KA do 3 KAMNIŠKI občan Kiki Občan st. 10 Uspešna akcija naših gasilcev v stenah Brane S požigom nad požar... »Akcija je končana, zbor najermanci,« je v nedeljo, 18. maja, okrog sedme ure zvečer po radijski zvezi vodjem skupin gasilcev sporočil Jože Oblak, poveljnik kamniških gasilcev, kije vodil večdnevno akcijo gašenja požara v ostenju Brane. Nekaj desetin gasilcev se je po zboru na Jermanci z vozili in opremo podalo v dolino in se postrojilo pred planinskim domom v Kamniški Bistrici. Po končani akciji v nedeljo zvečer so utrujene, vendar zadovoljne gasilce pred planinskim domom v Kamniški Bistrici pozdravili in se jim zahvalili za njihov trud poveljnik akcije Jože Oblak, župan Tone Smolnikar, vodja občinskega štaba za civilno zaščito Lado Šerbelj in predsednik Gasilske zveze Kamnik Janez Kune (Joto F. S.) Potem, ko je poveljnik gasilske akcije Jože Oblak zbranim predstavil potek in rezultate dvodnevnega spopadanja z ognjenimi zublji v stenah pod Brano, se je požrtvovalnim gasilcem zahvalil za njihove večdnevne napore in uspešen zaključek akcije. Vse priznanje je gasilcem izrekel tudi župan Tone Smolnikar ter jih povabil na malico v planinski dom. V imenu Gasilske zveze Kamnik pa je gasilce iz sedmih gasilskih društev pohvalil tudi predsednik Janez Kune. Med potekom akcije smo se na poli med Jermanco in Paslirci pogovarjali s poveljnikom akcijeJožetom Oblakom, ki nam je opisal nekajdnevno dogajanje na požarišču na strmem pobočju Brane med Bobnarjevim in Kaptalskim plazom. Več na 2. strani Kamniški občan bo ponovno med vami v petek, 13. junija. Članke oddajte najpozneje do četrtka, 5. junija; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 10. junija, v našem uredništvu v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem, 1. nadstropje), tel.: 01/83 91 311,041/662 450, faks: 01/83 19 860, elektronski naslov: sasamejac@volja.net Uredništvo odprto: ponedeljek od 8. do 15. ure, torek od 9. do 13. ure, sreda od 8. do 12. in od 13. do 17. ure. ENOTEDENSKA POLETNA ŠOLA ANGLEŠKEGA JEZIKA ZA PREDŠOLSKE OTROKE, OSNOVNOŠOLCE IN DIJAKE v dopoldanskem času v drugi polovici avgusta 2003. Možnost obročnega plačila. Informacije: Jezikovna šola D&A ITA il.o.o., Japljeva 4, Kamnik, tel. 01 -831 73 60 in 041553 711 KITAJSKA RESTAVRACIJ HONG KONG Groharjeva 1, Kamnik, tel.: 01 831 46 98 Odprta vsak dan od 12. do 23. ure tudi ob nedeljah in praznikih ¥ KOSILO I 8 menijev • I090- ii£K>srr od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure razen praznikov luauiiimiumii KURILNEGA OLJA ožnost plačila na obroke Dobeno 75,1234 Mengei Min-.91/723 M M wwwJ 42. leto Kamnik, 30. maja 2003 Glasbena šola Kamnik je v petdesetih letih svojega delovanja prerasla v ustanovo, na katero smo Kamniča-ni lahko ponosni, tako glede rezultatov kot tudi glede števila oddelkov, kjer se kalijo mladi glasbeniki in pevci. Pod strokovnim vodstvom prizadevnih ravnateljev, učiteljev, profesorjev in ob pomoči drugih sodelavcev so učenci kamniške glasbene šole dosegali najvišja priznanja in pohvale na tekmovanjih v Sloveniji in tujini. Na slavnostnem koncertu 22. maja v Domu kulture, kije obeležil zlati jubilej, je ravnateljica Darka Skalar vsem namenila iskreno zahvalo, triintridesetim zaposlenim v današnjem kolektivu (na fotografiji), pa je v znak zahvale podarila cvet s spominskim priznanjem. Več na 8. strani. SAŠA MEJAČ Srednjeveška dneva v Kamniku Konec prihodnjega tedna bo naše mesto že sedmo leto zapored v znamenju srednjeveških dogajanj. V petek in soboto, 6. in 7. junija, se bomo s srednjeveško gospodo, meščani, rokodelci, kmeti, glu-mači, postopači, vitezi preselili v oddaljeno kamniško zgodovino. Obujanje srednjeveških dogajanj se bo začelo v petek dopoldan z delavnicami za otroke. Ko se bo nad mesto spustil mrak, nas bo prevzela gledališka predstava Celjski grofje, ki jo bo Slovensko ljudsko gledališče Celje uprizorilo na Malem gradu. V soboto se bo srednjeveški utrip naselil na Glavnem trgu, na Trgu svobode, na Malem gradu in na vrtu kavarne Veronika. Spoznali bomo mojstre starih obrti, pokusili dobrote iz zakladnic naših babic, spremljali mečevanje vitezov na Malem gradu, srednjeveške plese, poulične glumače, glasbenike, bruhalce ognja, se gostili na srednjeveški pojedini in spremljali igro Sojenje pred prangerjem, ki jo bo na Glavnem trgu uprizorilo Kulturno društvo Motnik. Ves dan bodo potekale srednjeveške delavnice za otroke, pod Malim gradom bo vabil rov za igre strahov, lahko pa si bomo simbol našega mesta - Mali grad ogledali pod strokovnim vodstvom. V Agenciji za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik so se odločili, da mitnine (vstopnine) letos ne bo, z izjemo petkove gledališke predstave, vodenih ogledov Malega gradu in obiska rova"! tako da pričakujejo lepo število obiskovalcev te, že tradicionalne, zgodovinsko obarvane prireditve. SAŠA MEJAČ ««b* ama vumme. m t.>* xm Petek, 6. junija od 9. do 12. ure. Staro mestno jedro Iskanje Veronikinega zaklada, delavnice za otroke na Malem gradu (za organizirane skupine) ob 21. uri. Mali grad Gledališka predstava na prostem: CELJSKI GROFJE Vstopnina: 1000 SIT (odrasli), 500 SIT (otroci, dijaki, študentje) Sobota, 7. junija ob 9.30. Glavni trg Začetek srednjeveškega sejma z nagovorom župana občine Kamnik, gospoda Antona Toneta Smolnikarja Trg svobode. Glavni trg, od 10. do IS. ure Srednjeveška tržnica, predstavitev srednjeveških obrti, živilska tržnica Mali grad: srednjeveška kovnica novcev in orožarna Janeza Kamniškega ob 10. uri. Glavni trg - Sklic vitezov in mestne gospode, sprevod na Mali grad ob 10.15. Mali grad - Malograjska ceremonija z viteškimi igrami ob 11.. 14. in 17. uri, vrt kavarne Veronika - Srednjeveški plesi ob 11.30 in 15.30. ulice starega mestnega jedra - Poulični spektakel ob 13. uri, vrt kavarne Veronika - Srednjeveška pojedina ob 14.. 16. in 18. uri. Glavni trg - Sojenje pred prangerjem oec, Janko, Mulej, Simnovec, Štu-par, Valentan, pa tudi drugi, spet zaživela in nakazovala k novim uspehom, a je zamrla še preden je bistveno presegla predvojno kvaliteto. Vendar je ta generacija, kar je odločilo za nadaljnji razvoj, znala poskrbeti, daje ideja alpinizma živela naprej. Na sestankih in v plezalni šoli, pa tudi na lažjih vzponih, je navdušila mladino. Iz Kamniških planin v Himalajo Iz generacije, ki so jo sestavljali Cene Grilje, Metod Humar, Helena Lužar, Edo Pišler, Pavle.Šimenc in Tone Škarja, se je izoblikovala trojka Humar - Šimenc - Škarja, kije z ideološkim vodjem Škarjo ne samo dosegla in presegla vse dotedanje kamniške uspehe, ampak je kamniški alpinizem popeljala prav v vrh slovenskega alpinizma: v kopnih stenah so ponovili vse najtežje tedanje smeri v domačih hribih in jim dodali vrsto enako kvalitetnih. V plezanju po kombiniranih in ledenih smereh pa so naredili še korak dlje in bili takrat najboljši v Sloveniji. Edino v zimskh vponih še niso ujeli najboljših. V letu 1964 sta se Šimenc in Škarja udeležila odp>rave na Klavkaz, kjer sta skupaj z Juvanom in Potrčem . (izdrugih AO)preplezala eno do takrat najtežjih smeri v ledu sploh - Križ Užbe. Naravno nadaljevanje je bilo nato naslednje leto udeležba na II. JA-HO (druga jugoslovanska himalajska odprava) na 7902 m visoki Kangbačen, na katerega takrat še ni stopila človeška noga. Odprava zaradi raznih vzrokov ni dosegla glavnega vrha, a Metod Humar je z Juvanom in dvema šerpama splezal »prvi, od kar svet stoji« na 7538 m visoki Ja-lug Ri. Taje bil še dolgo najvišji vrh, na katerega so prvi prišli Slovenci. ■ To je bil za nekaj časa tudi vrh kamniškega alpinizma, ki je nato z dobrimi vzponi nabiral moči za nov zalet. Končano je desetletno obdobje od zadnjega podrobnejšega zapisa zgodovine AO Kamnik. Vtem desetletju je AO Kamnik naredil nov korak naprej v razvoju. Nastala je zanimiva, a tudi uspešna kombinacija, v kateri so se združile izkušnje, kvaliteta, mladost in znanje. Zato je tudi sodelovanje znotraj odseka uspešno, veliko se dogaja, odsek živi polno življenje. Odlične so tudi povezave z ostalimi deli planinskega društva, kar v slovenskem prostoru ni ravno povsod prisotno. ■ Za jubilejno leto kamniškega planinstva sicer ni predvidena kakšna posebna odprava, je pa velika želja, da bi uspelo narediti umetno plezalno steno, ki bi pomenila veliko vzpodbudo tudi športnemu plezanju, v katerem kamniški AO trenutno močno zaostaja za drugimi. BOJANPOLLAK Po sledeh ustvarjalnosti Kati Turk (III.) Raznovrstne ustvarjalnosti Kati Turk, zapisane v prispevku etnologinje dr. Marjance Klobčar v knjigi z naslovom Kati Turk, pastirica in ljudska umetnica, ki bo predvidoma izšla letos poleti, so v tretjem odlomku še posebej lepo prikazane. Dejansko Kati v svojem delu ni videla nikakršne materialne koristi, ampak le zadovoljstvo, ki je bogatilo njeno notranjost. Ker je imela dovolj časa, je svoje velike talente z obilo dobre volje, s potrpežljivostjo, skromnostjo in delavnostjo znala izkoristiti do popolnosti. Kot smo že v prejšnjem prispevku omenili, je Kati vedno govorila, da je dvakrat srečna za eno delo. Prvič, ko ga je delala, in drugič, ko je izdelek podarila. ... »Pesmi in slikanje so za Kati Turk postali najpo- dajala prednost temeljni sestavini prireditve - narodno-zabavni glasbi. Na te prireditve so organizatorji vedno vabili tudi Kati Turk, da je kot »ljudska pesnica« s pesmimi in pripovedmi zabavala ljudi. Tako, kot je bila za Kati Turk paša na planini nadomestek za nekdanje družbene odnose v vaški skupnosti, tako je bil njen nastop na odru za marsikoga od gledalcev oziroma poslušalcev iskanje nekdanje ali pa nikoli poznane idile na paši. Pojem paše, že po svoji opredelitvi na poseben način privlačen za vse, ki niso bili več povezani z zemljo, in prireditev, povezana z njimi, sta torej Kati Turk povezala z vlogo ljudskega šaljivca: marsikdo jo je poznal tako po zabavnem tonu njenih nastopov, ki jih je s prirojenim občut- ■liillatfi Pred pastirsko bajto Kati razstavlja sirove trniče. Fotografija posneta leta 1982. membnejša vez z ljudmi, ob tem pa je ljudem delala tudi drugačne usluge: podobne motive, kot jih je snovala za prte, je risala na najrazličnejše okrasne predmete, otrokom je risala risbe za likovni pouk, vabili so jo v šolo, da je otrokom pripovedovala o življenju in delu na kmetih in na planini, bila je šivilja in frizerka, predvsem pa je pisala najrazličnejša besedila - od takšnih ža obletnice, godova-nja, pisma za »šranganje« do poslovilnih nagovorov. Ta besedila je večinoma pisala v verzih. Usluge je sprva delala samo sovaščanom, pozneje tudi ljudem iz okolice, sčasoma ko je bila zaradi svojih nastopov tudi medijsko dor' volj poznana, pa tudi drugim, predvsem izseljencem in njihovim svojcem. Najpomembnejšo vlogo v njeni dejavnosti je imela planina, ne glede na to, ali je ustvarjala na planini ali doma. Pastirji so za turiste postali zanimivi kot ostanek nekega preživelega življenja, ki se je odmaknjeno od vsakdanjosti ohranilo kot prežitek. Turisti so na Gojško planino, kjer je pasla Kati Turk, pogosto prihajali s posebnimi željami. Kati jim je pela pesmi, ki so jih želeli, sestavljala nove, jim pripovedovala dogodivščine iz pastirskega življenja, izdelovala trniče in jim risala razglednice. * Srečanje s turisti pa niso bila samo osebna. Vsako poletje so namreč na Veliki planini po vzoru raznih »kravjih balov« prirejali pastirski praznik in na planino je takrat prišla množica obiskovalcev. Prireditev, ki jim je bila namenjena, je morala biti narejena po njihovem okusu, torej tako, da se je skladala z zabavno naravnanostjo in je kom za človeške potrebe in želje naravnala po pričakovanjih prirediteljev in obiskovalcev. Na množičnih prireditvah je Kati nastopala s šaljivimi pripovedmi iz svoje mladosti in pastirskega življenja in z igranjem skečev, z recitiranjem svojih lastnih pesmi, deloma pa tudi s petjem ljudskih pesmi. Z istimi nameni so jo prireditelji vabili tudi na druge kamniške prireditve te vrste, predvsem za »dneve narodnih noš«, pa tudi drugam. V času, ko se je idealizirano pastirsko življenje pojavilo na odru, se je začela spreminjati resnična podoba ljudske kulture na planini. Zaradi navzočnosti turistov in možnosti trženja mleka in mlečnih izdelkov so se posamične pašne skupnosti spremenile: med pastirji je prihajalo do nevoščljivosti in prejšnje skupnosti, ki bi se zaradi siceršnjih družbenih sprememb prej ali slej razslojile, so razpadle. Stari pastirji so umirali, novih je bilo vedno manj. Pastirske bajte so postajale počitniške hišice, ne le v zimskem, temveč tudi v letnem času. S tem, ko je oddih postajal pomemb nejši od paše, se je izredno hitro začela spreminjati planina sama, odnosi med-pastirji na planini pa so se, sjcer z zamikom približali vedno bolj odtujenim odnosom doma, v dolini. Ob teh spoznanjih je Kati Turk prenehala pasti, kmalu pa je tudi nehala nastopati na odru kot glasnica lepot pastirskega življenja, ki jih ni bilo več. Njena ustvarjalnost je bila že prej velikokrat protiutež življenju, na njegov odsev, saj je Kati zlagala pesmi o kamricah in vasovanju, medtem ko je odraščala prva generacija, rojena v stanovanjskih blokih; tako globokih sprememb pa ni več mogla prezreti. Kljub grenkim spoznanjem, da se ne spreminja samo svet, temveč se spreminjajo tudi ljudje oziroma medčloveški odnosi, je v svojem preprostem ustvarjanju ostajala zvesta naravi in planini: še vedno je rada slikala cvetje, predvsem planinsko, miselno ozadje pesmi pa se je spremenilo. V njenem pes-njenju je bilo vedno več razmišljanja in poučnosti, na koncu pa ponekod jasno, drugje pa komaj zaznavno izražena slutnja smrti. Te podobe Kati Turk ljudje večinoma niso poznali in bi jo tudi težko sprejeli, ker jim ne bi več ponujala nadomestila za varno zavetje nekdanjih domov. Ne glede na ta spoznanja -ali pa prav zaradi njih - je Kati Turk do svojega tihega postavljanja od življenja, ki ga je zaključila smrt v mrzlem decembru leta 1995, živela polno in ustvarjalno. Živela je v nenehnem pogovoru z naravo in z ljudmi, ki so jo obkrožali v pogovoru, izraženem v pesmi pripovedih, upodobitvah in v tistih, nikjer neposredno izraženih pogovorih, ki so odzvanjali v njej, ko v tihi slutnji slovesa ni mogla več na planino. Z ustvarjalnostjo, s katero se je zapisala v ljudski spomin, pa je Kati Turk ostala med ljudmi tudi po svoji smrti. Ta spomin večinoma ni zaznal približevanja okusu množične kulture, ki je z oznako »narodno« nezavedno vstopala v njen notranji svet. Prav tako si zaznal olep-šanosti njenega ustvarjanja, s katerim je našla protiutež resničnemu življenju. Zaznal pa je tiste plasti izročila, iz katerega je izšla in se vanj na svoj Kati je najraje risala planinsko cvetje (foto Ciril Velkovrh). način, z načinom razmišljanja in s svojo večplastno ustvarjalnostjo, vračala. In zaznal je njen nešolani miselni svet, ki je na vseh področjih premoščal razdalje sodobnega načina življenja in s svojim razumevanjem lepote iskal pot do preprostih ljudi. Nešolanost, preprostost in barvitost ustvarjanja so Kati Turk v ljudskem spominu ohranile kot »ljudsko umetnico«. Zaradi resnične navezanosti na naravo, vedrine in humorja, predvsem pa zaradi občutja preproste bližine in neposrednosti, ki ga je s svojim vedrim značajem tako z lahkoto prenesla v mestno okolje, je premoščala razdalje, ki jih je sodoben način življenja ustvaril med ljudmi. S tem pa se je zapisala ne le v čas, v katerem je živela, temveč tudi v čas svojih malih in velikih ustvarjalnih sledi.