnjih sokolov — pismonoša Kolbe, sin poštarja Kolbeta, ki se odlikuje z liberalno surovostjo. Temu shodu jc predsedoval vižmarski Matjan, ki jc povdarjal, da jc shod na imena povabljenih, po S 2, ker javnega shoda nc kaže imeti. Nato sta govorila liberalec Tribuč in socialni demokrat A. Kristan. Oba sta ponavljala laži, ki so jih cel dan na listkih tiskane trosili po cestah, laži o 20 milijonih deželnega dolga, o 320 milijonih, zabavljala čez škofa in njegov pastirski list, čez župnika Zabreta itd. Najete pijane barabe so pa vpile živijo Tribuč, živijo Kristan, proč s farji, črna žlindra, hudič naj vse farje uobere. Ce ic
šel kak naš somišljenik mimo po cesti, so zagnali huronsko vpitje, pljuvali nanj in ga obdelavali z umazanimi priimki. Tribuč, Kristan, Matjan in drugi liberalci, sram vas bodi take družbe! Od Ziberta so se vlekli skozi Št. Vid. Tu so žvižgi in pljunki napadli gospoda kaplana Tomelja, ki je bil ravno na cesti, klicali Belca in Zabreta na korajžo ter peli izzivalne pesmi. Najbolj je vpil nad Zabretom iz predilne tovarne znani sokol — socialdemokrat Reš, katerega umrle otroke je Zabrct zastonj pokopal in mu še poleg tega marsikaj dobrega naredil. Neki pijani Štefin iz Stanežič se je drl, da je faj-mošter podkupljen itd. Med temi ljudmi je stal tudi c. kr. poštar Kolbe, ki se je zadovoljno smehljal, ko je videl, kako gre v cvetje njegovo skrivno delo. Seveda ni manjkalo tudi njegovih nadebudnih otrok, ki so nedavno mirno po cesti idočega duhovnika s kamenjem napadli. Kolbe, le prepričani bodite, da se bodo tudi vam, prej nego vi pričakujete, pristrigle vaše liberalne peruti. Peščico mož pa, ki še trobijo v rog »jutrovcev« Kolbeta, Matjana in slepega Janeza, vprašamo: Kdo je še tako slep, da bo dal glas kandidatom, za katere se dela z največjimi surovostmi? Kdor ima količkaj poštenja v srcu in pameti v glavi, bo zapisal na glasovnico to, kar bomo zapisali vsi zavedni Šentvidci, namreč: dr. Ivan šusteršič, deželni poslanec v Ljubljani.
Vič - Glince.
Krepak odgovor je dobil rdeči Tone Kristan na včerajšnjem protishodu, katerega je S. L. S. priredila v Društvenem domu«. Sociji so zadnje dni z velikimi letaki in vabili delali vsestransko reklamo za socialnodemokratiški shod pri »Proletarju«. Pa vse to bobna-nje ni dosti pomagalo. Odpadniku Tonetu smo prečrtali zvite nakane. Po sveti maši smo šli mi na desno v Dom, sociji pa na levo k »Proletarju«. V Domu se je zbralo še več zborovalcev nego zadnjo nedeljo. Gospod nadučitelj Ravnihar in p. Teodor sta krepko in prepričevalno pobijala dolgovezni program Kristanov. Stavek za stavkom jc bil s podprtimi dokazi zavrnjen in ovr-žen, tako da so navzoči, ako je kateri imel še kak privesek do socialne demokracije, šc to pretrgal s to protiljudsko, protiversko, protiavstrijsko družbo. Pri »Proletarju« ste pa v prijateljskem objemu zborovali socialnodemokratična in trhla liberalna stranka, zastopani po Kristanu in Tribuču. Z govori sta sc vrstila ter tako pokazala, da ste si tc stranki najzvestejši sestrici. Nečcmo biti preoptimistični, pa sodeč iz navdušenega razpoloženja, ki vlada med našimi za dr. ŠusterŠiča, nas navdaja to-lažilno upanje, da boste ti dve sestrici vkljub svoji prijateljski zvezi jutri doživeli sramoten poraz in na njunih razvalinah bosta njena voditelja Tribuč — fuč. Kristan pa pokopan.	v
Shod S. L. S. na Igu.
Kot odgovor na liberalni shod na binkoštni pondeljek, je naša „kmetska zveza" napravila minulo nedeljo veličastni shod v veliki dvorani „Naš. doma." Prišli so na ta shod res zavedni volilci iz vseh sosednih
župnij. Zastopani so bili domači župan, župani iz Tomišlja, Vrblenj, Iške vasi in Pijave gorice. Shod je otvoril naš kandidat dr. Ivan Sušteršič. Za predsednika je bil izvoljen enoglasno domačin g. Merkun. Zahvalil se je vsem našim poslancem, posebno še g. načelniku za trud, ki ga imajo za kmeta, zlasti ker seje lansko leto na njihovo prizadevanje napravil vodovod v Iški vasi in v bližnjih vaseh. Na to je podal Dr. Ivan Šusteršič poročilo o delovanju S. L. S. v drž. in dež. zboru. Primerjal je liberalce vrabcem. Vrabec je kurajžen, povsod hoče prvi biti, in če le more vzame drugim hrano. Ravno taki so tudi liberalni agitatorji. Letajo okrog, hvalijo svoje kandidate in skušajo kakega našega somišljenika preslepiti. Nasprotniki, liberalci in soc. demokratje so dobri, vse obljubujejo, pa samo pred volitvami. Njihove besede so sladke, paradiž nam obljubujejo z jezikom, dejanja pa kažejo ravno nasprotno. Draginjo so hoteli odpraviti, dosegli so pa ravno nasprotno. Odprli so meje za živino, in kaj so dosegli? Živalska kuga se je s tem zanesla v našo deželo. Sedaj zopet vse obljubujejo, pravijo, da bodo odpravili davke in da bo moka po 20 v kila. Sedaj vse obljubujejo, ko se jim gre za kožo, pred pa, ko so imeli večino v naši deželi, pa niso nič naredili. Če se gre pa v resnici za korist kmeta, potem pa delajo na vse načine, da bi to preprečili. Proč s takimi hinavci, proč s takimi sleparji! Štiri leta ima v naši deželi gospodarstvo v rokah S. L. S. ln kakšni so sadovi ? Priborili so naši poslanci: splošno enako volilno pravico, nov volilni obč. red, melioračni zakon, cestni zakon in drugo. Liberalci so delali zoper vse te postave z vsemi silami, samo da bi kmet ne priše^ do svojih pravic. — Liberalci se tega veličastnega shoda niso udeležili, ker bi prav gotovo dobili nov udarec, ko še prejšnjega niso prespali. Nato se je g. predsednik zahvalil kandidatu za tako točno poročilo in njegova kandidatura^ je bila soglasno sprejeta s klici »Živijo Šusteršič, Živijo S. L. S."
SOCIALNODEMOKRAŠKO IN LIBERALNO TOLOVAJSTVO V ŠIŠKI. SOCIALNODEMOKRAŠKO • LIBERALNA GROZODEJSTVA ZLOMLJENA!
SIJAJEN SHOD SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE V ŠIŠKI POD MILIM NEBOM.
Socialnodemokraško-liberalni tolovajski načrt.
Dr. šusteršič pride v Š i -ško ! — Ta glas se je raznesel kakor blisk po Ljubljani in okolici. — Socialni demokrati in liberalci so bili v prvem trenotku kar osupnjeni, ko so zvedeli o drzni nakani d r. ŠusterŠiča, zborovati v srcu socialnodemo-kraško-liberalnega kraljestva, in sicer kar pocl milim nebom! To je treba preprečiti za vsako ceno — je bila parola socijcv in liberalcev. In skuhali so svoj načrt. Vse kar leze in gre socialnih demokratov in liberalnih razgrajačev v Ljubljani, šiški, na Viču, v Mostah in drugod po ljubljanski okolici — vse se je mobiliziralo in koncentriralo že okoli ene ure popoldan v šiški. Shod jc bil napovedan ob štirih na vrtu Zajčevc gostilne v Gornji Šiški.
Socialni demokrati in liberalci smatrajo Šiško za svojo posest in po njihovem mnenju je izzivanje, da hoče Slovenska Ljudska Stranka tam zborovati.
Ze dopoldan sc jc po Ljubljani govorilo, da bodo shod razbili. Dogovorjen je bil natančen načrt, da bodo d r. ŠusterŠiča, ko pride na shod, ob-stopili in ga s silo kaznovali za njegovo predrznost!
Dr. ŠusterŠiča so prijatelji, ki so zvedeli o nameravanem tolovajstvu, že \ Ljubljani svarili. A dr. šusteršič je izjavil, da gre na vsak način na shod, naj bo kar hoče.
Svobodomiselno tolovajstvo proti dr. šusteršiču.
Ljudstvo je željno pričakovalo d r. ŠusterŠiča in mu pripravljalo velikanske ovacije. Tisti, ki nič ne delajo za ljudstvo in se spoznajo samo na zabavljanje, so sklenili na vsak način preprečiti shod Slovenske Ljudske Stranke.
Zbrali so sociji in liberalci, kakor rečeno, svoje ljudi iz Ljubljane in cele ljubljanske okolico, jih napojili in jim zaukazali, da morajo shod s silo preprečiti, da dr. Šusteršič ne bo govoril v Šiški. D r. Šusteršič jim ni samo trn v peti, ker jc načelnik Slovenske Ljudske Stranke, ampak on jim je naravnost ovira, ker on s svojim poštenim, odkritosrčnim nastopom naravnost odkriva libcralce in socialne demokrate do mozga ter si osvaja s svojim nastopom vse poštene ljudi, in tega se dr. Š u s t e r š i č c v i nasprotniki najbolj boje. Zato pa so organizirali bando surovih in napojenih ljudij, da bi dr šusteršiču za vsako ceno preprečili shod.
NASILNOSTI PRED SHODOM.
Pristaši Slovenske Ljudske Stranke so se zbrali na zborovališču v velikem številu, na stotino jih je bilo. Liberalci kot socialni demokrati pa so prignali iz cele okolico ljubljanske, kakor tudi iz Ljubljane celo tolpo pijanih ljudi, ki »o hoteli preprečiti, da bi pošteni krščanski volivci ne mogli slišati svojega dolgoletnega, v boju za ljudske pravice osivelega poslanca.
NA ZBOROVALIŠČU.
Ob 2. uri popoldne. Pri predsedniški mizi sedi socialni demokrat, pod-uradnik okrajne bolniške blagajne v Ljubljani, Mihlcr (Ccnteš), ki kadar mu kaj zmanjka, hodi škofa prosit. In ta človek je ^pričel sramotiti Slovensko Ljudsko Stranko na vse mogoče načine in se posebno zaganja ob navzočega Ivana Gostinčarja in druge naše somišljenike. Ko so pa ti povedali, da je tu shod Slovenske Ljudske Stranke, tedaj so pa »svobodomisleci« pozabili na vso svobodo in so pričeli pravcati boj. Pričeli so z vsemi močmi delati na to, da bi naše ljudi izrinili iz zborovališča. Pričeli so s
TOLOVAJSKIM NASILSTVOM.
Z rokami in hrbti so sc uprli v naše somišljenike, da bi jih izrinili iz zborovališča. Združena socialnodemokraška in liberalna tolpa je štela okroglo 500 ljudi. Surovosti, ki so jih uganjali, jih ni mogoče popisati. Tepli so naše ljudi, zverinsko jih suvali. Nek Kavčič, ključavničar na državni železnici, je iztrgal dvakrat g. O r e h k u listine iz rok, iztrgal mu denar iz rok in ga na glavi poškodoval. Rjuli so kot črne živine, a nikdo ni vedel, kaj hočejo. Naši zavedni ljudje pa so navdušeno klicali:
Žitfo dr. šusteršič, naš bodoči poslanec!
To pa je spravilo nasprotnike v obup. Videli so, da je njihova igra popolnoma. izgubljena. Vrgli so se dejansko na naše somišljenike, jih suvali, pretepavali, trgali obleko itd. Zraven pa je stal:
Zgornješišenski župan Zakotnik In nI proti temu ničesar storil.
Gledal jc vse to, a ni mignil z ma-zincem, pač pa mu je bilo videti, da ga nič ne boli, ako fakinaža vlada v njegovi občini. Še več! Imel jc žandar-merijo na razpolago, a je ni pozval, da bi poslovala. Ko so pristaši Slovenske Ljudske Stranke v Zgornji Šiški to videli, je šel med njimi samo en glas:
Naš župan ni za župana!
Zborovališče jc bilo za hišo na gostilniškem vrtu. Na zborovališču je bila od nasprotnikov večina socialnih demokratov, manjšina liberalcev, a med njimi je bil kot vodja bivši liberalni občinski svetnik, šišenski gostilničar M o h u r. Ta jim je taktiral in iih
a
poučeval, kaj naj vpijejo in kako naj naše pristaše pretepavajo. Glavno piko pa so imeli na Ivana Gostinčarja. Brcali in suvali so ga, a najbolj jih je jezilo, ker jim je ta krepko odgovarjal, sc jim smehljal in klical »Živio dr. šusteršič!«
PRED HIŠO NA DRŽAVNI CESTI.
Liberalci premetavajo naše ljudi po tleh in jim trgajo obleko.
Med tem časom se jc zbralo nekaj ljudi na cesti pred hišo. Naši pristaši so, čakajoč dr. Šusteršiča, stali pred vrati, a bili so popolnoma mirni. A prišel jc živinski m e š e t a r S e i d 1. Začel je takoj s surovimi psovkami. Naši so mu krepko odgovorili »Živio dr. šusteršič!« Tedaj pa so S e i d 1 in njegove kompanije pobesnele. Z vso silo živinskih gonjačev so se vrgli na naše pristaše. S e i d 1 sam je na surov način napadel več naših pristašev, jih surovinsko suval, trgal obleko in jih tepel. A naša moč je bila prevelika. Zupan pa je vse to le gledal in ni ničesar storil. Kot glavar občine je mirno gledal, ko so se go* dile gorostasne n e p o s t a v -nosti in pretep. En glas se je le čul med ljudstvom:
Proč s takim županom!
Med tem je prišel Anton Kristan in je šel na zborovališče.
DR. ŠUSTERŠIČ PRIDE.
Točno ob 4. uri popoldne se pripelje dr. Šusteršičv družbi posestnika Franceta B r e n k a iz Dravelj. Pred Zajčevo gostilno na cesti stoji kakih 20 oseb. med njimi 2 ali 3 žan-darji. Ko se voz ustavi, kličejo somišljeniki Slovenske Ljudske Stranke: »Živio dr. Šusteršič!« Vmes se iujejo žvižgi nekaterih nasprotnikov.
