NOVI TEDNIK
ŠT. 40 - I.ETO 56 - CELJE, 4.10.2001 - CENA 300 SIT
SANČNA GOLJUFIJA STOLETJA
Od štirih dosiej osumijenih v primeru voilcsbanke
za zapahi še Robert Preveč. Stran 5.
NE PREZRITE:
Prastrah podeželskih otrok
Skulpture - črna gradnja?
Pika
vrnila lento
Brane Oblak ubijal nogomet
NOČNA ¡MORA
V ULICI
POD KOSTANJI
Doigoietni prepiri so se icončaii z umorom
ae-ietnega Bogdana Haceta. Stran 19.
Foto: GREGOR KATIČ
f RŽNI AGENT PLESNIK
Direictor ceijsice Komunaine direiccije poziva ic oglaševanju na VTV. stran 2.
1
GABER
PROTI
CELJU?
PO Sledeh očitkov, da regijsko višje
in visokošolsko središče v Celju ni
po volji poslanca Gabra. Stran 3.
2
DOGODKI
UVODNIK
Fakilli in
akifiziterji
Te dni živimo v mestu z naslovnic. Žalibog ne zaradi
stvari, ob katerih bi žareli od ponosa, ampak zaradi umo-
rov in gromozanskih poslovnih goljufij. Če je človek malce
zloben, je pravzaprav tudi finančna melioracija Volksban-
ke, ki naj bi jo v zadnjih dveh letih izpeljal Robert Preveč,
neke vrste podvig. Ni mačji kašelj osušiti banko s tremi
milijardami tolarjev ustanovitvenega kapitala za dobri dve
milijardi. Na Dunaju so takoj zgrabili za ročice svojo slo-
vensko hčerko in ji pomagali pri negotovih korakih, hkrati
pa ugotavljali, da se »človeškega faktorja« pač ne da nadzo-
rovati. Še dobro, da so sploh našh krater, saj ima človek
občutek, da bi še ob kakšnih dveh letih človeškega faktori-
ranja morali z Dunaja namesto gasilcev s kravatami posla-
ti tovornjake z vrečami denarja.
V Prevčevi senci se te dni razkriva poslovanje, ki niti ni
afera, še nič kaznivega ni na prvi pogled v njem. Je pa
zagotovo odraz domačnosti in nonšalance med uslužbenci
v	javnih funkcijah. Direktor celjske Komunalne direkcije
Silvo Plesnik svojim poslovnim partnerjem namreč kar iz
službe pošilja prijazna pisemca, da imajo velenjski televi-
zijci oglaševalsko razprodajo, razumete, pravi skontol Če
bi to počel občan Silvo Plesnik, bi se nam zdelo malce neo-
kusno, če pa to počne občinski uslužbenec, je naravnost
žaltavo. Pa naj se dela še tako nedolžnega, »hotel sem sa-
mo dobro, da revčki ne bodo preveč plačevali«. Da ne bo
pomote, nihče ni ljubosumen na VTV, Velenjčani se gredo
posel in so se pač dobro znašli. Težava je vtem, da se javni
funkcionar ne more ukvarjati še z akviziterstvom za zaseb-
na podjetja. To je namreč presneto dobro plačana dejav-
nost. Če pa je bil Plesnik za svojo dobrodelnost nagrajen s
honorarjem ali kakšno podobno uslugo, se temu reče ko-
rupcija, v normalnih državah pa takšni ljudje končajo pred
sodnikom.
Zato se zdi že več kot naivno Plesnikovo opravičevanje, da
je pred dopisovanjem za nasvet pobaral župana Bojana Šro-
ta, »ki se je načelno s strinjal, a opozoril, naj pazi, da ne bo
zadeva napačno interpretirana v javnosti«. Mogoče sem z
drugega planeta, a vsega skupaj se drugače ne da interpreti-
rati. Bodo naslednje mesece s Komunalne direkcije romala
samo še prijazna pisma o neskončnih popustih na radiu Dol-
nji Drekavec in v mesečniku obiralcev borovnic? Po Plesniko-
vi	logiki bi morala. In naj se nihče več ne čudi, ko bodo novi-
narji spet »razpihovali« podobne aferice. Saj nam drugega
niti ne preostane...	SEBASTIJAN KOPUŠAR
Občina prodaja
Zdravilišče Lašico
Pred leti 100-odstotni lastniki zdravilišča, zdaj 55,24-odstotni, bodo svoj
delež odprodali do 26 odstotkov - Prodaja porok razvoja
»Poln lastniški delež na
stari, manjvredni hiši po-
meni manj "od polovičnega
ali tretjinskega na novi, so-
dobni stavbi,« je občinske
svetnike v razvojno nujo
Zdravilišča Laško po doka-
pitalizaciji prepričeval svet-
nik, sicer direktor Zdravi-
lišča Laško mag. Roman
Matek. Zdravilišče je zad-
nja leta smelo vlagalo v pre-
novo obstoječih objektov
ter ureditev dodatne ponud-
be za goste, zdaj jih čaka
nekaj pomembnih naložb,
zlasti gradnja sodobnega
bazenskega kompleksa, s
katerim se bo Laško lahko
postavilo ob bok termalnim
rivieram v Čatežu ali Atom-
skih toplicah.
Zdravilišče Laško je v pre-
novo objektov ter ureditev
dodatne ponudbe za goste do-
slej vložilo približno 4,5 mi-
lijarde tolarjev, še približno
700 milijonov tolarjev bo
vredna obnova Zdraviliške-
ga doma; zlasti posodobitev
nastanitvenih zmogljivosti.
Najpomembnejši naložbeni
zalogaj pa bo zagotovo grad-
nja sodobnega zunanjega ba-
zenskega kompleksa s tobo-
gani in podobnimi »adrena-
linskimi« dodatki, ki ga Laš-
čani vidijo ob levem bregu
Rečice, levo od načrtovane
brvi preko Savinje, ki naj bi
območje zdravilišča povezala
s starim mestnim jedrom
Laškega. Izpolnitev takšnih
načrtov bi Laškemu prinesla
okoli 200 novih delovnih
mest, zdravilišče pa seveda
od svojih lastnikov ne priča-
kuje samo načelne podpore,
ampak tudi konkretno.
Osnovni kapital delniške
družbe Zdravilišče Laško
znaša po letošnji dokapita-
lizaciji 877 milijonov tolar-
jev, v njem pa je Občina
Laško z dobrimi 484 mili-
joni večinski oziroma
55,24-odstotni lastnik. Dru-
gi največji lastnik je Gra-
diš Celje s 16,36-odstotnim
deležem, z 21,44-odstotnim
paketom sledijo druga pod-
jetja, zaposleni v zdraviliš-
ču pa imajo v svojih rokah
5,93-odstotni delež. Last-
niško strukturo družbe z
1,03-odstotnim deležem
zaokrožujejo še drugi po-
samezniki kot fizične ose-
be.
Zato dileme; ohraniti
zdajšnji 55,24-odstotni last-
niški delež, ki ga občina še
ima v družbi, ali se odločiti
za prodajo paketa delnic na-
jugodnejšemu partnerju za ve-
čino laških svetnikov ni bi-
lo. Previdni so bili le v toli-
ko, da so župana Jožeta Raj-
ha pooblastili zgolj za zbi-
ranje najugodnejših ponudb,
sebi pa ohranili pravico, da
ponudbe pregledajo in odo-
brijo dokončno prodajo. V
Laškem se namreč zavedajo,
da je pred občino prihodnja
leta vrsta naložba (gradnja
vodovoda Trnov hrib, zlasti
pa OŠ Debro), zato v razvo-
ju zdravilišča ne bi (z) mogli
tvorno sodelovati. In zakaj
zdravilišča ne bi dokapitali-
zirali s svežim denarjem? Po
besedah župana Rajha so v
Laškem tipali tudi v tej sme-
ri, a konkretnih ponudb ozi-
roma možnosti ni bilo.
Odgovorno do
premoženja
Svetniška skupina združe-
ne SLS-HSKD je v uvodu za-
sedanja občinskega sveta
predlagala, da informacijo o
poslovanju Zdravilišča Laš-
ko in ponudbo za spremem-
bo občinskega lastniškega de-
leža v družbi umaknejo z
dnevnega reda in razpravo
preložijo.
»Gradivo je pomanjkljivo
pripravljeno, ni jasnega po-
ročila o poslovanju zdravi-
lišča, o dosedanjih naložbah,
niti investicijskega načrta za
naprej,« je med drugim pc
daril Boštjan Pražnik;
hkrati pa poudaril, da mc
biti v interesu občine zai
žati večinski delež. K ten
je svetnike nenazadnje za\
zoval tudi sklep, sprejet
novembra 1999, da občinsi
lastništvo v zdravilišču i
sme zdrsniti pod 51 odstc
kov. 7-članski svetniški sk
pini združene stranke je op
rekalo preostalih 11 sveti
kov, ki so razpravo uvrsti
na dnevni red, prisluhnili p
jasnilom svojega kolega inj
rektorja zdravilišča mag. R
mana Matka ter nenazadn
tudi župana Rajha, ki je sve
nike tolažil, da ima občin
vse dokler v svojih rokah z
drži več kot četrtinski dele
še vedno pomembno ožin
ma odločujočo vlogo pri na
pomembnejših odločitvah
družbi.
IVANA STAMEJČI
Za financiranje naložb
v Zdravilišču Laško zadn
tri leta povečevali osnov
kapital. Od slabih 496 n
lijonov tolarjev na 744 n
lijonov tolarjev v letu 199
leto zatem na 846 milijoni
tolarjev in letos na 877 n
lijonov tolarjev.
Tržni agent
Plesnik?