« (Nadaljevanje prihodnjič) Poslovili smo se od MICI VRHOVNIK- BUDNARJEVE MICI Zdaj gozdovi pojejo, polnočne zvezde gorijo in nad temno goro se dviga k nebu dim j>oslednjih ognjev... O ti je vroč sončen JLM dan, ki seje v hipu spremenil v otožen dan, ko smo zvedeli, da je prenehalo biti dobro srce Rudnarjeve Miri Rojena je bila na obronku Zgornjih Pa-lovč, v skromni hiši, ki je danes muzej. V petdesetih letih se je na vozu po ozki kamniti potki odpeljala iz hiše v dolino v Mekinje, v svoje novo domovanje ob cerkvi in samostanu. Budnarjeva Miri (na desni, ob Rezki Mali pri izdelovanju trničev) je rada prihajala na Palovče v svojo rojstno hišo, že nekaj let Budnarjevo muzejsko hišo, ki ji je s posebnim čutom ohranjanja kulturne dediščine življenje vrnila upraviteljica Iva Šubelj. Budnarjeva Miri, kije z zanimanjem spremljala pestra kulturna dogajanja v tej hiši, je večkrat poudarjala, da srečna prihaja v svoj rojstni dom, kjer jo Iva na pragu prav tako ljubeče sprejema kot jo /e nekoč sprejemala mama. VERAMEJAČ Poročila se je z mež-narjem johanom Vrhovnikom. Vedno je rekla, da se tudi iz lega griča lepo vidi na Kamnik. Rada je posedala pred hišo, ljubila je ljudi, živali in rože. Njen veder duh, optimizem in vero v življenje je znalapodarjati ljudem, kijih je poznala. Za vsakogar je vedno našla pravo besedo, rada nas je imela. Vedno je rada prihajala v mladostni dom, v domačo hišo, kjer je bila spet Budnarjeva Miri. Na zunaj se ni veliko spremenilo od njenih mladostnih let. Čeprav je z brati in starši spoznavala trdo življenje, prav nič prijazno in večkrat hudo kot lepo, seje vedno rada spominjala svoje mladosti. Tako, kot so j>eli in plesali včasih v hiši, se nam je pridružila, kadar je bilo le mogoče in se poveselila z nami, kljub njeni visoki starosti. Bila je častni član KUD Dediščina, ki ima sedež v njenem rojstnem domu. Navado smo imeli, da smo obiskovalcem Budnarje-ve hiše predstavili sliko na steni. Rekli smo, da sla to oče Jernej in mama Neža ter sedem sinov in edino dekle Mici, ki še živi, ki pride med nas z velikim veseljem in nam pripoveduje zgodbe, kako je teklo življenje v tej hiši nekoč. Kadarkoli jc^prestopila prag hiše je rekla, da prihaja domov in vedno je obiskala grob svojih domačih na Vranji Peči To je bila tudi priložnost, daje obiskala sosede, se pomenkovala z njimi in se vedno vračala v preteklost. Sedaj, ko smo jo izgubili, bomo pripovedovali drugače, vendar pa vedno s spoštovanjem in globoko hvalo o Mici, kije bila vsem nam dobra prijateljica in nam bo ostala za vedno, zapisana v naših mislih in srcu. Upraviteljica Budnarjeve muzejske hiše IVA ŠUBELJ KRAMAR Katina trniča-fantje so jih vselej podarjali dekletom po dva skupaj. In memof iam Jernej Štele (1929 - 2003) Na, cvetno nedeljo, 13- aprila, je nenadoma odpovedalo srce zvestemu Kamničanu Jerneju Steletu, univ. dipl. ing. gradbeništva. Kljub temu, da je že 40 let živel v Ljubljani, je vedno znova obiskoval ljubljeni Kamnik. Poleg starejših se inženirja Steleta gotovo spominjajo tudi mlajši Kamničani, po njegovih zanimivih spominih na predvojni in medvojni Kamnik. Te je priobčil v Kamniških zbornikih 2000 in 2002, kot tudi (ob drugih prispevkih) v »Kamniškem občanu«. Bil je prvorojenec (rojen 24. avg, 1929) v znani Stele-tovi - Lectarjevi družini. Kot najboljši učenec je leta 1940 šel že iz četrtega razreda osnovne šole v šentviško škofijsko gimnazijo. Vdor Nemcev aprila 1941 mu je preprečil tamkajšnje nadaljnje šolanje. Še mladoleten je med vojno obiskoval meščansko šolo v Kamniku, a so ga Nemci od tam. aprila 1945 skupaj s sošolci odpeljali na prisilno delo na prelaz Kozjak. Že leta 1948je maturiral na VII. drž. gimnaziji v Ljubljani ter diplomiral leta 1958. Vtem študijskem desetletju je tudi »absolviral« takrat skoraj obvezno mladinsko delovno brigado (pri izgradnji Novega Beograda). Zelo aktivno pa je sodeloval tudi v športu, v alpskem smučanju in še posebej v odbojki. V tem času in še vse do leta 1965 je bil eden najboljših kamniških odbojkarjev. Vseskozi je igral za 1. moštvo, večji del kot kapetan ekipe, kot najboljši igralec, napadalec močnega udarca. V takrat novoustanovljeni odbojkarski sekciji SŠD Kamnika je bil od 1949 do 1951 tajnik, nato pa do 1953 načelnik le sekcije. Leta 1950je poslal instruktor odbojke in nato vrsto let s presledki treniral najprej mladinske vrste in potem, tako kot sedaj njegov nečak Grega Hribar, l. moštvo članov Kamnika. Neje, tako smo ga klicali prijatelji, je kljub bolezni vse do zadnjega prihajal na tekme kamniških odbojkarjev (zadnjič 2. aprila letos). Za dolgoletno delo so se mu kamniški od-bojkarji in občinstvo pred pri-četkom odločilne tekme za naslov državnih prvakov 16. aprila v Kamniku zahvalili z eno-minutnim molkom. Z lepimi besedami se gaje spomnil tudi komentator Marjan Fortin, koje tisočim televizijskih gledalcev komentirallVprenos Jmmemb-ne tekme. Po služenju vojaščine se je ing. Štele leta 1960 poročil, se leta 1963 z družino preselil na Prule v Ljubljano in leta 1973 v Koseze, kjer sta z ženo zgradila novi dom. V svojem, službovanju seje z leti specializiral kot strokovni nadzornik visokih gradenj. Služboval je pri Slovenija-pro-jeklu, Smehu, nazadnje pri Tehniki oz. SCT-ju. V okviru mednarodne tehnične pomoči je leta 1966 odšel na delo v Li- bijo. Tam je zadnji dve leti (od skupno štirih) delal kol nadzorni inženir angleške firme pri izgradnji univerzitetnega centra v Bengaziju. Že pired poltretjim desetletjem je zbolel na srcu, morda tudi zaradi večstranske delovne vpetosti, trnja življenja - in prezgodaj se je končala njegova pot. Dragi Neje! Tvojih velikih zaslug v pionirskih časih kamniške odbojke, tudi Tvoje aktivne zavzetosti za vzpostavitev demokracije v Ljubljani in na Kamniškem (naj-jrrej kot član SDZ, pa po njenem razpadu, pri SKD oz. NSi), se s hvaležnostjo spominjamo. Mi, prijatelji, ki smo se družili s Teboj ob naših srečanjih, veselih ali žalostnih, Te bomo odslej pogrešali; pogrešali bomo tudi Tvojo neusahljivo sposobnost pri organizaciji prijateljskih srečanj in Tvoj edinstveni humor. Ohranili Te bomo v trajnem spominu kol človeka načelnih in srčnih stališč. Sočustvujemo s Tvojimi: ženo, hčerko, sinom, s sestrami, bratoma in drugimi. Kot je Tebe, v to si bil srčno prepričan, naj tudi nas tolaži verovanje v naše ponovno srečanje. To spoznanje me je pomirjalo, ko sem Te na večer letošnje Velike sobote pri frančiškanih v Kamniku, prvič po desetletjih, zaman želel ugledati med udeleženci vsta-jenjske procesije. MILAN WINDSCHNURER in ostali Tvoji prijatelji Ivo, Samo, Bojan, Dušan, France, Janez, Marjo, Pavle,... Iz torbe Krištofovega Pepeta II Kamniški Clocmerle spet (redno) obratuje. /e pa res neuničljiv tale naš Vinko, danes šef slovenskih upokojencev. Openzijah in regresih za letni dopust se pogovarja kar s samim predsednikom vlade. Kot je dejal, se oba z vsem kar strinjata, vendar, ko Vinko pride domov, je marsikaj že vse drugače. Saj še sedaj ni jasno, kdaj bomo dobivali evropske penzije, ne pa slovenske penzije povečane z evropsko inflacijo. Mogoče pa se je tokrat le kaj zgodilo, ker je Vinko Ropa povabil kot slavnostnega govornika na letošnjem srečanju slovenskih upokojencev, česar pa mu tradicionalni govornik na upokojenskih mitingih in novopečeni upokojenec Milan gotovo ne bo odpustil. Vprašanje je, če se bo sploh kdaj vpisal v Vinkovo organizacijo. No, pa pustimo to, pomembno je, da bo letošnji regres za 5 (reci pet) % višji od lanskega in daje Vinko z grožnjo, da bo s pol milijona upokojencev odkorakal iz Vzajemne, pregnal njenega direktorja Franceta v avstrijsko banko, kjer mu menda visoke plače ne bodo metali naprej... Vfer občinarji že predolgo XV iščejo v prostorsko planski dokumentaciji prostor za novo. kamniško sejmišče, komunalci pa so že dolgo tega sejmarje s prašiči in drugo drobnico postavili pred vrata svojega skladišča za Nevljico, štajerski, kranjski in drugi kmetijski neposredni proizvajalci sejmarijo kar ob Cankarjevi cesti. Pa še sejemskih tarif jim ni treba plačevati. Pa da ne boš nobenemu povedal, je zabičal Štarjerc s kurnikom pujskov na tovornjaku... Pravijo, če bo šlo vse po sreči, se bodo Dupličani lahko kaj kmalu kopali v novem bazenu, ki naj bi ga ogrevala toliko napadana Piroliza. Bojda ga bo zgradili zato, da go-drnjači ne bodo več jamrali, da morajo sajasti hoditi okrog. Menda bo poseben bazen namenjen tudi pranju sajastih cunj. Problem je samo še lokacija. Nekateri pametnjakoviči so že predlagali eno - poglobljeni dupliškijez. Bomo videli, če bo res držalo, da tam, kjer je dim, je tudi ogenj... JLMenda je prav, da iz torbe IrJL potegnem tudi pohvalo našim vrlim ognjegascem, ki so se kar nekaj dni borili z ognjem okoli Požara pod Brano in preprečili, da se ogenj ni lotil korporacijskih gozdov, ki že predolgo čakajo na svoje lastnike. Svoj delež pa sta dodala še dež in sneg, čeprav nekaj dni prepozno... Objaviti je treba tudi veselo novico, da kamniški javni Clochmerle spet obratuje in to vsak dan, kot poudarja šef Kambusa. Kot kaže zaenkrat med Kambusom in lastniki okoliških gostiln še ne bo treba sklepati samoupravnega sporazuma o tem, kdo ima pravico uporabiti privatni WC v lokalu, kdo pa mora v javni WC, ker ima avtobusno karto. Bo pa po Kambusovem mnenju treba narediti red glede parkiranja gostilniških gostov na avtobusnih peronih. Vendar bi moral njihov šef najbrž to bombico ne metati birtom, j)ačpa verjetno občinskim redarjem ali mestnim stražnikom ... , V Novi Sloveniji za nižje davke, takse, najemnine... Z občnega zbora OO NSi Kamnik • 16. maja so člani in prijatelji Krščanske ljudske stranke Nova Slovenija s Kamniškega napolnil dvorano na Sutni. Na rednem letnem zboru so pregledali svoje delo. Uvodnemu nastopu članov mešanega pevskega zbora »Odmev« pod vodstvom Mateje Kališnik so sledila poročila predsednika Janeza Leskovca, tajnika Mateja Toni-na in prof. Marjete Humar, vodje NSi občinskih svetnikov. Delo občinskega odbora NSi Kamnik je bilo v tem času osredotočeno predvsem na utrjevanje organizacije delovanja, na lanske občinske volitve, na delo NSi svetnikov v občinskem svetu. Seveda so bili dejavni tudi na drugih področjih. Tako so nadaljevali tradicijo SKD in še razširili dejavnost oživljanja starih običajev: mik-lavževanj, trikraljevskih koledovanj, povezanih s karitativno dejavnostjo, kresovanj na kresni večer — združenih s praznovanjem Dne- KRIŠTOFOVPEPE II. Delovno predsedstvo občnega zbora OO NSi Kamnik va državnosti. Sodelovanje z vodstvom stranke v Ljubljani je bilo obojestransko dobro, prav tako v okviru koalicije Slovenija z OO SDS Kamnik z vrhom na lanskem NSi-SDS zborovanju ob udeležbi Janše in dr. Bajuka v Kulturnem domu v Kamniku. Po lanskih volitvah je NSi v občini tretja najmočnejša stranka in jo v občinskem svetu zastopajo 4 svetniki. Poleg dosedanjih prof. Htimarjeve (Kamnik mesto) in Janeza Leskovca (Tuhinjska dolina in Nevlje) še Vilko Dobovšek in Primož Štele, novoizvoljena svetnika južnega dela občine. NSi svetniška skupina je že vseskozi ena najaktivnejših v občinskem svetu. Nenehno si s svojimi predlogi prizadeva, da bi se na ravni občine sprejemale razumne odločitve, čimbolj racionalno delovala občinska uprava, dosegle čimboljše rešitve za občane. Prizadevajo si, da bi bile občinske dajatve za občane sprejemljive. Povišanja so namreč letos stalno na dnevnem redu, ker naj bi jih župan lansko leto zaradi volitev »zamrznil«. Ti županovi predlogi povišanj (npr. za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, najemnino grobov, prispevkov za otroški vrtec,...) velikokrat presegajo vse razumne meje in seveda temu svetniki NSi nasprotujejo. Enako se niso strinjali z več nesmotrnimi predlogi v letošnjem proračunu občine. Zaradi takšnih postavk, kot npr. »Sulinovega« odseka Palovške ceste, nerazvojne uporabe vsakoletnih 40 milijonov za Veliko planino, namere vrtanja vertikalnega tunela v Malem gradu ipd., za letošnji proračun NSi svetniki niso mogli dati svojih glasov. Pri vseh teh prizadevanjih NSi svetnike običajno podprejo SDS svetniki, večkrat tudi iz SLS oz. občasno posredno ali neposredno tudi svetniki drugih barv. V Domu starejših občanov delavci že od začetka aprila zamenjujejo četrt stoletja stare kanalizacijske cevi z no- Bodoči kamniški hotelir Špenko je v pravem pomenu be- Celotna prenova kanalizacijskega sistema bo Dom sede prijel stvari v svoje roke. Ker želi, da bi mesto pod veUala nekaj prek 16 milijonov SIT. Kamniškimi planinami čimprej prišlo do novega hotela, seje kar lastnoročno lotil čiščenja nekdanjih nunskih hlevov. Bojda je še vedno lažje voziti samokolnico kot pa priti do zahtevanih soglasij in dovoljenj ... Nekdanji sodnik delovnega sodišča Dušan Koširje na >■ praznik dela v Kamniški Bistrici poskrbel, daje vsak, kdor je hotel, prišel do »male delavske ustave«, kot je sam poimenoval novi zakon o delovnih razmerjih, katerega komentarje sam izdal v Učni modri knjižici. En izvod je poklonil tudi slavnostni govornici Alenki Kovš-ca, državni sekretarki v ministrstvu za delo, kije bila knjižice zelo vesela, saj je bojda ministrstvo naročilo en sam izvod... F. S. Udeleženci občnega zbora so po blagajniškem poročilu in podani pozitivni oceni poslovanja potrdili dosedanje delo OO NSi Kamnik in začrtali delo za prihodnje leto s poudarkom na še aktivnejšem reševanju problematike v občini in na pripravah za državno-zborske volitve 2004. OO NSi Kamnik je o vsej omenjeni problematiki skušal kar najbolje sproti poročati vsem občanom, tako v Kamniškem Občanu, preko izložbene vitrine, letakov in preko spletne strani (http:// www.nsi-kamnik.net), kjer beležimo že kar lepo število obiskov. Občnega zbora se je udeležil tudi mag. Janez Drobnič, predsednik Sveta Nove Slovenije in državnozborski poslanec. Članom NSi na Kamniškem je čestital za dosežene uspehe, tudi za ključno aktivnost OO NSi Kamnik pri lanskoletni ustanovitvi občinskega odbora NSi v komendski občini. Veliko veselje je izrazil nad tem, ker nam je v OO NSi Kamnik uspelo vzpostaviti tako uspešno sodelovanje vseh generacij članstva. Na vprašanja voditelja občnega zbora prof. Danijela Bezka in drugih članov je mag. Drobnič nanizal polno zanimivih, večinoma v naših javnih medijih še neobjavljenih odgovorov. O tem pa vam bomo poročali v prispevku v prihodnji številki K. O. Iz odbora za informiranje pri OO NSi Kamnik Zeleni Slovenije - občinski odbor Kamnik si že vrsto let prizadevamo, da bi krajani Kamnika živeli človeka vredno življenje, predvsem s strani okoljevarstvene problematike. V tem trenutku smo občane Kamnika dolžni seznaniti, da zelo dobro sodelujemo z vodilnimi strukturami posameznih industrijskih proizvajalcev (PS Ci-mos - Titan livarna d.o.o., Belinka - Kemostik, Kamnik - Schlenk in KIK). To sodelovanje je plod naše dolgoletne vztrajnosti in seveda zavzetosti vodilnih delavcev pri omenjenih industrijskih proizvajalcih. Pohvalno je tudi, da so se krajani Duplice, ki sta jim stala ob strani KS in občina Kamnik, nekaj let zavzemali za sanacijo kurišča kurilnice Stol Kamnik, s katero upravlja podjetje Piroliza. Rezultat prizadevanja je vgrajen elektrofilter, ki preprečuje onesnaževanje zraka v tem naselju. Kljub temu pa še vedno ne moremo biti zadovoljni, ker je v zraku čutiti zdravju škodljive pline (Formaldehid), katere povzročajo sintetične smole, ki na vročini razpadejo. Ti plini so problematični zato, ker jih po podatkih, s katerimi razpolagamo, nobena institucija v Sloveniji ne meri, zato lahko mirno vsi, ki so in še onesnažujejo okolje trdijo, da ne povzročajo smrdečih in zdravju škodljivih plinov. Menimo, da so krajani vse bolj osveščeni tudi pri posameznih nedovoljenih posegih v naravo - tako tudi v primeru, ko gre za zelenico pred stanovanjskim blokom na Ljubljanski ulici v Kamniku. Na tej zelenici je nameravalo podjetje Vele zgraditi 13, pozneje pa samo 6 parkirnih prostorov, in s tako potezo zagotoviti njihovi prodajalni boljše poslovanje. Prizadeti stanovalci bloka so se s pomočjo Zelenih Kamnika takemu početju uprli in zahtevali postavitev zelenice v prvotno stanje, kar pa, žal, še vedno ni realizirano, kljub obljubi odgovorhih v omenjenem podjetju in vodji oddelka za okolje in prostor v občini Kamnik. Mnenje Zelenih Kamnika je, da bo občina Kamnik realizirala obljubljeno in ne bo dovolila predvidene izgradnje parkirnih prostorov predvsem zato, ker ni v prvo fazo pogovorov vključila etažnih lastnikov posameznih stanovanj, ki jim pripada del zelenice. Zeleni Kamnika smo zelo zadovoljni, da se občina Kamnik v precejšni meri zaveda kakšnega pomena je varstvo okolja, saj je v proračunu za leto 2003 namenila 169.320.346,00 SIT. Naj navedemo samo glavne postavke, ki so zajete v finančnem planu: zbiranje in ravnanje z odpadki, čiščenje divjih odlagališč, vlaganje v odlagališče Barje, ravnanje z odpadno vodo, vzdrževanje čistilne naprave Šmartno, redno vzdrževanje meteorne kanalizacije in dograditev posameznih kanalizacijskih omrežij na območju občine Kamnik, sprememba in dopolnitev Strategije o varstvu okolja, izdelava katastra onesnaževalcev okolja, subvencioniranje učinkovite rabe energije, izgradnja ekoloških otokov. Odbor za varovanje okolja v občini Kamnik, ki mu predseduje član Zelenih Kamnika Daniel Kovačič, je na dosedanjih sejah obravnaval naslednje predloge: Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o oskrbi s pitno vodo v občini Kamnik - skrajšani postopek, Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o pogojih, postopkih in merilih za podelitev koncesije za opravljanje gospodarske javne službe »oskrba s pitno vodo« -skrajšan postopek, Predlog Okvirnega programa dela občinskega sveta občine Kamnik za leto 2003, Predlog Odloka o proračunu občine Kamnik za leto 2003, Predlog regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije za obdobje 2002 - 2006, Predlog sklepa o določitvi cene pitne vode in višine prispevka za vzdrževanje vodomerov, Predlog sklepa o določitvi cen za odvajanje komunalnih odpadnih in padavinskih voda v občini Kamnik. Pri predlogu sklepa o določitvi cene pitne vode in višini prispevka za vzdrževanje