Uhod iz ceste na zborovališče — gostilniški vrt — pelje skozi vežo, ki je bila natlačeno polna socialuodemokra-Učnih in liberalnih tolovajev.
BREDI&KOZITOLOVAJE NA ZBORO-VALIŠČE I
V veži prežijo tolovajski nasprotniki na načelnika Slovenske Ljudske Stranke. Toda dr. šusteršič se ne cmeni zanje, temveč gre kar sredi skozi tesno vežo, sredi med nasprotniki. Dsupneni obmolknejo in mu narede prostor. — Nihče se ni drznil dotakniti se načelnika Slovenske Ljudske Stranke.
Šele ko je bil dr. šusteršič prišel Skozi vežo na zborovališče, so se tolovaji zavedli svoje naloge in začeli divje tuliti psovke zoper dr. šusteršiča in so Irvili za njim.
DR. ŠUSTERŠIČ PRIDE NA ZBORO-VALIŠČE.
Na zborovališču so bili namešani pristaši treh strank. Ko stopi d r. šusteršič tje, so ga sprejeli pristaši Slovenske Ljudske Stranke z viharnimi ovacijami — pristaši »svobodne misli« pa s huronskim kričanjem in psovkami, vrednih tako »kulturnih« ljudij. Od obeh strani se navalijo nasprotniki na načelnika Slovenske Ljudske Stranke. A žc so si somišljeniki S. L. S. pod vodstvom g. Arh a iz Šent Vida, g. B r e n k a iz Dravelj, g. O r c -h e k a iz Spodnje Šiške in drugih naredili pot skozi vežo in skočijo za d r. Šusteršičem s pozivom, naj gre nazaj v hišo.
DR. ŠUSTERŠIČ POŽIVLJA NAVZOČO OBLAST PRVIČ, NAJ NAREDI RED!
Med tem so prišli žaudarji, skupaj S poveljnikom s t r a ž m e š t r o m Kopi t z e m trije možje na zborovališče.
Dr. Šusteršič pozove poveljujočega stražmeštra, naj naredi orožni-štvo red, da bode mogla Slovenska Ljudska Stranka zborovati na določenem mestu.
A stražmešter K o p i t z je drugega mnenja, češ, da to ni njegova naloga, razun če ga pozove na pomoč župan.
Zupan Z a k o t n i k pa, ki jc stal poleg orožnikov, ni provzročil ničesar.
DR. ŠUSTERŠIČ GRE V HIŠO.
Položaj je postal skrajno napet in pričakovati je bilo najhujšega. D r. Šusteršič ni hotel izpostaviti svojih somišljenikov dejanskim napadom, zato se je podal v notranje prostore gostilne; za njim je šel velik del somišljenikov Slovenske Ljudske Stranke, ki so napolnili obe gostilniški sobi. Nasprotniki so zunaj letali okoli hiše, tulili kot divje zverine in tolkli po oknih.
NASPROTNIKI »ZBORUJEJO«.
Med teni jc socialnodemokratični kandidat Anton Kristan otvoril na lastno pest, brez oblastvenega dovoljenja, pred očmi župana ln žandarjev shod pod milim nebom!
DR. ŠUSTERŠIČ ZAHTEVA VNOVIČ OD ŽANDARJEV, DA NAREDIJO RED.
Dr. šusteršič so poda zopet ven in zahteva kategorično od orožnikov, da poslujejo zoper nasilpo druhal, ki, prvič, s kruto silo brani somišljenikom Slovenske Ljudske Stranke zborovanje na določenem mestu, kjer je bil shod sklican z oblastvenim dovoljenjem, — a, drugič, zboruje pod milim nebom brez oblastvenega dovoljenja.
A stražmešter Iv o p i t z odkloni iz-nova poslovanje, češ, da bo posredoval le, če ga v to pozove župan!
Dr. Šusteršič: Vi vidite, da se tu gode protizakonltosti, torej jc Vaša dolžnost tem protizakonitostim narediti konec. — Poživljam Vas pod Vašo odgovornostjo, da storite svojo dolžnost!
Kopitz: Vi nimate nič govoriti! Župan naj reče!
Dr. Šusteršič: Gospod stražmešter! Zahtevam od Vas ponovno, da naredite konec prolizakonitostim, ki se tu godijo in naredite red, da bomo mogli zborovati! Opozarjam Vas na posledice Vašega obnašanja!
Kopitz se sklicuje na župana in se ne zgane!
Tolovajska druhal med tem razsaja ves čas na nepopisen način. D r. Šusteršič mora neprestano poslušati najsurovejše psovke podivjane in deloma živinsko pijane druhalL Stražmeštra K o p i t z a vse to nič ne ženira.
DR. ŠUSTERŠIČ CITIRA ŽUPANA ZAKOTNIKA.
Videvši, da se stražmešter K o -p i t z drži krčevito stališča, da ne posreduje dokler ga ne pozove župan — se obrne dr. Šusteršič do župana Zakotnika, s pozivom, naj o n stori svojo dolžnost.
Župan Zakotnik se brani kaj storiti! Brani se, pozvati orožnike, naj razžend* razgrajajočo tolpo, ki je s silo branila oblastveno dovljeni shod S. L. S. in ki je poleg tega še brez oblastvenega dovoljenja zborovala pod milim nebom.
Vse govorjenje je bilo zaman. Ne orožniki, ne župan — nihče ni hotel posredovati zoper očivudne nezakonitosti!
Nato se obrne dr. Šusteršič proti županu Z a k o t n i k u in mu s pov-zdignjenim glasom zakliče: Ako ne storite svoje dolžnosti, se vam bo moral razpustiti občinski odbor in postaviti na vaše mesto komisar! Garantiram vam lahko, da se bo to zgodilo, če ne naredite reda — ki ga lahko naredite, ko imate na razpolago oboroženo silo!
ŽUPAN ZAKOTNIK GRE V HIŠO PARLAMENTARIT.
Zadnji poziv je liberalnega župana zganil. Zdaj šele se je začel zgovarjati z dr. Šusteršičem, ki ga je povabil, naj pride v hišo, da se mirno pogovorita — kajti zunaj jc divjal ves čas orkan socialdemokraških in liberalnih zverinskih glasov in psovk.
Ko stopi župan Zakotnik v hišo, ga sprejme vihar ogorčenja pristašev S. L. S. D r. Š u s t e r š i č jih pomiri in predoči županu Zakotni-k u njegovo obnašanje, ki je bilo točko za točko protivno njegovim dolžnostim kot župan, poživlja ga vnovič, naj naredi konec tolovajstvu in omogoči oblastno dovoljeno zborovanje S. L. S. Župan se skuša zagovarjati z raznimi izgovori — seve popolnoma brezuspešno. Konečno odide.
DR. ŠUSTERŠIČ ZOPET POZIVLJE
OROŽNIKE NAJ NAREDIJO RED.
Med tem je tolovajska tolpa »delovala« še vedno v dveh oddelkih. En oddelek je stal na cesti pred gostilniško sobo, v kateri so bili zbrani somišljeniki S. L. S. — ter je razgrajal, grozil in psoval.
Drugi oddelek je nadaljeval nezakoniti »shod« na vrtu ob pasivni asistenci župana Zakotnika in orožnikov ! »Govoril« je Anton Kristan, bolje rečeno, drl se je po svojih močeh. Dr. Šusteršič se poda zopet k orožnikom in zahteva znova njihovo posredovanje — zopet brez uspeha! Kopitz se ni premaknil od svojega stališča, češ da nima storiti ničesar, dokler ga ne pozivlje župan — liberalni župan Zakotnik pa se je branil, to storiti.
Žensko do krvi pretepli!
Zunaj pa so liberalci eno žensko do krvi pretepli. In ko je tej zvesti naši somišljenici tekla raz čela kri, je še enkrat svojim nasprotnikom navdušeno zaklicala: Živio clr. šusteršič! V torek dobite odgovor!
REKVIRIRANJE OBOROŽENE SILE IZ LJUBLJANE.
Uvidevši, da sc tako nc pride nikamor, jc dr. šusteršič poslal dva
somišljenika v Ljubljano, da izpo-slujeta nov orožniški oddelek pod vod« stvom uradnika, da bo konec neznosnemu položaju.
ŽUPAN IN KOPITZ NAENKRAT POSLUJETA!
Komaj sta odšla odppslanca — so je naenkrat obrnilo vreme pri županu in K o p i t z u. Župan se je ohrabril, je stopil na zborovališče in storil — kar bi bil moral že eno uro popred: razpustil je nepostavni »shod«.
Tolovajska množica se ne umakne. Sedaj je nastopil na poziv župana K o p i t z e v oddelek in je začel zbo-rovalcc potiskati nazaj iz vrta proti cesti. Vse med živinskim tulenjem, psovanjem in razgrajanjem pijane druhali.
LJUBL,ANSKI ODDELEK PRIDE!
Naenkrat primaršira 15 orožnikov iz Ljubljane pod vodstvom policijskega uradnika g. F i n k a.
Seclaj je bil v petih minutah red narejen — ne da bi bil kdo še vprašal župana Zakotnika za njegovo razsvetljeno mnenje.
LJUBLJANSKI ODDELEK POSLUJE!
V	petih minutah je bila cela tolovajska tolpa razgnana na vse vetrove.
—	Tri zverine, ki še vedno niso hotele verjeti, da se gre za res in so se ustavljale ljubljanskim orožnikom — so aretirali in uklenjene gnali kamor spadajo: v zapor. Tam si hladijo seclaj prevročo glavo . . .
S. L. S. ZBORUJE V ŠIŠKI!
Sedaj zasedejo zborovališče somišljeniki S. L. S. — Na stotine zavednih voliicev! Dr. šusteršič pride na zborovališče, sprejet z urnebesnim, več minut trajajočim pozdravom: Živio dr. šusteršič!
Sklicatelj g. B a b n i k stopi na oder in predlaga predsednikom shoda g. O r e h e k a , našega vrlega šišenskega somišljenika.
Le-ta pozdravi zborovalce in načelnika S. L. S. dr. Ivana šusteršiča. Nepopisne, entuziastične ovacije dr. šusteršiču ! Po celi Šiški se razlega gromu enak klic iz stotin grl zavednih, resnih mož S. L. S.: Živio dr. šusteršič!
DR. ŠUSTERŠIČ GOVORI.
Predsednik podeli besedo dr. šusteršiču. Ponovljene viharne ovacije. Ura je bila pol šestih, ko je dr. Šusteršič začel govoriti.
V	več kot enournem govoru je dr. šusteršič šibal tolovajske in sleparske nasprotnike, kazal na mnogoletno pošteno ljudsko delo poslancev S. L. S., razkrinkal soc. demokrate in liberalce kot sleparske sovražnike ljudstva — dokazal z dejstvi, točko za točko, razliko med socialdemokraškimi in liberalnimi obljubami in njihovimi dejanji. Kakor udarci s pasjim bičem so padale njegove rezke besede po ru-dečkarjih in liberalcih — katere je označil po obnašanjih in dogodkih kot navadne bandite, katere treba brezobzirno iztrebiti v deželi. »Ne damo si vzeti pravice od nikogar, da zborujemo kot svobodni državljani kadar in kjerkoli hočemo. S surovim terorizmom so hoteli nasprotniki v znamenju »svobodne misli« — preprečiti naš shod, zabraniti, da bi jaz, vaš kandidat in deželni poslanec, govoril Vam, svojim volilcem! Zaprečiti so hoteli to — ker živijo v razumljivem strahu pred resnico, — oni, ki žive politično le ocl laži! Niso mogli prenesti, da bi se tukaj v Šiški, v srcu soc. demokraške in liberalne trdnjave, govorila resnica. Uta-borili so danes svojo strahovlado — da bi nam vzeli enkrat za vselej veselje, zborovati v njihovem kraljestvu. — Toda zmotili so se. Zlomili smo danes njihovo strahovlado! In zborovali bomo odslej prav popolnoma tu v Zgornji in v Spodnji šiški, kjer ln kadar nam bo drago!«
Govornik je ožigosal v svojem govoru socialnodemokraške in liberalne sleparije glede vojaštva, draginje in davkov — kažoč, kako nastopajo v resnici v vseh teh vprašanjih protiljudsko in sleparsko,
Končal je s slovesno izjavo, da bo kot poslanec tucli vnaprej delal tako kakor doslej: pošteno, neustrašeno, po najboljši vesti in vednosti, za ljudski blagor, po geslu: Z Bogom za ljudstvo!
Nepopisno je bilo navdušenje ljudstva med dr. Š u s t e r š i č e v c m govorom. Stavek za stavkom se je sprejel z urnebesnim odobravanjem, ki gn včasih ni bilo ne konca in nc kraja. — Takega navdušenja še ni videla Šiška
—	doslej vajena samo socialnodemo-kraških in liberalnih otrobov.
Iz vseh sosednih hiš so prihiteli ljudje, du uživajo ta prizor, kakršnega Šiška šc ni videla.----
Slovenska Ljudska Stranka je zli rovala v šiški — in jutriSnji dan bo pokazal, da ne brez uspeha.
V	šiški se dani ...
Ne bo dolgo, in samozavestna a mada Vseslovenske Ljudske Strani bo zasedla šišensko trdnjavo.
Med ponovljenimi, urnebesnit ovacijami se je dr. Š u s t e r š i č e v kandidatura sprejela soglasno — spr jela pa ravno tako enoglasno resolut ja, s katero se je obsodilo obnašan liberalnega župana Zakotnika.
Med viharnimi, dolgotrajnimi ki ci: »Živela Slovenska Ljudska Strai kal« so se razšli zborovalci, s slovesn obljubo, da bodo jutri priredili tolova skim strankam na volišču poraz, ki kršnega še niso doživele.
Kakor blisk se je razširila novic
0	tolovajstvu »svobodomiselcev« in sijajnem šišenskem shodu Slovensk Ljudske Stranke, še včeraj zvečer p Ljubljani in okolici in je vzbudila vi likansko ogorčenje zoper nasilstva t< nepopisno navdušenje zaradi sijajn uspelega shoda v osrčju rdeče ln libi ralne trdnjave.
Jutri pa bo govorila glasovnica i povedala bo s stotisoč glasovi: Dol tolovaji! Ljudstvo hoče mir in resn delo! Živela Slovenska Ljudsk Stranka!