Te dni so se v javnosti po-
javile govorice, da je direk-
tor Komunalne direkcije
Mestne občine Celje Silvo
Plesnik na poslovne part-
nerje naslovil dopis, s ka-
terim jih poziva, naj ogla-
šujejo na velenjski Vaši te-
leviziji, ki jim ponuja po-
sebne popuste pri oglaševa-
nju.
Pod dopis je poleg Plesni-
ka podpisan tudi Janez Gor-
šič, LDS-ovski svetnik v celj-
skem mestnem svetu. Le za-
kaj? Goršič pojasnjuje, da je
zunanji sodelavec Vaše tele-
vizije za področje trženja. Kot
eno od reklamnih potez, pra-
vi, se je domislil 30-odstot-
nega popusta, ki ga nudi pod-
jetjem. Silva Plesnika, ki so-
deluje s številnimi podjetji
pa je zaprosil, ali bi bil pri-
pravljen to ponudbo razpo-
slati vsem svojim poslovnim
partnerjem. Odločitev,'ali bo-
do ponudbo sprejeli, je se-
veda na strani oglaševalcev.
Silvo Plesnik pravi, da je z
dopisom predhodno sezna-
nil župana Bojana Šrota, ki
se je načelno s pošiljanjem
dopisa strinjal, a opozoril,
naj pazi, da ne bo zadeva na-
pačno interpretirana v javno-
sti. A se je očitno zgodilo rav-
no to. Nekateri dobitniki po-
nudbe menijo, da Mestna ob-
čina Celje priporoča marke-
tinško sodelovanje z VTV na-
mesto s TV Celje, potem ko
se je ljubezen s slednjo ohla-
dila, ker sta nova lastnika Jan-
ko Sopar in Ivan Pfeiffer. Bi
morda moralo biti drugače?
Vodstvo celjske televizije
se je kalimerovsko obrnilo
na Plesnika, češ da so sami
pripravljeni ponuditi še
ugodnejše popuste kot VTV.
Plesnik pravičniško zagotav-
lja, da je pripravljen poslov-
nim partnerjem posredovati
tudi njihovo ponudbo. Ko jo
bo prejel, seveda. Janez Gor-
šič se reakciji Celjske televi-
zije smeje: »Kdor prvi pride,
prvi melje.« Obenem pa oba
zagotavljata, da zgodba nima
županskega ozadja.
Sila zanimivo vsekakor je,
da se dejavnost Komunalne
direkcije očitno širi tudi na
področje trženja. Silvo Ple-
snik pa velikodušno skrbi za
čim ugodnejše oglaševalske
cene svojih poslovnih part-
nerjev. A dobrota, pravijo, je
sirota. Bo tudi v tem prime-
ru tako?
NATAŠA GLRKKŠ LI'DNIK
Z OBČINSKIH SVETOV
«s- ^
Proračun da - bazen morda
VELENJE - Svetniki so brez posebnih pripomb sprejeli
proračun občine za prihodnje leto v prvem branju. Prora-
čun predvideva 3,8 milijarde tolarjev prihodkov in dobrih
550 milijonov tolarjev več odhodkov. Proračunski primanj-
kljaj naj bi pokrili z notranjimi prerazporeditvami. Ker so v
izhodiščih obravnavali tudi plan za leto 2003, je svetniška
skupina SDS predlagala, da bi vanj vključili tudi nujno iz-
gradnjo novega letnega bazena v Velenju, katerega gradnjo
so sicer načrtovali šele za leto 2005. (BS)
Vnaprej porabljen denar
ZREČE - Po sprejetem rebalansu proračuna za leto 2001
razpolaga občina s skoraj 723 milijoni tolarjev, kar je za
četrtino več kot prej. Najbolj so se povečala dopolnilna
sredstva ministrstev za odpravo posledic suše, za šolo na
Gorenju, obnovo Ošlakove kovačije, sanacijo plazov in ob-
novo nogometnega igrišče. Zaradi pokrivanja stroškov teh
in preteklih vlaganj in nujnega posodabljanja infrastruktu-
re, je pri načrtovani porabi zmanjkalo denarja za uresniči-
tev želja na področju kulture, športa in turizma. (MBP)
Prometna (ne)varnost
ZREČE - Ker študija prometne ureditve Zreč še vedno ni
narejena, so svetniki umaknili predlog odredbe o ureditvi
prometa na dveh cestah, kjer so pešci najbolj ogroženi. Najprej
študija, nato odlok, šele potem posamične odredbe, so skle-
nili. (MBP)
Dražje, a še poceni
ZREČE - S 1. novembrom bo zreška voda dražja. Gospo-
dinjstva bodo plačevala 76,75 (zdaj 65,90), gospodarstvo
pa 153,19 (119,10) tolarja. Sicer pa vodo plačujejo samo v
krajevni skupnostih Zreče in Stranice, pa še to ne povsod,
z-ato so se zavzeli za postopno izgradnjo javnega vodovoda v
celi občini in seveda tudi plačevanje vode - vsaj tam, kjer je
na en vodovod priključenih vsaj 5 hiš. (MBP)
Za parkirišče tovornjaicov
LAŠKO - Občinski svetniki sprejeli predlog stališč do pri-
pomb in predlogov, zbranih ob javni razgrnitvi ureditvene-
ga načrta za parkirišče tovornih vozil. Že na prihodnja
zasedanju se bodo v prvem branju lotili tudi odloka, ki b
opredelil ureditev parkirišča. Na območju med pokopali
čem in južno od poslovnih prostorov Komunale Laško n
bi uredili parkirišče za 15 tovornih vozil ter nekaj dodatn
parkirišč za potrebe Komunale, predvidena pa je tudi mo
nost širitve za nove obrtno storitvene dejavnosti. Kot so kr
janom pojasnili že med javno razgrnitvijo, v neposred
bližini Laškega ni primernejšega zemljišča, kjer bi lahk
uredili parkirišče. (IS)
Širitev poicopaiišča
LAŠKO - Po dokončni ureditvi bo na razširjenem poki
pališču mogoče urediti 230 klasičnih in 685 žarnih pokoj
nih mest, kar naj bi zadoščalo za potrebe prijjodnjih trid(
setih let. Občinski svetniki so sprejeli predlog stališč d
pripomb in predlogov iz javne razgrnitve ureditvenega ni
črta za območje pokopališča. Razširitev obstoječega poki
pališča predvideva tudi prenovo poslovilnega objekta o2
roma žalnice ter parkirišč, ureditev dovozne ceste ter ploi
nika. (IS)
Siciepi za prihodnost
VRANSKO - Svetniki so potrdili deset skupnih pr(
jektov programa Celostnega razvoja podeželja in vas
ki bodo lahko v naslednjih letih kandidirali na razli'
nih razpisih. V drugem branju so sprejeli sklep o konn
nalnem prispevku za območje občine Vransko, podpr
pismo o nameri za zagotovitev pogojev za razvoj višjež
in visokega šolstva v regiji s sedežem v Celju in spreje
program regionalnega razvoja Savinjske regije do
2006. Poleg tega so odobrili 400 tisoč tolarjev Mari
Hribar iz Jeronima za izgradnjo električne napeljali
(T. T.)	1
Ravnateljica še naprej?
ROGAŠKA SLATINA - Konec oktobra poteče mandat Maj'
Ungar, ravnateljici III. Osnovne šole Rogaška Slatina, ki kai
didira za ponovno imenovanje. Občinski sveti občin Rog^
ka Slatina, Rogatec, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Bistri'
ob Sotli in Kozje, ki so ustanoviteljice III. Osnovne Šo''
morajo podati mnenje o kandidatki. Občinski svet Rogašl'
Slatine je pozitivno mnenje k ponovnemu imenovanju ra'
nateljice že izdal. (SK)
DOGODKI
_3
Poslanec
Gaber proti
Celju?
Po sledeh očitkov, da regijsko višje in visokošolsko
središče v Celju ni po volji poslanca Gabra
Državni zbor Republike
lovenije je minulo sredo v
rugem branju sprejemal
acionalni program visoke-
1 šolstva. Šestnajst po-
ancev na čelu z Rudolfom
etanom (SDS) je tik pred
isedanjem vložilo amand-
la, s katerim so predlaga-
, da se v nacionalni pro-
ram uvrsti besedilo o us-
inovitvi Javnega zavoda
egijsko višje in visokošol-
ko središče s sedežem v Ce-
li. Pod amandma se ni pod-
isal dr. Slavko Gaber (LDS),
oslanec, ki je bil izvoljen
Celju. Pa tudi glasoval je
roti njem, ko so zanj gla-
jvali v parlamentu. Izid
asovanja je bil neodločen,
i:29, zato amandma ni bil
prejet.
Je torej dr. Slavko Gaber
1res poslanec, ki ne deluje
prid Celja in ki ne podpira
izvoja višjega in visokega
)lstva v Celju, kot so takoj
nato želeli predstaviti neka-
teri njegovi politični nasprot-
niki?