vodomerov je svetnik Zelenih Kamnika.Dani-el Kovačič na osnovi natančne obrazložitve glasoval proti podražitvi. Naša svetnika sta se na sejah občinskega sveta tudi zavzemala za sanacijo plazu na območju ZN B 8 Zgornje Perovo, sanacijo za-mašenega mešanega kanalizacijskega omrežja, ki povzroča plazenje zemlje in ogroža človekovo imetje, za izgradnjo nedokončane dovozne ceste na omenjenem območju, za postavitev semaforja na tipko, ki bi zagotovil varno pot šoloobveznim otrokom, ko prečkajo kamniško obvoznico čez prehod za pešce pri Bistroju Co-prnica. Po našem mnenju je kriterij v Pravilniku o dodeljevanju socialnih stanovanj v občini Kamnik preohlapen, zato ga bo v bodoče potrebno prilagoditi potrebam socialnih upravičencev. V predlogu Okvirnega programa dela občinskega sveta občine Kamnik za leto 2003 smo se tudi zavzeli za ureditev zelenega pasu med Rožičevo in Klavčičevo. Na podlagi 19. in 20. člena Poslovnika občinskega sveta, smo občinskim organom postavili vprašanje, kaj bo občina kot lastnica Osnovne šole Toma Brejca v bodoče postorila, da bi zaščitila nadaljnje uničevanje fasade in rekvizitov, saj jih uporabniki igrišča vztrajno uničujejo? Odgovor občine je bil zadovoljiv. Vsem zagovornikom čistega in zdravega okolja sporočamo našo telefonsko številko 839 10 01 in naslov: p.p. 9, 1241 Kamnik ali e-naslov: zelenikamnika@email.si. Zeleni Slovenije - OO Kamnik Daniel Kovačič Milan Uršič iz Godiča vzoren elektrikar, lovec, kozjerejec ... Potomec rokovnjačev, divjih lovcev, logarjev Drevo in sanacije starih dreves Pred 150. leti je vojska nasilno zatrla rokovnjaštvo. Ta oblika razbojništvaje med naŠtmi ljudmi vzbujala strah in spoštovanje obenem. Pripisovali so mu celo nadnaravno moč. Rokovnja-či so živeli na stičišču kranjsko-štajersko-koroške deželne meje nad izvirom Savinje in Kamniške Bistrice. Potomec teh svojevrstnih ljudskih junakov je 54-letni Milan Uršič iz Godiča. Uršičeva domačija se sonči na zatišni in razsežni terasi. Sameva pod gozdovi in izpod nje rahlo valovi obsežen pašnik, po katerem se podi čreda koz. Tu se Godič začne in naselje se širi navzdol po strmini Samozavestni Milan Uršič z Godiča je rokovnjaškega porekla. Ves njegov rod seje ukvarjal z lovom. Ponosen je na svoje mnoge lovske trofeje. proti Bistrici. In tam visoko gori je Krvavec, razkošne planine. Naokoli je raj za divjad in tako je bilo tu od vekomaj. Milan Uršič je vzdrževalec elektronaprav in strojne opreme v bližnjem Calcitu. Njegova žena Mari v tem podjetju streže malice. Doma obdeluje razsežen vrt, našivava gobeline in postori še marsikaj. Imata sinova, starejših je poročen in živi v Nevljah, mlajši dom. Milanova ded in oče sta bila lovca. Milan je član zelene bratovščine že 35 let. Stari oče Tinček je bil v Kamniški Bistrici lovski čuvaj in logar. Ohranil je rodovno izročilo o pripadnosti rokovnjaštvu. In vsi bratje starega očeta in drugi moški sorodniki so bili lovci oziroma kar »raubšicari«. Stari oče je po prvi svetovni vojni lovil kune zlatice. Tudi po dva dni je zasledoval to slo-ko živalco. Splačalo se mu je. Za plen kune je takrat iztržil toliko kot za kravo. Lovec je bil tudi oče in tudi njemu je bilo ime Tinček. In še danes se reče pri hiši pri Tinčetu. Milan je eden od 47 članov Lovske družine Stahovica. Skozi leta si je pridobil več pomembnih kinoloških priznanj in odličij za lovske zasluge. Bil je najboljši v državi v hoji z lovskim psom po krvni sledi. Je namreč izjemno vešč trener lovskih psov, ki iščejo obstre-Ijene divje živali. Obstreljeno, vendar še živo divjad, je namreč treba izslediti in jo rešiti muk počasnega pogina. Doslej je imel 25 lovskih psov, a niso bili vsi dobri krvosledci, saj morajo imeti »doma nos«. Tovrstno urjenje zahteve veliko spretnosti in vo-lje. Naš sogovornik je 30 let član Kinološkega lovskega društva Ljubljana in 8 let kinološkega lovskega društva Gorenjske. V čast pokojnemu pomembnemu kinologu Milošu Kalihu so lovci organizirali me-morialno tekmovanje v hoji po krvni sledi. Milan je osvojil pokal trikrat zaporedoma in na koncu spominskega tekmovanja dobil pokal v trajno last. Osvojil je tudi pokal za najlej3ši izgled lovskega psa. Ima nešteto lovskih trofej, tudi divjega petelina je uplenil leta 1975. Največ so mu pomenile v mladosti. Milan ima lovsko-čuvajski izpit. Je revirni čuvaj na lovišču Brezje in Vovar. Veliko lovi na Kališah in na Kašljevem vrhu, kjer je tromeja lovskih družin Stahovica, Gornji Grad in Luče. Lovijo na Grohatu, na Gorah v kranjski občini, v bližnjih Stranjah. Poleti vstane pred svitom in se odpravi na lov. Na njegovem lovišču je največ muflonov. Ustrelil je nekaj jelenov in preko 50 srnjakov. Leta 1956 je njegov oče tu ustrelil prvega divjega prašiča. Milan jih je ustrelil dvajset, kar ni uspelo še nobenemu iz njegove lovske družine. Divji prašiči se pojavljajo v zaselku Sid-raž. Včasih so ponoči prihajali na njive po koruzo in Milan jih je čakal na preži. Divji prašiči so v teh krajih prehodni. Prevladuje srnjad in spet je v porastu mala divjad. Zajcev že dvajset let ni bilo toliko kot jih je v zadnjem času. Lovci postavljajo visoke »preže«. V lovišču Brezje so postavili zadnja leta tri. Organizirajo košnjo sena za muflone. Ker niso tukajšnja avtohtona divjad, jih je treba pozimi krmiti. Senu dodajajo koruzo. V Kališah imajo krmišče za divje prašiče, da ne delajo škode kmetom. Lovci sosednjih družin si izmenjujejo izkušnje, sodelujejo. Milan ima doma svojo lovsko sobo. V njej ima priznanja, strokovne knjige, trofeja. In pozimi se ob jutrih ozira po divjadi kar skozi okno spalnice.Tu in tam opravlja tudi delo društvenega funkcionarja. Pred petnajstimi leti se je Milan ubadal tudi s kozjerejo. Po večletnem premoru se je spet lotil reje teh ljudskih živali. Nekoč je redil običajne koze, zdaj ima burske, kakih 30 jih je v čredi. Precej je kozličkov. Pasma izvira iz Južnoafriške republike, gre pa za mesno pasmo. Sprva je bil član Kozjerej-skega društva Kamnik, zdaj pa je v Društvu rejcev drobnice občine Kamnik, ki ima sedež v Lazah v Tuhinjski dolini. V društvu prevladujejo rejci ovac, nekateri med njimi jih imajo po več sto. Kozja čreda Tinčetovega Milana iz Godiča šteje kakih 30 živali. Letos je že obogatena s petnajstimi mladiči. Redi bursko mesno pasmo, ki izvira iz Južnoafriške republike. Dekanijski pastoralni dan V soboto, 7. junija, bo od 9. do 13. ure v Marijinem domu v Mekinjah (samostanu) srečanje članov župnijskih pastoralnih svetov in laikov kamniške dekanije pod geslom Gospod, pošlji mene Molitveno, pogovorno in duhovno druženje se bo pričelo ob 9. uri s sveto mašo. Po njej se bodo po interesih udeležencev oblikovale naslednje delavnice: Sodelavci pri oznanjevanju, Liturgično sodelovanje, Karitativne dejavnosti, Prosvetne, Kulturne in rekreativne dejavnosti, Tretje življenjsko obdobje, Delo z mladimi in Mala župnijska občestva. Vse ometfjene dejavnosti so usmerjene k župniji prihodnosti in vlogi laikov v njej. T. Romšak Letos je Milanova čreda, ki je čez dan na prostem, obogatena spreko 15 mladiči. Burska pasma ima še enkrat več mesa kot navadna in ni potrebna molža. Mleka ima le toliko, da preživi mladiče. Koze kotijo v dveh letih le trikrat. Pester je Milanov vsakdan v Godiču, po bližnjih in daljnih gozdnih jasah ... In lovci obujajo spomine na rokovnjaštvo, divji lov. Zadnje čase se privajajo lovskim pravilom, ki jih bo treba uskladiti s tistimi v državah Evropske skupnosti.* Besedilo in foto: Fr anček Štefanec Drevesa so lesnate trajnice, ki v svojem prvotnem življenjskem okolju-gozdu predstavljajo najmogočnejše rastline na zemeljski obli; dosežejo največje mere in največje starosti. Zgradba drevesa poenostavljeno sestoji iz korenin, debla in krošnje z vejami, na katerih so pritrjeni zeleni listi ali iglice. Listi in iglice v procesu fotosinteze (v kemičnih reakcijah pretvorbe ogljikovega dioksida in vode) spremenijo sončno energijo v ogljikove hidrate in proizvajajo kisik. Ogljikovi hidrati omogočajo rast, delovanje, razmnoževanje in obrambo drevesa. Listi proizvajajo tudi hrano. Korenine iz tal črpajo vodo skupaj z različnimi minerali. Voda obogatena z minerali se od, korenin preko debla navzgor transportira v krošnjo, do listov, kjer se porablja v fotosintezi. V nasprotni smeri se od listov v krošnjo po deblu in vse do korenin navzdol transportira hrana, potrebna za rast drevesa. Drevo navznoter tvori les, navzven pa skorjo. Drevo je organizem, ki se ne more premakniti z mesta rasti; v tem pogledu se zelo razlikuje od živali. Od živali se razlikuje tudi po tem, da ne more zdraviti in celiti ran oziroma po škodb, ampak jih lahko z ranit-venim lesom le preraste. Po poškodbi tvori drevo nov les, ki se loči od lesa, ki je nastal v času vse do poškodbe. Rane oziroma poškodbe ostajajo v drevesu, le ta jih samo omeji. Pri omejevanju ran oziroma poškodb pa različne vrste dreves različno reagirajo. Še posebej je to pomembno, ko posamezna drevesa sadimo v urbana, v drugotna življenjska okolja. Drevo v urbanem okolju potrebuje ustrezno gojenje in nego. Z gojenjem dreves se ukvarja arboristika, ki je del urbanega gozdarstva. Cilj arboristi-ke je zdravo, varno in estetsko drevo. To pa pomeni pravilno izbiro sadike, rastnega prostora, ustrezna nega mladega in starega-odraslega drevesa ter predvsem razumevanje drevesne biologije. Na Zavodu RS za varstvo narave vodimo evidenco izjemnih dreves, ki so drevesne naravne vrednote, bodisi državnega ali lokalnega pomena. Ta drevesa so izjemna v svojih merah, izgledu, pričevalnosti; velika večina jih je starih in velikih, vsa pa so potrebna arboristične proučitve in nege. Nega starega - odraslega drevesa je vsekakor drugačna od nege mladega drevesa. Staro drevo je že doseglo kočno velikost, krošnja je izoblikovana, drevo je v nekakšnem dinamičnem ravnovesju. Vsi negovalni ukrepi morajo biti pri starih drevesih zelo omejeni; z obžagovanjem se odstranijo le nevarne mrtve in umirajoče veje. Odstrani naj se čimmanj živih vej; vzdržuje se krošnjo, včasih jo je potrebno tudi zmanjšati ali obnoviti. Potrebno je povedati, da drevesom obžagovanje v splošnem ne koristi. Zato je nujno pred vsakim posegom stanje drevesa posebej preučiti in šele nato ukrepati. Kot ukrepe pri negi starih dreves lahko naštejemo: obžagovanje vej, ureditev votlin in duplin, sanacija večjih ran oziroma poškodb, ureditev rastnega prostora drevesa. Obžagujemo s postopnim odstranjevanjem vej ali z uporabo treh rezov. Zadnji rez se imenuje končni rez. Premer odrezane veje naj ne bo večji kot 5-10 cm. Rez se opravi zunaj odebelitve-vej-nega ovratnika na bazi veje. Kjer pa vejni ovratnik ni jasno viden, se odžaga veja zunaj brazgotine - skorjinega grebena na bazi veje. Votline in dupline ne čistimo z nobenim orodjem ali uporabljamo pri tem kemičnih pripravkov (herbicidi, pesticidi...). Votline enbstavno zapremo z lažjo mrežo, pred tem pa poberemo iz njih smeti. stor, zato se vsaj v širini projekcije krošnje na tla ne izvajajo gradbena dela. Tla okoli drevesa morajo biti prepustna za padavine in ostalo vodo, drevo mora dobivati direktno sočno svetlobo. Zelo pomemben je tudi kemizem tal. Zaradi soljenja cest in drugih ukrepov je pH tal ponavadi zelo visok, tla močno vežej-no vodo in drevo jo vedno težje črpa v krošnjo. S soljenjem cest je potrebno v bližini dreves prenehati. Največja napaka pri negi oziroma kot ponavadi rečemo pri sanaciji, je obglavljanje dreves. Pri tem se drevesom odreže Lipe pred cerkvijo na Žalah Večje rane oziroma poškodbe ali celo reze je možno premazati z ustreznimi mazivi, ki preprečujejo okužbe z gljivami in bakterijami. Premaže se le rob (npr. veje) ne pa celotne površine reza. V zadnjem času se premaze ran oziroma poškodb odsvetuje. Najučinkovitejši ukrep je ureditev ustreznega rastnega prostora drevesa. Veliko drevo potrebuje velik rasten pro- dobršen del krošnje. S takšnim rezom drevesa nikakor ne »pomladimo«, ampak ga obsodimo na pospešen propad. Nega oziroma sanacija drevesa je strokovni poseg, ki temelji na temeljitem razumevanju drevesne biologije, zato jo naj opravljajo strokovnjaki! ALEŠ OCVIRK, univ. dipl. inž. j»odz. Zavod RS za varstvo narave, OE Kranj 0 Kulturni dom Franca U Bernika Domžale 33. MEDNARODNI FESTIVAL KOMORNE GLASBE GROBLJE 2003 četrtek, 12, junij 2003 ob 2&3fl SLOVENSKI KVINTET TROBIL Stanko Arnold - trobenta Matej Rihter- trobenta Boštjan Lipovšek - rog Stanko Vavh - trombon Darko Rošker - tuba Na sporedu; J. S. Bach, T. Albinoni, G. Bizct, L. Kranjčan, G. Gers-hwin, E. Crespo, L. Bcrnstein srt-d«, 18, junij 2003 oh 20,30 VRHUNSKI NEMŠKI SOLISTI Markus Becker - klavir Kolja Blacher - violina Štefan Dohr - rog Na sporedu: R. Strauss, U van Beethoven, F. Strauss, M. Reger, J. Brahms torek. 24. iunii 2003 oh 20.30 TRIO GLINKA, Sankt Peterburg Boris Karaev - klarinet Ljubov Efremova - violončelo Tamara Bassok - klavir Na sporedu: L van Beethoven, M. Glinka, M. Bruch torek. 1. julij 2003 ob 20.30 CAMERATA SLOVENICA Ernii Sebcstycn - violina GeorgUener- violina Mile Kosi - viola Ciril Skerjanee - violončelo Igor Skerjanee - violončelo Na sporedu: G. Tarlini. L Boccherini, F. Sehuberl Vsi koncerti bodo v TomCevi dvorani Kulturnega doma Franca Bernika v Domžalah. Cena vstopniee je 2000 SIT. Pri nakupu kompleta vstopnic za vse štiri koncerte velja 20% popust. Dijaki, studenti in abonenti Kulturnega doma Franca Bernika imajo pri nakupu vstopnic 50% popusta. Predprodaja in rezervacija vstopnic vsak delovni dan od 10. do 12. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. ure v upravi kulturnega doma (ljubljanska 61, Domžale, vhod z dvorišča, kletni prostori) ter eno uro pred pričetkom koncertov pri blagajni Kulturnega doma Franca Bernika Domžale. Vse dodatne informacije o festivalskem programu in rezervaciji vstopnic dobite preko elektronske poŠte na naslovu info@kd-domzale.si ter na telefonski Številki 01/722 50 50. Slavnostni koncert ob zlatem jubileju Glasbene šole Kamnik Letošnje šolsko leto je za Glasbeno šolo Kamnik jubilejno, saj je pred petdesetimi leti zabeležila svoje prve korake. Ze na začetku poti se je moral mlad kolektiv soočiti s težavami, od prostorov, glas- Venček narodnih nam je zaigral kvintet diatoničnih harmonik. bil, kadrov, pa do zagotavljanja denarja. Vendar so jih zagnani ravnatelj Peter Iiitenc in učiteljski zbor uspešno rešili in že v prvem šolskem letu je število učencev s 50 naraslo na 150. Šolsko leto 1952/ 53 je Glasbena šola Kamnik zaključila s produkcijo pred nabito polno dvorano. Že prvi koraki Glasbene šole Kamnik so torej pokazali, da šoli ne bo primanjkovalo učencev. Vsa naslednja leta se je pod strokovnim vodstvom prizadevnih učiteljev število učencev povečevalo. V letošnjem šolskem letu ima tako Glasbena šola Kamnik 415 učencev, ki se učijo igrati različne instrumente: klavir, orgle, harmoniko, diatonično harmoniko, violino, violo, violončelo, kitaro, flavto, kljunasto flavto, oboo, klarinet, fagot, saksofon, rog, tro- Zlatoporočenca Kalan iz Mekinj Zakonca Ana in Jože Kalan iz Mekinj sta 10. maja svojo življenjsko odločitev izpred petdesetih let ponovno potrdila pred županom Tonetom Smolnikarjem in matičarko Jožico Globočnik v občinski poročni dvorani. Spremljali so ju sinova Rajko in Vojko z družicama, štirje vnuki in komaj rojen pravnuk Tomaž. Visok jubilej zakonske zveze so po civilni zlati poroki proslavili v kitajski restavraciji izučil za gradbenika, službo je nastopil v vrhniški policiji kot pomočnik komandirja, kasneje je kot komandir služboval v Moravčah in od leta 1963 v Kamniku. Ana Kalan, rojena Jereb 18.7. 1932 v Rpvtah pri Logatcu kot sedma od desetih otrok, je v otroških letih veliko prestala, saj ji še ni bilo deset let, ko je umrla mama, čez dve leti še oče. Z dvanajstimi leti je morala od doma. Kruh si je služila Jožetovo znanje in izkušnje na področju gradbeništva, saj sta gradila pretežno sama. Jože se je upokojil leta 1978 in pri Društvu upokojencev delal 18 let kot tajnik društva, bil je tudi vodnik turističnih izletov. Za aktivnosti v NOB je prejel medaljo za hrabrost, za delo v policiji Medaljo dela, kasneje še Orden dela s srebrnim vencem, za delo v organizacijah je prejel srebrno plaketo občine Kam- na Duplici (na sliki), ki so jo obiskovalci v zadnjih dveh letih ocenili s petimi zvezdicami kot najboljšo kitajsko restavracijo v Sloveniji. Jože Kalan, rojen 26.4. 