V	občini Zgornja Šiška se bo p< medlo v prav kratkem času z libera nim županom Zakotnikom.
Stražmešter Kopitz. — Poroča s nam, da se uvede proti orožniškem stražmeštru K o p i t z u v Šiški uradn preiskava radi njegovega pasivneg zadržanja ob včerajšnjih dogodkih.
VOLILNI SHODI V GOSTINČARJEVE OKRAJU.
Včeraj popoldne sta se vršila v cerkn škem okraju dva volilna shoda: eden p poldne ob 3. uri v Begunjah in drugi o 8. uri zvečer v trgu Cerknica. Na obeh govoril urednik Fr. Kerhne in razlož mnogoštevilnim navzočim volilcem gosp darsko delo S. L. S. Na obeh se je odločn povdarjalo, da za kmeta ni drugje prostor kakor v S. L. S. Kandidatura Gostinčarja je soglasno sprejela.
VOLILNI SHODI V DR. ŽITNIKOVE VOLILNEM OKRAJU.
Prvi javni shod S. L. S. v Postojni.
V	nedeljo dne 11. t. m. je priredil Kmečka zveza /a Postojno in okolico gostilniškem salonu pri Vičiču volilni sho katerega se je vdeležilo nad 250 volilce iz Postojne, Sludenega in Hrenovic. Poroč je deželni odbornik dr. Vlad. Pega Volilci so se soglasno izrekli za kandidatur dr a. Žitnika. Navdušenje med poslušal je bilo veliko zlasti tedaj ko je govorni omenjal političnega bojkota. To navdušenj je bilo tem večje, ker je bil to prvi javn shod S. L. S. v Postojni in so naši možj videli, da je tudi v Postojni strt liberaln terorizem. Liberalci so bili o shodu obve ščeni, a se niti blizu niso upali.
Volilni shod v Mateoji vasi pri Slavln
Pod predsedstvom siavinskega g. žup nika Laznika se je vršil v Matenji vasi lep vspeli volilni shod, katerega se je vdeležil nad 120 voliicev, naših pristašev. Radovedn so bili tudi liberalci, ki so pa poročilo de želnega odbornika dra. Vlad. Pegan poslušali za zidom. Zborovalci so obljubil da oddajo 13. t. m. vsi svoje glasove svo jemu dosedanjemu poslancu d r u. Žitnik Ta volilni shod je bil ob enem tudi dobr priprava za prihodnje občinske volitve Občina slavinska je namreč po svoji velik večini v taboru S. L. S., občinski odbo pa je v liberalnih rokah. Letos bo teg konec!
SHODI NA DOLENJSKEM.
Shod v Mokronogu.
Urednik » S 1 o v. N a r o d a « z a t j i 1 »Slov. Narod«.
Na včerajšnji shod v Mokronogu koder je predsedoval nadučitelj Pirnat in govoril dr. Lampe, je prišel Rasto Pustoslemšek v spremstvu mladičev sokoličev, ki so bili oboroženi s piščal kimi. Pridno je piskal trgovec Strel mesarja Šlajpah in Bule sta tudi na način priporočala svojo govedino. Dr Lampe je predstavil Rasto Pustoslem ška navzočim kmetom kot urednika najnesramnejšega lista »Slov. Naroda« To je bilo Pustoslemšku jako neljubo in je začel vpiti takoj: »Laž! Laž! Dr Lampe laže!« Dr. Lampe pa je vzel vpri čo kmetov Rasto Pustoslemška na piko zaradi »Slov. Naroda«. Nato je pa Raslo Pustoslemšek ves program »Slov. Ma roda« utajil. Ko je dr. Lampe omenil da je »Slov. Narod« pisal za razporoko vpije Pustoslemšek: »Laž, ni res!« — vpije Pustoslemšek: »Laž, ni res!«, cla protikatoliški, zopet: »Laž, ni resi«, napada cerkev: »Laž, ni res!«, da blati papeža in škofe: »Laž, laž, nikoli!«, je ngitiral za odpad od katoliške cnr kve: »Laž, dr. Lampe laže!« Tako je Pu
1	stoslemšek, odgovorni urednik »Sloven
ega Naroda«, vpričo vsega Mokrono-K ki je bil zbran na trgu pred cerkvi-, zatajil vse, kar »Narod« že toliko let Jn na dan piše. Zborovalci so z ogorčeni obsojali takega urednika. Dr. jnipe pa je na zgledu Rasto Pusto-cmška popisal lažnjivost liberalne ranke. Z navdušenimi klici: Živela S. S.! Živel Hladnik! Doli z liberalci! i je zaključil ta shod, ki bo Mokronogom ostal dolgo v spominu.
esmrtna blamaža Ribnikarjeva v Ko-itanjevici. — Pouk županu Bučarju.
Včeraj jc prišel Ribnikar v Kosta-jevico, da bi zboroval pod konstanjem ri vodnjaku, pa je prišlo čisto druga->, Na shodu S. L. S. v prostornem hod-iku župnišča je zborovala Kmečka reza. Predsedoval je g. Sever, govorili ) prof. Dermastja, poslanec Hladnik, r. Zajec in dr. Lampe. Ker Ribnikar i imel nič poslušavcev, jc prišel na vorišče v župnišču in pod oknom po-lušai, kaj se govori na shodu S. L. S. premljale so ga nekatere bolj dozorele rasotice iz kostanjeviške inteligence, borovalci so kmalu zapazili, da je Rib-ikar pod oknom in začel sc je velikanki špas, ko so govorniki popisavali metom Ribnikarja in liberalno stran-o. Ko je shod že trajal dve uri, pa je iibnikarju postalo dolg čas in prišel jc spremstvu liberalnega župana Bu-arja in več znanih kostanjeviških »in-Pligentov« na shod S. L. S. Tu so ga z elikim krohotom posadili k prcdsecl-liški mizi, in Ribnikar jc moral poslu-ati tako tople, da so kmetje rekli: »De-ielo kožo ima, pameten človek bi.zbe-al na njegovem mestu.« Ker se jc na hodu nepovabljeni župan Bučar poseb-10 odlikoval z neumestnim vpitjem, je lr. Lampe dal resen pouk županu o ijegovih dolžnostih. »Župan mora skr-leti za red in mir, nc pa sani delati ne-oir! Kostanjeviška občina danes ni v akih rokah, da bi bilo mogoče izvesti iam koristne naprave v njen prid; zato e dolžnost volilcev, da postavijo druge nože na čelo občine.« Glasno odobrava-ije je sledilo tem besedam, zborovalci. 10 pa prijeli župana: »Tukaj, ko te ni reba, znaš govoriti, v občinski pisarni ia ne, tam vse dela le tajnik!« Župan iučar je na to umolknil. Tem večji vži-ek je pa bil z Ribnikarjem, ki sc mu je rse smejalo, ko je moral požirati tako torke in delati pokoro za grehe liberal-ie stranke. Seveda je tudi Ribnikar za-rjeval, da so liberalci dobri kristjani n je izjavil, da je pripravljen moliti ipostolsko vero. pa se je konštatiralo, ia je nc zna. Bilo jc toliko smeha z Ribnikarjem, da Kostanjevica še ni vi
4-1.,	/l/->V,vn linvivnrinno šflloieTO
tlela tako dobro uprizorjene šaloigre. Med burnim odobravanjem se je shod zaključil s sklepom, da bodo volili Ko-stanjevčani Janeza Illadnika, tržnega nadzornika pa poslali Ljubljančanom nazaj.
Shod v Trebnjem
se je vršil včeraj ob sedmih zjutraj. Udeležba izborna. Govoril dr. Zajcc. Navdušenje za S. L. S. veliko.
Shod v škocijanu
Je bil ob enajstih dopoldne v društvenih prostorih. Dvorana polna. Dr. Zajec jc bičal liberalce in njih laži. Govoril jc tudi Hladnik.
Shod na Mirni.
| Včeraj je na Mirni govoril g. dr. Lampe. Odbornik mirnske zadruge, mesar Bule, jc prišel z nekaterimi liberalci shod motit, a mu je spodletelo. Moral jc pri vratih utihniti. Zadolženi Novak, ki jc postal zadnji čas sluga liberalcev, jc nastopil kot »nc klerikalec — nc liberalec« in zahteval, da mora v Trebnje priti za zdravnika liberalni dr. Češark. Dr. Lampe je rekel, da je to izključeno. Po tem, kakor sc je delalo za dr. Češarka, jc to žc nemogoče, sicer pa tudi nc gre, da bi zdravnik in lekarnar bila v svaštvu. To si naj liberalci izbi-jejo iz glave. Ostro jc prijel dr. Lam ne odbornika mirnske zadruge Bulca. Ce odborniki zadruge tako govore o deželnem odboru, kakor Bule, pa6 dežela ne bo mogla tc zadruge podpirati. Naj zadružniki poskrbe za red v zadrugi! Liberalci so zapustili zborovanje, ki se je nemoteno vršilo dalje in končalo s soglasnim sklepom, da bo Mirna vodila Illadnika.
Zadnja pomoč — šnops!
Liberalci so po Mokronogu raztrosili letake, v katerih pravijo, Hladnik dal porovati vse svoje ker je tak sovražnik žganja, da poslanec odpravil žganje, da nc benega kotla več. Hladnik pa sekal nobene češplje, ampak jih
jajnega sHoda in navdušeno pritrjevali izvajanjem dr. M. Božiča. Pucelj je zastonj pošiljal svojo agitatorje po teh vaseh, kjer mu trta ne bo zorila, ker so volilci vsi zvesti pristaši S. L. S.
Iz Krškega volilnega okraja.
V Krškem se je vršil včeraj v župnišču volilni shod, ki je bil od naših somišljenikov mnogoštovilno obiskan. Gospod župni upravitelj nam ja predstavil vse tri kandidate za državni zbor: Hrastovčana, Ribnikarja in Hladnika. V krepkih potezah je opisal vsakega kandidata ter stranko, ki jo kandidat zastopa. Strmeli smo nad lažnjivostjo in nesramnostjo liberalcev in socialnih demokratov in spoznali, da je edini mož, ki zasluži naše popolno zaupanje, Janez Hladnik, župnik na Trebelnem. Čeprav je v očeh liberalcev zato nesposoben za poslanca, ker je ,,abstinent in ker sovraži opojne pijače", ki jih pa naši liberalci toliko bolj ljubijo in obrajtajo.
Pa še nekaj je storil. Na nekem plakatu beremo takole: „Hladnik je dal iz samega sovraštva do žganja na svojem farovškem vrtu posekati vse češplje samo zato, da bi mu ne bilo treba kuhati žganja. In takega človeka se je upala S. L. S. postaviti za kandidata..." O strah in groza! Vidi se pač, da se. dolenjskim liberalcem možgani že pošteno mehčajo.
Vsi neštevilni plakati po hišah in drevesih ne bodo nič pomagali, škoda za papir! Na sv. Antona dan zapodimo Ribnikarja sramotno nazaj v Ljubljano, gospoda J. Hladnika pa pošljemo na Dunaj v državni zbor. Ogromna večina mu je zagotovljena.
SHODI V OKRAJU METLIKA-NOVO-MESTO-ČRNOMELJ.
Tekom pretečenega tedna je imel kandidat E. Jarc tri shode, in sicer v Šmihelu, Št. Petru in Toplicah, v nedeljo pa v Semiču, na Lokvici, Cikavi pri Novem mestu in v Novem mestu. Povsod je bila velikanska udeležba in z navdušenjem proglašena
kandidatura gospoda profesorja E. Jarca. * * *
Shod v Trnovem pri Ilirski Bistrici
včeraj popoldne je bil jako dobro obiskan; zbralo se jc do 300 volilcev. Kandidat dr. Žitnik jc dve uri poročal o delovanju zadnjega državnega zbora in razkrinkal razne laži in sle-parstvo brezvestnih liberalnih in soci-alnodemokraških demagogov. Raztrgal je med splošnim odobravanjem goro-stasne prismodarije in čenče Janeza Petkovška, ki jih je izdala liberalna stranka — v svoje osramočenjc. Takih bedastoč so zmožni samo politični pustolovci. Leta 1907. je ista prismoda zverižila o ljudskem šolstvu na Kranjskem pamflet, ki so ga dolgo časa izrabljali nemški listi in poslanci proti slovenski univerzi in drugim kulturnim zahtevam. Kukavice!
da jc "e, Ikj kot bo no-li i poje več
stotin na novo zasadil. Liberalni šnop-sar, potolaži sc!
V Ajdovcu pri Žužemberku
Se jc vršil včeraj dopoldne po sv. maši Shod v šoli. Ker so praznovali blago-slovljenje, so se zbrali iz cele tare volilci, ki so sc poliioštevilnu udeležili si-
državnozborski kandidatje. Ožja volitev bo, kakor stvari danes stoje, neizogibna in sicer, če ne bo kakšnega posebnega presenečenja, med dr. Riz-zijem in dr. Laginjo.
Slovenska duhovščina Trsta in okolice,
zbrana na svojem mesečnem sestanku dne 6. junija t. 1. je med drugim razpravljala tudi o predstoječih državnozborskili volitvah in jc po vsestranskem prevdarku sklenila podati sledečo izjavo: Slovenska duhovščina Trsta in okolico ne soglaša z ..Edinostjo" glede verskokulturnega vprašanja in obsoja njeno vedno bolj rastoče nagibanje k liberalizmu, vendar bo pri državnozborskili volitvah dne 13. junija t. 1. oddala svoje glasove narodnemu kandidatu dr. Ribafu, da se pomnoži število narodnih glasov proti brez-domovinskim in odločno protiverskiyi socialnodcmokraškim.
Lffieralna Javna" posojilnica pred porotniki.
Volilni shod v Pulju.