Iz
parlamentarne
razprave
Nacionalni program viso-
kega šolstva je dokument, ki
daje temelje za razvoj višje-
ga in visokega šolstva v Re-
publiki Sloveniji do leta 2005
oziroma do 2010. Ker so po-
slanci Rudolfu Petanu oči-
tali, da je »njegov« amand-
ma prispel v parlament ne-
koliko pozno, jim je ta odvr-
nil: »Amandma, ki sem ga
vložil, ni čisto strel v prazno
ali iskanje nečesa, kar ni mo-
goče. Priznam, da je v predlo-
gu nacionalnega programa
marsikaj od tega, o čemer
govorim v amandmaju, že za-
pisano. Vendar je vse skupaj
preveč splošno.«
Janez Podobnik mu je na
to odvrnil: »Pravzaprav ni-
mam razlogov, da bi naspro-
toval amandmaju, s katerim
želite, da knežje mesto do-
bi regijsko višje in visoko-
šolsko središče. Zelo cenim
prizadevanja županov, tudi
kolega Sušnik je med nji-
mi in še nekateri, ki ste pod-
pisali pismo o nameri. Ven-
dar bi bilo treba bolj jasno
zapisati, kaj ta zavod je, kdo
je ustanovitelj, iz katerih vi-
rov se bo napajal, če naj se
država odloči zanj. Ta tekst,
ki ste ga zapisali, je samo
priložnost za politično ar-
tikulacijo, v realnem življe-
nju pa ne bo imel nobene
teže.«
Podobniku je pritegnil še
Rudolf Möge: »Takšno ad
hoc sprejemanje, kot ga zah-
tevajo gospod Petan in sku-
pina poslancev, je izredno
pomanjkljivo. Predlagate-
ljem, ki so ta amandma vlo-
žili, predlagam, da naj v tej
zadevi raje navežejo stike z
resornim ministrstvom. Si-
cer pa tovrstne amandmaje
ne moremo sprejeti v hipu.
Potrebno jih je vložiti na sejo
odbora.«
In kaj o amandmaju meni
ministrica za šolstvo dr. Lu-
cija Čok? »Pozdravljam pri-
zadevanja občin pri novem
konceptu akademske mreže.
Za to se v tekstu nacionalne-
ga programa zavzemamo tu-
di sami. Nemogoče pa je v
državnem zboru najprej de-
finirati katerokoli lokacijo za
ustanovitev novih visokošol-
skih središč. V nacionalnem
programu ne moremo zapi-
rati možnosti, da le-ta nasta-
nejo tudi drugod po Slove-
niji. Zato Vlada RS ne more
podpirati tega amandmaja.«
V razpravi je predlagatelj
Rudolf Petan v zelo sprav-
ljivih tonih skušal obrazlo-
žiti, da bi vendarle radi z gla-
vo skozi zid, a je ob argu-
mentih drugih, skupaj z Ju-
rijem	Malovrhom
(SLS+SKD), Francem Su-
šnikom (SDS), Markom
Diaccijem (SMS), MirkoZa-
mernik (SDS), ki so amand-
ma podpisali, ob volji veči-
ne klonil. Dr. Gaber se je v
razpravo vmešal le enkrat in
dejal: »Bolj pomembno kot
to, da zapišemo, katera sre-
dišča bodo odprta, je po-
membno, da dobimo tu, v
državnem zboru zavezo, da
jih bo država finančno pod-
prla. Da bo podprla tista, ki
bodo ustanovljena po nekem
premisleku in ob koordina-
ciji z ministrstvom.«
Po besedah Janje Romih
si v Celju sicer nekoč želijo
univerzo. Eden od načinov,
da jo Celje dobi, je tudi us-
tanavljanje regijskega viš-
je in visokošolskega središ-
ča, ki pa je nekaj povsem
drugega kot ustanavljanje
univerze. Pot do tja je bis-
tveno bolj dolga in zaplete-
na.
Dr. Lucija Čok se je z dr.
Gabrom strinjala in dodala:
»Ministrstvo pripravlja pred-
log nove mreže višješolske-
ga in visokega strokovnega
izobraževanja. Strokovna
obravnava naj bi bila še le-
tos. Denarja v prihodnjem
letu za podporo novim re-
gijskim višje in visokošol-
skim središčem bo dovolj.
Nastajala pa bodo tudi za-
to, ker to terjajo tudi novi
programi v pristopnih doku-
mentih EU.«
Politikantstvo?
Dr. Gaber je dan kasneje
v pogovoru zagotovil, da bo
najpomembneje, kaj bodo
poslanci uvrstili v nacionalni
program v tretjem, zadnjem,
branju. Že sedaj je besedilo
takšno, da je naravnano v
prid nastajanjem novih vi-
sokošolskih središč. Na na-
tolcevanja, da je sam proti
ustanovitvi regijskega središ-
ča v Celju, pa odgovarja: »To
lahko trdijo samo tisti, ki so
popolni nepoznavalci stva-
ri. Gre za nizko politikants-
tvo.«
In še to. Celjske debate, ki
jih je vzpodbudil dr. Gaber v
sodelovanju z ministrico za
kulturo Andrejo Rihter in dr-
žavnim sekretarjem na mi-
nistrstvu za obrambo dr. Iz-
tokom Podbregarjem, so čez
poletje »odšle« na počitnice.
Z oktobrom jih bodo ponov-
no obudili. Tema prve bo, po
besedah dr. Gabra, ravno us-
tanovitev višjega in visoko-
šolskega središča v Celju. In-
formacijo je potrdila tudi po-
džupanja Janja Romih, ki si
prizadeva v Celju ustanoviti
javni zavod Regijsko in viš-
ješolsko središče in pravi: »Z
dr. Gabrom ves čas sodelu-
jeva pri pripravi vsega po-
trebnega za ustanovitev tega
zavoda. Usklajujeva se, saj
ima s tem področjem bogate
izkušnje. Bil pa je tudi eden
prvih pobudnikov za razvoj
višjega in visokega šolstva v
Celju.«
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
Dr. Slavko Gaber: »Gre za nizko politikantstvo!«
Odstreljena
komisija
Pred tremi meseci je Vla-
Ì RS potrdila nove člane
omisije za ureditev povoj-
ih grobišč. V njej ni več
oljskega opata Marjana Je-
iernika, niti Janeza Lam-
ireta in Milka Mikole, od-
irelili pa so tudi predsed-
lika komisije Janeza Črne-
1.
Novi predsednik je Peter
(ovačič Peršin, njegova na-
mestnica je Spomenka Hri-
lar, poleg nje pa so v komi-
ki še Mitja Ferenc, Dimitrij
bersa, Iztok Durjava, Vik-
DrBlažič, celjski mestni svet-
ilk Boris Jagodič, Andreja
^ng, Božidar Zorko, Tomaž
fglič, Dušan Mohorko, Mar-
ftka Mahne in Vincencij
»emšar.
Nemalo čudno je, da so vsi
tirje nekdanji člani komisi-
•za to izvedeli šele te dni iz
ßevnikov, ki so objavili ime-
^ novih članov in predsed-
ika komisije. Po besedah Ja-
^sza Črneja je imela komi-
'ia zadnjo sejo junija. Na
jej ni bilo niti z besedo ome-
jeno, da bo prišlo do zame-
iav, ki so sledile dva dni ka-
■ieje. Zakaj je do njih priš-
]> lahko zato nekdanji čla-
' samo ugibajo.
(Janez Črnej meni, da je
Ü0 verjetno moteče njego-
П »sitnarjenje«, kam je šel
^Паг za ureditev Parka spo-
mina na Teharjah, nekaj naj
bi ga namreč čudežno izgi-
nilo. Pa tudi zahteva, da se
prično izkopavanja trupel iz
bunkerja v Slovenski Bistri-
ci, je bila po njegovem mne-
nju nezaželena. Podobnega
mnenja sta tudi celjski opat
Marjan Jezernik in Janez
Lampret. Nihče od njih te dni
še ni raziskoval, zakaj so v
komisiji nezaželeni. Predvi-
devajo pa, da v prihodnje očit-
no ne bo zaželeno njeno ak-
tivno delovanje.
Nenavadno je tudi, da celj-
ska policijska postaja v jav-
nost ni posredovala prijave
Ministrstva za delo, družino
in socialne zadeve o izruva-
nju 450 cipres iz Parka spo-
mina na Teharjah. Pri tem je
nastalo za okoli pol milijo-
na tolarjev škode.
V nedeljo pripravlja Nova
slovenska zaveza osrednjo
spominsko slovesnost in ma-
šo na Teharjah, na območju
nekdanjega taborišča. Osred-
nji govornik bo Anton Drob-
nič. Pod vabilo je podpisan
dr. Tine Velikonja, ki je os-
tal v komisiji za ureditev gro-
bišč po vojni pobitih. Tam
bodo tudi nekdanji člani ko-
misije, pravijo. Ne po urad-
ni dolžnosti. Jih bo morda
kdo o odstrelitvi iz komisije
uradno obvestil na Teharjah?
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
IHlozirske iiiše straiiov
Svetniki še enkrat o rušenju graščine Brdce
»Ne glede na današnjo po-
dobo graščine Brdce meni-
mo, da rušenje stavbe ni
smotrno zaradi njenega
zgodovinskega porekla in
pomena, ki ga ima za kra-
jane Mozirja in se strinja-
mo z vami, da bi jo bilo po-
trebno z ustreznimi namem-
bnostmi povrniti v življe-
nje.«
Ta stavek, ki so ga zapisa-
li v Zavodu za varstvo narav-
ne in kuhurne dediščine v
Celju, je »kriv«, da se je v
Mozirju oblikovala civilna
pobuda skupine krajanov, ki
se ne strinjajo z načrtovanim
rušenjem 400 let stare graš-
čine. Lastnik, velenjski Ve-
pustih begunci, danes pa je
po mneiiju mnogih hiša stra-
hov), ker z načrti niso bili
pravočasno seznanjeni in
ker bi jo lahko uredili za kul-
turne namene.
Predstavniki mozirske ob-
čine in Vegrada pa so zago-
varjali rušenje in novograd-
njo, češ da v občini za sana-
cijo graščine ni denarja, da
bi bila sanacija in vzdrževa-
nje predrago ter da bolj nuj-
no potrebujejo nova stano-
vanja. Do dokončne rešitve
se v torek niso dokopali, do-
govorili so se le, da se bodo
svetniki o graščini Brdce še
enkrat pogovarjali.