1928 v Podlanišču pri Cerknem, je moral za hlapca, ko mu je bilo komaj 14 let. 13.1.1945 je bil mobiliziran v Gradnikovo brigado in osvobajal Primorje in Gorico. Po vojni se je z varstvom otrok in pašo živine. Se-delovala je v mladinski brigadi, nato se je zaposlila v tovarni usnja Vrhnika. Po prihodu v Kamnik leta 1963 se je zaposlila v Svilanitu kot šivilja brisač. Upokojila se je 1987. leta. Za dolgoletno delo v Svilanitu je prejela srebrno priznanje. Leta 1972 sta z možem začela graditi hišo in se vanjo vselila čez dve leti. Ob gradnji je še kako prav prišlo nik, srebrno plaketo za varnost, bronasto plaketo organizacije vojaških starešin in srebrno plaketo Zveze društev upokojencev. V življenju sta se morala Ana in Jože marsičemu odreči, a s skupnimi močmi sta vedno zmogla. Ponosno se spominjata preteklosti in se veselila prihodnosti. Da bi jima zdravje še dolgo služilo! VERA MEJAČ www.peugeot.si. Posebna družinska ponudba v maju in juniju*: Ob nakupu Peugeota 206, 307, 406,607,807 ali Partner kombi poleg avcomobiia dobite tudi kolo Peugeot, skuter Peugeot, dodatno opremo, izdelke iz butika Peugeot ali pa prihranek v skupni vrednosti do 500.000 SIT - odvisno od vrednosti kupljenega avtomobila. Med njimi boste prav gotovo našli avtomobil za vse potrebe, želje in razvade vaše družine, ♦ponudba velja za nova osebna vozila Peugeot, dobavljena med 12.5. in 30.6.2003. RODEX d.0.0. - Rova, Rovska cesta 2,1235 Radomlje - tel.: 01 722 77 98 www.rodex.si Najmlajši, ki nabirajo prvo glasbeno znanje, so pod mentorstvom Simona Skalarja, pripravili prisrčen nastop. bento, pozavno, tubo, tolkala, citre, obiskujejo pa tudi pouk petja, predšolske glasbene vzgoje ter glasbene in plesne pripravnice. Svoje znanje izpopolnjujejo v različnih komornih sestavih, kot so godalni kvartet, kvartet flavt, kvartet klarinetov, kvartet citer, klavir štiriročno, ansambel kitar in mlajši godalni orkester. Na šoli delujejo še godalni orkester pod vodstvom Janeza Klobčarja, mladinski pihalni orkester pod vodstvom Uroša Koširja in otroški pevski zbor pod vodstvom Simona Skalarja. V petih desetletjih delovanja so učenci Glasbene šole Kamnik dosegali najvišja priznanja in pohvale na tekmovanjih v Sloveniji in tujini. V tem obdobju je Glasbeno cert orkestrov Glasbene šole Kamnik, slavnostno akademijo mladih glasbenikov, koncert Cantemusa, koncert kvarteta saksofonistov. Osrednja prireditev v počastitev jubileja pa je bil slavnostni koncert v četrtek, 22. maja, v dvorani Doma kulture v Kamniku. Zbrane ljubitelje glasbe, nekdanje in sedanje učitelje in sodelavce kamniške glasbene šole, starše in goste je pozdravila ravnateljica Glasbene šole Kamnik Darka Skalar. Osvetlila je delo šole skozi vseh pet desetletij, saj je bila Glasbena šola Kamnik ves čas eno najpomembnejših kulturnih in umetniških središč občine. Učenci Glasbene šole Kamnik z nastopi in koncerti v kamniški in ico-mendski občini ter po Sloveniji beno šolo Kamnik pripeljali do pomembne obletnice, se je pridružil tudi župan Tone Smolnikar Izpostavil je vprašanje, ali smo dovolj naredili za mlade, nadobudne glasbenike in vse, ki skrbijo zanje. Država namreč v zadnjih letih vse bolj zateguje mošnjiček tudi za to pomembno področje. Izrazil je zadovoljstvo, da so ob obnovi Doma kulture našli vsaj nekaj novih, potrebnih prostorov za mlade glasbenike in danes je tudi z njihovo pomočjo dom poln življenja ves dan. Glasba nastopajočih mladih na slavnostnem koncertu je poslušalcem pričarala prav prijetno doživetje. Prisrčen je bil nastop otroškega pevskega zbora in prvi plesni koraki najmlajših, ki obiskujejo Plesno pripravnico. V nadaljeva- I Mozartovo Malo nočno glasbo so zaigrali mladi glasbeniki Godalnega orkestra, ki ga vodi prof. Janez Klobčar. Slavnostni koncert ob zlatem jubileju Glasbene šole Kamnik je zaključil Mladinski pihalni orkester pod vodstvom prof. Uroša Koširja. šolo Kamnik uspešno zaključilo več kot 500 učencev, mnoge od njih so prizadevni pedagogi usmerili na njihovo nadaljnjo glasbeno pot: v Simfonični orkester Domža-le-Kamnik, Mestno godbo Kamnik, v številne pevske zbore in komorne skupine. Kar 70 učencev pa si je glasbo izbralo za svojo poklicno pot in jih danes srečujemo kot umetnike-soliste in tudi kot člane orkestrov na koncertnih odrih po svetu in v Sloveniji. Mnogi izmed njih so se odločili za poučevanje na glasbenih šolah in kar polovico učiteljskega kolektiva Glasbene šole Kamnik sestavljajo njeni nekdanji učenci. Da bi v tem jubilejnem letu ljubitelji glasbene umetnosti resnično začutili utrip Glasbene šole Kamnik se je zvrstilo kar trideset nasto-pov in koncertov. Napovedal jih je koncert ansambla Štajerskih 7 z gosti Mestno godbo Kamnik, Godalnim orkestrom Glasbene šole Kamnik in MePZ Cantetnus, ki je bil sponzorske narave, saj bo s pomočjo zbranih sredstev v prihodnjem mesecu izšel zbornik in CD s posnetki učencev. Med številnimi prireditvami, ki so zaznamovale 50-letnico delovanja kamniške glasbene šole, omenimo še kon- pomembno vplivajo na razvoj glasbene dejavnosti in bogatijo kulturno življenje. Ob tem je izpostavila težave s prostorsko stisko, saj primanjkuje učilnic za individualni in skupinski pouk. V preteklih treh letih jim je Občina Kamnik pomagala pridobiti učilnice v Kulturnem domu Kamnik in upajo, da bodo uspeli čimprej pridobiti še ostale nujno potrebne prostore. Misli ob slavnostnem koncertu je zaključila z besedami: »Nocojšnji koncert je plod skupnih prizadevanj učencev naše glasbene šole in njihovih zavzetih učiteljev in je prikaz dela šole vse od najmlajših učencev pa do učencev individualnega pouka, ter hotenj, ki so se v skupni igri dopolnila pod vodstvom umetniških vodij obeh orkestrov. Naj bo' torej nocojšnji nastop naše glasbeno darilo, podarjeno vam, spoštovani ljubitelji glasbene umetnosti, ki ste se nocoj zbrali z željo, da nas boste poslušali. Naj vam že v teh trenutkih pričara vsaj nekaj tiste notranje radosti, vsesplošne sreče in polnosti osebnega zadovoljstva, ki naj vas in vaše drage spremlja skozi vsakdan.« Čestitkam in zahvalam ravnateljem, učiteljem in vsem, ki so Glas- nju so se predstavili mladi glasbeniki na različnih instrumentih: Katja Zorko - violončelo, Samo Kališ-nik - tolkala, Matic Grojzdek - kitara, Matjaž Poljanšek - harmonika, Gašper Seiko - trobenta, Urban Br-not - violina, Špela Logar - violina, Darjan Drolc- bariton, Rokjuhant - klavir, Lidija Pavlic in David Jagodic - klavir štiriročno, kvintet diatoničnih harmonik, kvartet citer, kvartet klarinetov, Godalni orkester in Mladinski pihalni orkester. Da je Glasbena šola Kamnik v petdesetih letih svojega delovanja prerasla v ustanovo, na katero smo Kamničani prav gotovo lahko ponosni, tako glede rezultatov kot tudi glede števila oddelkov, kjer se kalijo mladi kadri, so zaslužni prizadevni ravnatelji, profesorji, pedagogi in drugi sodelavci. Za njihovo vztrajno, prizadevno delo se jim je zahvalila ravnateljica Glasbene šole Kamnik Darka Skalar, triintridesetim zaposlenim v današnjem kolektivu pa je v znak zahvale podarila-cvet s spominskim priznanjem. Da bi bila tudi.vsa naslednja leta Glasbene šole Kamnik bogata z glasbo in lepimi dosežki! . Besedilo: SAŠA MEJAC Fotografije: ANITA MEJAC Srečanje oktetov v Tunjicah Glasba ohranja vezi skozi čas Pozdrav Mariji so pevci Tunjiškega okteta dali naslov petemu jubilejnemu srečanju oktetov v Tunjicah, ki so ga v cerkvi sv. Ane pripravili nedeljsko popoldne 11. maja. Lepo okrašena akustična cerkev je sprejela številne poslušalce od blizu in daleč. Z bogatim aplavdiranjem so navdušeno pozdravili vsak nastop. Pester program je povezovala Cilka Plevel. Prvi so zapeli domači pevci Tunjiškega okteta, ki zaključuje že sedemnajsto sezono delovanja. Več let jih vodi Ana Smrtnik. Prirejajo uspešne koncerte in nastope, v kratkem bo- do gostovali v Kanalski dolini v Italiji in v Avstriji. V oktetu že vseskozi prepevajo Tunjičani. Poleg domačega okteta se srečanja redno udeležujejo pevci okteta Voglje pod vodstvom Franca Štera. V desetih' letih delovanja so se predstavili po vsej Sloveniji s številnimi uspešnimi nastopi. Sledil je nastop okteta Bratov Pirnat, ki javno nastopa že 46 let. Do lanskega leta je oktet sestavljalo sedem bratov in nečak. Namesto lani umrlega najstarejšega brata Nejka, ki jim je zapustil močno voljo do petja, v oktetu prepeva umetniški vodja Tone Juvan. Nastop Kranjskega kvinteta je še Pevci Tunjiškega okteta prepevajo že sedemnajst let. Pod vodstvom Ane Smrtnik, kijih vodi že večji del poti, so začeli peto jubilejno srečanje oktetov v Tunjicah. posebej prevzel poslušalce. Pevci letos praznujejo 10-letni-co delovanja, vodi jih Ana Er-man. Ob ustanovitvi, katere pobudnik je bil baritonist Stane Vidmar, so načrtovali sestavo ' okteta, ker pa je že s petimi gla-*ft sovi pesem lepo zazvenela, so ostali pri kvintetu. Sestavljajo ga pevci iz okolice Kranja, ki so pred tem prepevali v različnih zborih in skupinah. Izdali so dve zgoščenki. Na drugi so posnete predvsem ljudske pesmi ob spremljavi citrarja Tomaža Spoštovani starši! S 1. septembrom 2003 odpiramo na OŠ Marije Vera, Duplica pri Kamniku, oddelek za predšolske otroke, brez prehrane, s poslovnim časom? - dopoldanski oddelek: od 8. ure do 12. ure in - popoldanski oddelek, ki bo odprt od 12.30 do 15:30. V oddelek bodo vključeni predšolski otroci v starosti od 3 do 6 let. V obeh oddelkih so še prosta mesta, zato vabimo vse starše, ki jim poslovni čas oddelkov ustreza, da čimprej oddajo prošnjo za sprejem otroka. Prošnje dobijo v vseh enotah vrtca ali upravi WZ Antona Medveda Kamnik, tel. št. 830 33 30, kjer bodo dobili tudi vse ostale informacije. Ljubljanski oktet, eden najbolj reprezentativnih izvajalcev komorne vokalne glasbe pri nas, je med več kot tisoč koncertov doma in po svetu, zapisal tudi koncert v Tunjicah. Plahutnika. Vrhunec programa je bil nastop Ljubljanskega okteta, v Tunjicah se je predstavil prvič. Ustanovljen je bil leta 1972 kot Študentski oktet v vrstah akademskega pevskega zbora Tone Tomšič. V času svojega neprekinjenega delovanja se je razvil v enovit umetniški ansambel in je danes eden najbolj reprezentativnih izvajalcev komorne vokalne glasbe pri nas. Sodeloval je na številnih pomembnejših festivalih, bil zmagovalec mednarodnega pevskega tekmovanja v italijanski Gorici, vseskozi je bil deležen številnih pohval domačih in tujih glasbenih kritikov. Je večkratni'zmagovalec tekmovanja radijskih posnetkov pri RTV Slovenija ter dobil nik najvišjega prizna»ja*a dosežke na področju vokalne glasbe - Gallusove plakete. Beleži več kot 1000 koncertov doma in širom po svetu. Njihovo ubrano prepevanje je zabeleženo na številnih posnetkih radijskih in televizijskih hiš doma V lepem ambientu akustične cerkve sv. Ane v Tunjicah je pesem oktetov še posebej lepo zvenela, med njimi okteta Bratov Pirnat. in na tujem ter na gramofonskih ploščah, kasetah in zgoščenkah. Umetniški vodja Ljubljanskega okteta je od leta 1981 pianist in dirigeritlgor Švara7 dobitnik študentske 1'rešerno-ve nagrade za dirigiranje. Dirigiral je različnim domačim in evropskim simfoničnim in opernim orkestrom, redno sodeluje v žiriji na domačih in mednarodnih solopevskih in zborovskih tekmovanjih. Od leta 1983 je stalni dirigent v SNG Opera in balet. Za lep zaključek so pevci skupaj zapeli tri pesmi pod vodstvom dirigenta Igorja Svare. Predsednik KS Tunjice Valentin Zobavnik, predsednik Tunjiškega okteta Janez Golob in tunjiški župnik Pavle Juhant so predstavnikom pevskih sestavov podelili priznanja in spominska darila. VERA MEJAČ VRTNARSTVO GASPERLIN Vrtnarska vzgoja in trgovina Moste 99 pri Komendi, tel.: £3-43-567 BALKONSKO IN PM^KO^J^^^^ CvmEpot?bm ŠEUGODNOŠEOENE! . '3** . *■ Tunjice privlačne za usodni »da« znanih Slovencev Odprto: od 8. do 19. ure, sobotah od 8. do 13. ure. VSE ZA ROZE IN V mesecu ljubezni sta si 10. maja v cerkvi sv. Ane v Tunjicah večno zvestobo pred oltarjem obljubila naš skakalni šampion Primož Peterka in nekdanja manekenka in lepotna kraljica Slovenije Renata Bohinc. Ženin Primož je svojo izvoljenko najprej pospremil k civilni poroki v Preddvor in jo po starem običaju nesel skozi grajski drevored, kar daje jamstvo za petdeset srečnih skupnih let. Nato sta se mladoporočenca skupaj s številnimi svati odpravila v Tunjice k priljubljenemu župniku Pavleta juhantu, da se zaobljubita še jired oltarjem. Pot do mogočne cerkve na hrbič-ku pod J)laninami je bila za Primoža precej »trnova«. Domačini Tunjic, za katere je bil ta dogodek domala karpraz- M nik, so po stari šegi ženinu pri-jjravili šrango. Primož seje izkazal za spretnega [x>gajalca in veščega žaganja drv. Pogajanja so se malce zavlekla, zato je župnik Pavle zaskrbljen [mdrvel s hriba na jeklenem dvokolesniku pogledat, kaj se v vasi dogaja. Po opravljenem cerkvenem obredu sta ženin in nevesta, ki sta svojo ljubezen že kronala z enoinpollet-nim sinom Majem, prijazno sjyrejemala čestitke in lep>e želje svatov, prijateljev, vašča-nov Tunjic in drugih, ki so prisostvovali tej medijsko odmevni poroki. Ohcetz osemdesetimi svati je bila na Šmarjetni Gori. Petlju in Roni želimo obilo sreče na skupni življenjski poli. Besedilo in fotografije: VERA MEJAČ Po odkupu neveste seje Primož vešče spoprijel z žaganjem drv in simbolično dokazal, daje sposoben preživljati družino. Primož sredi pogajanj z vaščani. Pri tem so mu bili v pomoč oče s Primoževim sinom Majem in brata. Tudi nevesta Renata ni bila preveč navdušena nad visoko ceno, s svojo lepoto ji je uspelo omehčati trde pogajalce. Nato sta se mladoporočenca po strmem hribčku do cerkve sv. Ane popeljeta s starodavno kočijo. © LOV! Najvarnejši v svojem razredu! Trim pohod na Veliko planino Letošnji tradicionalni »trimski« pohod, že 24. leto zapored, bo tako kot vsi dosedanji, prvo soboto v mesecu rožniku, to je sedmega junija. Odhod bo od 7.40 izpred gostilne »Pri gamsu« na Hudem polju oziroma ob 7.20 s trga prijateljstva z lastnimi avtomobili na lastne stroške. Tisti, ki nima avtomobila, naj vseeno pride na Trg prijateljstva, verjetno bo imel kdo drug prostor, lahko pa se pelje tudi z avtobusom za Kamniško Bistrico, ki ima odhod ob 7.20. S Hudega polja se bomo vzpeli najprej po lovski stezi, nato po brezpotju čez Veliko Zaplato na Ravni hrib in nad Sušavami prišli na označeno stezo, ki nas bo pripeljala do Domžalskega doma. Vrnili se bomo po brezpotju in lovski stezi mimo Žrela čez Lopato in doline Konjske nazaj na Hudo polje. Potrebna je kolikor toliko dobra kondicija (okoli 6 do 7 ur hoje), ustrezna obutev in vremenu primerna obleka in oprema. Tudi kaj za pod zob in za gasitev žeje je lahko v nahrbtniku, čeprav se bo dalo pošteno nasititi in odžejati tudi v Domžalskem domu. Če bo slabo vreme, bo ta pohod odpadel, se pa namesto njega lahko udeležite katerega drugih pohodov, ki bodo ta dan potekali na Veliko planino v organizaciji PD Domžale. Preizkus znanja tečajnikov in pripravnikov V kamniškem AO je bilo nekdaj pravilo, ki pa sedaj postaja »zakon«, da morajo vsi pripravniki pred začetkom poletne oziroma zimske sezone opraviti preizkus znanja. Letos so ta preizkus znanja združili s preizkusom znanja udeležencev alpinistične šole. Tako je imelo v nedeljo, 18. maja 2003 14 pripravnikov in tečajnikov (Matic Ajdovec, Ambrož Bajde, Srečo Bajde, Botjan Borštnar, Vlasta Lelek, Aleksander Kastelic, Vlado Kladnik, Matjaž Kramar, Janez Močilnikar, Irena Mušič, David Novak, Igor Urankar,v Mojca Volkar in Mateja Zaje) v plezalnem vrtcu na Perovem preizkus praktičnega znanja iz osnovnih elementov plezanja, varovanja, gibanja naveze, zabijanje klinov, dviga in spusta soplezalca, spusta in vzpona po vrvi in tudi osnov snežne in ledne tehnike, ledeniš-kega navezovanja in podobnega. Preizkus znanja je vodil Aleš Holc, pri tem so mu pa pomagali še Vlado Habjan, Matej .Mošnik, Bojan Pollak, Jure Prezelj, Matjaž Šerkezi in Blaž Vrabec. Začetek poletne planinske sezone Kamniško planinsko društvo bo odprlo svoji postojanki na Kamniškem in Kokrskem sedlu v soboto, 14. junija, zaprlo pa predvidoma 11. oktobra - odvisno od vremena in razmer. Oskrbniš-tvo bo na Kamniškem sedlu letos prvič prevzela Helena Koprivšek, med tem ko bo na Kokrskem' ostala ista oskrbnica kot lansko leto — Angelca MARKIČ. Ob istem času bodo predvidoma odprli tudi Kocbekov dom na Koroški, ki je v oskrbi planin-skegadruštva Celje — matica. Domžalski dom na Mali planini je stalno odprt od 1. junija naprej. Podobno je tudi s Črnuškim domom, med tem ko je Jarški dom na Mali planini tako in tako odprt celo leto vsak dan, enako kot sedaj tudi dom v Kamniški Bistrici. Glede na letošnjo zimo, ki je bila snežno sicer malo boljša od prejšnje, vendar še vedno daleč od nekdanjih zim, so tudi razmere v planinah na južnih straneh že skoraj čisto poletne. Sneg je, seveda če s poslabšanjem ne zapade novi, v glavnem le še v grapah - posebej je lahko nevaren zjutraj, ko je še pomrznjen. Severne strani so pa še vedno bistveno bolj bogate s snegom, npr. severna stran Brane, prehod„v Boštjanco, pa sestop z Mli-narskega sedla v Zgornje ravni in podobno. Tam je snega precej več, zato dodatna previdnost, pa tudi cepin, ne bosta prav nič odveč. Pa še nekaj, kar velja tako za severne kot tudi za južne strani. Zima