V petek so imeli Hrvati in Slovenci v Narodnem domu dobro obiskan shod. Na shodu je govoril dr. Laginja. V svojem govoru je ožigosal gonjo tukajšnje socialne demokracije, ki si je v sedanjem volilnem boju zapisala na svojo rdečo zastavo „Proč z militarizmom". Dr. Laginja je mnogoštevilno zbranim dokazoval, da stroški za vojaštvo in vojno mornarico pri nas še niti z daleka niso tako visoki kakor v onih državah, kjer imajo govoriti socialni demokratje. Govornik sc je toplo zavzemal za našo vojno mornarico in dokazal, da mora biti naša vojna mornarica drugim državam primerno močno. Navzoči so z navdušenjem sledili izvajanjem govornika in kako tudi ne, saj imajo prebivalci Pulja in okolico izključno le razvitku vojne mornarice zahvaliti, da ima tu toliko delavskih družin svoj kruh. Ta odločni nastop za vojno mornarico bo tudi kandidatu dr. Laginji najbrže pripomogel, da bo oddalo vse tukajšnje vojaško in mornariško uradništvo v torek svoj glas slovanskemu kandidatu dr. Laginji. Vojaški p e n z i j o n i s t i so že priobčili v ,.P o 1 a c r Tagblatt u" oklic, s katerim poziv-ljajovse vojaške penzijoniste in aktivne vojaške uradnike, naj oddajo svoj glas v torek za dr. Laginjo. — Tudi laški liberalci so imeli svoj shod, na katerem jc govoril dr. Rizzi. Iz njegovih besed jc vel velik strah pred volitvijo. Laška trdnjava sc maje in tega niti dr. Rizzi nc more več utajiti in pripoznava to žc javno. Socijalisti delajo s polnim parom. Akoravno so se zvezali z laško iredento, vendar so se v nedeljo po-služili tudi lepakov v hrvaškem jeziku. Zadnje dni se je še nekaj laških nezadovoljnežev združilo, kateri tvorijo stranko pod imenom .,laška socialno-demokratična stranka". Za kandidata si jc ta najmlajša stranka postavila dr. Sparlonija. O kakšnem uspehu te stranke seveda ne bo moglo bili govora. Tako so sedaj v Pulju štirje
Popoldne ob pol 4. uri se je obravnava nadaljevala. Prvi jc govoril upravitelj konkurzne mase d r. O b 1 a k kot zasebni udeleženec. Glede Knifica je izjavil, da ga tudi on priporoča porotnikom, naj ga oproste, ker se je sam prepričal, da Knific ni bil prav nič informiran in ga torej ne zadene nobena krivda. Ostale obtožence naj pa porotniki sodijo po svoji vesti. Dr. Hudnik je priznal pregrešek po § 486., zato predlaga, naj se ga obsodi po tem zakonu. Vsi ostali možje, ki sede tukaj, ne izgube nič na svoji časti, čc so obsojeni po § 486.
Govor državnega pravdnika dr. Neu-bergerja.
Ostane mu povdariti jedro, kar je bistvenega, ker so to zagovorniki hoteli prikriti. Potrudil se bo, da bo kratek, a on ima nastopiti proti 9 obtožencem.
Razprava je stvarni položaj glede nekaterih obtožencev poostrila, zlasti glede dr. Hudnika, zato se bo največ pečal ž njim, ker jc ta po njegovem prepričanju najhujši.
Krivda dr. Hudnika.
On jc vsega kriv, kriv, da sedijo sicer pošteni ljudje na zatožni klopi. Na vesti ima veliko ljudi, zlasti malih, delavcev in malih obrtnikov, ki so dali zadnje krajcarje, da jc on imel milijone.
Če trdi, da ima čiste roke, ni to res. Iz disciplinarnih razsodb odvetniške zbornice sc je razvidelo, kaj se mu očita. On se zgraža nad Lavrenčičem, da ni dajal računov; tožil bi, kakor jc zahteval upravni svet; ni vložil tožbe; Lavrenčič mu je predložil tri račune. O n sam pa svojim k 1 i c n t o m ni dajal računov. Najhujši slučaj jc, ko mu jc dr. Furlan očital hude reči; tožil jc, a zanalašč prišel k razpravi prekasno, da bi ga obsodili in contumacia. Dr. Furlan pa ga je počakal, podal dokaz resnice, ki bi sc mu popolnoma posrečil. Dr. Hudnik pa sc je zbal in umaknil tožbo. Njegovi kli-enti so nujno potrebovali denar, pa ga jim ni dal, morali so k sodniji, tla ga jim je dal.
Večno vprašanje se glasi: Ali je dr. Hudnik kriv konkurza Glavne posojilnice iu ne more skazali, da so toga brez njegove krivde samo nesreče krive.
To vprašanje je posnelo dobesedno po § 486. k. z. in ta § pravi pod točko 3., da je kriv pregreška po S 186. k. z. (isti, ki ni potem, ko jc dognal, da dolgovi že presegajo pravo premoženje, konkurza napovedal, marveč dolgove delal in plačila dajal, ako sc pri tem nc izkaže hudodelstvo goljufije po S 199. k. z. Postava namreč pravi, kdor je prezadol-žen in dela še nadalje dolgove ter tucli plačila daje, je zagrešil pregrešek § 486. k. z., ako v njegovem dejanju ne tiči hujše hudodelstvo goljufije po § 199. k. z. in S 199. lit. f pa pravi, da je kriv hudodelstva tisti, kdor z zvijačami pridobiva up, to je skuša si pridobiti kredit. Seveda, kakor pravi g. dr. Novak pod pogoji § 197.
Te zadnje besede so najbolj važne. Zagovorniki so vso stvar tako obračali, kakor da bi jaz ali obtožnica trdila, da sta dr. Iludnik in Rogelj zgol j iz škodoželjnosti ali veselja skušala kredit po daljšati. Tega jaz nisem nikdar trdil, ker tak človek ne spada pod kriminal, ampak v blaznico. Jaz trdim: Da bi dr. Hudnik sebe in svoj ugled vzdržal, vsled tega jc skušal podaljšati kredit, ko jc vedel, da bo nastala škoda, če jc šlo v Thal že čez 1 milijon, na njem pa bilo vknjiženih še vedno 660.000 K. Lavrenčič in Domicelj sla, bila pasivna za 1,600.000 Iv. »Vedel jo, da je denar izgub-
ljen; Se je vedel, je ravnal na škodo zadružnikov. Saj če bi on leta 1909. napovedal konkurz, bi on ne bil več odvetnik. To je bil njegov namen: Vzdržati svoj ugled na škodo m a j h n i h 1 j u d i.
V to sc je poslužil zvijač. Ali niso to skrajne zvijače, če je bilo že 1. 1906. 146.000 K izgube, bilanca Glavne posojilnice pa kaže okoli 25.000 dobička. To je motenje javnosti: »Vlagajte, vlagajte!« da bi dobil denar za Thal, čc nc bi šlo tam vso rakom žvižgat; če bi šel Thal, bi prišlo pri Glavni na dan. Tako je moral vzdržati Megliča in Pavšlerja. Dr. Oražcn je očitno povedal, da je moral dr. Hudnik vzdržati Megliča. In kako se jo izrazil Megličev sinovec? »Čc mi zapremo, mora tudi Glavna posojilnica zapreti.«
Maks Lavrenčič je bil dolžan 30.000 kron; leta 1908. jc bil položaj tak, da bi moral napovedati konkurz, in čc bi ga on napovedal, l)i ga moral tudi Mc-glič, če ta, tudi Glavna. In kaj bi bilo? Ljudstvo bi začelo denar dvigati. Čitali smo pismo dr. Hudnika Maksu Lavren-čiču: »Z a k l i n j a m te, daj trgovino M e g 1 i č u , da ne pride vse n a d a 11.« Prikriti jc hotel obupni položaj, da vzdrži Glavno in sebe, kajti, če jc koncc Glavne, bi bil tudi njegov konec.
Druga vrsta zvijač. Cela vrsta zastopnikov posojilnic je izpovedala, da so vlagali vsled izredno ugodnih bilanc in pisem, v katerih so jim obljublja 5 clo 6r/c obrestovanje. Ko bi vedeli, kako jc, so rekli, bi nc dali niti vinarja.
Še z a ti 11 j i 111 c s e c p r e d p o -lomom j c pisal, d a i 111 a G 1 a v-11 a posojilnica kot v centrali ležeč zavod priliko, denar izjemno dobro 11 a 1 o ž i t i. Če to ni »švindel«, 110 vem, kaj je švindel! Vzbuditi jo hotel s temi pismi mnenje: če Glavna toliko dobi, lahko tudi ona da. Pa Pavšlar ni plačeval obresti, Me-glič nič obresti, iz Thala jih ni bilo nič; kako naj plačuje Glavna posojilnica take obresti? Plačala jih je zopet iz glavnic, ki so jih drugi vlagali, pa ne iz Thala. To je švindel.
Kje pa jc Glavna-v centrali tako dobičkanosno nalagala? Od Megliča ne bo nič nazaj, pri Pavšlerju je najmanj 500.000 Iv izgubljenih, od Thala ne bo nič. Trije ali štirje gospodje so pobrali denar Glavno posojilnice, tisti pa, za k a t e r e bi morala Glavna delati, ljudstvo, delavci i 11 111 a 1 i obrtniki ga 11 i s o dobili. 11 ljudi je imelo izposojenih čez tri milijone, 270 drugih pa komaj 600.000 kron, tedaj eden povprečno 2000 Iv. Polovico dolga i 111 a ti r. II u d n i k. Rabil je denar Glavne, kakor sc mu je poljubilo. I11 sedaj pravi: Jaz imam čiste roke. To pravi vsak, kdor krade pa denar zapravi. Ali mislite, da če bi dobil iz Thala 1 milijon dobička, da bi ta dobiček dobila Glavna. Ne! On bi plačal svoj dolg, dobiček pa bi spravil v svoj žep. Če jc hotel špekulirati v prid Glavno posojilnice, zakaj pa jc napravil konzorcij, zakaj pa ni zapisal Glavno posojilnico za lastnika? Lavrenčič in Mauer sta izpovedala, tla nič nc vesta, da bi sc Thal eksploatiral v korist Glavne, ampak v njihovo lastno korist se jc.
Bistvena točka pa jc: Dr Hudnik j e b r c z vednosti upravnega sveta vzel 1,500.000 K; zapisniki so f a 1 s i f i c i r a n i.
Dne 5. maja 1905 so kupili Thal. Istega dne je vzel brez vednosti upravnega sveta 160.000 K. V sejnem zapisniku clnc 9. maja 1905 pa stoji, da se je la kredit naknadno odobril. Sedaj )>a smo izvedeli: Maček in čad sta podpisana, a ne vesta nič. o te m.
Kaj bi rekel dr. Hudnik, če bi njegov solicitator brez njegovega dovoljenja vzel iz njegove blagajne denar in kupil posestvo? Ta solicitator pa bi trdil: »Ja, saj nisem imel nobenega slabega namena, samo nekoliko sem špekuliral v priti clr. Hudnika,« Šc večja predrznost pa je, da so v zapisniku ti krediti odobreni, kar sc pa nikdar ni zgodilo. Ob 2. jc bila seja; izpovedi pravijo, tla sc sploh niso mogli dosti posvetovati. »Hitro, hitro, stranke prihajajo.« G. Rogelj jc rekel: »Bom že naredil zapisnik in bodete žc podpisali.« Zapisnike citati ni bilo časa. I11 to je krivda upravnega sveta, d« odločno niso zahtevali za p i s n i k o v.
Do leta 1908. jc vzel dr. Hudnik sa-molastno 1,306.000 I\, seclaj pa pravi, da ima čiste roke. Vrgel jih je v Thal in špekuliral. Gg. porotniki! Če že nc verujete Lavrenčiču iu Mauerju, tla sc je šlo na špekulacijo, jc to jasno razvidno iz njihove družabne pogodbe, v kateri sloji zapisano, da je to skrajno nevarna špekulacija. v njihovo korist in
družabnik, ki bi hotel odstopiti, bi moral plačati svojima kompanjonoma 50.000 K odškodnine. Iz pogodbe je jasno: šlo se jeza špekulacijo dr. H u d n i k a.
Hudnik pravi, da ni imel namena Škodovati. Priznal je, ko je vzel denar iz kase, da je mislil, če bo kaj dobička, to nazaj dati. Mislil je lahko v istem trenotku, tla, računati bi moral tudi s tem, da ne bo dobička. Nihče, ki izvabi iz drugega denar, nima v tistem trenotku ravno namena, s tem drugemu škodovati. Saj postava ne zahteva za to v prvi vrsti namena. Ta je v tem vprašanju še le vprašanje druge vrste. Dr. Hudnik je moral vedeti, da špekulira na nevarnost vlagateljev in zadružnikov.
Ko so leta 1908. štirje upravni svetniki, med njimi sivolasi Čad, katerega je dr. Hudnik spravil ob vse in spravil do tega, da so ga rubili, prišli na to, da jemlje dr. Hudnik brez dovoljenja, so sklenili: »Ne krajcarja več iz Glavne posojilnice za graščino Thal.« Ali dr. Hudnik se ni brigal za to; obljubil je, da ne bo več vzel, zaupali so mu. On pa je j e m a 1: 1. 1908 109.768 K, 1. 1909 46.466, 1. 1910 pred pol. 39.195 K. Hujšega si človek misliti ne more. Jemal je denar delavcev, malih obrtnikov, uradnikov, to je brezvestno, nečuveno. Kako pridejo reveži do tega, da trpein očetje, da n itikr viha svojim otrokom ne bodo mogli dati: In dr. Hudnik naj hodi brez kazni na zemlji, čistih rok, oni so pa brez kruha! Za tako dejanje mora biti kazen. To je hudodelstvo goljufije, ki najde malo-kje podobno primero. Primerjati bi se dalo s špekulacijami monsignorov Drozd in Weifi. Zadnji je tudi trdil, da je špekuliral v dober namen. Porotniki pa so rekli: Taka špekulacija je prepovedana. Ljubljanski porotniki naj se ne dajo osramotiti od praških in celovških porotnikov!
Ne vpraša se, ali je bil Thal pasiven ali ne. Jasno je, da je Glavna pasivna z dvema milijonoma. Dr. Hudnik je priznal sam, da je pasiven za en milijon kron. Pavšlar za pol milijona. Morda se dobi od Megliča 100.000 kron. Gotov primanjkljaj je 1,900.000 K, katerega bodo morali plačati zadružniki. Krivda dr. Hudnika je jasna. Vedel je, da bo škoda. V svesti si je bil lahko tega, samo to zahteva postava. Ne podtikam dr. Hudniku slabega namena, a jaz se bojujem za pravico in resnico, za ljudstvo, da mu pomorem do njegove pravice.
Dr. Hudnik je moral vedeti, da jc od leta 1906 vsak denar za Thal izgubljen. In to bom dokazal. Za Thal je dal do konca leta 1906 1,002.492 K, grofom Walterskirchen je bil dolžan 600.000 K, Lavrenčič in Domicelj neiztirljiv dolg 1.400.000 K, Traven 30.000 K, Frohlich 40.000 K, skupaj 1,870.000 K. Thal pa je bil izsekan, vreden tedaj komaj 700 tisoč kron, a še to obremenjeno. Kako je sploh mogel imeti upanje, cla bo dobil iz izsekanega Thala 1,000000 K? Vse je bilo izgubljeno, priznati pa tega ni hotel. Hotel jc, kakor se pravi, »fort-\vursteln.«. Kakor vsak hudodelec jo hotel kolikor mogoče dolgo časa tako živeti. Pošten človek bi to priznal.