U. SELIŠNIK
POSVETU
grad jo je nameraval poru-
šiti in na tem mestu posta-
viti večstanovnjski objekt, k
sodelovanju pa je prhegnil
republiški stanovanjski
sklad ter občinske svetnike,
ki so se z Vegradovimi načr-
ti strinjali. Zaradi protesta
krajanov je mozirski župan
Jože Kramer v torek zvečer
sklical sestanek, na katerem
je bilo slišati mnogo burnih
argumentov za in proti ru-
šenju graščine. Civilna ini-
ciativa je utemeljevala, da
graščine ne smejo porušiti,
ker ima zgodovinski pomen
(v graščini je bila nekdaj šo-
la, dokončno je začela pro-
padati pred l&ti, ko so jo za-
Nemirno
pričakovanje
SVET, 2. oktobra - Stiska-
nje ameriškega obroča okrog
talibanskega režima v Afga-
nistanu je vse močnejše, v po-
nedeljek so se pojavile resne
napovedi »o napadu v nasled-
njih 48 urah«, v torek pa celo
o urah, ki naj bi ločile Afga-
nistan od odločnega udara Za-
hodne protiteroristične koa-
licije. Ameriška vojska, po po-
ročanju iranskih obveščeval-
ni služb je bilo v torek v Per-
zijskem zalivu že več kot 40
ameriških in britanskih vo-
jaških ladij, naj bi najprej na-
padla talibanske protiletalske
in radarske položaje, zatem
pa naj bi sledil helikopterski
desant ameriških specialnih
enot.
Kljub precejšnji diplomat-
skim naporom pa kabulski re-
žim še vedno ni pristal na izro-
čitev razvpitega Osame bin
Ladna. Obveščevalna služba
Talibanov trdi, da je še ved-
no v njihovi državi in da nad-
zoruje njegov položaj. Med-
tem, ko je OZN samo z nas-
protovanjem Iraka sprejel re-
solucijo o boju proti teroriz-
mu, po svetu potekajo števil-
ne aretacije domnevnih sode-
lavcev bin Ladnove teroristič-
ne mreže Al Kaida. Hkrati po-
teka tudi izjemno obsežna
preiskava finančnega poslo-
vanja vseh domnevnih tero-
rističnih organizacij in v ka-
teri skušajo zamrzniti čim več
sumljivih računov in premo-
ženja.
V zadnjih dneh so se znova
razvneli boji med Talibani in
koalicijo Severna zveza, ki
nadzoruje okoli deset odstot-
kov ozemlja na severu Afga-
nistana, v svojih vrstah pa
združuje nasprotnike verske-
ga režima v Kabulu. Podatki
o stanju na bojišču so vse bolj
nasprotujoči, po enih naj bi
severna zveza napredovala, po
drugih pa naj bi se talibanske
sile uspešno branile in celo
napredovale. Vsekakor pa je
Severna zveza v dnevih po И.
septembra prejela precej pri-
krite in odkrite (posebej s stra-
ni Rusije) vojaške, logistične
in obveščevalne pomoči.
Že od napadov v ZDA pa
vse bolj odločno narašča mi-
rovniško gibanje, ki z mirni-
mi demonstracijami po vsem
svetu, tudi v Združenih drža-
vah, nasprotuje uporabi vo-
jaške sile. K miru je pozval
tudi papež Janez Pavel II., ki
je v baziliki Svetega Petra v
Vatikanu vodil sveto mašo, s
katero je naznanil začetek 10.
škofovske sinode rimskoka-
toliške cerkve. Papež je pou-
daril, da bo grozovit 11. sep-
tember ostal v zgodovini za-
pisan kot črn dan človeštva,
v imenu Cerkve je pozval vse
ljudi, naj gradijo prihodnost
miru.
Ves ta čas pa poteka kalva-
rija afganistanskega prebivals-
tva, ki se umikajo pred gro-
zečim napadom na meje svoje
razdejane države. Po podat-
kih OZN je bilo od pomoči
iz tujine doslej odvisnih 5,5
milijona Afganistancev, tem
pa naj bi se zdaj pridružila
vsaj še nova dva milijona. Ta-
ko bi bilo za humanitarno po-
moč Afganistanu v prihodnjih
šestih mesecih potrebnih 584
milijonov dolarjev.
4
DOGODKI
Sramežljiva nevesta
Boj za Pivovarno Union se nadaljuje - Laški pivovarji se ne umikajo, belgijski Interbrevv pa
očitno še ni dosegel svojega
v torek je uprava Ljubljanske borze začasno ustavila
trgovanje z rednimi delnicami Pivovarne Union. Razlog
je bila za dopoldne napovedana novinarska konferen-
ca, na kateri naj bi predstavniki belgijskega proizvajal-
ca piva Interbrevv predstavili rezultate večtedenskib po-
govorov z institucionalnimi lastniki Uniona. A več od
tega, da se Belgijci res intenzivno pogovarjajo z večjimi
lastniki Pivovarne Union o morebitnem kapitalskem po-
vezovanju, javnost ni izvedela.
Podrobnosti in rezultati po-
govorov ostajajo še naprej
skrivnost, da očitno do naku-
pa še ni prišlo, pa kažejo tudi
zadnji podatki Klirinško de-
potne družbe. V ponedeljek
sta bili Kad in Sod še vedno
lastnici svojih paketov delnic.
Nazadnje je bila izvedena pro-
daja 425 delnic Uniona po ce-
ni 61 tisoč tolarjev za delni-
co, kar je za dva tisočaka pod
napovedano belgijsko ponud-
bo za prevzem. Sveženj, ki je
v primerjavi s celotnim kapi-
talom pivovarne pravi drobiž,
je kupila družba Cogito, a kot
so izjavili njeni predstavniki,
za svoj račun vse dotlej, do-
kler ne bo znan prevzemnik
Uniona.
Delnice Pivovarne Union so
bile 31. avgusta - na dan, ko
so Laščani poslali Ljubljan-
čanom ponudbo za poslovno
povezovanje in skupen nastop
na tujih trgih - vredne dobrih
51 tisoč tolarjev. V slabem me-
secu, do zadnjega septembr-
skega petka, so zrasle na 62
tisoč 816 tolarjev. Belgijski In-
terbrevv napoveduje prevzem-
no ceno 63 tisoč tolarjev za
delnico, zadnja stališča Laš-
čanov pa so jasna: »Ponudili
bomo več kot Belgijci,« pravi
prvi mož laških pivovarjev
Anton Turnšek.
Da gre očitno zares in so
strasti iz dneva v dan bolj raz-
grete, priča tudi prijava, ki naj
bi jo Pivovarna Union naslo-
vila na Urad za varstvo kon-
kurence. Laščanom očitajo,
da so v vmesnem času »skri-
to« kupovali njihove delnice
in nadzorujejo že krepko pre-
ko uradnih 24,9 odstotka
Unionovih delnic. Slednje v
Laškem odločno zanikajo, a
hkrati vztrajajo, da se iz boja
za Union ne bodo umaknili.
V Pivovarni Union so ponud-
bi Belgijcev očitno precej bolj
naklonjeni, kot je razvidno iz
njihovega dosedanjega ravna-
nja, jih tesnejša zveza z Laš-
čani prav nič ne mika.
Glede na razmere v doma-
čem in svetovnem pivovars-
tvu je jasno tudi to, da majh-
ni (pa čeprav na domačem
dvorišču še kako pomembni
petelini) konkurence dolgo-
ročno ne bodo vzdržali. Če
torej v Sloveniji ne bo prišlo
do povezave in sodelovanja
med največjima pivovarnama
in bodo Ljubljančani dahnili
svoj »da« Belgijcem, se bodo
tudi v Laškem morali začeti
ozirati za snubcem. Da si že-
lijo ljubljanske neveste, je več
kot očitno. In če je ne bodo
dobili? Bodo res najbolj oš-
kodovani lastniki slovenske-
ga pivovarništva, ki za svoje
premoženje ne bodo iztržili
največ, kar bi lahko? Ali pa
morda slovenski pivopivci, ki
smo se zadnja leta komajda
toliko privadili pivske plura-
lizacije, da v Ljubljani ni več
greh naročiti zlatoroga, pa tu-
di na Celjskem te ne vržejo iz
gostilne, če si zaželiš uniona.
IVANA STAMEJČIČ
Tek pivovarjev na dolge proge
»Prepričani smo, da lahko lastnikom ponudimo več kot belgijski proizvajalec,« je odločen prvi
mož Pivovarne Laško Anton Turnšek
Ko se je v začetku julija
Pivovarna Laško skupaj z
Radensko odločila za na-
kup blizu 25-odstotnega de-
leža Pivovarne Union, so
laški pivovarji zagotavlja-
li, da ne gre za poskus prev-
zema ljubljanske pivovar-
ne, ampak zgolj za trdno
poslovno povezovanje in
sodelovanje. Slednje, so še
vedno prepričani, je tudi naj-
boljša vizija razvoja slo-
venskega pivovarstva, za-
to tudi pobude za ustano-
vitev slovenskega pivovar-
niškega holdinga.
Laški pivovarji ugotavlja-
jo, da je tržni delež doma tež-
ko oziroma skoraj nemogo-
če povečevati, kar velja za
obe pivovarni. Ali drži, da
naj bi bilo prav tesno sode-
lovanje pogoj za razvoj slo-
venskega pivovarstva in pro-
dor na tuje trge; zlasti območ-
ja bivše Jugoslavije, je bilo
eno prvih vprašanj za direk-
torja Pivovarne Laško Anto-
na Turnška.