je razrahljala marsikateri stop in oprimek, pa tudi kakšno varovalo, ponekod je tudi odtrgal žično vrv, dež pa tudi še ni spral vseh odkruškov, ki jih je povzročila zimska zmrzal. Zato je potrebno tudi vsak kolikor toliko sumljiv stop, oprimek, pa tudi varovalo, pred obremenitvijo preizkusiti, da ne bi z njim v roki poleteli prehitro navzdol. Marko Prezelj odhaja v Karakorum Letos se bo kar nekaj Slovencev udeležilo odprav v visoke hribe. Trenutno je v Himalaji poljska odprava, v okviru katere bo poskusila priti na vrh 8.163 m visokega Manasluja tudi Kamničanka Barbara Drnovšek. Na vrh Manasluja poskuša sedaj priti tudi štajerska odprava. Jeseni naj bi šla na 8.027 m visoko Šišo Pangmo odprava iz več slovenskih odsekov, na 8.153 m visoko Čo Oju pa mini odprava iz AO Črnuče. Vsekakor pa imata najkvalitetnejše cilje odprava na Čomolenco (7.790 m) v Himalaji, ki jo bo jeseni vodil Andrej Štrem-felj in pa odprava na 7.821 m visoki Mašerbrum v Karakorumu, ki jo vodi Marko Prezelj. Na pot gre 18. maja, vrnil pa naj bi se 25. julija. V njej bosta sodelovala še Matic Jošt iz AO Celje in pa Američan Steve House. Skupaj nameravajo v alpskem slogu preplezati novo smer v več kot 100 m visoki, še nepreplezani steni. Kopno izpopolnjevanje VP2S v Kamniški Bistrici V Kamniški Bistrici je bilo četrtega in petega aprila letos redno kopno izpopolnjevanje vodnikov Planinske zveze Slovenije (VPZS). Kamniška Bistrica je namreč idealen kraj za take dejavnosti, saj nudi poleg ustreznega prostora in oskrbe v pla- ninski koči Dom v Kamniški Bistrici tudi druge pogoje. Izpopolnjevanje je obsegalo teme iz prve pomoči, didaktike družabnosti, ki so bile obdelane bolj teoretično kot praktično, tudi temo iz orientacije in tehnike gibanja in vodenja, ki sta bili obdelani predvsem praktično. Od vodnikov, ki so člani kamniškega planinskega društva, so se izpopolnjevanja udeležili Saša Lindič, Franc Obreza, Stane Simšič, Miro Uršič in Janez Volkar, kot inštruktorja pa Lojze Jerman in Bojan Pollak. BOJČ Kako dobro poznamo svojo občino Na fotografiji v 9. številki Kamniškega občana je bil del vasi VODICE nad Kamnikom, kot se uradno imenuje to naselje. V kraju je več manjših izvirov vode in po tem je naselje tudi dobilo ime. Uradna nadmorska višina je 540 m, vendar so hiše razporejene višje in nižje. Je pa kakšne četrt ure do dvajset minut oddaljeno od Samotnega -Debevčevega mlina. Povezava med Samotnim mlinom in Vodicami je očitna - voda, poleg tega pa Samotni mlin uradno pripada k naselju Vodice in je bil pravzaprav celo vodiška last. Do Vodic vodi iz Godiča oziroma Zduše in Podjelš asfaltirana cesta, ki ravno v Vodicah napravi ovinke za skoraj 180 stopinj in se nadaljuje naprej do slabih 100 metrov višje ležečih Brezij. Do Vodic lahko pridemo tudi peš - od Samotnega mlina ali od Tučne ali iz Mekinj po grebenih »me-kinjskih gmajn«. Če gremo po zadnji poti, si lahko mimogrede ogledamo še najdebelejše hraste v naši občini. Običajno Vodice niso samostojni cilj izleta. Je pa zanimivo, da je skozi njih vodila označena planinska pot iz Kamnika na Malo planino, ki jo je markirala še podružnica SPD v Kamniku. Na to lepo spominja dobro ohranjena markacija in smerna tabla na kozolcu sredi Vodic, na kateri piše »GOZD-KRANJSKI RAK-MALA PLANINA« SPD.KP, kjer SPD pomeni Slovensko planinsko društvo, KP pa Kamniška podružnica. sliki. Po cesti, ki je na sliki, se lahko peljemo v osrčje Kamniških planin, v prvi hiši na desni pa si lahko potešimo žejo in pri-vežemo dušo. Ime kraja je sestavljeno iz dveh besed, od katerih je druga komaj primerna za ta kraj, prva pa ne pomeni nekaj ti i/imu: Izmed pravilnih odgovorov je žreb izbral: MAJDO KOMATAR Z BREZIJ NAD KAMNIKOM 34, ki lahko dvigne knjižno nagrado v knjigarni VELE na Ljubljanski cesti v Kamniku. Tokrat se odpravimo spet v drug konec in sprašujemo po imenu kraja, ne naselja, ki je na ravno najboljšega. Odgovor pošljite na dopisnici do 6. junija na naslov: Kamniški občan, Glavni trg 23, SI. 1240 Kamnik. Izmed pravilnih odgovorov bo žreb izbral prejemnika knjižne nagrade, ki jo podarja trgovsko podjetje VELE. BOJAN POLLAK KOMUNAL. PODJETJE BLED (KR.) NEKD. SOLISTIČNA PRIREDITEV NA TV S PEVKO IN VODITELJ. MUŠlC DEJ0 MARINA ZUPANČIČ GROFIJA V ANGLIJI PRISELJENEC SL. R0CK PEVEC (JANEZ-BENC) (KR.) ZA PAPIRNIŠ. PIHALNI ORKESTER VEVČE ODPRAVA ZLA ALI ZLORABE MESTO V BELGIJI (LJUD.) PEČENKE OSMI ŽIDOVSKI MESEC višinska točka JU2N0AM. drŽava lucia cara PREBIVALKE IRSKE OMAHLJIVA ŽENSKA stavcno ločilo VIŠJA TEHNIŠKA ŠOLA (KR.) nasprotje noči MESTO V KONGU RDEČI KRIZ KAMNIK VILKO UKMAR VERDIJEVA OPERA JOŽE ARK0 ELI LIKAR NIZOZEMSKA JADRNICA TRESKE-TANJE PECIVO Z ROZINAMI W Češka pritrd-lnica NAPUŠC domaČa pernata ŽIVAL REKA V FRANCIJI IZRAEL. LUKA ANTON JEGLIČ KRAJ PRI LJUBLJANI ZOLAJEV ROMAN MAMILO IZ MAKA REVEN OTROK DELO PLAČANO PO USPEHU URIEL AC0STA ILUSTRAT VOGELNIK TEKOČINA V ŽILAH MONGOL. VLADARJI V INDIJI ZVITO PECIVO, POGAČA ALP SMUt KOREN GUSTAV IPAVEC ANGL. PLEMIŠKI NASLOV EVANGEL. SENIOR ERNIŠA NAŠE MESTO S TOVORNIM PRISTANIŠČEM ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE 2. PEVSKI GLAS AVTOR: JOŽEF CAJHEN NEKO. ST. CITROENOV AVTO iznakaž. Človek GORA V KARAVANKAH VELET0K V SIBIRIJI ŠP. NAP0V. BERGANT ANDREJ CAPUDER VODITELJ ODMEVOV NA RTV SLAK TOVARNA V CELJU JUŽN0AM. PASTIR ZRAK (LAT) PREDPONA, (SREDI, MED) npr. MEZ0KLIMA D. PRITOK K0LUBARE V SRBIJIU ZDRAVIL. RASTLINA ALEŠ JAN AVS. VOJSKOVODJA (ERNEST) PREBIVALEC ARABIJE HČERIN MOŽ BARVA IGRALNIH KRART VRSTA PIVA PIV0VAR. UNION ARABSKI ŽREBEC ZALIV NA ŠKOTSKEM POPOTNA MALHA (DV-) NEKD. ŠVIC. ALP. SMUČARKA HESS ŠTUKELJ SAMOGLASNIK LIMUZINA TOVARNE OPEL L. PRITOK SAVINJE ALPINIST (TOMO) PREDVSEM ŽENSKA SREDNJA ŠOLA FARA VTUH. DOLINI SL. Ž. REVIJA MAKEDON, POLITIČAR. (VERA) SANI ZA SPRAVILO SENA V DOLINO AFRIŠKA ŠTORKLJA POKROVKA (LJUD.) ZLATO ŠPORTNI NAPOVEDOVALEC KAVClC MESTO V BURMI, SEDAJ MJANMAR JANEZ AŽMAN VELET0K V AFRIKI KSENIJA ERKER OSEBNI ZAIMEK MAJHEN SEAT0V AVTO SL0VEN. PLANIN. DRUŠTVO (KR.) ORODJE ZA SEKANJE PEVKA DAPiEMC ZVITI LASJE JANEZ NOGRAŠEK METRlCNI POUDAREK, NAGLAS EMIL SPRUK 4, IN 5. VOKAL ENOTA ZA JAKOST ZVOKA STANJE OCARINJENEGA STRIM. NARAVOSLOVEC PIR, POŽRTIJA (SLABŠ.) NOTRANJA STRAN ROKE ATOL V ARHIPELAGU TUAM0TU KRILO RIMSKE KONJENICE SL. RTV NOVINARKA (MAJA) SLOVARČEK: AALBOT - nlzozamska jadrnica; ENARD - zaliv na Škotskom, KENT - grofija v Angliji; LAUDON, Gldaon Ernst (1717 - 1790) - avstrijski vojskovodja; LJANERO - ju2noamarlškl pastir; REMEDURA - odprava (zla ali zlorabe) V Kamniku bo spet ^ m/ »taglai/na« košarka www.stuclentski-klub.com Najbolj pomladni mesec maj se je iztekel in že je pred nami praviloma vroč junij, ki z veliko sonca napoveduje poletje. Klubovci nismo počivali, ampak počeli marsikaj zanimivega kar nam je vsem krajšalo čas pred izpitom. Pred nami je izpitno obdobje, a vseeno nismo pozabili, da je treba poleg miselnih naporov vsake toliko časa početi še kaj bolj zabavnega in sproščujočega. Vseskozi smo se držali latinskega pregovora: »Carpe diem« (Izkoristi dan)! Svoje sposobnosti pa so, kolikor se je dalo, izkoristili tudi košarkarji našega kluba. Meseca maja se je namreč končala košarkarska liga v Radovljici, v kateri je sodelovalo 11 ekip iz cele Gorenjske. Že drugo leto zapored je tekmovala tudi ekipa Študentskega kluba Kamnik, ki je lani zmagala, letos pa zasedla prav tako odlično 3. mesto. Da so fantje res dobro odigrali, pove podatek, da je marsikateri ženski pogled zašel na njihovo stran. Drugačen pogled skozi fotografski objektiv pa je potekal v okviru fotografskega natečaja, tokrat na temo Kamnik, njegove značilnosti in znamenitosti. Kar nekaj dobrih slik je priromalo na naš naslov, najboljše pa bodo visele na klubskih stenah. Nagrade za prve tri so seveda obvezne — malce žepnine vsakemu študentskemu žepu prav pride. S koncem maja pa so se končala tudi potopisna predavanja, ki so skozi celo leto skrbela za popotniške navdušence, da so se vsaj za kakšno urico miselno preselili na želeni konec našega planeta. Marsikomu so zagotovo dali tudi kakšno idejo za naslednje popotovanje ... Pompozno se je zaključil tudi največi majski projekt - Pejmo se maja(t), ki je potekal v soorganizaciji ŠK Domžale. Da se je trlo dobre glasbe in zabave, vam ve povedati vsak, ki se je udeležil vsaj enega dogodka ali prireditve. OTROCI ŠE NISO POZABILI, KAJ JE IGRA »Občasno, ko želimo ustvarjati, bi bili radi spet majhni, polni idej in energije. Kaj je prišlo vmes - kaj se • je izgubilo na naši poti do odraslosti, da smo si kot odrasli včasih tako zelo podobni, medtem, ko so naši otroci igrivi, polni idej in tako drugačni.« To so besedeiz uvodnega nagovora ge. Alenke Jevšnik, vzgojiteljice v enoti Mojca, VVZ Antona Medveda v Kamniku, ob odprtju razstave mladih ustvarjalcev iz »njene« enote. Vajeni smo razstav akademskih umetnikov, pogoste so razstave srednješolcev in tudi osnovnošolcev, da pa se kdo spomni narediti povsem resno razstavo predšolskih otrok je resnično prava redkost. In razstava, ki smo ji bili priča starši, stari starši, prijatelji in gostje, v sredo, 23. aprila, v dvorani Matične knjižnice Kamnik, je bila pripravljena natanko tako kot smo takih dogodkov vajeni. Pa ne samo to, razstava nam je ponudila še nek »presežek kije v svojem jedru nedoločljiv, zato v nas vnaša nemir in nas včasih s svojo vztrajnostjo sprai enku se še enkrat zahvaljujemo za prijeten in poučen večer. Učenci 3- b. OŠ Frana Albrehta z učiteljico Meto Kregar ORATORIJ ALI KAKO PRIJETNO PREŽIVETI PROSTI ČAS V teh dneh nam je nekoliko bližje italijansko mesto Torino, saj je v finalu evropskih nogometnih prvakov moštvo Juventusa. Tisti, ki sta mu bližje zgodovino in preteklost, se bo spomnil, da je Piemont s Torinom zibelka združene Italije izpred stoletja in pol. In prav v tistem času je v Torinu živel in delal Janez Bosko, eden največjih pedagogov 19. stoletja. Razkroj podeželja, prihod množic v mesta, začetek industrije, veliki socialni problemi so še posebej močno udarili po otrocih in mladini. Zapori so bili prepolni otrok in mladostnikov. Izvrševanje smrtne kazni nad mladoletno osebo takrat ni bila nobena posebnost. To je Janeza Boska strahotno mučilo, zato je za otroke in mladino začel graditi zavode in ■L..J-.J1 rij je namenjen veselemu preživljanju prostega časa osnovnošolcev. Dan se začne z dviganjem zastave in pesmijo. Nato sledi zgodba ali več zgodb, ki so lahko tudi dramatizirane in izražajo določeno vrednoto. Največji del dopoldneva je namenjen delu otrok po delavnicah. Sledi kosilo, nato pa verjetno najbolj zabavni del, imenovan velika igra. Letošnji oratorij na Šutni je nosil naslov »Vsakemu košček neba«. Osnovnošolci v nižji in višji starostni skupini so prisluhnili zgodbam iz življenja Janeza Boska. Dopoldne je nato minilo v delu po delavnicah. Teh je bilo šest: oblikovanje gline, spajkanje, izdelovanje origamov, barvanje na steklo, izdelovanje nakita in intar-zij. Okoli poldneva je bil kratek Tretje mesto ekipe Študentskega kluba Ka 10. maja se je končala košarkaška liga v Radovljici. Ligo je organiziral Klub radovljiških študentov, sodelovalo je 11 ekip iz Gorenjske. Tekme so bile ob sobotah v telovadnici Srednje ekonomske šole od 14. do 20. ure zvečer. V tej ligi je že drugo leto zapored sodelovala ekipa Študentskega kluba Kamnik, ki je v rednem delu zasedla drugo mesto z osmimi zmagami in tremi porazi. S tem se je uvrstila na zaključni turnir četverice. Žal so imeli kamniški študenti letos obilo težav s poškodbami. V polfinalu so klonili proti ekipi iz Kranja SFBB & bar DaVinci z rezultatom 89:95. V tekmi za tretje mesto pa so zmagali prot ekipi Kolo Bled z rezultatom 79:74. Ekipa ŠKK je imela tudi najboljšega strelca lige Klemna Tavčarja s povprečjem 21,8 točke na tekmo. Ekipa je imela najvišje povprečje višine 191,6 cm, povprečna starost pa je bila 22,8 leta. Pohvaliti je treba odlično organizacijo lige. Prve tri ekipe so prejele pokale in medalje. V bodoče bi bilo dobro razmisliti o podobnem projektu tudi v Kamniku, saj bi taka liga še kako pritegnila mlade v Kamniku. DEJAN PODJED Za ekipo ŠKK so igrali: vodja ekipe Dejan Podjed, kapetan Uroš Pušnik, Rok Češnjaj, Klemen Tavčar, Damir Kajtazovič, Primož Mahkovec, Luka Trotošek, Janez Homšak, Dalibor Crnoja, Matjaž Erčulj, Anže Železnih in Gašper Erman. Vlečenje vrvi na »veliki igri« šole, kjer so našli varen dom, dobili primerno izobrazbo in poklic. Pridružilo se mu je vse več somišljenikov, ki so mu pri tem humanem poslanstvu pomagali. Pred sto leti so prišli tudi v Ljubljano, kjer delujejo še danes, seveda na področjih, ki so potrebna vzgojne pomoči v današnjih razmerah (zasvojenost, nedokončana srednja šola inpdb.). Njegovo delo z mladimi je bilo takrat velika novost in zelo dober yzgojni odgovor na probleme, ki jih je rodil kapitalizem. Pred sto leti so prišli njegovi somišljeniki tudi v Ljubljano, kjer delujejo še danes. Zamisel Janeza Boska je tudi oratorij. Danes poteka oratorij pri-x merno današnjim razmeram, osnovna zamisel in ideja pa sta ista kot ju je imel ustanovitelj. Orato- predah in malica, potem pa se je začel najbolj zabaven del - velika igra. Osnovnošolci so se porazdelili v več skupin, ki so med seboj tekmovale v nekakšnih olimpijskih igrah. Seveda je šlo za zdravo igro brez pretirane tekmovalnosti in zmage za vsako ceno. Tisti, ki smo opazovali dogajanje na oratoriju, smo bili mnenja, da so osnovnošolci preživeli dan koristno in zabavno. Seveda oratorij ne bi bil mogoč, če ne bi pri izvedbi sodelovali animatorji iz Raspovega mladinskega centra, pomagali pa so jim tudi mladi, ki delujejo v frančiškanskem samostanu. Oratorij je bil svojevrstno darilo mladih otrokom Kamnika. Na svidenje naslednje leto na novem oratoriju. DANIJEL BEZEK Atletika Zdravko Volkar 4. na državnem prvenstvu na 21 km Maraton Treh src v Radencih je največja tekaška prireditev v Sloveniji. Letos, na 21. ponovitvi, so denimo na vseh razdaljah skupaj s pohodniki našteli čez 3000 udeležencev. Pravi maraton 42 km je bil rezerviran večinoma za tuje tekače, predvsem Kenijce. Za slovenske atlete pa je bila najbolj prestižna polovična razdalja maratona, 21 kilo-' metrov, kije veljala tudi za državno prvenstvo v malem maratonu. Na tej razdalji je denimo teklo 700 tekačev. Glede na razmere je odličen rezultat, 4. mesto, dosegel tekač iz Šmart-nega Zdravko Volkar. Le za 16 sekund je na najbolj nehvaležnem mestu zaostal za bronasto kolajno, ki jo je pritekel Beno Piškur, ki strokovne nasvete o treningu prodaja tudi v Poletu. Državni prvak, je s časom 1,06:50 premočno Roman Kej-žar, drugouvrščeni David Rih-tarič (Maribor) je dosegel čas 1,09:43, Pišlur 1,10:16, Volkar, za katerega je to največji uspeh na velikih tekmah, pa 1,10:32. Kamniški tekači pa so le imeli na rekreativni razdalji 5,5 km tekača na zmagovalnih stopničkah V absolutni moški konkurencije LgorAlpner osvojil tretje mesto. Šport mladih Tekači iz Stranj letos četrti na dnevnikovem krosu Mladi tekači OŠ Stranje so bili tudi letos, deseto leto zapored, povsem v ospredju najbolj množične športne prireditve v šolskem okviru - na tradicional-. nem Dnevnikovem šolskem, krosu v Šmartnem pri Litiji. Mladi varovanci profesorjem športne vzgoje Slavke Verovšek in Borisa Jemca so osvojili nehvaležno četrto mesto. Vrstni red pri vrhu 59 osnovnih šol je bil naslednji. Zmagala je OŠ Trebnje 245 točk, pred Železniki 244 točk, tretji so biti Tolminci OŠ France Bevk 239, četrti OŠ Stranje 218, peti pa že daleč zadaj OŠ Dolenjske toplice 176 točk. 18. mesto so osvojili mladi tekači OŠ Marije Vere 124 točk. Ker je to ekipno tekmovanje, za uspeh niso zaslužni le najboljši posamezniki. Nika Žagar je bila znova povsem v ospredju, na tretjem mestu. Med deseterico Petra Prelesnik. Na robu Nika Urh in Klara Kregar, Urška. Kuhar, Rok Hrast, Tomaž Semprimožnik. Zato omenimo vse. V petem razredu so za Stranje tekli Marko Alpner (35. mesto), Matjaž Hrovat (57.), Marko Pi-Hč (73), Majda Resnih (25.), Katja Balantič (40.) in Tina Vahčič (45.), ekijmo pa so bili četrti. Od šeslošolcev so Tomaž Semprimožnik (16.), Klemen LIribar (23.), Maja Sušnik (53-), Tjaša Smrečnik (53-), zasedli sedmo mesto. Med sedmošolci so Rok Markuš (27), Gregor Kregar (44.), Klemen Markuš (47.), Stanko Golob (57), Nika Žagar (3-), Nika Urh (14.), Klara Kregar (18), zasedli peto mesto. Rok Hrast (12.), Nejc Koželj (47.), Marko Zupin (58.), Petra Prelesnik (8.), Urška Kuhar (19), so bili četrti. Skupno četrti. V desetih letih so namreč dvakrat zmagali, bili ftbakrat drugi, enkrat tretji, nikoli slabši kot sedmi. Kako to uspeva Stranjanom, smo povprašali zaslužno polovico, profesorja športne vzgoje Borisa Jemca. »Pri nas je tradicija, da pri naših šolskih urah tečemo, takoj ko skopni sneg. Razdalje pčstopno daljšamo, da se