S tujim denarjem ni dovoljeno špekulirati, in navrh še brez dovoljenja. Škoda je nastala žc v trenutku, ko je vzel denar iz blagajne. Že leta 1908 je vedel, cla je vse izgubljeno in če je pisal, da je v stanu dajati 5 in pol odstotka in še več, je to največji »švindel«.
Državni pravdnik prosi porotnike, naj prvo in osmo vprašanje enoglasno potrdijo, ker clrugo sploh ni mogoče, kajti, kaj bo svet rekel, če porotniki izrečejo, da je dr. Hudnik pošten.
Rogljeva krivda.
Bil je prvi uradnik Glavne posojilnico. Vedel je za vse; moral bi v sejah poročati o stanju Thala in Glavne posojilnice, česar pa ni storil. Čo se dr. Ravnihar sklicuje na to, da je bil samo uradnik, kako pa pride do tega, cla sme uradnik goljufati. In Rogelj je po krivem poročal, on je premotil upravni svet, cla so dovolili nevarne kredite in odobrili krivične bilance, sestavljal one znane okrožnico, ki govore o centralni legi in visokem obrestovan ju. J a, čc on ni odgovoren, kdo pa je odgovoren?
Dr. Hudnik je v prvi vrsti kriv, v drugi Rogelj. Zaradi bilance jo po Zadružnem zakonu zagrešil hudodelstvo goljufije. Vprašanje deveto o Roglju naj sc potrdi.
Joštova krivda.
Jošt kot revizor je imel pravico zahtevati samo navadne diete, kar je pa on delal, je ravno nasprotno revizorjevim dolžnostim. Dolžnost njegova je bila napako odpraviti. Prepričati bi sc moral kot zahteva revizijski zakon o
Vseh' od n o š a j i h zavoda, zato! pa ne zadostuje samo pregledati knjige, on bi se moral prepričati, če so krediti varni. Njegov izgovor: »Sem mislil, da jc vse varno«1 nc zadostuje. Vedel je, kako stoji, to so potrdile priče, to dokazujejo njegova pisma. Dobil je 19.300 kron provizij. Do tega denarja ni imel pravice. Naj se potrdi enajsto vprašanje.
Knific.
Danes radevoljc prizna državni pravdnik, da je bil Knific samo pod-uradnik, ki je samo slepo podpisaval. Priporoča porotnikom, naj vprašanje o njegovi krivdi zamikajo, ker državni pravdnik jc prepričan, cla Knific ni kriv.
Krivda upravnih svetnikov.
Brigali se niso dovolj, slepo so zaupali dr. Hudniku. Velika krivda jih ne zadene. Državni pravdnik je sicer prepričan, cla obstoji malenkostna krivda, a porotniki naj sodijo po svoji vesti. Oprostilni sodbi nc bo nasprotoval. Zlasti sivolasega Čada jim priporoča. Zanikajte in recite: »On ni kriv«.
3000 K.
Teh 3000 kron je dr. Hudnik vzel na račun Thala, zato je to posebno vprašanje. Vzel jih je brez vsacega pravnega naslova. Prisvojil si jih je, četudi ne zase, a po zakonu zadostuje to, cla lahko razpolaga z njimi. Jošt ga je s pismi nato napeljal, in sicer je vedel, da to pojde na škodo zadružnikov. Kajti če bi jih zahteval iz žepa dr. Hudnika, bi jih ne bilo treba odpisavati.
Če je Pavšlar naknadno dovolil, da se je zapisalo teh 3000 K na njegov račun, to ne oprosti ocl krivde. Pavšlar tega ne bo plačal, plačali bodo zadružniki.
Državni pravdnik konča: Gospodje porotniki, sodite po svoji naboljši vesti in zavesti. To ste prisegli.' Ne samo Kranjska, cela Avstrija čaka na Vaš izrek in pričakuje resnične in p r a v ič n e razsodbe. Kakšne b i b i 1 e p o-sledice, če i z r e č e t e, da sta Hudnik in Jošt nedolžna?
Ali naj res po posojilnicah upravni svetniki delajo, kar hočejo s tujim denarjem, če ti obdolženci ostanejo brez kazni?
Govori zagovornikov.
D r. Nov a?k je zagovarjal dr. Hudnika. V porotni dvorani se je odigral kos zgodovine narodnega gospodarstva, ki nikakor ni vesel. Zakrivili tega poloma niso hudodelci, ampak pomanjkanje gospodarskega znanja, površnost in optimizem. Zadruge z neomejeno zavezo so pravi blagoslov za narodno gospodarstvo, če so v pravih rokah (ne pa v liberalnih. Op. por.). Dr. Hudniku grozi totalno uničenje ^njegove eksistence. Dr. Hudnik je človek, ki je ljudem preveč zaupal. Niti senca hudobije ni na njegovem značaju. Hudobnega naklepa gotovo ni imel. V nadaljnem govoru skuša zagovornik izpodbiti obtožbo proti Hudniku in predlaga končno, naj ga porotniki oproste.
D r. R a v n i h a r: Vso, kar jc govoril dr. Novak za dr. Hudnika, velja tudi za Roglja. Obtožnica je zelo ojstra. Obtoženci se niso okoristili. V gotovih listih se je hotelo poniževati posojilni-štvo, zato jc dobro, da je prišlo do te razprave, ki je dokazala, cla ni goljufije (?). Rogl je pošten, nihče mu ne more kako nepoštenost očitati. Glede Zalaznikovih 200 K in Mačkovih 200 K pravi, cla se ta dva moža gotovo motita. Lastni oče Roglov je zadružnik, tudi on bo moral od svoje penzije prispevati k izgubi. Rogl bi lahko izmaknil in sežgal pristopnico ali ga vsaj opozoril, da odpove delež, ako bi vedel, da preti polom. Tega ni storil. Predlaga oprostitev.
D r. Franc F r 1 a n zagovarja Jošta. Ko je na Štajerskem Vošnjak ustanovil Zvezo slov. posojilnic, je Jošt vstopil kot tajnik. Ko se je ta preosno-vala v Zadružno zvezo, je tu dobil službo ravnatelja. Nihče mu ne more očilati, cla je bil slab uradnik. Jošt jo vso svojo življenje posvetil zadružništvu. Zvcdcnci so izpovedali, cla so revizijska poročila vsa v redu. Res je prejel 15.000 K provizije. To je mogoče grejo, a kaznjivo ni. Jošt je prigovarjal, cla so posojilnice nalagale denar pri Glavni posojilnici. To ni kaznjivo, saj ni dokazano, da bi Jošt vedel, da je Glavna posojilnica pasivna. Korespondenca med Joštom in clr. Hudnikom ni obtežilna in kompromitujoča za Jošta. Predlaga oprostitev.	u
Dr. Sabo t v, koncipijent dr. Josipa Furlana, ki je bil ex offo zagovornik Knificev, izjavlja, da ima jako lahko stališče. Sam državni pravdnik je predlagal, naj porotniki oproste Kni-fica. Zato je nepotrebno, da bi izgub-
ljava! besede. Dr. Oblak se je prepričal, da Knific ni bil prav nič informiran in zato ni mogel vedeti o manipulacijah in delovanju dr. Hudnika, Roglja in Jošta. Izreka zahvalo drž. pravdniku in dr. Oblaku, da sta se zavzela za njegovega klijenta in prosi porotnike, naj dajo Knificu zadoščenje s tem, da ga soglasno oproste.
Dr. T r i 11 e r je zagovarjal Čada, Mačka, ljubljanskega deželnega poslanca Turka in Putricha. Imel jc zelo lahko stališče, ker jc žc državni pravdnik sam priporočal te može milosti porotnikov.
Državni pravdnik dr. Neu-b e r g e r replicira v kratkem na govore posameznih zagovornikov. Če Hudnik in Rogl nista vedela, kako stoji Glavna posojilnica, kdo pa je vedel? Nakup graščine Dol samnasebi ni hudodelstvo, ampak to je hudodelstvo, da je dr. Iluclnik vzel t u j denar za špekulacije. Isto velja glede dunajskih hiš. Trdilo se jc, da je clr. Hudnik velik poštenjak. Kaj pa njegove disciplinarne l-azsodbe? Glede onih 3000 K pravijo zagovorniki, cla jili je Pavšler odobril. Izjavlja, da ko bi Pavšler preje vedel za teh 3000 Iv, bi tudi on sedel na zatožni klopi kot sokrivec.
Državnemu pravdniku ugovarjajo še dr. Novak, clr. Ravnihar in clr. Frlan. Nato dobi besedo
dr. Hudnik,
ki se zagovarja približno takole: Danes sem dospel po hudem križevem potu na Golgoto. Razlika med mojim križevim potom in onim drugim je ta, da oni kri-ževi pot je trajal samo eno uro, moj pa že veliko let. Upam, da bo tudi konec drugačen. V vaših rokah, gospodje porotniki, je moja usoda. Če potrdite 8. in 12. glavno vprašanje (glede goljufije in poneverjenja), je to moja fizična smrt, ne samo moralična. Ako potrdite vprašanja glede kride, naj bo, ali goljufal ali poneveril pa nisem ničesar. Pričakujem, da bodete sodili po pravici in srcu.
Po teh govorih, ki so trajali do pol 9. ure zvečer, je podučil predsednik dvorni svetnik Pajk porotnike in podal resume cele razprave.
Sodba.
Ob četrt na deset se podajo porotniki k posvetovanju, ki je trajalo celo uro. Z napetostjo pričakuje občinstvo izreka porotnikov. Obtožencev ni v dvorani. Prvomestnik porotnikov naznani, da so porotniki prvo vprašanje glede dr. Hudnikove krivde konkurza Glavne posojilnice enoglasno potrdili. Drugo, tretje, četrto, peto in šesto vprašanje glede krivde konkurza Glavne posojilnice za upravne svetnike in Roglja enoglasno zanikali. Sedmo vprašanje, krivda dr. Hudnika glede osebnega konkurza enoglasno p t r d i 1 i. Hudnikovo krivdo, da je z zvijačo skušal kredit podaljšati so potrdili z osmimi glasovi: da, s 4 glasovi: ne. Rogljevo krivdo v tem oziru, 5 da, 7 ne. Knifičevo krivdo enoglasno ne. Joštovo 9 cla, 3 ne. Dr. Hudnikovo prisvojitev 3000 K, enoglasno ne, isto o Roglju. Ravno tako enoglasno zanika-kajo, da bi si Roglej prisvojil Mačkovih in Zalaznikovih 200 K.
Nato pridejo obtoženci v dvorano. Zapisnikar sodni avskultant, dr. Žen-ko, jim prebere odgovore porotnikov. Sodni dvor se poda k posvetovanju, nakar predsednik Paj razglasi razsodbo, cla se clr. Hudnik Matija spozna krivim pregreška kride in hudodelstva goljufije in se obsodi na 3 leta težke ječe, poostrene s postom, temnico in enodnevnim trdim ležiščem vsacega četrt leta.
Franc Jošt se spozna krivim hudodelstva napeljevanja k goljufiji in se obsodi na dve leti težke ječe, poostrene s postom, temnico in enodnevnim trdim ležiščem vsacega četrt leta.
Dr. Hudnik in Franc Jošt nosila tudi vse pravdne stroške.
Vsi drugi obtoženci se. oproste.
Z različnimi mislimi in čutili zapusti občinstvo porotno dvorano. Ali je stvar že končana. Kaj bo Glavna posojilnica v slovenskem zadružništvu in marsikateri hiši.
Na oba obdolženca jc sodba uničevalno uplivala. Po razglasitvi razsodbe se je moral Hudnik vračajoč se v zapor na spremljajočega paznika opirati; sploh sc je pri obeh obdolžencih opazilo močno vibriranje živcev. Hudnik kakor Jošt sta takoj kazen nastopila, ter je s tem obsodba takoj pravomočna postala. Oba obsojenca bodeta naloženo kazen oclsedela v jetnišnicah tukajšnjega deželnega sodišča, ali ker imata večletno kazen naloženo, prepeljana v jetnišnico v Gradiško. O tem se natančno še danes nc more govoriti, a to je gotovo, da s pravomočnostjo razsodbe sta takoj izgubila vse tiste olajšalne udobnosti, katere sla uživala med preiskavo.
Štajerske novice.
š Slavnost naših akademikov Gradcu. Vabilo na ustanovni ob| zbor hrv. katoliškega akademične društva »Preporod« in na komers proslavo desetletnice slovenskega \ toliškega akademično-tehničnega di štva »Zarje« v Gradcu dne 15. rožni leta 1911. — Spored. Dopoldne: Ob uri sveta maša. Ob 10. uri ustanov občni zbor hrv. katol. akademične društva »Preporod«: a) poročilo pre sednika pripravljalnega odbora; b) tanje društvenih pravil; c) spreje članov; d) volitev odbora; e) pozdra Popoldne: Ob 1. uri skupni obed. ( 3. uri skupni izlet. Zvečer: Ob 8. i slavnostni komers v proslavo desetli niče slovenskega katol. akademij tehničnega društva »Zarje«. Prosto: »Zum griinen Anger«, Leonhadstr. 3.
š Kolera v Gradcu. Pri strežnici gos Lebinger usmiljeni sestri Frančiški Lenavš so našli bacile kolere. Osebe, s katerimi gospa Lebinger občevala, so z ozirom to zopet izolirali v izolačni bolnici.
ALBANSKA VSTAJA. Avstrijski opomin Turčiji in svetovi časopisje.