»V Pivovarni Laško se zelo
dobro zavedamo pomena
obeh blagovnih znamk na
slovenskem trgu. Menimo,
da so kakršnekoli poteze, ki
bi katero od znamk oslabi-
le, popolnoma nesmiselne in
v nasprotju z interesom obeh
podjetij. Obe blagovni znam-
ki piva, pa tudi blagovne
znamke brezalkoholnih pi-
jač, so v Sloveniji dodobra
uveljavljene, hkrati pa bi bi-
la potrebna še precejšnja vla-
ganja v uveljavljanje na tu-
jih trgih. Obe podjetji cilja-
ta na iste trge. Pivovarna Laško
je s svojimi investicijami v
bližnjih državah že naredila
prve odločne korake. Seve-
da pa je sposobnost investi-
ranja in uspešnega nastopa na
teh trgih bistveno lažja in ce-
nejša, če izračunamo vse si-
nergijske učinke kapitalske-
ga povezovanja podjetij v pi-
vovarski holding.«
Ste lastnik pivovarne v
Splitu, Union ima delež v
sarajevski. Konec avgusta
ste upravi Uniona ponudi-
li poslovno povezovanje, po
katerem bi uniona varili v
Splitu, zlatoroga pa v Sa-
rajevu, skupen nakup vsaj
ene pivovarne v ZRJ, po-
slovni delež Ljubljančanov
v Pivovarni Laško... Vaša
je bila tudi pobuda za usta-
novitev slovenskega pivo-
varniškega holdinga. Kako
komentirate nepripravlje-
nost uprave Uniona za so-
delovanje? Zakaj, menite,
rajši odločitev za belgijski
Interbrew?
Naši cilji za prihodnost so
jasni. Verjamemo, da bi pi-
vovarski holding olajšal pro-
dor na trge jugovzhodne
Evrope, kjer želimo postati
največji proizvajalec piva.
Naše prednosti so najnovej-
ša tehnologija, znanje, uve-
ljavljene blagovne znamke ter
poznavanje razmer na teh tr-
gih. Zavedati se moramo, da
je poraba piva na domačem
trgu dosegla vrh, zato je širi-
tev na omenjene trge smisel-
na in upravičena. Vodstvu Pi-
vovarne Union smo ponudi-
li predlog o sodelovanju med
pivovarnama, kljub temu pa
so se pričeli dogovarjati z bel-
gijskim proizvajalcem piva.
Še vedno smo se pripravlje-
ni pogovarjati o ustanovitvi
holdinga, ki bi ohranil delov-
na mesta in domače blagov-
ne znamke (piva in brezal-
koholnih pijač), hkrati pa bi
skrbel za nadaljnji razvoj in-
dustrije pijač v Sloveniji.
Konec prejšnjega tedna je
na zunaj kazalo, da se Laš-
ko umika iz dodatnega na-
kupa delnic Uniona, v iz-
javi za torkovo Delo ste to
v bistvu demantirali, češ da
je Pivovarna Laško priprav-
ljena za delnico Uniona po-
nuditi več kot Interbrew...
Koliko oziroma kje je me-
ja, ko bi Laščani »izstopi-
li« iz igre?
Še enkrat bi želeli pouda-
riti, da verjamemo v sloven-
ski holding industrije pijač,
zato smo za delnico priprav-
ljeni ponuditi več kot Inter-
brew. Lastniki bodo v prime-
ru nastanka holdinga zaslu-
žili več kot pri posamični
prodaji obeh pivovarn. Z
združitvijo blagovnih znamk
Laško, Union, Radenska in
Fructal bi dosegli sinergijske
učinke, od katerih bi imele
koristi vse vključene družbe,
predvsem pa lastniki.
V ponedeljek so Finance
objavile, da je direktor Urada
za varstvo konkurence An-
drej Plahutnik prejel obve-
stilo, da Pivovarna Laško
kupuje dodatne Unionove
delnice. Zdaj je v teku pre-
soja. Kako ste, če ste, ku-
povali delnice; sami ali pre-
ko prijateljskih družb, ki
imajo za vas parkirane
Unionove delnice?
Pivovarna Laško je s svo-
jim povezanim podjetjem Ra-
denska lastnik 24,9 odstot-
kov delnic Pivovarne Union.
Ko smo se približali zakon-
sko določenemu pragu, smo
zaustavili nakupe Unionovih
delnic. V skladu z našo raz-
vojno strategijo smo vodstvu
Pivovarne Union ponudili
partnerstvo, povezovanje v
holding slovenske industri-
je pijač in skupni nastop na
trgih jugovzhodne Evrope.
Dodatnih delnic ne kupuje-
mo, saj nam obstoječi delež
zadostuje za nadaljnje aktiv-
nosti.
Interbrew lobira pri Unio-
novih lastnikih, tudi v slo-
venski politiki - verjetno to
počnete tudi v Pivovarni
Laško? Kako?
Tudi v Pivovarni Laško so
nam prišle na uho govori-
ce, da Interbrew pospešeno
lobira pri slovenskih poli-
tikih. V Pivovarni Laško ni-
mamo navade, da bi komen-
tirali poteze drugih družb.
Smo uspešno podjetje z ja-
snimi cilji ter vizijo. Kot
gospodarska družba imamo
pred seboj poslovne cilje,
v politiko pa se ne vmeša-
vamo. Prepričani smo, da
lahko lastnikom ponudirrto
več kot belgijski proizvaja-
lec.
Ste laški pivovarji sploh
dobili kakšen odgovor na
tezo, da če v slovensko pi-
vovarstvo že morajo vsto-
piti tujci, naj to storijo ta-
ko, da dražje »kupijo« obe
pivovarni skupaj?
Dejansko sta združeni pi-
vovarni že danes vredni ve-
liko več kot vsaka posebej.
Do sedaj odgovora še nismo
dobili, vendar smo prepri-
čani, da lastniki želijo z del-
nicami zaslužiti kar največ.
Tako je za institucionalne
lastnike (kapitalsko in odš-
kodninsko družbo), ki ima-
jo svoj delež v obeh pivo-
varnah, najbolj dobičkono-
sna odločitev, da svoje del-
nice v Pivovarni Union pro-
dajo Pivovarni Laško, dobi-
jo zanje pošteno plačilo,
hkrati pa se s tem zviša vred-
nost njihovih naložb v Pivo-
varni Laško. Kot delničarji
bodo prejemali letne divi-
dende, še vedno pa lahko čez
nekaj časa svoje delnice pro-
dajo po višji ceni.
Kakšne vplive pričakuje-
te na poslovne rezultate, ka-
ko se bo ta boj, konec kon-
cev tudi višanje cene za
Union, odražal v vašem po-
slovanju?
Pivovarna Laško v letoš-
njem letu odlično posluje.
Kljub temu, da smo veliko
sredstev investirali v prodor
na južne trge ter v ustanovi-
tev slovenskega holdinga in-
dustrije pijač, so naša priča-
kovanja optimistična. Takšne
investicije se povrnejo na
dolgi rok. S skupnimi moč-
mi bomo enostavneje prodr-
li na tuje trge.
IVANA STAMEJČIČ
Anton Turnšek
PO DRŽAV
Varne meje
OBREŽJE, 30. septembr,
- Na zunanji meji Evropsk
unije se je v soboto pričel
velika policijska akcija Hig
Impact Operation, ki vklju
čuje 35 držav in več tisoč po
licistov od Finske do Grčija
njen namen pa je vzpostavi
ti trajno sodelovanje organo'
pregona držav članic EU
Operacijo, ki je potekala di
srede, so izvajali v vseh enaj
stih policijskih upravah ^
Sloveniji, vključuje pa pred
vsem poostren režim na mej
nih prehodih s Hrvaško, poo
streno varovanje zelene me
je in odsekov na cestnem kri
žu. Našo južno mejo sta si i:
helikopterja v nedeljo ogle
dala tudi notranja ministn
Belgije in Slovenije, Antoi
ne Doquesne in Rado Bohinc
Sad Stare trte
MARIBOR, 30. Septem
bra - V starem mestnem sre
dišču Maribora je v nedelje
potekala 15. tradicionalni
trgatev več kot 400 let Stan
trte. Brači iz Maličnika sc
potrgali 53,5 kilograma
grozdja s 16,2 odstotka slad-
korja. Vino bodo po tem, kc
bo dozorelo v kleti, napol-
nili v stekleničke, ki jih je
posebej za ta pridelek obli-
koval Oskar Kogoj. Prav le
tos mineva deset let od zaen-
krat rekordne trgatve: leta
1991 je Stara trta dala kai
67 kilogramov grozdja in ta-
ko simbolično pozdravila
slovensko samostojnost.
Drnovšek
znova bolan?
UUBUANA, L oktobra-
Zdravniški konzilij klinične
ga centra je predsedniku vlade
Janez Drnovšku posredov^
mnenje o opravljenih zdravi
niških pregledih. Po opera-
ciji tumorja na ledvicah pred
dvema letoma je bil predsed-
nik vlade na njih vsake tri me
sece, v zadnjem obdobju pa
vsake pol leta, do sedaj pa so
kazali normalno stanje. To-
kratni pregled je nakazal
sum, da je prišlo do razvoja
bolezni na pljučih. Dopol-
nilni pregledi niso dokone
no potrdili te indikacije, za-
to zdravniški konzilij pred-i
laga, da se pregledi ponovi-
jo čez dva meseca. Takrat bi
se odločili, ali bo potrebna
operacija.
Ostarela
Slovenija
UUBUANA, L oktobra-
Ob naraščajočem številu sta-
rejših prebivalcev je vlada
sprejela program varstva sta-
rejših do leta 2005, posto-
poma pa ga uvaja ministrs-
tvo za delo, družino in so-
cialne zadeve. Število starej-
ših ljudi se v Sloveniji hitro
povečuje in sodeč po razi;
skavah bodo pri nas starejši
ljudje leta 2005 predstavlja-
li 15 odstotkov vse popula-
cije, leta 2025 pa že več kd
četrtino. Projekcija Statistič-
nega urada RS napoveduje-
da bo leta 2010 starejših pre-
bivalcev okrog 326.000, kai
bi predstavljalo 16 odstotko^
vseh Slovencev.