telesa mladih tekačev privadijo na večje napore. Pravilo napredka pa ni naprezanje do skrajnih meja. Z merilci srčnega utripa Polar smo denimo testirali prav vse na razdalji 1600 metrov, da mladi sami vedo, kaj se z njimi dogaja med tekom. Kondicije pač ne prodajajo v Mercatorju. Boljše tekače s Slavko Verovšek vzpodbujava, da tečejo več. Samozavest gradimo od jeseni. Ko je pred dvema letoma začela delati sekcija kluba gorskih tekačev z Ivanom Ur-hom,je lažje,« je spregovoril je-mec. »Sila pomembno je zavzetost vseh. Pri nas se vsaj tretjina resno pripravlja za tekmo. Letos smo morali denimo med le 18 deklicami (na velikih šolah je izbira neprimerno večja) izbrali tri. Ni lahko. Pridejo generacije, ki so bolj talentirane, in druge, kjer vse trga od motivov, a niso v vrhu. A gojimo borbenost, skupni duh, da se med sabo vzpodbujajo. Za naju s Slavko Verovšek, ki vodiva športno vzgojo, rezultat ni najpomembnejši. Še z večjim zadovoljstvom zvečer sedem dol, ko vidim, da otroci tudi ostanejo aktivni. Vidim jih teči, na kolesu in to je del najinega dela s Slavko. In da so nekateri ostali v vrhunskem športu in so v samem slovenskem vrhu v atletiki, duatlonu, triatlonu,« dodaja BorisJemec. »Sploh nisem vedel, da so mladi šolarji tako hitri. Prav ponosen sem na to,« pa je bil po članku v Dnevniku, kije pisal o mladih tekačih iz Stranj, ponosen eden od občanov iz Stahovice. Tudi to je del zgodbe. Gorski teki Sebastjan Zarnik in Uroš Tomec vedno višje Gorski tek na Osolnik. Tradicionalno druga nedelja v maju. Že nekaj let prva tekma slovenskega pokala v gorskih tekih, od katerih bosta dve tudi v Kamniških Alp>ah, l5.junija tek na Krvavec in zadnjo soboto v juliju tek na Grintovec. Tek na Osolnik, razglednih nad Soro, je je tudi ogledalo priprav v pripravljalnem delu sezone. Kamniča-ni, klub gorskih tekačev Papež, so odlično začeli sezono. »Kajne, da sem pravilno razporedil moči. Vsi so mi govorili. Začni s jmčasnim ritmom, ne se zaganjati. Pa sem nasvete vzel zares. V zadnjem klancu mi je le malo zmanjkalo do Jožeta Čeha in mladinca Mitja Kosovelja. Če bi bilo še malce dlje, bi se dalo še kaj več,« je bil zadovoljen v cilju tretjeuvrščeni Sebastjan Zarnik Ker je bil drugi mladinec Mitja Kosovelj, je bil med člani celo drugi, kar je njegov največji uspeh na velikih tekmah. Poleg Zamika je bil Metod Močnik na 12. mestu, Tomo Petek 20. in Sebastjan Kosec 23- Med veterani je bil Ivan Urh tretji, Bojan Kem-perle se je moral zadovoljiti spetim mestom, Silvo Magyar sedmim, Tone Klemene desetim mestom, Marjan Veršnik 12., Bojan Bojkov (Calctt) 15. mestom. Med starejšimi deklicami je Katja Tomec pritekla tretje, Nika Urh peto in Klara Kregar šesto mesto. Urša in Janja Rebernik sta bili med mladinkami četrta in peta. Posebno pohvalo pa zasluži Uroš Tomec, ki je v prvi mladinski sezoni osvojil četrto mesto med mladinci, ob tem da so Mitja Kosovelj (drugi absolutno, sicer tudi sedmi lani na mladinskem svetovnem prvenstvu), Peter Lamovec (10. mesto absolutno, lani ekipno bronast na SP), Klemen Bauer (naš najboljši biatlonec in smučarski tekač med starejšimi mladinci) že uveljavljeni športniki na domači in svetovni sceni. »Priden je, že na treningu vidim, kakšne kvalitete kaže. Zares ga moram pohvaliti,« je bil po njegovem uspehu zadovoljen njegov trener Ivan Urh, sicer tudi vseh mladih tekačev KGT Papež. Gorsko kolesarstvo Maj in junij sta eden najbolj dirkaških obdobij v letu. Dirk malo morje. Luka Kodra je na drugi tekmi evropskega pokala v nemškem Bad Wilbadu osvojil 15. mesto, in bil z doseženim glede na konkurenco zelo zadovoljen. Ob tem je tudi videl in doživel, kakšne so velike svetovne dirke. Utrujenost je preteklost. Prvo zmago v absolutni konkurenci za Calcitje v tej sezoni dosegel jure Logar, kije v Žalcu dobil prvo dirko vštirikro-su. Rok Podbevšek je bil sedmi. Teden pred tem sta na mednarodni dirki UCL E 1 na hrvaškem Sljemenu osvojila prve letošnje točke UČI Podbevšek je bil 14., Logar pa 18., med 66 uvrščenimi. Ob tem sta Podbevšek za tretje in Logar za četrto prejela tudi točke slovenskega pokala. Jure Smrkoljje bil med i mladinci osmi, izmed slovenskih spustašev pa tretji. METOD MOČNIK Mavrični košarkarski maraton V skupini ljubiteljev rekreacije, ki že več let igra košarko v športni dvorani 05 Marije Vere na Duplici, smo se predlani odločili, da po nekaj letih spet obudimo tradicijo igranja košarkarskega maratona na Duplici. Pred leti je bil košarkarski maraton na Duplici zanimiv športno družabni dogodek, ki je vedno privabil precej obiskovalcev. Tudi predlanski maraton je naletel na dober odziv - tako sponzorjev, udeležencev, obiskovalcev kot tudi domačinov. Za razliko od nekdanjih košarkarskih maratonov na Duplici, ko sta med seboj igrali ekipi Duplice in Bakovnika, smo se predlani odločili, da združimo moči in odigramo tekmo proti združeni ekipi Mengša in Trzina. Lani so tekmo pripravili v Mengšu, letos pa smo spet na vrsti mi. Ker smo se odločili, da poleg košarkarskega maratona prireditev dopdlnimo s še nekaj dodatnimi ustvarjalnimi dejavnostmi, smo za pomoč pri organizaciji zaprosili Društvo Izida. Tako smo skupaj pripravili zanimiv program, ki nam ga bodo omogočili tudi prijazni sponzorji in donatorji, ki se jim bomo oddolžili na dogovorjen način. V program smo vključili nastop mladih navijačic, nastop pihalnega orkestra, pripravljamo fotografsko, likovno, glasbeno, kinološko, policijsko in gasilsko delavnico,... Predviden razpored delavnic si lahko pogledate tudi na spletni strani http://maraton.amebis.si, kjer ga bomo tudi sproti dopolnjevali. Košarkarski maraton, ki se bo igral na zunanjem igrišču pred »Vilo na Duplici, se bo pričel v petek, 13. junija, ob 18. uri, sama prireditev pa ob 16. uri, saj se bodo pred glavno tekmov ŠKL pomerili mlajši igralci. Zaključek košarkarskega maratona bo v soboto, 14. junija, ob 19. uri. Seveda bo poskrbljeno za vse žejne in lačne, poleg ogleda košarkarskega maratona, sodelovanja v različnih delavnicah in družabnega srečanja pa bodo obiskovlaci prireditve lahko sodelovali tudi v srečelovu z lepimi nagradami. IZTOK GRILC Uspešni karateisti 1. mesto, Rok Kurent, OŠ Šmartno v Tuhinju, je bilo slišati ob proglasitvi najboljših na Državnem šolskem karate prvenstvu za osnovne in srednje šole. Tekmovanje v karateju je potekalo na novi OŠ Sv. Jurij Občina Roga-ševci v organizaciji KK Tro-mejnik Kuzma in pod okriljem SKI zveze Slovenije. Tekmovanje, na katerem učenci in dijaki tekmujejo za svojo šolo, klub pa je nekakšen povezovalec oz. realizator. Fantastičen uspeh 1. mesto je dosegla ekipa v sestavi Jernej Homar, Tjaša Gavez, Elvis Aliju in Aljoša Kimovec za Šolski center Rudolf Maister iz Kamnika. Športni poročevalec MITJA DERENDA Kar tri odličja karateistom Virtusa na mednarodnem tekmovanju Vaterpolisti do enajst let začeli z drugim delom prvenstva V Mariboni se je s tekmo Branik : Kamnik končal prvi del državnega prvenstva v malem vaterpolu. Tekmo smo Kamničani zmagal, tako, da še vedno zasedamo prvo mesto. Na vsakem turnirju se odigrata dve tekmi, drugo tekmo smo igrali proti Olimpiji. Tekma je bila zelo napeta do zadnjih minut, na koncu smo imeli več znanja in športne sreče Kamničani. Za dobro igro je potrebno pohvaliti vse igralce, največje breme pa so nosili Tilen Leskovec, Sebastijan in Kristijan Novak. V najbolj napetih trenutkih sta jim pomagala Domen Dobrovec in Anže Sajevic, oba sta pokazala, da z vestnim treniranjem lahko postaneta dobra vaterpolista. Malo manj pribžno sti so tokrat dobili Gregor Šuštar, Primož in Barbara Šinkovec. Tudi oni so pokazali velik napredek od začetka sezone pa do turnirja v Mariboru. Na turnirju v Celju se je ekipi pridružil še Gašper Žurbi. Na tem turnirju so več priložnosti dobili igralci, ki v Mariboru niso toliko igrali. Kljub temu, da so to fantje, ki bodo še naslednjo sezono igrali v državnem prvenstvu do 11 let, so tekme odigrali odlično in premagali Koprčane in domačine Celjane. Na žalost pa nam ne gre vse po načrtih v kategoriji do 15 let. Izgubili smo dve tekmi z ekipo Kopra. Obeta se še težka borba na zadnjih dveh tekmah z Olim-pijo in Branikom. Ekipa do 13 let se je uvrstila v finale in jih čaka še play off. Pohvaliti moramo tudi našo najmlajšo skupino, ki se je dmš-tvu priključila jeseni, nekateri fantje in dekleta takrat niso upali niti v mali bazen brez rokavč-kov, danes pa že veselo čofotajo in plavajo tudi v globoki vodi. Vsi pa že nestrpno pričakujemo odprtje kamniškega bazena. Naval prve vročine je že mimo, mi se pa še vedno vozimo v Kranj. Vsi, ki se ukvarjamo z vaterpolom in plavanjem, si močno želimo, da bi se sezona v Kamniku podaljšala. Niso pa dejavni samo igralci VD Kamnik, tudi uprava društva ima v teh dneh veliko dela, saj so se pričele priprave na deseti dan vaterpolistov, ki bo letos 28. junija. Na prireditvi pričakujemo 200-300 igralcev vaterpola iz slovenskih klubov in seveda tudi iz tujine. Poskrbljeno bo tudi za zabavo gledalcev, lahko se bodo pomerili v malem vaterpolu, v metanju podkve in še kaj se bo našlo. DARE Člani Karate Kluba Duplica trenirajo s polno paro, hkrati pa sodelujejo na domačih in mednarodnih tekmovanjih. Zelo pestro je bilo konec aprila, ko so imeli kar dve tekmi. Najprej so se pomerili na klubskem tekmovanju v katah. Kategorije so razdelili glede na starost in stopnjo pasu. Dosegli so lepe rezultate. Kategorija dečki in deklice starost do 12 let, 8.-6 kyu: 1. Rok Matoh, 2. Aleksander Ahlin, 3. Monika Matoh, 4. Marko Lipovšek Kategorija dečki in deklice starost nad 12 let, 8.-6. kyu: 1. David Uršič, 2. Anže Do-vič, 3- Milan Mandeljc, 4. Matjaž Pire Kategorija dečki in deklice, 5.-4. kyu: 1. Domen Stražar, Klara Kregar, 3. Matic Klančnik, 4. Dejan Kvrinov Kategorija 3- kyu: 1. Dejan Martine, 2. Matevž Varšek, 3. Urban Varšek, 4. David Martine 26. aprila so se odpravili na mednarodno tekmovanje na Rijeki na Hrvaškem, kjer je sodelovalo 45 klubov iz Hrvaške, Madžarske, Italije, BiH in Slovenije s skupno 400 tekmovalci. Domen Stražar, Demir Ličina, Tim Semprimožnik in Matic Klačnik so zastopali Karate klub Virtus Duplica. Ker je to bilo njihovo prvo mednarodno tekmovanje so imeli izredno veliko tremo, kljub temu pa so se hrabro borili. Najbolje sta se odrezala Domen ter Demir, ki sta šele v borbi za tretje mesto izgubila ter tako dosegla 5.-8. mesto v svojih kategorijah. Po prvomajskih počitnicah pa so se udeležili drugega mednarodnega tekmovanja, ki je bilo v Postojni. Na tem tekmovanju je sodelovalo 47 klubov iz Hrvaške, BiH, Italije in Slovenije s skupno 385 tekmovalci. Virtus so tokrat zastopali: Mark Dojčinovič, Domen Stražar, Matic Klančnik, Tim Semprimožnik, Demir Ličina ter Miha Matoh. Izkušnja iz Hrvaške je dobro vplivala na tekmovalce, saj so kar štirje posegli po dobrih uvrstitvah. Domen Stražar je dosegel 5.-8. mesto v kategoriji mlajših dečkov - 40 kg, borbe, Matic Klančnik odlično 3. mesto v kategoriji mlajših dečkov -40 kg, borbe, ravno tako je 3. mesto dosegel Demir Ličina v kategoriji starejših dečkov - 65 kg, borbe. Najbolje se je odrezal Tim Semprimožnik, ki je zaradi poškodbe borbo izgubil šele v finalu ter tako dosegel več kot odlično 2. mesto v kategoriji starejših dečkov + 65 kg, borbe. Rezultati so dokaz, da se v Karate klubu Virtus Duplica trenira resno in kvalitetno. Če bodo nadaljevali s takim delom, v kar ne dvomimo, nas bo do še dolgo razveseljevali z dobrimi rezultati. Za dosežene pa jim čestitamo. B. S. Končana je pikado liga Ekipa Bar BACI tretjič prvaki Borbenost kot pri borilnih športih, natančnost strelcev in prijetnost druženja prijateljev. To so karakteristike tekem v pikadu. Dvoboji ekip so se zaenkrat končali in kar je najbolj pomembno, liga se je v našem okolju izerdno dobro »prijela«. Deset ekip se je borilo za laskavi naslov prvaka v jesenskem in pomladanskem delu. Številčno spremstvo navijačev domačih in gostujočih ekip postopno, a vztrajno izrivajo priokus »oštarijskega« druženja in tem tekmam dajejo zasluženo in pravično mesto v športu. Pa vrnimo se k ligi sami. Deset ekip je merilo moči, zmagovalo in izgubljalo skozi osemnajst kol. Prvak pa je lahko samo eden in to je bila že tretjič zapored ekipa Bara BAĆ I, ki je skozi vso tekmovalno odbodje izgubila samo eno tekmo in to zaradi rahlega podcenjevanja nasprotnika. Dobra šola! Odločalo je zadnje kolo lige, ki je potekalo med naslednjimi ekipami: ekipa 1: ekipa 2 rezultat DE CECCO: STRELČEK 10:6 BAR BAC II: SKI BAR-LEPO 11:5 RUŠOVC: SAHARA 5:11 HRAM ROŽ'CE: BAR BACI 4:12 FAROS: GOSTILNA BUNDER 8:8 Derbi vsega zadnjega prvenstva pa je bila tekma med drugo uvrščeno ekipo Hrama Rož'ce in starim in tudi novim prvakom. Zasluga za suvereno zmago ekipe Bara BAC I, tako kot tudi pri osvojitvi laskavega naslova, gre največ mlajšemu delu ekipe: Sancliju SPRUKU, Maksu ŠIMENCU, Sancliju KRIZMANU, ki so ob izdatni pomoči po letih starejših Igorja ZAMLJENA, Frenka OSTRE-ŽA, Vida ERZARJA, Hasiba KU-KOVICE in Braneta POTOČNIKA. Končni dosežki in uvrstitve lige v elektronskem pikadu pa je: mesto ekipa 1. BAR BAC I 2. HRAM ROŽ'CE 3. SAHARA 4. GOST. BUNDER 5. RUŠOVC 6. BAR BAC II 7. STRELČEK 8. DE CECCO 9. FAROS 10. SKI BAR-LEPO točke ekipa 33 30 29 22 19 13 11 9 8 ■ 0 Slavnostni zaključek lige, razglasitev rezultatov in podelitev pokalov je bilo v soboto, 10. maja, na Vegradu. Istočasno je potekal tudi turnir vseh udeležencev lige. Za prihodnjo sezono se bo zaradi izrednega zanimanja za tovrstno udejstvovanje število tekmujočih ekip povečalo na dvanajst. To pa je tudi končno število, ki ga liga še prenese. Za konec le še zahvala vsem nastopajočim in njihovim »mecenom«, ki so to za marsikoga zanimivo tekmovanje naredilo prijetno in napeto, ne le za nastopajoče temveč vse več tudi za gledalce. BRANKO POTOČNIK Po različnih poteh na Veliko planino V okviru prireditev ob 5 0 -1 e t n i c i Domžalskega doma na Mali planini (1534 m) bosta v soboto, 7. junija, na Veliki planini potekali dve zanimivi akciji. Prva akcija se imenuje Po poteh na planino. Društveni vodniki Planinske zveze Slovenije bodo v sodelovanju s kamniškimi kolegi vodili pohodnike do Domžalskega doma na Mali planini po sedmih različnih označenih in neoznačenih poteh: - Stahovica-Pasja peč-Domžalski dom (tri ure), označena lahka planinska pot, - Predkonjska-Sivnik-Poljanski rob-Dom-žalski dom (tri ure), neoznačena lahka lovska pot, - Hudo polje-Zaplata-Ravni hrib-Sušave-Domžalski dom-Žrelo-Lopata-Konjska-Hu-do polje (štiri ure) do sedem ur, neoznačena lovska pot in večinoma lahko brezpotje, - spodnja postaja gondolske žičnice na Veliko planino-Rigelj-Domžalski dom (tri ure in pol), neoznačena lahka lovska pot, - spodnja postaja gondolske žičnice na Veliko planino-Kopišča-Kuklarji-planina Konjščica-Domžalski dom (tri ure), neoznačena zahtevna lovska pot, - most čez Kamniško Belo-Presedljaj-Konj-planina Dol-Domžalski dom (pet ur in pol), označena zelo zahtevna planinska pot, - gostilna Pri Jurčku-Podkrajnik-planina Kisovec-Domžalski dom (dve uri in pol), označena lahka planinska pot. Izleti in ture bodo tudi v primeru dežja (razen turi čez Ravni hrib in Konja), vendar bomo zahtevnejše odseke izpustili. Zbor udeležencev je ob 7.40. na izhodišču poti (počakali bomo tudi morebitne udeležence z rednega avtobusa v Kamniško Bistrico), zbor za zelo zahtevno pot čez Konja pa je ob 7. uri pri mostu čez Kamniško Belo, zbor za pot od Jurčka pa ob 8. uri. Približno ob 12. uri bo srečanje vseh udeležencev v Domžalskem domu na Mali planini. Popoldan - z začetkom ob 14. uri - pa bo v Domžalskem domu potekala akcija Beremo z Manco Košir, kjer bodo člani študijskega krožka Razvojno izobraževalnega centra Novo mesto (mentorica gospa Marjana Štern) v literarnem popoldnevu predstavili svoje poglede na gorniško literaturo in kakovostno rabo jezika. Pridružite se jim pri predstavitvi mnenj in izmenjavi naslovov zanimivih gorniških knjig. Dodatne informacije o obeh prireditvah dobite na Planinskem društvu Domžale, Kopališka cesta 4 v Domžalah v času uradnih ur (vsako sredo od 19. do 20. ure), pri oskrbnici Domžalskega doma Bernardi Gra-dišek (o41 647 523) in načelniku vodniškega odseka Alešu Peršolji (031 318 408). BORUT PERŠOUA AKTIVNI POTAPLJAČI PK NOVA SUB Potapljači PKNova sub na ekološki akciji »Kriški bajer 2003« S prihodom toplih dni se je začela tudi potapljaška sezona, vsaj za veliko večino športnih potapljačev. To pa ne velja za člane kamniškega potapljaškega kluba Nova sub, ki je delaven in aktiven skozi vse leto. Pozimi se je potapljalo okoli 10 najbolj zagnanih in tudi opremljenih članov, za ostale člane pa je bilo vsaj enkrat mesečno organizirano predavanje z zanimivo potapljaško tematiko, v mesecu marcu pa so se pričeli tudi tečaji za potapljače začetnike in tudi nadaljevalne kategorije potapljačev. Seveda so