Glede na resno svarilo naše vlai po „Fremdenblattu" Turčiji se anglešl časopisje strinja s stališčem, ki ga zavzel naš zunanji urad glede na vsta v Albaniji. »Standard" piše: „Ni ol čajna taka pisava, kakršno je zavz „!• remdenblatt", a grožnja z železi pestjo bo imela dobre posledice. Če i Mladoturki pametni, ne bodo zamudi prilike, da se spravijo s ponosnin Albanci, predno izbruhne na Balkan požar." „Dailey Telegraph" piše: „( prične dunajsko uradno časopisje svi riti Mladoturke, je čas, da v Turči izpoznajo resnost za turško vprašanj Presenetljivo svarilo „Fremdenlatts izraža pravilno razumevanje evropski koristi. Turčija ne more veliko upal Evropi pa grozi velika nevarnost, i se ne odloči turška vlada, da se spra s pobunjenim albanskim prebivalstvoi česar dozdaj ni storila." Bolgarsk .,Volja" sodi, da zdaj nastopa Avstn Ogrska le še platonično v korist A bancem, a če bo trajala albansk vstaja naprej in če izbruhne splošn narodna revolucija, Avstro-Ogrska teg ne bo mogla mirno gledati. Celo tui ško časopisje povečini želi, naj bi i spravili z Albanci, dasi seveda graj, ker se Turčija svari, dasi uljudnejl kakor je to storila Rusija. „Linin" žel naj bi se vstaja hitro zadušila in n; se evropske velevlasti ne vmešavajo albanske zadeve. „Jeni Gazetta" pa n< pada turško politiko in zahteva pr; vico in spravljivost. Grško časopisj smatra članek kot resno svarilo Tui čiji. Ruski diplomati so pa zelo zadt voljni s svarilom Avstro-Ogrske. „Ko nisehe Zeitung" pa poroča iz Cetin da smatrajo črnogorski krogi „Fren denblattov" članek kot izpremenjen fronto avstrijske politike nasproti Tui čiji. Avstro-Ogrska je uvidela, da j postalo albansko vprašanje medna rodno.
Vojna konvencija med Avstro-Ogrsk in Srbijo.
Belgrajske »Večerne Novosti« po ročajo, da se srbsko ministrstvo peča tajno vojno pogodbo med Avstro-Ogr slco in Srbijo. Bivši trgovinski ministe Baernreither vodi v Belgradu osebni pogajanja s Pasičem in Milovanovičem
Dunajski turški poslanik pri Aehren-thalu.
Turški poslanik na Dunaju, Rešif paša, je' posredoval pri Aehrenthali glede na »Fremdenblattov« članek Aehrenthal je izjavil nasproti Rešid pa ši, da »Fremdenblattov« članek ne ob sega nič novega. Mecl rusko in avstrij sko akcijo obstoja velik razloček. Ru sija je nastopila za Črnogoro, ki hočf povečati svoje ozemlje, medtem ko opo zarja Avstrija Turčijo, naj se temu n ogne. Akcija je imela namen, da Tur čijo na to prijateljsko opozori.
Ruska mednarodna akcija za Albance
Ruski zunanji minister jc potova iz Baden-Baden v London zato, da kon ferira z Greycm, ker dela Rusija ns mednarodno akcijo v korist Albanije.
Boji v Albaniji.
Položaj v Albaniji sc poostruje Vstašem so se pridružili tudi mohanic danski rodovi. Združile so se tudi ma kedonske in bolgarske čete. Z močn< četo hiti v Makedonijo znani bolgarsk četovodja Černopejev. Okolu DinoŠa Dečiča, Tuzija in Šipčanika se bije ž' več dni krvavi boj. Ob črnogorski me.i sc jo zbralo na stotino beguncev, ki pri povedujejo o grozovitosti Turkov. Zeli nevaren jc položaj v Skadru, kjer jc 1«
malo vojakov. Boje se, da; prično moha-medanei klati kristjane. V mestu je proglašeno oblegovalno stanje.
Zopet turški poraz.
Malisori so prodrli v Velče. Turki so se morali umakniti. Malisori so se utrdili v Velčeh. Turški vojaki se ne upajo napasti Malisorov ob črnogorski meji, ker se boje, da bi žvižgale kroglje čez črnogorsko mejo in pričakujejo na-daljnih ukazov.
Vojne konference črnogorske vlade. — Mobilizacija.
Ob konferencah, ki sta se jih udeležila tudi črnogorski kralj in prestolonaslednik, so sklenili, da zasede od dvanajstih brigad osem južnovzhodno, ostale štiri pa severno črnogorsko mejo.
Zahteve Albancev.
»Glas Črnogorca« poroča, da zahtevajo voditelji albanskih vstašev v svojem izdanem oklicu, da naj se združijo vilajeti Skader, Kosovo, Monastir in Janina v samostojno upravno ozemlje Albanija s popolno avtonomijo pod turško nadvlado. Vsi državni funkcionarji, tudi valiji, morajo biti Albanci. Nova provinca mora dobiti samostojno narodno zastopstvo in neodvisno voja-šJio organizacijo.
ARMADA IN SVOBODOMISELCI.
Francoski svobodomiselci se nič no ozirajo na naše socialne demokrate. Svobodomiselni francoski vojni minister Je izjavil, da pomnoži armado za deset novih infanterijskih polkov.
Tudi na Portugalskem, temu vzoru naših socialnih demokratov in liberalcev, pomnože armado.
Dnevne novice.
-f Včerajšnji shod v šiški smo popisali v posebni izdaji, ki je povzročila velikansko senzacijo. Poročilo ponatis-
kujemo za Slovence v drugih slovenskih deželah tudi v večernem listu. Dodati imamo še, da so nasprotniki preko naših rediteljev s silo udrli na zborovalni prostor in s surovo silo hoteli preprečiti in tudi preprečili za 1% ure shod naše stranke. Liberalni župan Z a k o t n i k je bil že ob %2. uri popoldne obveščen o nasilnem postopanju nasprotnikov, a ni ničesar ukrenil v varstvo postave. Dve uri pozneje ae je izgovarjal napram našemu somišljeniku, da je »tajnik postavo zaIožil«(!I) in je prosil našega somišljenika, naj mu »postavo po-sodi«(II). Tako se je zgodilo 11. junija 1911 v Z g. Šiški, ko je županil tam »pro-svetljeni« naprednjak Zakotnik! — Po celi deželi vlada odkrito zadoščenje in velikansko navdušenje, da se je včeraj brezobzirno zlomil svobodomiselni portugalski terorizem v šiški. Zadnja postojanka »svobodne misli« v ljubljanski okolici se maje.
-f- Ustanovitev k s. izobraževalnega društva na Lokvici pri Metliki je bila včeraj v nedeljo ob veliki udeležbi in živahnem zanimanju zbranega občinstva. Po otvoritvenem govoru župana Mihelčiča, ki je oče novega društva, je stolni vikar iz Ljubljane Luka Smolnikar razložil pozornim poslušalcem in poslušalkam pomen in korist izobraževalnih društev in izrazil svoje veselje, da hoče tudi Belokrajina slediti drugim pokrajinam slovenske domovine na polju ljudske izobrazbe. Nato je imel shod profesor E. Jarc, ki je ljudem pokazal delo S. L. S. in vso škodljivost liberalcev. Videlo se je, kako je kandidat ljudem govoril iz srca, kar se bo na dan volitve najbolj jasno pokazalo. Končno sta deželni poslanec Ma-tjašič in vrli posestnik iz Radovice Cesar v lepih besedah navduševala zbrano občinstvo, prvi za živahno udeležbo pri volitvi, drugi za izobraževalno delo v naših društvih. Ta shod, na katerem je poleg domačinov bilo navzočih tudi veliko ljudi iz Suhorja in drugih krajev ter poleg mil. metliškega pro-Šta tudi več drugih odličnih gospodov, bo ostal vsem udeležencem v najboljšem spominu. Sedaj pa, Belokrajina, gani se! Za Lokvico naj se uvrste vse druge belokrajin-ske občine in ustanove izobraževalna društva v prospeh in povzdigo lepe Belo-krajine!
-j- Nekdanji kranjski deželni predsednik umrl. Dne 9. t. m. jc umrl na Dunaju vpokojeni namestnik baron Wid-mann, star 76 let. Rajnik je bil ocl 1874 t>d 1878 kranjski deželni predsednik.
+ Odlikovanje. Cesar je podelil vpokojenemu krškemu okrajnemu glavarju Tekavčiču red železne krone tretje vrste.
-f Deželnovladni svetnik je postal novomeški okrajni glavar baron Rech-bach.
— Vlč-Glince. Prebivalci Nove Časi so bili včeraj zopet v strahu pred .lovodnjo vsled naraščujoče Glinšce Napravila je občutno škodo po travnikih in vrtovih. Zadnji čas je, da se poklicane oblasti enkrat lotijo z regula-rijo Glinšce. Vedno nas tolažijo z obljubami. Dr. Šusteršič nam ie rekel, da je
že vse storil v ta namen. Kje tiči vzrok, da se ne začne z delom. Ali čakajo, da jih bo res kaka posebna katastrofa, ki jo bo napravila Glinšca v Novi vasi ali pa na glavni cesti, šele prisilila, da vendar enkrat vstrožejo večletni prošnji. Pa ne samo v Novi vasi preti povodenj, v novejšem času je v nevarnosti tudi del Rožne doline, ker je gosp. kandidat Tribuč na svojem posestvu s preozkimi cevmi zajezil večji odtok vode. G. Pepe kot kandidat na eni strani obeta vodovod, elektriko in Bog ve kaj še, na drugi strani pa povzroča, da bomo utonili ob času volitev v močvirju.
—	Slovenska podružnica avstrijske družbe sv. Rafaela v varstvo izseljencev za Kranjsko, Koroško in Primorsko s sedežem v Ljubljani, bo imela svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 25. junija. Spored so je določil sledeče: Ob 9. uri zjutraj sveta maša in cerkveni govor v Alojzijevišču. Ob 10. uri dopoldne občni zbor v Ljudskem domu, II. nadstropje. Dnevni red: Poročilo predsednika, či-tanje zapisnika zadnjega občnega zbora. Poročilo blagajnika, volitev novega odbora in raznoterosti. — Predsednik: Dr. Vladislav Pegan. — Tajnik: Fran Kristan.
—	Občni zbor slovenskega football-kluba »Sparta« je bil v petek, dne 9. t. m. ob 8. uri zvečer v gornjem salonu restavracije pri »Roži«.
—	Za starodavni Dubrovnik. »Društvo za povzdigo Dubrovnika in okolice« je priredilo efektno loterijo pod pokroviteljstvom nadvojvodinje Marije Jožefe; čisti dobiček je namenjen za povzdigo prometa s tujci v Dubrovniku in za ustanovitev slovanske Riviere. Glede podrobnosti opozarjamo na tozadeven oglas v našem listu in toplo priporočamo nakup srečk.
—	Smrtni padec vojaka. Vojak Kru-Šec iz Batuj je v Kanalu padel s 3 m visoke terase tik vojašnice tako nesrečno na glavo, da si je prebil lobanjo in bil na mestu mrtev.
—	Sumljiv slučaj kolere v Trstu. V soboto po 2. uri popoludne je bil zdravnik „lgee" pozvan v ulico Punta del formo št. 5, kjer je obolel mornar Petar Markovič za sumljivimi znaki kolere. Treves ga je prepeljal v mestno bolnišnico, od tam pa v Magdalensko bolnišnico, kjer so ga izolirali. Stanovanje Markoviča so desinficirali. Ni še znano, odkod da je Markovič prišel.
—	Novomašniki. Sledeči slovenski bogoslovci iz goriškega semenišča bodo letos posvečeni: Za goriško na d š ko- ' fijo četrtoletniki: Bele Vencel iz Oseka, Doktorič David iz Našice (Slavonija), KodriČ Ivan z Brji (pri Rihen bergu), Pahor France iz Novela, P i šot Ivan iz Sela, Rus tja Andrej iz Skrilj. Nadalje tretjeletnik g. Alojzij Filipič iz Ravnice. — Za tržaško škofijo četrto-letnika gg. Andrej Nartnik iz Brezovice (Kranjsko) in Oskar Pahor iz Kojskega.
—	Nevaren drug. V pondeljek, 5. t. m. so bili zbrani šentruperski fantje v gostilni na Veseli gori, katerim se je pridružil neki Franc Smrekar iz Bojane. Temu pa družba ni bila prav po volji in namesto, da bi svoj čut izrazil v besedi je šel tiho iz gostilne ter ustrelil nazaj iz samokresa, ne da bi koga zadel. Nato so fantje skočili iz gostilne za njim in predno so mu vzeli samokres je oddal Smrekar še dva strela. Z enim je Antonu Malenšek iz Šentruperta prestrelil telovnik, z drugim ga je zadel oa v desno nadlehtje. Dotični se zdravi v kan-dijski bolnišnici, kjer so mu izrezali krogljo in je upati, da kmalu ozdravi.
—	Nesreče. Ivan Resnik, posestnik iz Birčne vasi je 8. t. m. drvaril v gozdu. Iz-podsekaval je drevo, na katerem je neka izpodsekana bukev obvisela, medtem je padla bukev pa na njegovo desno nogo in mu strla golenico. Istega dne je skladal Ivan Štrubelj iz župnije Polica tramove. Nesreča pa je hotela, da mu je padel hlod na levo nogo in mu jo zlomil nad stopalom. Oba ponesrečenca se zdravita v bolnišnici usmiljenih bratov.
—	Kaka je narodnost liberalcev, je
danes pred okrajnim sodiščem najbolje pokazal načelnik viškega Sokola g. Praprotnik, uradnik Jadranske banke. Ta liberalni narodnjak si je namreč najel nemškega odvetnika dr. Vallentschaga ter nemškutaril pred sodiščem, da je bilo veselje. Sokolom čestitamo, da imajo takega načelnika; stvar je popolnoma v redu!
—	Poneverjenja pri goriški mestni upravi. Pri mestnem magistratu v Gorici so odkrili poneverjenja. Baje se gre za zneske, ki so jih vplačale stranke za porabo vode. Poroča se tudi, da je eden izmed uradnikov že odpuščen zaradi teh odkritij.
lj Brivnice bodo v četrtek dne 15. t. m. na Sv. Rešnega Telesa dan samo do 9. ure dopoludne odprte.
—	Izgred med častniki in civilisti v Trstu. Dne 10. junija je zadel neki dijak trgovske šole nehote z roko nadpo-ročnika Franca Richter. Ta je zaklical na to, da naj dijaki napravijo prostor, kar so tudi storili, a ker je neki dijak pograjal postopanje častnika, je ta potegnil sabljo in
večkrat ž njo udaril dijaka, ki je ranjen. Zbrala se je velika množica, ki je nastopila proti častnikom. Došla policija je odvedla dijake in častnike na policijsko ravnateljstvo.