VROČA TEMA
5
Poslovnez(i) z
lepljivimi prsti
Največja bančna goljufija doslej - Od štirih doslej osumljenih v primeru Volksbanke za
zapahi le še Robert Preveč - Pri preiskavi, ki ne bo hitro zaključena, pomaga tudi Interpol
• »Cilj preiskave je, da ugotovi-
jio, kje je denar,« je v začetku
ledna na prvem srečanju z novi-
jarji po izbruhu afere Volksban-
a dejal pomočnik direktorja ura-
ia kriminalistične policije pri ge-
leralni policijski upravi Marjan
Erhatič. Skupaj s celjskimi kole-
gi je napovedal, da zaradi obsež-
nosti preiskave ni mogoče priča-
kovati, da bi jo lahko končali prej
iot v nekaj tednih.
Predstavniki policije, ki sicer še
iedno ne želijo s polnimi imeni ime-
lovati štirih osumljenih, čeprav o
em že en teden glasno govori celo
^elje, so tudi priznali, da so šele
la začetku svoje naloge. Gre za do-
ilej največjo bančno goljufijo pri
las, preiskava pa je tako zahtevna,
la so morali vanjo pritegniti mno-
¡e državne institucije, od davčne
iprave do urada za preprečevanje
iranja denarja, ker naj bi denar po-
oval po domačih in tujih bankah
er podjetjih, pa so za pomoč pro-
ili tudi Interpol. Delo jim dodat-
10 otežuje še dejstvo, da je bil del
lokumentacije o finančnih trans-
erjih uničen.
Celjski kriminalisti so poslova-
ije podjetja Maxi group spremlja-
iže nekaj časa, saj so imeli podat-
le, da lastnik Robert Preveč po-
luje na nezakonit način, je poja-
inil načelnik urada kriminalistič-
le policije v Celju Robert Mrav-
iak. Poleg tega je bil Preveč nji-
lov stari znanec, saj so ga že leta
1996 obravnavali zaradi ponareja-
ija poslovnih listin in davčne uta-
e, leta 1997 pa zaradi goljufije. Mi-
luli četrtek so morali spremljanje
'revčevega poslovanja, ki je pote-
kalo prikrito, predčasno razkriti,
saj so dobili podatke, da lahko Pre-
več pobegne v tujino. Ukrepali so
zelo hitro. Opravili so hišne prei-
skave in pogovore, zasegH doku-
mentacijo in računalniške zapise
ter pridržali štiri osumljence -Ro-
berta Prevea, dve uslužbenki Volks-
bank-Ljudske banke v Ljubljani in
direktorja celjske podružnice Volks-
banke Andreja Šporina.
Policiji je doslej uspelo pregle-
dati le slabo petino zasežene do-
kumentacije, in sicer od 1. januar-
ia 2000 do letošnjega 17. septem-
bra. Za to obdobje so odkrili za oko-
li milijon mark nezakonitih banč-
nih transakcij. In kako naj bi »so-
delovanje« med Robertom Prevcem
ter vodjo plačilnega prometa v banki
in njeno pomočnico sploh teklo?
Po doslej zbranih ugotovitvah sta
bančni uslužbenki brez vednosti pri-
stojnih organov v banki podjetju
Maxi group na različne račune na-
kazovali devize. Te sta vzeli iz de-
viznih plačil drugih komitentov
banke, ki so hoteli denar nakazati
v tujino. Nato sta ta nakazila po-
krili z drugimi deviznimi prelivi,
in tako naprej. Šlo je za izjemno
veliko število transakcij, ki so se
dogajale vsak dan, saj je bilo treba
primanjkljaj v banki sproti pokri-
vati. Andrej Šporin naj v poslih ne
bi neposredno sodeloval, je pa bil,
so povedali policisti, zvest Prevčev
svetovalec pri najemanju posojil in
drugih bančnih poslov, tudi neza-
konitih.
Kot že rečeno, je kriminalistom
zaradi obsežnosti preiskave doslej
uspelo dokazati le del bančnih tran-
sakcij, ki naj bi se jih v nekaj letih
po nekaterih ugotovitvah banke na-
bralo za 20 milijonov nemških
mark. Kje je denar, se zdaj ne spra-
šuje samo policija, ampak najbrž
še marsikdo drug. Za lažjo pred-
stavo, za kolikšno vsoto sploh gre,
naj zapišemo, da bi lahko vsak dan
zapravili dobrih 2.700 mark, pa
vam denarja ne bi zmanjkalo celih
25 let!
Desetletje pod
preprogo
čeprav Robert Preveč kot pojava
deluje dokaj neopazno, saj se vsa
minula leta nikoli ni »metal ven«,
tako kot počnejo to mnogi sloven-
ski novodobni kapitalisti, je že ne-
kajkrat doslej poskrbel za takšne ali
drugačne govorice in celo afere, ki
pa so kar nekako utonile v pozabo.
Svoj imperij, kakršenkoli pač že
je, je ustvari na laškem pivu, ka-
riero podjetnika pa je 35-letni elek-
trotehnik iz Vojnika pričel z alarm-
nimi napravami. Zanimivo je, da
je v minulih desetih letih pognal v
stečaj kar nekaj podjetij. Prvo je
bilo Spektra safari, ki ga je ustano-
vil potem, ko se je razšel z brato-
ma Džumhur, s katerima je skupaj
ustanovil podjetje Spektra. Ko so
torej propadli poskusi, da bi z alarm-
nimi napravami opremil nekaj po-
membnejših celjskih institucij, se
je odločil, da zapluje med trgovce
s pijačami. Ljudsko izročilo o tem,
kako se mu je uspelo prebiti med
prodajalce laškega piva, je zelo za-
nimivo, vendar ga, vsaj za sedaj,
ne bomo omenjali. Skratka, leta
1991 je ustanovil podjetje Grens.
Približno v istem času naj bi v tuji-
ni ustanovil tudi podjetje Grendis,
preko katerega pa naj ne bi kaj pri-
da posloval. Je pa bilo toliko bolj
razburljivo in zanimivo poslovanje
celjskega Grensa.
Leta 1996 je izbruhnila afera za-
radi utaje davkov, ki pa so jo (po
čigavem ukazu?) kar nekako pomel-
li pod preprogo. Ime podjetja se je
v časopisih znova pojavilo lani, za-
pisano pa je bilo med največjimi
davčnimi dolžniki. Grens se je zna-
šel na šestem mestu, saj je davčni
upravi dolgoval nekaj več kot 658
milijonov tolarjev. Seznam je bil
objavljen avgusta, ko je v podjetju
že tekel stečajni postopek, ki je bil
zaključen mesec dni kasneje.
Takrat je že nekaj let delovalo
podjetje Maxi group, ki je imelo,
oziroma še ima sedež v Šmarju pri
Jelšah, poslovne prostore pa na To-
varniški uhci v Celju. Preveč ozi-
roma Maxi group naj bi imel s Pi-
vovarno Laško sklenjeno eksklu-
zivno pogodbo o izvozu njihovih
izdelkov v države bivše Jugoslavi-
je, med katerimi je bila na prvem
mestu Bosna in Hercegovina. O do-
brem sodelovanju priča med dru-
gim tudi dejstvo, da se je ime pod-
jetja kot sponzorja nekaj časa po-
javljalo na dresih celjskih roko-
metašev in v dvorani Golovec. Prev-
čevi konkurenti pravijo, da je bi-
lo v zadnjih petih letih laško pivo
za izvoz mogoče dobiti le pri Prev-
cu, vendar ga ta ni hotel prodati
drugim posrednikom niti za suho
zlato.
Zanimivo je, da se Preveč nik-
jer ni uradno deklariral kot last-
nik ali direktor katerega od svo-
jih podjetij. Po podatkih agencije
za plačilni promet je lastnica Ma-
xi group njegova mati Štefanija,
ki je, mimogrede, nemška držav-
ljanka, in je navedena tudi kot di-
rektorica poleg računovodkinje v
podjetju. Robert Preveč se je za-
dovoljil samo s funkcijo prokuri-
sta. V Poslovnem imeniku RS pa
je kot direktorica Maxi group za-
pisana celo Prevčeva tajnica.
Kako dobro je tekla prodaja pi-
jač na veliko (sodeloval je tudi z
drugimi proizvajalci, na primer s
Coca Colo in Radensko), govori tudi
podatek, ki smo ga prebrali v bazi
finančnih podatkov. Leta 1994 je
podjetje Maxi group imelo okrog
9 milijonov tolarjev prihodkov, lani
pa kar 3,3 milijarde. Pri tem pa naj
bi, pravijo dobro poučeni, preko
celjskega podjetja šel samo prevoz
pijač v tujino, vse transakcije v zvezi
s prodajo pa naj bi se odvijale pre-
ko Prevčevega offshore podjetja Per-
kins Trading Company, ki naj bi
imelo sedež v Londonu. Če so naše
informacije točne, naj bi prav raz-
kritje poslovanja tega podjetja, ka-
terega ime se doslej ni pojavljajo v
javnosti, odgovorilo na marsikate-
ro vprašanje, ki si ga te dni zastav-
ljajo v Celju. Tudi o domnevnem
pranju denarja.