tečajniki poslušali najprej teoretična predavanja, v bazenu So predelovali praktične vaje, prvi letošnji tečaji pa so se zaključili na klubskem potapljaškem »vikendu« v Puli, ki se ga je udeležilo 25 članov kluba. Ob tej priliki so bila organizirana potapljanja na Kamenjaku pri Premanturi, kjer so vsi udeleženci opravili tri do štiri potope. Aprila je začetniški tečaj za potapljača 1* opravilo osem tečajnikov, nadaljevalni tečaj - potapljač 2* pa je končalo 9 tečajnikov. Klub je sredi aprila organiziral tudi ekološko akcijo Kriški bajer 2003, kjer so skupaj z ribiči čistili brežine, potapljači pa tudi dno tega simpatičnega ribnika. Akcije, ki je bila povezana tudi s predstavitvijo kluba in družabnim srečanjem se je kljub dežju udeležilo 45 članov kluba in gostov iz štirih potapljaških klubov. Poleg športnega potapljanja se je v klubu formirala tudi ekipa tehničnih potapljačev, ki se potapljajo s pomočjo raznih mešanic (Nitrox,...), ukvarjajo se tudi z malce globljimi potopi, in tudi s potapljanjem v bolj ekstremnih razmerah (pod ledom, v jamah, rečne soteske,...). Tako so aprila opravili tudi dva jamska potopa v jamo Kotliči v Rakovem Škocjanu in jamo Šte-berk na obrobju Cerkniškega jezera. Za takšne potope je potrebna posebna oprema, posebej prilagojena in zanesljiva, te potope pa so opravili Aleš Lahar-nar, Dule Orehek in Cedo Mugoša. Seveda je pri takšnem potapljanju varnost na prvem mestu, posebej pomembno pa je planiranje takšnega potopa, ki mora biti res skrbno načrtovan in izveden. Tudi prvomajske praznike so potapljači, vsaj večina, preživeli »delovno«. Poleg številnih potopov na Jadranu (Istra, Brač, Hvar ...) se je ekipa Nova sub odpravila potapljati na Rdeče morje, od koder so poleg izrednih vtisov prinesli tudi nekaj posnetega vicleo in fotografskega gradiva o življenju v tem tropskem morju. Nikakor pa ne smemo pozabiti na res veliko pridobitev kluba, to je kompresor za polnjenje jeklenk, ki so ga potapljači postavili v klubsko sobo, ki so jo z velikim razumevanjem KS Podgorje, uredili v Domu KS Podgorje. Klub, ki ta trenutek šteje 80 članov, se je v prvem letu delovanja razvil v res veliko in razvejano društvo, ki po svojih aktivnostih in zagnanosti sodi ta trenutek med pet najbolj aktivnih slovenskih potapljaških klubov. Verjetno je k temu najbolj pripomogla usmeritev kluba v takšen način delovanja, ki je čim bolj prilagojen željam članov, vsi skupaj pa si želijo čim več varnega in sproščenega potapljanja. Informacije glede potapljanja in tudi potapljaških tečajev in seveda vse o klubu lahko dobite na tel. številki 041 724-370. DO Novi javni razpisi Aure Po biltenu AURE (Agencije RS za učinkovito rabo energije) št. 3, maj 2003, povzamem, da bo AURE maja objavila še javna razpisa s področja OVE (obnovljivih virov energije) in javni razpis za energetske zasnove in preglede ter študije izvedljivosti. 1. Javna razpisa za OVE sta namenjena pravnim in fizičnim osebam - samostojnim podjetnikom. Gre za: 1.1 Sofinanciranje investicijskih projektov za izrabo obnovljivih virov energije. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje: * izrabe geomertalne energije za toplotno oskrbo, * vgradnje toplotnih črpalk, * vgradnje sprejemnikov sončne energije za pripravo tople vode, * postavitve avtonomnih elektrarn na sonce ali veter. Predvidena sredstva v ta namen so 107 mio SIT. 1.2 Sofinanciranje investicijskih projektov za energetsko izrabo lesne biomase. Predmet tega javnega razpisa je sofinanciranje vgradnje kurilnih naprav na lesno biomaso. Višina sofinanciranja bo znašala: * do 25% upravičenih stroškov investicije, če bo investicija nadomestila dosedanjo neustrezno kurilno napravo na lesno biomaso, * do 35% upravičenih stroškov investcije, če bo investicija nadomestila dosedanjo uporabo fosilnih goriv z lesno biomaso, * do 40% upravičenih stroškov investicije, če bo investicija oskr bovala s toploto daljinski sistem ogrevanja. Predvidena sredstva v ta namen so 253 mio SIT. 2. Javni razpis za energetske zasnove in preglede ter študije izvedljivosti pa je namenjen sofinanciranju: * energetskih pregledov javnih stavb, večstanovanjskih stavb in gospodarskih družb, * energetskih konceptov/zasnov lokalnih skupnosti, * priprav investicijske dokumentacije za projekte učinkovite rabe energije, izrabe obnovljivih virov energije in kogeneracije. Razpisne dokumentacije bodo po objavi v Uradnem listu dostopne na spletni strani AURE: www.gov.si/aure. Brezplačne informacije, nasvete in literaturo o ukrepih za učinkovito rabo energije in vode (izolacije, ogrevanje ipd.) dobite občani v ENSVET pisarni, ESP Kamnik, Tomšičeva 23 (tržnica), tel. 8318-191, vsak torek od 17. do 20. ure. Priporočam pa, da se predhodno najavite in me pokličete na dom, tel. 8311-663. ESP KAMNIK IVO GAŠPERIČ, energ. svetovalec Iskrica za varčno rabo energije Kondenzacijska plinska peč zniža stroške ogrevanja za 15% Kondenzacijska plinska peč izkoristi izgoreli plin tako dobro, da je temperatura dima, ki gre skozi dimnik samo 60* C. Za primerjavo: Pri klasičnem oljnem kotlu pošiljamo skozi dimnik v zrak mnogo več energije, saj je temperatura dimnih plinov kar 190" C, Poraba plina je za 15 odstotkov manjša kot pri običajnih plinskih kotlih, temu sorazmerno je manjše onesnaževanje zraka. Cene kondenzacijskih peči: - " Junkers 315.000 SIT, Buderus 472.000 SIT, Viessmann 555.000 SIT. Pri nas dobite brezplačne nasvete o sončnih kolektorjih, o varčnem ogrevanju, o plinu, toplotnih črpalkah in o sončnih celicah za pridobivanje elektrike. Imamo največjo izbiro kolektorjev v Sloveniji. Kon Tiki Šolar PODJETJE ZA VARČNO ENERGIJO Ljubljanska 21 K, ob pekarni Duplica, tel.: 01/8310-380 www.kontiki-solar.si (1.0.0. LJUBLJANA 1000 LJUBLJANA - DUNAJSKA CESTA 7 - SLOVENIJA TEL. (+386)01 23 42 100, TEL./FAKS: (+386)01 432 10 93 http://www.adriaplin.siol.net/. E-mail: adriaplin@siol.net VAŠ DISTRIBUTER ZEMELJSKEGA PLINA Koristi in izgube v odvisnosti od izkoriščenosti za nizko temperaturne-ogrevalne kotle d.o.o. Ljubljanska 45/b, 1241 Kamnik tel.:(01)839 45 87, fax:(01)839 45 88, e-mail: isp@siol.net, www.isp.si Kot največji zastopniki opreme VIESSMANN poleg dobave vseh vrst plinskih kotlov omogočamo našim strankam: -takojšnje posredovanje okvirnih ponudb - svetovanje in projektiranje, - izvedbe plinskih instalacij ZA IZVEDBO PLINSKE NAPELJAVE VAM POLEG VISOKE KAKOVOSTI NUDIMO NAJEM UGODNEGA KREDITA, POPUSTE TER VRSTO DRUGIH UGODNOSTI PRI NAS POSKRBIMO ZA VAS z VIESSMANNOM z roko v roki! V prejšnjih člankih smo ugotovili kakšne izgube se pojavljajo pri ogrevalnih kotlih. Prava rešitev je vgradnja nizkotempe-raturnega ogrevalnega kotla. Seveda se marsikdo vpraša, kaj so to nizkotemperaturni ogrevalni kotli. Starejši kotli obratujejo na konstantni povišani temperaturi (to je na 65" C) skozi celotno obdobje delovanja - v primeru, da imajo vgrajen bojler sanitarne vode, skozi celo leto. Nizkotemperaturni kotli so grajeni tako, da je njihova temperatura odvisna od temperature ogrevalne vode, kar pomeni temperature vode, ki jo potrebujemo za ogrevanje. V primeru višje zunanje temperature potrebujemo nižjo temperaturo ogrevalne vode. Na primer pri 5" C zunanje temperature potrebujemo temperaturo ogrevalne vode cca 38° C in na tako temperaturo je segreta tudi peč. Ko ogrevamo sanitarno vodo se temperatura peči dvigne na 70° C, ko je sanitarna voda ogreta pa se temperatura peči spusti na temperaturo, ki je potrebna za ogrevanje. V nočnem času, ko ne ogrevamo, se pač ohladi. S takim sistemom se izgube bistveno zmanjšajo: izgube z dimnimi plini v primerjavi s starimi ogrevalnimi kotli so se zmanjšale za okoli 1/3, površinske izgube so povprečne le še 1/10 ustreznih izgub starih kotlov, izkoristek do izkoriščenosti leži pod 10% konstantno nad 90%. Šele po izkoriščenosti, ki je občutno nižja od 10% zaradi dolgih mirovalnih časov, naraščajo površinske izgube. Kot odločujoč zaključek iz tega prikaza lahko ugotovimo naslednje: v območju izkoriščenosti med 100 in 10% se površinske izgube kompenzirajo s pri-dobitkom iz nenastoplih izgub z dimnimi plini. To obratovalno obnašanje vodi k temu, da potek izkoristka sodobnih nizko-temperaturnih kotlov narašča z manjšajoče se izkoriščenostjo. Šele pri izkoriščenosti, ki je občutno manjša od 10%, prične krivulja izkoristka padati. Nizkotemperaturni ogrevalni kotli se v nasprotju s starimi ogrevalnimi kotli izkazujejo z iz- redno stabilnim potekom izkoristka v širokem območju izkoriščenosti. Iz tega vzroka se ponuja zamenjava ogrevalnega kotla tudi v primeru, ko šele pozneje računamo z zmanjšanjem potrebe po toplioi vsled posodabljanja zgradbe. Skoraj konstanten postopek izkoristka sodobnih ogrevalnih kotlov tudi pri zmanjšanju potrebe po toploti še vedno vodi do prihranka energije. Pri starih kotlih pa postaja izkoristek ob manjši potrebi po toploti in ustrezno manjši izkoriščenosti občutno slabši - argu-mentiza zamenjavo starega kotla pred ali mecl izboljšavo toplotne izolacije zgradbe, da se lahko v polni meri izkoristi varčevalni potencial ukrepov toplotne izolacije. Plinski kondenzacijski kotel Posebno močno izražen je porast izkoristka v delnem bremenu pri kondenzacijskih kotlih. Dobiček iz kondenzacijske toplote je prav pri majhni izkoriščenosti pogojen z nizkimi temperaturami povratka, posebno opazen in povzroči občuten porast izkoristka. V pojasnilo: pri izgorevanju zemeljskega plina nastaja voda, ki pri običajnih kotlih kot vodna para uhaja skozi dimnik (na zgorel rrP plina nastane v najugodnejših pogojih okoli 1,6 kg vode). Kondenziranje vodne pare pri nizkotemperaturnih ogrevalnih kotlih ni zaželeno, ker niti ogrevalni kotel niti odvod dimnih plinov konstrukcijsko nista predvidena za kondenzacijo. Pri kondenzacijskih kotlih je drugače: tukaj se kondenzacija izrecno želi, ogrevalni kotel in odvod dimnih plinov imata posebne konstrukcijske značilnosti in sta s strani materialov prilagojena, tako da kondenzat ne more povzročiti škode. Nastane možnost, da s kondenzacijo dobimo nazaj latentno toploto, ki se skriva v vodni pari dimnih plinov. Medtem, ko se pri nizkotemperaturnih ogrevlanih kotlih izparila toplota izgubi v dimnik, se pri kondenzacijskih kotlih izkoristi s kondenziranjem. V sodelovanju s podjetjem Adriaplin d.o.o. Ljubljana je prispevek pripravilo podjetje I.S.P. d.o.o. Kamnik, Jože Oblak u.d.i.s. D9B Aktivnosti Rdečega križa Kamnik USPELA KRVODAJALSKA AKCIJA Redna krvodajalska akcija, ki je potekala od 15. do 17. aprila, je bila uspešna. Akcije se je udeležilo skoraj 400 rednih in no-, vih krvodajalcev. Posebnost te krvodajalske akcije je bila udeležba kar 51 mladih iz Šolskega centra Rudolfa Maistra Kamnik. Območno združenje RK Kamnik se krvodajalcem za humanost in pripravljenost pomagati sočloveku iskreno zahvaljuje, enaka zahvala velja mladim srednješolcem in njihovim mentorjem. Teden Rdečega križa V tednu Rdečega križa od 8. do 15. maja smo se spomnili poslanstva RK, njegovega prizadevanja pri reševanju stisk ljudi in vključevali mlade in starejše v to humanitarno organizacijo. Letovanje otrok Meseca julija in avgusta bo RK Kamnik organiziral letovanje otrok na Debelem rtiču in Savuclriji. Interesenti oziroma starši otrok naj se zglasijo na sedežu RK Kamnik, Ljubljanska c. 1 (tel. 01 831-16-97) kjer bodo dobili vse potrebne informacije. STANE SIMŠIČ MATIČNI PODATKI ZA APRIL SMRTI: - KALAN OTILIJA Ljubljana, Rašiška ulica, 1, stara 89 let - SODNIK FRANČIŠEK, Klanec 15, upok., star 94 let - FINCINGER MARIJA, r. Horjak, Kamnik, Samostanska ulica 5, stara 80 let - KUHAR MIROSLAV, Podboršt pri Komendi 27, star 54 let - RUČMAN JOŽEF'A, r. Lipovec, Buč 17, upok., stara 66 let - GLOBOČNIK ANDREJ, Klanec 7, star 54 let - PESTOTNIK MILAN, Veliki Rakitovec 5, star 51 let POROKE: - KOMAC BLAŽ, Bovec, Klane 9, mag. geografije, star 28 let in SUŠNIK ŠPELA, Kamnik, Ulica Fran. Miha Paglavca 1, višji referent, stara 28 let - DROLC TOMAŽ, Ravne pri Šmartnem 2, Voznik, star 24 let in CEVEC TATJANA, Vaseno 2, prof. zgod. in geografije, stara 25 let - VRFIOVNIK FRANCI, Hrib pri Kamniku 8, grad. delavec, star 27 let in - BALOH DANICA, Zgornji Tuhinj 54, šivilja stara 25 let ZLATA POROKA DNE 11.4. 2003 v Kamniku Kunej Ivan in Kunej Ana, roj. Brglez Šmarje pri Jelšah, Sedlarjevo 10 Poroka dne 11.4. 1953 v kraju Podčetrtek Na kartici zdravstvenega zavarovanja tudi zapisa medicinsko-tehničnih pripomočkov STARI GRAD nad KAMNIKOM in Ritem Planet Plesno Rekreacijski Center Ob zaključku šolskega leta, vas vabimo na ZAKLJUČNI SHOW VSEH PLESNIH SKUPIN iz PRC RITEM PLANET. V soboto, 7. junija, ob 16. uri na STAREM GRADU nad KAMNIKOM posebni gostje: GAME OVER Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: Zavod) je ob zaključku nacionalne uvedbe kartice zdravstvenega zavarovanja oktobra 2000predvidel postopno širjenje funkcij kartice z dodatnimi podatki in s tem celovito podatkovno in postopkovno podporo poslovnim procesom v zdravstvenem zavarovanju in zdravstvenem varstvu. Za prvo širitev nabora podatkov je bil določen zapis medicinsko-tehničnih pripomočkov, kijih prejme zavarovanec na račun zdravstvenega zavarovanja. Zavod je z marcem in aprilom to novost uvedel v celoten slovenski prostor. Medicinsko-tehnični pripomočki so sredstva potrebna za zdravljenje in medicinsko rehabilitacijo, do katerih so v določenem cenovnem standardu in trajnostni dobi upravičene zavarovane osebe na račun obveznega zdravstvenega zavarovanja. To so proteze, or-toze za stabilizacijo udov in hrbtenice, ortopedska obutev, vozički ter ostali pripomočki za gibanje, stojo in sedenje, pripomočki za nego na bolnikovem domu (postelje z do- datki, sanitarni pripomočki, blazine proti preležaninam), kilni pasovi, pripomočki pri težavah z odvajanjem.seča in blata, pripomočki pri zdravljenju sladkorne bolezni, kanile, pripomočki za slepe in slabovidne, pripomočki za sluh in govor, obvezilni material in ostali medicinsko-tehnični pripomočki. Pripomoček predpiše zavarovancu pooblaščeni zdravnik in naročilnico, zavarovanec pa ga nato prejme pri pooblašče- Kamniški šahisti DU prvaki Gorenjske V sredo, 16. aprila, so v Kranju kamniški šahisti Društva upokojencev na vsakoletnem moštve-nem tekmovanju po petih letih ponovno zmagali pred Kranjem in Radovljico. Po pravilih za pospešeni šah z igralnim časom 12 minut na igralca so tekmovale štiričlanske ekipe upokojencev iz gorenjskih občin - Jesenice, Škofja Loka, Žiri, Naklo, Radovljica, Komenda, Lesce, Kranj in Kamnik. Kamničani so v vseh dvobojih zmagali, le z ekipo iz Škofje Loke so igrali neodločeno. Zmagovito kamniško šahovsko moštvo so sestavljali: Igor Penko, Anton Božič, Marijan Ogrinec in Djemal Veskovič. Kamniški šahisti DU so se uvrstili na slovensko državno prvenstvo, ki bo jeseni. MARIJAN OGRINEC Ko pesem srca vname selilo na Kamniško. Prireditev bo v nedeljo, 8. junija, ob 15. uri v Arboretumu Volčji Potok pri Kamniku. Dobrodošlico zborom in gostom bo izrekel kamniški župan Tone Smolnikar. Nastopilo bo 22 pevskih zborov in skupin iz Slovenije, zamejstva in tujine. V okviru prireditve se bo ob 14. uri predstavila gledališka skupina OŠ Marije Vere z ekološko igrico Do tiste stezice. Kulturno humanitarno društvo ALVADOR Cerkno letos že sedmič organizira prireditev KO PESEM SRCA VNAME, srečanje pevskih zborov iz Slovenije, tujine in zamejstva. Za Stično je to drugo največje netekmovalno srečanje pevskih zborov v Sloveniji. V teh letih se je prireditev razširila, da je sedaj njen podnaslov namesto srečanje pevskih zborov od Čedada do Logatca - od Čedada do Monoštra. Za pevci so prijetna glasbena in kulturna srečanja, na katerih je bilo v teh letih prek 3500 nastopajočih, ki so stkali številne prijateljske vezi. Srečanje je bilo doslej v Cerknem in okolici, letos pa se je pre- TRGOVINA ŽGAJNAR na Bakovniku, Klavčičeva 11, tel.: 831-43-48 UGODNA PONUDBA! ■ Alpsko mleko 3,2% m.m., 11 139,90 - pivo Zlatorog 0,5 1 stekl. 