—	d Velika nesreča. — Mlada žena pod vozom mrtva. Včeraj, to je v četrtek zjutraj, se je na cesti med (ionjačami ln Kojskim zgodila smrtna nesreča. Ob 3h zjutraj je Rozalija Peršolja, soproga posestnika Franceta Peršolja na Vrhov-lju, peljala v Gorico na trg črešnje. Na poti se ji splaši konj. Ona ga hoče zadržati, a pri tem ji uidejo iz rok vajeti. Nesrečnica se skloni v vozu naprej da vjame vajeti. Pri tem izgubi ravnotežje in pride pod voz, ki jo je pri priči usmrtil. Na vozu je sedel tudi Peršoljev kolon Martin Peršolja. Ko je ta videl, daje Rozalija Peršolja omahnila z voza, jo je hotel rešiti, a je sam prišel pod voz ter se zelo poškodoval.
—	d Pogrešajo okoli 35 letnega zidarja Franceta Krivec v Spodnji Idriji. V hudem nalivu je šel iz Božičkove gostilne dne 10. t. m. okoli 10. ure zvečer. Domov ga ni bilo. Našli so pa zjutraj ob bregu Idrijce poleg imenovane gostilne Krlvčev klobuk, dežnik in zavoj nakupljenega blaga. Ker na tistem mestu nI ograje, boje se, da je Krivec zaspal ali padel kje pri hiši, potem pa zašel in padel v naraslo Idrijco. Pač ni prav, če krčmarji dajejo preveč pijače, še bolj napačno pa je, če puste v takem vremenu omotene pivce iz gostilne.
—	Silen naliv. Brezovica 11. junija t. 1. Pri nas se je vlil v sabotu zjutraj hud nali v med gromom in bliskom in to ne brez škode. Na Plešivici je udarila strela v jekleno žico, na kateri je bil priklenjen pes. Tega je strela ubila pa vnela tudi kozolec (dopler), kateri je ves pogorel in 100 stotov sena. Na Brezovici je pa Jerneju Bokavšek vrgla nevihta streho znad poda in hleva na tla in vso strla, ravno tako kozolec polomila in toča stolkla vse na njivah. Velika škoda.
—	Umrl je na Dunaju 81 let stari sluga državnega zbora Jožef Frolich.
—	Naše najvažnejše društvo je
brez dvoma »Slovenska Straža«. To društvo si je postavilo imenitno nalogo: delo za obmejne Slovence. Obmejni Slovenci so naše pomoči v resnici potrebni. Dan na dan so izpostavljeni neprijateljskemu tujskemu navalu, ki jih preti uničiti in jim vzeti njih materinski jezik. In če obmejni Slovenci podležejo temu navalu, pride vrsta na one Slovence, ki se danes še nimajo bati potujčenja, ker niso v stiku s tujci. S padcem obmejnih Slovencev bi bil storjen začetek k padcu Slovencev sploh. Do tega pa ne sme priti in ne bo prišlo, če se bomo dovolj brigali za to, da se nam ne izgube obmejni Slovenci. Razvidno je torej, kako važno nalogo ima »Slovenska Straža«, ki se je podala na delo za obmejne Slovence. In jasno je tudi obenem, da je dolžnost vseh Slovencev, cla jo v tem delu podpirajo. To se pa zgodi najbolje na ta način, da kupujejo blago, ki je nji oziroma obmejnim Slovencem v korist na prodaj. Predvsem opozarjamo tu na »Kolinsko kavino primes« v korist obmejnim Slovencem. Ta kavina primes je od vseh najboljša in tudi zato jo vsem slovenskim gospodinjam prav toplo priporočamo.
Za čas birmovanj in kanonlčnih vizitaclj priporoča »Katoliška Bukvar-na v Ljubljani« častitim župnim uradom nabavo kanontabel pod celoloi-dom, ki so se skazale zelo praktične. Prirejene so tako, da se ne dajo zviti, pač pa se lahko poljubno snažijo in umivajo. Ker so brez okvirjev, so zelo lahke in praktične ter napravijo brez-primerno boljši efekt nego stare v okvirjih in so tudi bolj priporočljive. Dobe se v različnih velikostih, posebno priporočamo sledeče: št. 12.006, velikost 37 in pol, 25 cm 7 K 80 v; št. 11.609, velikost 39 in pol, 12 in pol cm, 8 K 40 v; št. 410, velikost 38, 27 cm 9 K; št. 12.015, velikost 31, 23 cm 9 K 80 v; št. 404, velikost 38, 24 cm 10 Iv; št. 12.012 velikost 38 in pol, 26 in pol cm 12 K; št, 12.014, velikost 37 in pol, 28 cm 13 Iv; št. 429, velikost 44 in pol, 28 cm 15 K. Cene se razumejo za celo garnituro, ki spada na en oltar.
NAPAD NA SULTANA.
Iz Soluna poročajo, da so oblasti dobile poročila, da je več anarhistov na potu, da bi napravili atentat na železniški vlak na progi med Koprili in Mitrovico, v katerem se bo peljal sultan. Ukrenile so se obširne varnostne odredbe.
4- Kjerkoli bodete v torek, dne 13. junija praznovali zmago Slov. Ljud. Stranke, v vsaki družbi se spomnite naših bratov ob meji in naberite med znanci dar zmagovalcev Slovenski Straži. Iz vsake občine, z vsakega volišča naj pride ta dan večji ali manjši dar kot znak naše narodne zavednosti I
LMflDSke novica
VOLILNI BOJ V LJUBLJANI. DR. VINKO OREGORIČ, zdravnik v Ljubljani. SOMIŠLJENIKI! Kdor ni prejel izkaznice, naj jo gre iskat na deželno vlado, vhod iz Simon Gregorčičeve nlice, I. nadstropje, soba št. 32.
Volivci, pazite, da ima vsaka glasovnica uradni pečat, glasovnice brez uradnega pečata so neveljavne.
AGITACIJSKI LOKALI S. L. S.
I.	Katoliška tiskarna.
II.	Gostilna pri Težaku (Št. Jakoba trg).
III.	Gostilna pri Lozarju (Št. Jakoba trg).
IV.	Pri Repniku, Konjušna ulica.
V.	Gostilna Tonich, Tržaška cesta.
VI.	Gostilna pri Lovšinu, Hilšer-jeva ulica.
VII.	Gostilna Bavarski dvor, Dn* najska cesta.
VIII.	Tajništvo S. L. S., Miklošič«' va cesta 6, ki je hkrati centrala. Tel. št. 301.
IX.	V hiši g. Požlepa, Komenskega ulica 19.
X.	Hiša gospe Virk, Ravnikarjeva ulica 3.
XI.	Gostilna pri Ribču, Karolinška zemlja 1.
lj Klika in dr. Ravnihar. Ljudi, ki sedaj dr. Ravniharja kandidirajo, je leta 1908 dr. Ravnihar v svoji »Novi Dobi« nazval Tavčarjevo klikarstvo, po katere glasilu se pretaka gnojnica. V tej gnojnici, kakor je blagovolil dr. Ravnihar leta 1908 nazvati »Slov. Narod«, se pa sedaj priporoča — dr. Ravnihar. L. 1908 je dr. Ravnihar pisal, da je »Narod«, ki sedaj njegovo kandidaturo priporoča, edini na svetu glede perfidno-sti, nizkosti in surovosti, »da je prav blizu oni čas, ko se bo končno porušilo teroristično gospodovanje maloštevilne klike dr. Tavčarjeve in njegovega priveska, da se je meščanstvo že naveličalo nositi ta nasilje ni jarem in da ga bo popolnoma streslo s sebe«. Dalje je takrat pisala dr. Ravniharjeva »Nova Doba«, da ni liberalne stranke nič druzega kot brezdelnost in lenoba, da je v liberalni stranki sama familiar-na politika, da je naš narod pretrpel vsled dr. Tavčarjeve politike neizmerno, nenadomestljivo škodo, da v tej umirajoči stranki ni več druzega, kakor same stare razvaline in nezmožni elementi, in da je liberalna stranka ko-rumpirana, da ji ni para na svetu. Res, veseli so lahko liberalci svojega kandidata in njegove sodbe. »Slov. Naro.« je seve takrat tucli popolnoma odkritosrčno povedal dr. Ravniharju svoje mnenje. Takrat je pisal »Narod«, da da kraljestvo onemu, ki more le eno dr. Rav-niharjevo dejanje pokazati, cla je dr. Ravnihar vedno se izogibal resnemu delu, da jc vedno samo godrnjal, da nima volje, pa tudi zmožnosti ne, da je personificirana plitvost, da zna samo fraze mlatiti, da dela santo za-se reklamo, da je tip delomržnega človeka in dr. T a v č a r mu je na shodu dejal »politična pilpogačnic a«. — »Narod« je pisal, da je dr. Ravnihar »čisto navaden političen klovn«. Tako sliko je leta 1908 podal »Slov. Narod« o sedanjem kandidatu dr. Ravniharju. In sedaj je imel dr. Ravnihar svoj shod pod predsedstvom — dr. Tavčarja, ki ga je sedaj nakrat pozabljivim in plitvim liberalnim volilcem priporočal. Tako znajo liberalci norca briti iz ljubljanskih volilcev, tako nizko sodijo o njihovi resnosti, da smatrajo, da jim lahko zaigrajo vsako komedijo. Tisti, ki jim je državnozborska volitev resna stvar in ki hočejo imeti koristi Ljubljane res dobro zastopane, bodo volili dr. Vinko Gregoriča, ki po svoji doslednosti, svoji možatosti in svoji resnični, požrtvovalni delavnosti stoji previsoko, da bi ga količkaj mogli zadeti brizgi iz — gnojnice.
lj Razum veleva Ljubljančanom,
voliti dr. Vinko Gregoriča, kajti dr. Vinko Gregorič, naslonjen na močan klub, bo v položaju delovati najuspešnejše za vse stanove ljubljanskega prebivalstva. Brez kake velike zaslombe pa vspeh v parlamentnem delu ni mogoč.
lj Sijajna shoda S. L. S. V soboto večer se je vršil shod S. L. S. v gostilni na Bavarskem dvoru. Kljub sobotnemu slabemu vremenu so bile vse tri prostorne gostilniške sobe polne zavednih volilcev S. L. S. Shodu jc predsedoval gospod Makso Bradaška. Deželni odbornik gospod dr. Pegan je s krasnimi zgledi označil vrednost in de lo liberalne stranke. Glede političnega bojkota je omenjal, da ga bodo poslanci S. L. S. brezobzirno izvajali, ker naš
poslanec bo vedno delal le za one, ki mu zaupajo in ki ga bodo volili. Zalo se tudi silno moti oni, kdor misli, da je vseeno, ako voli dr. Ravniharja ali dr. Gregoriča. Govornik je očrta! zlasti liberalno gospodarsko delo ter je jasno pokazal poštenost liberalcev, ki se je zlasti izkazala v zadnjem procesu proti Glavni. Nato je govoril med velikim odobravanjem kandidat S. L. S. dr. Arinko Gregorič. Razvijal jo svoj program, v katerem jo kot eno prvih točk povdarjal, da jo treba dati ljudstvu najprej kruha, potom pridejo šolo druge stvari na vrsto v državnen zboru. Najprvo odpomoči največjim ljudskim bedam, potem pridejo šele manj pomembne stvari na vrsto. Kandidatura gospoda dr. Vinko Gregoriča je bila soglasno sprejeta med velikanskimi ovacijami. Govorila sta še gospod Jakopič in gospod Zaman, ki sta oba še priporočala kandidaturo gospoda dr. Vinko Gregoriča, na kar sc jo krasno uspeli shod zaključil. — Včeraj dopoldne sc jo vršil, shod S. L. S. v gostilni gospoda J. Gostinčarja na Opekarski cesti. Udeležilo se je shoda veliko volilcev S. L. S. Predsedoval jo shodu gospod Ivan Gostinčar ter je gospod dr. Vinko Gregorič mod soglasnim odobravanjem razvil svoj program. Kandidatura njegova jo bila odobrena z velikim navdušenjem. Shod se je vršil v najlepšem redu.
lj Blagoslovljenje zastave šentpe-ierskega prosvetnega društva je bila včeraj dopoldne dostojna slavnost, ki je po svoji prisrčnosti in lepi udeležbi globoko uplivala. Nasprotniki so pisali, da bo to ..demonstracija", pa smo jim zopet dokazali, da naše množice znajo mnogo dostojnejše nastopati, kot pa tisti, ki so poizkušali hujskati po Narodu". Nastopilo je za domžalsko godbo, ki je pokazala znaten napredek, do 200 Orlov, ljubljanska in okoličanska naša društva so prišla z zastavami, posebno so se odlikovalo društvenice v pestrih narodnih nošah. Obširneje poročilo o lepo uspeli slavnosti priobčimo.
lj Vsi bratje Orli, kateri se udeleže procesije pri Sv. Petru se pozivljejo, da pridejo v torek zvečer točno ob pol 8. uri v telovadnico. Na zdar!
lj V Zgornji šiški so bili včeraj aretovani: 1. Anton Kralj, star 31 let, delavec iz Ljubljane, Ulica na Grad. 2. Janez Pipan, 44 let star, iz Zgornjo Šiške, po poklicu sodar. 3. Peter Z o r m a n , 47 lot star, maši-nist iz Ljubljane, Simon Gregorčičeva ulica. Tako jo izgledalo včeraj social-nodemokratično »okoličansko ljudstvo«. Večina soc. dem. kričačev jo bila iz Ljubljane. Pregrešili so ti trije zoper § 283 k. ker uiso orožnike in političnega uradnika ubogali, ko so ti množici zapovedali, naj so razide, temveč so psovali uradne organe. Tisti Mihler, ki hodi škofa prosit, kadar mu Bambergovega denarja zmanjka in ki jc tako prepričan socialni demokrat, da je opetovano že prosil v naših zavodih za službo, jo tudi včeraj zelo kričavo nastopal. Ros čedno, socialnodemokra-ško »ljudstvo«. Med razgrajači so bili tudi nekateri uslužbenci mestnega magistrata ljubljanskega in pa posebno glasen trg. pomočnik O b i 1 č n i k. Prosimo o toli junakih najnatančnejših podatkov, da sc jih nauči manire. Proti znanemu Soidlu bo vloženih več tožb ter so bo pošteno na jedel rjčeta.
l j V VIII. činovni razred ad perso-nam je povišan adjunkt geološkega državnega zavoda Ljubljančan dr. Karol Ilinterlechner.
lj Vpokojen je polkovnik 27. pcšpol-ka Viljem Mast.