Zadnjega dne v letu 2000 se je
Prevcu iztekla pogodba s pivovar-
no, vendar je v Laškem, kjer so se,
mimogrede, v tistem času zgodile
nekatere pomembne kadrovske za-
menjave, niso več hoteli podaljša-
ti. Najbrž je bil to za Prevea kar
hud udarec. Znanci pravijo, da so
ga zadnjega pol leta, odkar njegovi
preklopniki niso več odhajali na pot
v Bosno, pogosto videvali v Maxi-
jevih kafičih, kjer je vrtel glasbo.
Pravzaprav moramo zapisati, da
uradno ne gre za njegove gostinske
lokale, saj jih ima na papirju Kul-
turno društvo Maxi prijateljev, ki
ima sedež na Vodnikovi ulici. To
je v tisti stavbi, ki jo je Preveč ku-
pil leta 1994 in jo lani pričel ob-
navljati. V kleri je uredil kafič, ob-
nova preostalega dela hiše pa še po-
teka, čeprav za to, trdijo nekateri,
nima niti vseh ustreznih dovoljenj.
Poleg C-C kluba ima kulturno druš-
tvo še Piksno na Tovarniški in Rud-
nik pub v Velenju. Ob tem je treba
še zapisati, da je Maxi group de-
cembra 1999 vzel v najem tudi tr-
govino Jarh, Preveč pa je napove-
doval, da bo v bližnji prihodnosti
imel še hotel. Preuredil naj bi biv-
šo stavbo Cinkarnine ambulante,
ki stoji tik ob poslovnih prostorih
podjetja Maxi group.
Od minulega tedna naj bi bil v
stečaju tudi Maxi group, ki naj bi
bil zadnje mesece blokiran, 46 za-
poslenih pa naj bi bilo že od maja
brez plač. Med največjimi upniki
podjetja so poleg Pivovarne Laš-
ko, ki ji Preveč na račun embala-
že dolguje preko 250 milijonov to-
larjev, še Banka Celje in ljubljan-
ska podružnica angleške družbe
E.D.&F MAN Coffee. Preveč jim
dolguje dobrih 60 milijonov to-
larjev.
Sprva ni nihče
verjel
Prve namige, da naj bi se Robert
Preveč šel čudne rabote s Volks-
banko, preko katere je potekal tu-
di plačilni promet s podjetjem Per-
kins, je bilo v Celju slišati že v za-
četku pomladi. Pa se je takrat vse
skupaj zdelo za lase privlečeno.
Da bi nekdo lahko kar tako, mi-
mo vseh bančnih nadzorov, »izmak-
nil« tako veliko vsoto!? Zgodba je
postala bolj verjetna 17. septem-
bra, ko naj bi, vedo povedati do-
bro obveščeni, k Prevcu prišla vo-
dilna moža iz ljubljanske Volks-
bank-Ljudske banke. V naslednjih
dneh naj bi se jima pridružili še
kolegi z Dunaja. Dan preden so mi-
lijardno ogoljufanje Volksbank
razkrili v časniku Finance, naj bi
menda Preveč z banko podpisal po-
godbo, v kateri naj bi bilo tudi do-
ločeno, da bo čez tri leta pričel
vračati denar, banka pa naj bi kot
jamstvo za vračilo dobila zastav-
no pravico nad Prevčevim premo-
ženjem. Potem pa se je zgodil če-
trtek, 27. septembra, ki je odprl
takšna vprašanja, na katera mor-
da nikoli ne bo pravih odgovorov.
Na primer - je Preveč res pral de-
nar, in če ga je, za koga je to po-
čel, in, komu je bilo v interesu,
da so kriminalisti morali prej kot
so se nadejali razkriti preiskavo
njegovega poslovanja.
JANJA INTIHAR
Pogled v notranjost prostorov Volksbanke v središču Celja je že nekaj časa zastrt.
Prevčevi tovornjaki, kolikor jih je sploh še ostalo, že dolgo ne vozijo več na jug.
6
GOSPODARSTVO
Laščani gredo
po svoje
Kmetijska zadruga Laško bo gradila svojo predelavo
mesa - Prihodnje leto nov objekt tudi v Radečah
Celjske mesnine so že la-
ni šentjurskemu podjetju
Jurmes-Gruda, Mesarstvu
Strašek iz Slovenskih Ko-
njic in Kmetijski zadrugi
Laško predlagale, da bi v Ce-
lju skupaj zgradili novo to-
varno za predelavo mesa.
V Laškem so se odločili, da
bodo raje kot da bi šli v »špa-
novijo« s Celjani, postavili
svoj obrat za predelavo, pa
čeprav jih bo stal kar 900
milijonov tolarjev.
»Nikakor ne moremo pri-
stati na pogoje, ki nam jih
pri skupnem projektu postav-
ljajo v Celjskih mesninah,«
pojasnjuje direktor Kmetij-
ske zadruge Laško Karel Kra-
šek. »Vsi dosedanji pogovo-
ri so bili sicer korektni, ven-
dar nočemo izgubiti samo-
stojnosti. Na vsak način na-
mreč želimo ohraniti lastno
blagovno znamko in nekate-
re naše posebne izdelke, ki
jih potrošniki že zelo dobro
poznajo, poleg tega pa name-
ravamo v prihodnje predelo-
vati in tržiti pod posebno oz-
nako tudi meso, pridelano na
ekoloških kmetijah. Edino za-
gotovilo, da nam bo to res
uspelo, je posebna predelo-
valna linija v lastnem obra-
tu.« Krašek še pravi, da so s
Celjskimi mesninami pri-
pravljeni sodelovati pri kla-
nju živine, če pa v Celju te-
ga ne bodo želeli opravljati
za njih, bodo poiskali kak-
šno drugo klavnico. Razmiš-
ljajo tudi o tesnejšem poslov-
nem sodelovanju z drugimi
obrati za predelavo mesa, saj
so z enim od podjetij, ki pa
ga še ne želi imenovati, že
podpisali predpogodbo o
partnerstvu.
Nov obrat, v katerem bo-
do lahko na leto predelali
2.000 ton mesa, bo stal iz-
ven Laškega, ob cesti proti
Rimskim Toplicam. Z grad-
njo naj bi pričeli v drugi po-
lovici prihodnjega leta in jo
zaključiU do konca leta 2003.
Karel Krašek pravi, da bodo
60 odstotkov denarja zago-
tovili sami, ostalo bodo po-
sojila in morda tudi finanč-
na pomoč države.
V Kmetijski zadrugi Laško,
ki je v celoti v lasti kmetov,
se v teh dneh pripravljajo še
na eno veliko naložbo. Še ta
mesec bodo na območju nek-
danje mlekarne v Radečah
pričeli graditi trgovsko-sta-
novanjski objekt. Z njim bo-
do rešili svojo doslej razdrob-
ljeno ponudbo v tem kraju.
V objektu, ki bo dokončan
do marca prihodnjega leta in
jih bo skupaj z opremo stal
160 milijonov tolarjev, bo-
sta v dveh etažah na 600 kva-
dratnih metrih kmetijsko-
tehnična in živilska trgovina,
v zgornjem delu pa bodo šti-
ri stanovanja, ki jih bodo po-
nudili v odkup. »Z novim ob-
jektom v Radečah bomo v za-
drugi zaokrožili svojo malo-
prodajno dejavnost, s kate-
ro opravimo na leto okrog mi-
lijarde tolarjev prometa,« še
pojasnjuje Krašek.
JANJA INTIMAR
Kmetijska zadruga Laš-
ko, ki je med večjimi v Slo-
veniji, ne ustvarja kakšnih
posebno velikih dobičkov,
čeprav obseg poslovanja
nenehno povečuje. Letoš-
nji prihodek naj bi se povz-
pel na 2,6 milijarde tolar-
jev, kar je za petino več kot
lani.
Karel Krašek
Pohištifo v prisilni poravnavi
V	avgustu je slovenska razvojna družba
cerkniškemu Brestu prodala poslovni delež
nazarskega podjetja Glin Pohištvo, za ka-
terega so v teh dneh na pristojnem sodišču
vložili predlog za prisilno poravnavo.
V	nazarskem Pohištvu pravijo, da je bilo
podjetje že pred spremembo lastništva glede
na zakon o finančnem poslovanju podjetij zre-
lo za prisilno poravnavo ali stečaj. Slovenska
razvojna družba je namreč propad podjetja
reševala zgolj s kratkoročnimi ukrepi, novi
lastnik pa ima poslovni interes in finančno
moč za usposobitev podjetja za dolgoročno
poslovanje. Vendarle se je v preteklosti na-
bralo preveč dolgov, pri dobaviteljih niso do-
segli ugodnejših cen niti niso pravočasno po-
ravnavali zapadlih obveznosti, zato so se v
podjetju odločili za uvedbo prisilne porav-
nave. Zaradi tega lahko v nazarskem Pohiš-
tvu opravljajo le tekoče posle, poplačilo sta-
rih terjatev pa bodo urejali v okviru predpi-
sanega postopka prisilne poravnave. US
Stečaj na Švedskem
ne bo vplival na Štore
Pred kratkim je šlo v ste-
čaj švedsko podjetje Inexa
Profil, eno od hčerinskih
družb koncema Inexa AB.
Zdaj se mnogi sprašujejo,
ali lahko bankrot tega pod-
jetja negativno vpliva tudi
Inexo Štore, vendar direk-
tor štorske jeklarne Marjan
Mačkošek takšne možno-
sti zavrača.