149,90 - ojje rastlinsko Cekin, 11 249,90 - Koestlin napolitanke, 800 g 359,90 - jajca A kv. 10/1 149,90 - piknik piškoti, 920 g 469,90 - prekajena šunka brez kosti - toaletni papir Bravo 2-slojni + lovska klobasa gratis, 1 kg 999,90 beli 10/1 269,90 - puranji zre/ek Perutnina Ptuj, 150g 79,90 - prašek Arion, 5 kg 1.099,90 - tuna v olivnem olju, 185g 169,90 - zemlja za rože, 50 1 599,90 - sir Jošt, 1 kg 999,90 - mlado zelje - glave, 1 kg 130,00 - fižol gradiščanec beli, 1 kg 349,90 - jabolka ajdared, jonagold, delišes - osvežilna pijača sin Olko - na zaboj, 1 kg 175,00 - 4 okusi 0,5 1 49,90 - banane, 1 kg 149,90 - negaziraba pijača Presad - krompir novi, 1 kg 199,90 - 4 okusi 1,5 1 129,90 - paradižnik, 1 kg 299,90 Vse cene so v SIT. V našo trgovino ste povabljeni vsak delovni dan od 7. do 20. ure, Ponudba velja do prodaje zalog. ob sobotah od 7. do 19. ure in ob nedeljah od 8. do 12. ure. Mali oglasi 3-sobno stanovanje (84 m2, kabelska TV, telefon, CK, vzdrževano) v Kamniku na Klavčičevi ulici prodamo. Tel.: 031/330-555 (od 8. do 20. ure). Oddam zidano garažo na Ljubljanski cesti. Tel.: 041 662-450. Instruiram matematiko in fiziko. Tel.: 723-81-57,041 322-571. Zaposlimo monterja prezračevalnih naprav. GSM: 041/ 649 765 Radulović Srečko, s.p. Linhartova 4, Mengeš Kvalitetno apno za gradnjo ali obnovo objektov, za beljenje in obenem razkužitev vaših stanovanjskih prostorov. Žganje in gašenje apna, Šlebir Ida, Spodnje Stranje 2, tel.: 031/724 24S nem dobavitelju (v lekarni, specializirani trgovini ali pri optiku), nekatere pripomočke pa dobi v začasno uporabo pri pooblaščeni izposojevalnici. Izdatki zdravstvenega zavarovanja za pripomočke vsako leto naraščajo, predvsem zaradi staranja prebivalstva ter zaradi vedno boljših, izpopolnjenih ter zato pogosto tudi dražjih medicinsko-tehničnih pripomočkov. V letu 2002 so zdravniki zavarovancem izdali skupno 604.715 naročilnic za medi-cinsko-tehnične pripomočke. Vrednost izdanih pripomočkov v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja je v letu 2002 znašala 8,7 milijarde SIT. Največji delež v strukturi odhodkov Zavoda za pripomočke so zavzemali pripomočki pri težavah z odvajanjem seča in pripomočki pri zdravljenju sladkorne bolezni, ki so skupno predstavljali kar. 56% vseh odhodkov Zavoda za pripomočke. Dopolnjen postopek predpisovanja in izdaje medicinsko-tehničnih pripomočkov Postopki predpisovanja in izdaje pripomočkov so le dopolnjeni. Po novem bodo farmacevti v lekarnah, drugi pooblaščeni dobavitelji in izposojevalnice izdajo oz. izposojo . pripomočka zavarovancu zabeležili tudi na kartico zdravstvenega zavarovanja. Novost bo olajšala delo pooblaščenim zdravnikom, ki bodo s tem prejeli zanesljive informacije, na podlagi katerih bodo lahko predpisali nov pripomoček v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja skladno z določbami Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki določajo traj-nostne dobe posameznih pripomočkov in s tem upravičenost zavarovanca do novega istovrstnega pripomočka. Dobavitelji pripomočkov ob izdaji zapišejo podatke o pripomočku, ki jih je prejel zavarovanec, na njegovo kartico zdravstvenega zavarovanja. Zato mora zavarovanec za prejem pripomočka poleg naročilnice predložiti tudi kartico. Pooblaščenim zdravnikom pa bo od uvedbe dalje dopolnjena programska oprema omogočala branje podatkov s kartice in s-tem upoštevanje teh podatkov ob predpisu novega pripomočka. Ob prvem potrjevanju kartice po uvedbi novosti se bodo nanjo zapisali tudi podatki o tistih pripomočkih, ki jih je zavarovanec že prejel v preteklosti, in sicer iz obstoječe Zavodove evidence o prejetih pripomočkih. Na zaslonu samopostrežnega terminala bo ta prepis posebej označen. Zavod svetuje, da zavarovanci čimprej osvežijo na samopostrežnih terminalih podatke s svoje kartice in si tako zagotovijo tudi zapis o prejetih pripomočkih, s čimer bodo zagotovili zdravnikom, ki predpisuje pripomočke, kakovostne podatke za uspešno uvedbo novosti v območno enoto. To še zlasti velja za tiste upokojence, katerih podatki o veljavnosti zdravstvenega zavarovanja se hranijo na kartici 1 leto, ža ostale zavarovance pa 3 mesece. Informacije o novosti bodo zavarovanci lahko dobili na območnih enotah in izpostavah Zavoda ter v Zavodovi službi za poslovanje s kartico na telefonski številki 01 30 77 466, kjer lahko zavarovanci prejmejo tudi vse ostale informacije o kartici. Zavod o novosti obvešča tudi na straneh samopostrežnih terminalov in spletnih straneh Zavoda (http:www.zzzs.si/kzz/vra-zvoju/odprtost sistema za razvoj/razpis o medicinsko tehničnih pripomočkih) Kamnik, Kranjska cesta 2 TEL: 01/83-94-500, GSM: 041/631-148 1 dl RTV SERVIS ANTENSKI SISTEMI PRODAJA IN MONTAŽA KLIMATSKIH NAPRAV itimu srn mm momi hw£hmu ifTTB TEHNIČNA TRGOVINA § Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok), tel.: 83-17-203 UGODNI NAKUPI hladilnikov, zamrzovalnih omar —- in skrinj _■ a Ko slika zažari, • se TV cena odtali, zato smo najugodnejši mi! ZA VODOVODNE ARMATURE <» ZA MALE GOSPODINJSKE APARATE *» ZA VGRADNE PLOŠČE IN PEČICE GORENJE modeli 2002 UGODNA PRODAJA NAJUGODNEJŠE CENE OPUŠČENIH PROGRAMOV DELE TEHNIKE IN EKSPONATOV GORENJE AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VEUAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO DO 30. 6. 2003 OZIROMA DO ODPRODAJE ZALOG - BREZPLAČNA DOSTAVA KREDITI GORENJE 1+6 ALI 1+12 MESECEV BREZ OBRESTI - KREDITI GA 1+6, 1+12, 1+24 MESECEV OBISK PRI KIROPRAKTIKU Kiropraktika je danes svetovno priznana panoga, če jo izvajajo univerzitetno izobraženi kiropraktiki. Z njo je moč odpraviti bolečine v hrbtu, vratu in okončinah. Prav tako uspešno zdravi tudi glavobole, vrtoglavice, skoliozo in blaži posledice stresa in druge težave, ki izvirajo iz nepravilnega delovanja mišično živčnega sistema. Zato ne odlašajte in še danes pokličite in se dogovorite za obisk in pregled. Dr. Donald J. Hopkins je diplomiral na Logan College Of Chiropractic, St Louis, ZDA. Je član svetovnega združenja kiropraktikovod leta 1992. Je edini zdravnik specialist, ki opravlja prakso kiropraktike na območju Gorenjske. Pokličite: 041-906 836 KRANJ, Planina 3 NA KAMNIŠKI OBVOZNICI Pomlad se na zemljo vrne, pelje slavcev se zbudi, v cvetju zemlja se zgane, zame pa pomladi ni. ZAHVALA V 89. letu življenja je tiho odšla od nas naša draga MARIJA VRHOVNIK po domače Matjaževa - Budnarjeva Mici iz Palovč Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za sv. maše in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku za opravljen pogrebni obred. Krtovim pevcem za zapete žalostinkc, trobentaču za zaigrano Tišino in govorniku za poslovilne besede. Vsem, ki ste ji kakorkoli pomagali in ji stali ob strani, se enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni Maj 2003 ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi mož, oče in dedi KAZIMIR KERŽIČ Od njega smo se na njegovo željo poslovili v ožjem družinskem krogu 21. maja na kamniških Žalah. Iskreno se zahvaljujemo sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Iskrena zahvala tudi dr. Plavčevi in sestri Emi za skrbno zdravstveno pomoč. Žalujoči: vsi njegovi Kamnik, maj 2003 Zaman je bil tvoj boj, -Zaman vsi dnevi upanja, trpljenja. Bolezen je bila močnejša od livljenja. ZAHVALA V 76. letu življenja nas je zapustila naša .draga mama TONČKA KEPEC iz Soteske 111 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ter nekdanjim sodelavcem, ki ste jo v res velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in nam izrekali sožalje. Posebna zahvala dr. Dolenčevi in pat-ronažni sestri Marinki za obiske, strokovno in nesebično pomoć ob njeni težki bolezni. Iskrena zahvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za ganijivo zapete pesmi. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sin Bojan z ženo Manjo, vnuka Matjaž in Janja, sestra Marija, brat Janez z družino ter drugo sorodstvo Soteska, Ljubljana, Ig, Leskovec pri Krškem, maj 2003 j Glej, zemlja sije vzela, kar je njeno, ! a kar ni njeno, nam ne more vzeti, in to, kar je neskončno dragoceno, ! je večno in nikdar ne more umreti. wjj[. :■■■■ ■■':,''fi™l ZAHVALA -ti ''^dKSg Nenadoma in mnogo prezgodaj nas je v 52. letu življenja zapustil naš dragi mož, ati, ata, brat, tast, zet in stric MILAN PESTOTNIK iz Velikega Rakitovca 5 Iskreno zahvalo izrekamo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, za maše in spremstvo na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dobrim sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali, dr. Ahlinu, gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem in g. Žavbi Radotu za besede slovesa. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Maj 2003 o PTI K A ocu Las DOLINŠEKIN DOL1NŠEK d.n.o. l/i GOTOVINSKI POPUST Delovni čas:PON - PET 9-12 13.30 - 18 URE SOBOTA 9-12 URE Perovo 26 Tel.: 01 831 49 51 SONČNA OČALA - PLAVALNA OČALA - MASKE Z DIOPTRIJO STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik v SPOMIN 29. maja mineva leto dni, odkar je iz naše sredine odšel naš dragi mož, oče, dedi, brat, ujko, prijatelj in sosed VITOMIR MILOVIĆ Iskrena hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in obiskujete njegov zadnji dom. Naš dragi Vitko, v naših srcih za zmeraj živiš. Žena Danica, sin Njegoslav z ženo Sabino, hči Negica, vnuki I,uka. Nika in Ana Kamnik, maj 2003 Ni smrt tista, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. ZAHVALA V 80. letu življenja nas je zapustila MARIJA NARAD roj. Slatnar Ob njeni smrti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove za sv. maše, ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Ku-naverjevi in dr. Staretu za zdravstveno pomoč ter osebju Doma starejših občanov Kamnik za skrb in nego v času njene bolezni. Hvala gospodom župnikom za opravljen pogrebni obred, pevcem, nosačem in trobentaču. Vsi njeni Kamnik, Tunjice, maj 2003 Življenje naše je kol knjiga, za listom list, za dnevom dan ... nihče ne ve, kdaj bo roman, kdaj bo končana zadnja stran. ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 70. letu življenja zapustil PETER KEMPERL po domače Cesarjev Peter iz ulice Toma Brejca 4/a, v Kamniku Ob njegovi smrti se zahvaljujemo sorodnikom, družini Homar in Movrin za nesebično pomoč ter ostaliim sosedom, ki ste ga obiskovali v času bolezni. Posebna zahvala Kregarjevim in Cesarjevim, ki ste našemu očetu in nam stali ob strani. Hvala tudi njegovim sodelavcem, znancem, sosedom in stanovalcem Ulice Toma Brejca za darovane svete maše, podarjeno cvetje, sveče, izražena ustna in pisna sožalja ter vsem, ki ste mu izkazali spoštovanje na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se medicinskemu osebju bolnice Golnik, Onkološkemu inštitutu ter Zdravstvenemu domu. Iskrena zahvala gospodu župniku Francu Šuštarju za lepo opravljen pogrebni obred, pevskemu zboru France Gačnik iz Stranj za lepo petje, praporščakoma Društva upokojencev in Društva invalidov ter trobentaču za zaigrano Tišino. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: vsi njegovi Kamnik, Županje njive, Kregarjevo, maj 2003 LANEN CVET tekstilna trgovina Moste pri Komendi ~ tel.: 01/8341-660 KOPALCE ZA V50 DRUžI NO (najbo\j5a ponudba ta hip) PRI HL\ČE ROKAV (bombaf) PONUDBA JEAM5A JE PE5TRA POTRUDILI SMO SE ZA PESTRO PONUDBO IN NIZKE CENE MED DOBRIMI. OBIŠČITE NAS, SAJ IMAMO TUDI PARKIRIŠČE ZA VAS. NIZKOGRADNJE, asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov in pranih plošč, izdelovanje betonskih in kamnitih opornih zidov - »škarp« Adrovič & Co., d.n.o. Kamnik, Jelovškova 10 Tel.: 01/83 94 614, 041/680-751. Spoštovani! Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge na vol Neprekinjeno Noč in Dan! Nudimo vam kompletne pogrebne storitve Hr- tih. POGREBNIK POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o. DVORJE št. 13, 4207 Cerklje Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685 iščem le v travah, iščem te v morjih, najdem te v zvezdah, ki sijejo nami1. (M. Kačič) V SPOMIN TONETU TREBUŠAKU 4. junija bo minilo 20 let, odkar Te ni več med nami. V naših srcih in mislih še vedno živiš. Vsi njegovi Kamnik, junij 2003 Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite. Pomislite, kako irpcta sem in večni mir mi zaželite. lik J| ZAHVALA V 73. letu življenja je odšla od nas žena. mama. stara mama. sestra in teta TEREZIJA VINŠEK i r. Tunjic pri Kamniku Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste ji stali ob strani v njenih življenjskih preizkušnjah. Hvala Domu starejših občanov v Kamniku za vso skrb in nego. Iskrena zahvala vsem, ki ste kakorkoli poskrbeli za lepo zemeljsko slovo, jo pospremili k večnemu počitku in jo boste ohranili v spominu. Žalujoči: Vsi njeni Maj 2003 Delo, skrb, trpljenje tvoje je bilo življenje. Nili zbogom nisi rekel, niti roke nam podat, smrt le vzela je prerano, v srcih naših, Marjan, vedno boš ostal. ZAHVALA V 48. letu življenja nas je mnogo prezgodaj zapustil MARJAN HANČIČ iz Črne 15 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, sveče, darove za svete maše in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala gre tudi rudarjem Rudnika kaolina in Zvezi vojnih veteranov Slovenije za poslednje slovo in lepe besede. Hvala tudi g. Bcrčanu za lep pogrebni obred, pevcem cerkvenega zbora France Gačnik in trobentaču. Vsem skupaj in vsakemu- posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: Vsi njegovi Maj 2003 Dtopdom skupina Trgovina z gradbenim materialom, Krakovska 4b,1230 Domžale, tel.: N.C. 01/722-00-20, trgovina: 01/722-05-60, fax: 01/721-32-88 . Trgovina z gradbenim materialom, Zg. Stranje la, 1242 Stahovica, TRGOVINE Z GRADBENIMI MATERIALI tei.: ovs3270-30,83270^35,fax.ov832?cm5 DNEVI ODPRTIH VRAT IN UGODNIH NAKUPOV Vabimo Vas da nas obiščete v času od 1. do 14. junija v naših enotah Domžale in Stranje, kjer bodo potekali dnevi ugodnih nakupov. Še posebej vas vabimo, da se nam pridružite v soboto 14. junija, ko bodo naši dobavitelji predstavljali svoje proizvode. Na dnevih odprtih vrat sodelujejo: BAUMIT-ometi in fasade, KEMA-lepila in premazi, SCHIEDEL-dimniki, NOVOLIT izolacije, TIM-izolacije, TERMO-izolacije, WIENERBERGER -opečni izdelki, GORIŠKE OPEKARNE-opečni izdelki, ESAL-kritine, LIP BLED-vrata, SCT lAK-apno, OPEKARNA PRAGERSKO-opečni izdelki, CINKARNA-lepila,purpen, RAVAGO-sekundarne kritine, BRAMAC-kritine, GLIN NAZARJE-stavbno pohištvo. Vsak nakup opravljen v času od 1. do 14.6. v znesku nad 50.000,00 sit, bo nagrajen s kuponom, k! sodeluje v nagradnem žrebanju. Nagradno žrebanje, bo v Domžalah v soboto 14.6.2003 ob 14.00 uri. Nagrade: l.Vikend paket za dve osebi v zravilišču Laško. 2.Bon za 20.000,00 sit 3.Večerja za dve osebi, od 4.-14. majica in kapa. ZA DOBRO POČUTJE VAŠEGA TELESA IN DUHA WELLNESS CENTER NAJSODOBNEJŠE NEGE OBRAZA IN TELESA Še posebej priporočamo MASAŽE AYURVEDA z eteričnimi olji iz indijskih zdravilnih metod. PEDIKURA MANIKURA MAKE UP SOLARIJ - STOJEČI za varno pot v poletje NAJ PONUDBA KUHINJ - NCVVFORM ■nH1 L.e.Ars KAMNIK, MUZEJSKA POT 2 (ob poti na grad Zaprice) TEL.: 01 831 71 20, 041 294 949, 031 778 026 PIERCING prebadamo in vstavljamo samo prave piercinge urirškega jekla, 4JjT JU niumain smmk A iz kurirskega jekla, titaniuma in 18kt zlata, dermatološko testirane, s certifikatom CE, ki jih kupite pri nas. Očistimo tudi vaš piercing # 74 novih modelov kuhinj v Sloveniji NOVO: vodoodporni materiali # izbor med več kot 350-mi elementi # strokovno svetovanje in projektiranje vašega prostora # nakup po tovarniških cenah #30% popusta na gotovino ter brezplačna montaža in prevoz #bela tehnika -1 www.liiz-karantania.si DOMŽALE, Antona Skoka 2, tel.: 01/729-27-20 LJUBLJANA, Topniška 5, tel.: 01/430-77-30 TERME SNOVIK VROČEMU POLETJU NAPROTI Že v drugi polovici junija bomo za goste odprli nov zunanji bazenski kompleks s tobogani, SVET TERMALNIH UZITKC^ ^J^^ Preživite počitnice nekoliko drugače... Organiziramo AKTIVNE POČITNICE za otroke od 7 do 14 let; zabava, Sport, ustvarjalnost, razvijanje talentov, osvajanje novih znanj in izkušenj... Informacije in prijave na tel. 830 86 31. OBVESTILO: Zaradi Širitve ponudbe I vabimo k sodelovanja kuharje in natakarje! Pred poletjem učvrstite telo in izboljšajte kondicijo s pomočjo programov vodnih aktivnosti, kot sta VODNA AEROBIKA ob torkih ob 20.00 in SKUPINSKA VADBA V VODI od pon. do petka ob 10.00. Solarij vrhunske tehnologije Ergoline poskrbi za zdrav videz kože in ustrezno podlago za poletno sončenje. Za zdravje in lepoto telesa bodo poskrebeli tudi v našem MASAŽNEM SALONU. Z ANTICELULITNO MASAŽO pospešimo razgradnjo celulitnib oblog in učvrstimo tkivo. Zaradi velikega zanimanja in zadovoljstva gostov podaljšujemo majsko akoijo v mesec junij: vsak dan od 9.00 do 12.00 ROČNA MASAŽA - 20 min. namesto 2.900 SAMO 2.000 SIT 1 TERME SNOVIK ■ KAMNIK d.o.o,, Molkova pot 5, 1240 Kamnit; tel. 830 86 31 fl n/i i n; Ponedeljek: 8.-15. ure Kamniški UBLADI Torek: 8-13. ure "S1 01/83 91 311, 041/662 450 Sreda: 8.-12, 13.-17. ure Kamnik, Glavni trj; 23,1. nadstropje (zurudlui mcil občinsko hišo in sodiščem) ercator POSEBNA NOVICA! V hipermarketu Mercator v Kamniku smo vam poleg ostale ugodne ponudbe trajno nizkih cen, akcijskega blaga in blaga s trgovsko znamko pripravili še izjemno ugodno ponudbo: 3 ra c sr > "O i 2 5 S. i f »cj in o < Sadni jogurt, 180 g, 1.3% m.m.; Ljubljanske mlekarne Sladoled Polar, 1 liter, več okusov; Mercator Mineralna voda Radenska, 1.5 litra Kava Loka, 250 g, mleta, Mercator MERCATOR TEHNIKA Namizni ventilator FT 8-30 Akcijska ponudba izdelkov velja do prodaje zalog. Vse cene so v SIT. MERCATOR BčAvnQ\J£ Nova dekorativna kozmetika NIVEA BEAUTE 31 9r 279r 3.990