Ij Bataljon 17. pešpolka je danes ob pol šestih zjutraj odkorakal k strelnim vajam v Begunjah. Povrne se v Ljubljano v soboto.
lj Kurja tatica na trgu. Ko je prišla v soboto neka posestnica iz Lip na trg, je opazila pri sosedovi hčeri svojo kokoš. Zadevo je takoj ovadila policiji, katera ji je kokoš odvzela, njo pa naznanila sodišču.
lj Kolo ukradeno. V soboto je bilo na Zabjeku štev. 3 ukradeno mehaniku Petru Škafarju že zelo obrabljeno, črno pleskano kolo, vredno 40 K.
lj Umrli so v Ljubljani: Ana Sterilen, kuharica, 80 let. — Josip Kobald, sobno slikarski pomočnik, 33 let. — Ignacij Volje, hlapec, 23 let. — Josip Tavčar, dninar, fil let. — Zdravko Co-tič, posestnikov sin, 8 let in pol. — Stanko Babšek, sin mizarskega pomočnika, tri tedne, Lončarska steza št. 6. (— Marija Črešnar, hči hlapca, 4 leta.
Razne stvori
Potres na Španskem. Iz Madrida poročajo, da se je v soboto podrl vsled potresa kapucinski samostan. Človeških žrlev ni. Pri Benui v Andaluziji je ubilo več poljskih delavcev, ko se je podrl nek skedenj. Potres so čutiji v mnogih krajih Španske.
200 hiš v plamenu. One 10. t. m. jc gorelo mesto Mias v zahodni Rusiji. Zgorelo jo 200 hiš in več ljudi.
Stavkujoči volilni agitatorji. Vesel dogodek poročajo iz volilnega okraja Praga—Staro mesto. Agitatorji dosedanjega poslanca dr. Baxe so vsled nezadostnega lionoriranja začeli stavkati ter so sedaj prestopili v tabor dr. Baxovega nasprotnega kandidata, voditelja obrtne stranke dc Martinija. Tem ljudem jo pa res veliko za »stvar«.
Bela vrana. Nemški Scliulverein je hotel v mestu Oberglogau v Pruski Šleziji prirediti predavanje o avstrijskem nemštvu. Zupan jc odgovoril: »V odgovor na Vaše cenjeno vprašanje uljudno sporočam, da Oberglogau z ozirom na svoje deloma — če tudi v majhni meri — domače slovansko prebivalstvo ni nikak primeren prostor za šulfereinsko propagando.« V Avstriji mod Nemci nimamo takih županov in najbrže je tudi v Nemčiji ta edini.
Kronanje angleškega kralja. Vse ulice in trgi v Londonu že kažejo .svečano lice. Na stotine odrov za radovedne glcdalce so že postavili, ker sodijo, da bo gledalo slavnostni izprevod kralja nad pol milijona ljudi. Za red bo skrbelo oba dneva kronskih slavnosti 60.000 policistov in vojakov. Prvi, historični izprevod bo dne 22. t. m. Zanimivo bo zlasti za zgodovinarja, ki se peča s srednjim vekom. Izprevod se bo pomikal iz Buckingham-palače do west-minstrške opatije, kjer bo kronan kralj. Posebni odbor mora skrbeti, cla se bodo vse ceremonije ob kronanju izvršile tako, kakor je to običajno na Angleškem.
Dvoboj med ogrskima poslancema. V seji ogrskega državnega zbora 7. t. mes. jc došlo med poslancema Farka-sem in Szmrecsanyijem do prepira, v katerem je zadnji očital Ftirkasu »nesramnost«. Vsled te žalitve se je popoldne med obema vršil dvoboj na sablje, v katerem je Szmerecsanyi poleg drugih malih poškodb dobil tudi zarezo preko čela do očesa. Poslanec Farkaš jc ostal nepoškodovan. Nasprotnika sta se nato poravnala.
Ženski napadli milijonarja. V nekom noAvjorškcm hotelu sta napadli dve ženski milijonarja Stokesa. Streljali sta nanj z revolverjem in ga. nevarno ranili. Napadalki so aretirali; ena je pevka Graham, druga napa-dalka pa noče povedati svojega imena.
Mažarska gostoljubnost. V nogo-tokmi v Budimpešti dno 5. t. m. so premagali angleški borilci mažarske. Angleži so sicer premagali tudi Dunajča-ne, a kljub temu so bili Dunajčanom ljubi gostje. Ko so pa Angleži premagali Mažarc, je to mažarske gledalce tako razi jut ilo, da so pričeli metati v Angleže, ki niso nič hudega slutili, kamne. Ranjenih jc bilo več Angležev.
Avtomobil povozila lokomotiva. V Vay-Ujhclyju je 6. t. mes. povozila lokomotiva avtomobil, v katerem se je poljal neki ameriški tvorničar z nekim učiteljem. Učitelj je mrtev, tvorničar nevarno, šofer lahko ranjen.
Stavka šoferjev v Parizu. Stavka šoferjev avtomobilnih drošk v Parizu je skoro popolna. Na severnih tramvajskih progah sc promet doloma vzdržuje. Shrambe vozov straži vojaštvo, vozove pa, ki vzdržujejo promet, spremljajo policaji.
Telefonska in brzojavna poročila.
PRED GLAVNO BITKO. Vseslovenska Ljudska Stranka pred zmago!
Maribor, 12. junija. Trdno upamo, da bo jutri dan zmage. Z mirno vestjo lahko trdimo, da imamo v vseh okrajih znatno večine. Edino, ako bi udeležba radi vremenskih razmer ne bi bila dobra, zna priti do kake ožje volitve. Razpoloženje je povsod za kandidate Slovensko kmečke zveze izborno. Vsi napori združenih nasprotnikov liberalcev, socialnih demokratov in nemškutarjev ne izdado veliko. Dr. Korošec slavi v svojem okraju pravcate triumfe. Včeraj je bil njegov shod na Veliki Pircšici pravi ljudski tabor. Poleg tega so bili včeraj v dr. Koroščecem volilnem okra-uj še trije shodi. Včerajšnjo zadnjo nedeljo pred volitvami so liberalci zopet porabili za surovosti. Po shodu na Pi-
rešicl so s koli napadli naše mirne pristaše. Trije naših somišljenikov so močno ranjeni. Vse se zgraža nad liberalno podivjanostjo. Lep shod je bil tudi v Središču. Tu v glavni trdnjavi slogašev so hoteli liberalci delati nemir, toda dobili so tak odgovor, da so obmolknili. Roškar in Pišek sta imela več lepih shodov. Nemškutarski kandidat Kres-nik je na shodu v Peklu pogorel. Shod se je končal s klici volilcev: Živio Pišek!
DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE.
Dunaj, 12. junija. Za jutrišnji dan je po celi Avstriji za 516 mandatov mnogo nad 2000 kandidatov. L. 1907. jo bilo 5.540.728 volilcev, jutri jih bo skoro 6 milijonov. L. 1907. je bilo ožjih volitev 212, to število bo letos še večje.
SHOD S. L. S. NA BLEDU.
Bled, 12. junija. Kandidat Jos. Pogačnik je imel včeraj t. j. v nedeljo tu volilni shod, katerega se je udeležilo do 150 samih volilcev. Shod je otvoril župan Fr. Rus, enoglasno je bil izvoljen predsednikom dr. Janko Benedik. Gosp. kandidat je poročal o delu S. L. S. v državnem zboru in primerjal programe liberalne, socialdemokra-tične in S. L. Stranke. Gospod, poslanec Piber je razloži! deželno melioračno postavo posebno glede planin. Shod se je navdušeno izrekel za kandidaturo g. Pogačnika.
BURNI SHODI NA ČEŠKEM.
Praga, 12. junija. Včerajšnji shod bivšega ministra Fiedlerja je bil včeraj buren. Fiedler je izjavil, da je glavni namen volilnega kompromisa ustanoviti v parlamentu enotni češki klub, ki ne bo toliko imel namena vreči Biener-tha kot pa sistem. Brez Čohov v večini se tudi v novem parlamentu ne bo le-gislatorično delalo. Po shodu so šli udeleženci proti pivovarni, kjer so imeli shod socialni demokratje. Velik oddelek straže je zaprl ceste. Na socialnode-mokratičnem zborovanju so zborovalci vedno kadarkoli je kak govornik izgovoril dr. Kramafevo ime, silno kričali: »Hanba!« Na Zižkovu so se na shodu stepli narodni socialci in socialni demokratje. Socialni demokratje so metali vrčke in stole. Orožništvo jc moralo izprazniti dvorano.
Plzen, 12. junija. Radi prepovedi socialnodcmokraškega zborovanja so bile tu velike demonstracije. Dragonski polk iz Dobrzana je moral napraviti red.
NESREČA NA LETALIŠČU V DUNAJSKEM NOVEM MESTU.
Dunajsko Novo mesto, 12. jun. Tu je padci z višine 10 metrov z novim letalnim strojem, ki ni bil še dobro preizkušen, inženir W-i e s c n b a c h ter si zlomil tilnik. Bil je takoj mrtev. Tudi inženir S a blatnik je padel ter si si zlomil palec.
ZA MOŽEM V SMRT.
Dunaj, 12. junija. Tu se je obesil glasbenik Jožef Fiedler. Njegova žena sc je zastrupila ob moževem truplu.
SESTANEK AVSTRIJSKIH IN NEMŠKIH ČASTNIKOV.
Bregenc, 12 junija. V Bregencu so se sestali v sobotu v Murgarten hotelu avstrijski, badenski, bavarski in vcurtemberski častniki. Bilo ih je vseh skupaj 350. Navzoči so bili pri sestanku tudi avstrijski nadvojvoda Evgen, \viirtemberški vojvoda. Albreht, Robert in Ulrih, povoljnik armadnega zbora pl. Schemua in podmaršal pl. Tschurtschen-thater.
RUSI IN AMERIČANI.
Peterburg, 12. junija. Rosija obavlja povodom obiska američanskega vojnega brodovja v Kronstadtu članek v katerem toplo pozdravlja Američane in naglaša, da obiski dokazuje prijateljstvo med Rusijo in Ameriko.
SULTAN V ALBANIJI.
Solun, 12. junija. Sultan je odpotoval včeraj ob 8. uri zjutraj v Kosovo. Spremljali so ga princi ministri in drugo spremstvo kakor tudi solunski vali, poveljnik solunskega armadnega zbor in armadni nadzornik Lopeljski vali je čakal vlak ob meji kosovskega vilajeta.
KONCENTRACIJA RUSOV PRI KARSU.
Carigrad, 12. junija. „List „Zia" poroča, da poročila o koncentraciji ruskih čet pri Karsu niso vznemirljiva, ker se zaradi vaj ruski vojaki vsako leto koncentrirajo pri Karsu.
BOJI S STAVKUJOČIMI V AMERIKI VEČ LJUDI UBITIH.
Cleveland (Ohio), 12. junija. Tu stavka 5000 krojačev. Ubita je bila ena oseba, veliko so jih aretirali.
Nev York, 12. junija. Iz Terreona se
poroča: Ob stavki rudarjev v Macuali sc nastali nemiri, ob katerih je bilo ubitih 14 oseb.
Književnost.
Michael Buchberger: »Kirchllches Handlexikon«. Drugi natis. — Za vsakega duhovnika prepotrebna in tudi za lajika, ki sc želi seznaniti z vsemi teo-logičnimi vprašanji, cerkveno literaturo in pravom, silno važna knjiga.
Oelo, ki je sestavljeno na podlagi najnovejših raziskavanj in s pomočjo najboljše literature, se odlikuje po svoji jedernatosti in veliki preglednosti ter daje natančne podatke v vsili vprašanjih, katere dan za dnem najdemo na svetovnem torišču.
Vsem, v prvi vrsti pa duhovnikom bo knjiga gotovo dobro došla, kajti v njej bodo našli prijatelja, ki jim bo odgovarjal na vsa vprašanja.
Delo bo obsegalo dva zvezka ter bo z okoli 50. po tri tiskovne pole obsega-jočimi sešitki, ki stanejo po 1 K 20 v. popolno.
Knjigo naročnik lahko prejema v posameznih sešitkih ali pa v celotnih vezanih zvezkih. Kako izredno praktično vrednost ima to delo, nam priča drugi natis, ki je bil po kratki dobi enega leta potreben.
Grafenauer: Zgodovina novejšega slovenskega slovstva, II. del. — Doba narodnega prebujenja leta 1848—1868.
Občutno pogrešani in tako težko pričakovani drugi del Grafenauerjeve slovstvene zgodovine je skoro dotiskan ter izide koncem prihodnjega tedna. Tega je gotovo najbolj veselo podpisano založništvo samo, ker se je moralo doslej dan za dnem izgovarjati in vsestransko opravičevati; prihajalo je namreč vsaki dan nešteto vprašanj po drugem delu.
Vešči bralec pa bo, ko bo prebiral knjigo, ki obsega okrog 480 strani, takoj že sam izprevidel, da ima v roki delo, ki jo zahtevalo preobilo študij in ogromnega duševnega truda in napora; poleg toga je bilo pa tudi tehnično delo samoposebi precej zamudno in je potrebovalo dokaj časa.
Pričujoči drugi del obravnava dobo narodnega prebujenja — ali kakor smo jo tudi navajeni zvati — Bleiweisovo dobo, eno najzanimivejših razdobij v našem narodnem, kulturnem in slovstvenem življenju.
Boj za biti ali nebiti v narodnem oziru je glavni znak te dobe in ta boj je vtisnil svoj pečat tudi književnosti, predvsem pa naziranju o slovstvu in njegovih nalogah.
Celo delo jc razdeljeno tako-le: Politični in kulturni pregled; slovstvene razmere; starejši pisateljski rod; začetniki novega časa; Fr. Levstik, Simon Jenko in mlajši pisateljski rod; kratek pregled znanstvene proge.
II. del bo gotovo še bolj kakor I. del vzbudil vseobče zanimanje ter bo dobro došel vsem Slovencem, ki se žele podrobneje seznaniti in natančneje proučiti to zanimivo dobo našega slovstva.
Knjiga bo na razpolago broširana in v celo platno vezana. Ker dragocene knjige podpisano založništvo ne bo pošiljalo na ogled, naj blagovolijo p. n. naročniki pravočasno prijaviti svoja naročila, katera sprejema: »Katoliška Bukvama v Ljubljani«.
»Slov. Filharmonije4.
Začetek ob pol 8. uri. Vstop prost.
Išče se
1857
PV	'	*'
Dr iljanfi po nfzki cehi.
blagajničarka za kavarno ,Union'
Prijazne ponudbe na ravnateljstvo »Grand hotela Union« v Ljubljani.
H.SUTTN E k	ppii mmm m
f-r- -:-exportnatvrdka ur.zlatnine st"'"'	' • 1
LjabljanaMestm trg- in srebrnine Lastna tovarna ur v Švici. j?