»Stečaj Inexe Profil ne mo-
re vplivati na Inexo Štore,
saj med podjetjema ni ne-
posredne lastniške poveza-
.ve, pričakovati pa tudi ni ne-
posrednega vpliva na poslo-
vanje,« pojasnjuje Marjan
Mačkošek. Ob stečaju Pro-
'fila so se sicer na Švedskem
pojavile špekulacije o pre-
nosu proizvodnje v Štore,
kar pa je vodstvo koncema
pojasnilo kot nemogoče. Na-
prave jeklarne na Švedskem
so prilagojene za valjanje pa-
lic drugačnih dimenzij ki
v Štorah, zato sta se podje
ji v svoji ponudbi zgolj di
polnjevali. Pa tudi sicer si
skupno nastopali le s pre
zvodi za strojegradnjo. Im
xa Štore ima še dva moči
tržna segmenta v kovaški ii
dustriji in v proizvodn
vzmeti.
Kot so še pojasnili v Šti
rah, bodo na evropskem t
gu jekla za strojegradnjo p(
skušali povečati zaupanj
kupcev in si po umiku Inej
Profil utreti nove prodajr
poti.
Meja povečuje nasade jabolk
Delničarji šentjurskega
kmetijskega podjetja Meja,
med katerimi imajo še ved-
no največji, 68-odstotni last-
niški delež pidi Trdnjava,
so na skupščini sklenili, da
ostane lanski čisti dobiček
v višini 9 milijonov tolar-
jev nerazporejen.
Izvolili so tudi nov nadzor-
ni svet, v katerem so pred-
stavniki kapitala Zlatko Zu-
pane, Darko Zupane, Zvon-
ko Zupanič in Milan Pevnik,
predstavnik delavcev pa je
Franc Kamplet.
V Meji, kjer so lani imeli
dokaj dobre rezultate, letos
poslujejo nekoliko slabše.
Vzrok sta pozeba in suša, v
začetku leta pa je na prodajo
mlade pitane govedi vplival
tudi preplah zaradi bolezni
norih krav. Prvo poletje so
zato zaključili z izgubo, ki
pa po besedah direktorja Jo-
žeta Fidler ja ni zaskrbljujo-
ča. Uvedli so nekatere varče-
valne ukrepe in naredili re-
balans letnega načrta, tako da
naj bi leto 2001 zaključili
brez rdečih številk. Pri tem
računajo tudi na denar, ki g
za sanacijo škode po suši pii
čakujejo od države.
Na sto hektarih nasadov h
do letos namesto načrtovani
2.500 ton jabolk prvega raz
reda pridelali le okrog 80
ton, kar pomeni, da bo pr
delka manj kar za 110 milij(
nov tolarjev. Direktor Fidlí
je še povedal, da se po pripc
jitvi šmarskega podjetja Hrai
pripravljajo še na prevzem pf
rutninske proizvodnje Km
tijske zadruge Trbovlje, kij
že nekaj časa v stečaju, i
Tvegani kapital za dinamična podjetja
Nova ljubljanska banka želi postati solastnica hitro rastočih podjetij, ki dosegajo visoko dodano vrednost
Hitro rastoča podjetja bodo ka-
pitalski vložek za sofinancira-
nje obetavnih projektov lahko
še letos pridobila tudi s pomoč-
jo regionalnih razvojnih cen-
trov oziroma agencij. Regional-
ni center za razvoj iz Zagorja je
kot koordinator avgusta z No-
vo Ljubljansko banko podpisal
sporazum o skupni podpori pod-
jetniških projektov s tveganim
kapitalom.
Banka bo prevzela financiranje,
zagorski center pa bo v sodelova-
nju z garancijskimi skladi po Slo-
veniji, tudi s celjskim, iskal primer-
ne projekte oziroma uspešne pod-
jetnike.
Trg tveganega kapitala je v Slo-
veniji še vedno slabo razvit. Konec
devetdesetih let je sicer že nastalo
nekaj skladov, vendar je podjetja.
ki so za svoj razvoj uporabila to
obliko financiranja, mogoče pre-
šteti na prste ene roke. Sodelova-
nje Nove Ljubljanske banke kot
močne finančne ustanove z mrežo
razvojnih centrov, ki dobro poznajo
lokalne podjetnike, naj bi torej zdaj
pomembno pripomoglo k odprav-
ljanju vseh teh slabosti. Po izkuš-
njah iz razvitega sveta, kjer tovrst-
na vlaganja dosegajo 1 odstotek bru-
to družbenega proizvoda, bi se na-
mreč pri nas preko skladov tvega-
nega kapitala lahko financiralo za
približno 200 milijonov dolarjev
naložb.
Nova Ljubljanska banka bo v pr-
vi fazi v posamezen projekt, od
katerega pričakuje 15 do 20-od-
stotno letno stopnjo donosnosti,
vložila med 50 in 200 milijoni
tolarjev. Skupni razpoložljivi zne-
sek sklada tveganega kapitala še
ni določen, odvisen pa bo od pov-
praševanja in števila projektov, ki
bodo izbrani. Ključni kriterij pri
izbiranju bosta znanje oziroma po-
slovni ugled vodstvenega kadra.
Pri uveljavljanju novega načina fi-
nanciranja je največ težav mogo-
če pričakovati zaradi miselnosti
podjetnikov, saj gre za povsem no-
vo kulturo podjetništva. Vendar
se podjetnikom, pravijo v Novi
Ljubljanski banki ni treba bati
prevzema, saj bo banka v projek-
te vlagala manj kot 50 odstotkov
njihove vrednosti, tako da bodo
še naprej ostali večinski lastnik
podjetja. Banka bo ob vstopu do-
ločila tudi način izstopa. Več kot
pet let v podjetju ne namerava os-
tati, svoj lastniški delež pa bo po-
tem ponudila v odkup bodisi dru-
gemu podjetju aU pa večinskemu
lastniku. Sodelovala bo tudi pri
upravljanju, vendar le kot sveto-
valec.
In kaj bo ta nova oblika financi-
ranja z lastniškim kapitalom pri-
nesla banki, podjetju in posamez-
nemu garancijskemu skladu? Po-
leg možnosti velikega donosa na
vložena sredstva si v Novi Ljubljan-
ski banki obetajo, da bodo tudi po
izstopu ohranili s podjetjem dol-
goročno sodelovanje. Podjetja bo
do dobila denar, ki bo vsekakor ce
nejši od bančnih posojil, ker bodi
med solastniki imeli tudi banko
pa bo njihova boniteta boljša. Râ
gionalni razvojni centri bodo za
radi sodelovanja s skladom tveg^
nega kapitala lahko dodatno poi^
prli podjetništvo, z rastjo podj^t'
pa se bodo odpirala tudi nova d^
lovna mesta.
JANJA INTIHA)
Največ izkušenj z lastniškim financiranjem imajo v ZDA, kjer »
podjetja že pred 2. svetovno vojno pridobivala tvegani kapital oi
bogatih družin. Skladi tveganega kapitala, katerih vrednost se je '
25 letih povečala kar za šestdesetkrat, prispevajo danes kar dve tret
jini vsega lastniškega kapitala. V Evropi postajajo skladi tveganeg
kapitala pomembnejši šele v zadnjih letih, njihove naložbe v podjet
ja pa znašajo od 20 do 200 tisoč evrov.
GOSPODARSTVO
7
Dolina hitro
rastočih
Gazele s Celjskega tudi med najboljšimi v Sloveniji -
Intermoda rekorder po rasti prodaje
Revija Gospodarski vest-
t bo nocoj v Ljubljani
[glasila zlato, srebrno in
jnasto gazelo Slovenije
01. Za ta prestižni naslov
poteguje šest podjetij, ki
jih kot najboljša med hi-
I rastočimi izbrali na še-
h regionalnih priredi-
ih. Zadnja po vrsti je bi-
V Podčetrtku, kjer se je
■¡nuli teden zbrala sme-
] la gospodarstva Savinj-
lo-savske regije.
1 Naj vas naziv regije ne mo-
preveč - v Gospodarskem
stniku so se, zaradi prak-
nosti, regionalizacije Slo-
iiije lotili nekoliko po svoje
k statistični Savinjski re-
i priključili še Zasavje in
odnje Posavje. Kljub te-
1 so na prireditvi v Pod-
(rtku, kamor so Ljubljan-
oi povabili predstavnike
I najhitreje rastočih pod-
ij s tega območja, prevla-
vali podjetniki iz širše
Ijske regije.
Na lestvici gazel savinjsko-
fôke regije jih je namreč
r tri četrtine iz Savinjske
gije, sedem od njih pa se
je uvrstilo med prvih de-
1. In kako je sto podjetij,
so si prislužila naziv ga-
le, raslo v minulih štirih
Sh?
Vsako od njih je v tem ča-
povprečju povečalo pro-
jo za 312 odstotkov, oži-
na 78 odstotkov na leto.
îkorder je podjetje Inter-
oda iz Šmarja pri Jelšah,
ki je od leta 1996 do 2000
povečalo prodajo kar za
1.200 odstotkov, več kot
1000-odstotno rast pa so us-
tvarili tudi v celjski turistični
agenciji Palma. Sto gazel,
med katerimi je tudi deset
velikih podjetij, je lani sku-
paj prodalo za 97,3 milijar-
de tolarjev blaga in storitev.
V štirih letih so hitro rasto-
ča podjetja občutno povečala
tudi izvoz. Leta 1996 je zna-
šal 2,4 milijarde tolarjev in
je pomenil 12 odstotkov ce-
lotne prodaje, lani pa se je
povzpel že na 17,1 milijar-
de tolarjev, kar predstavlja
18,7 odstotka prodaje. Lan-
ski dobiček štorih gazel je
znašal 5 milijard tolarjev,
oziroma 50 milijonov tolar-
jev na vsako, savinjsko-sav-
ska regija pa je tudi rekor-
der po odpiranju delovnih
mest. V štirih letih so namreč
izbrana hitro rastoča podjet-
ja zaposlila na novo 2.038
delavcev, tako da je bilo la-
ni pri njih zaposlenih 3.482
ljudi, ki imajo dokaj solid-
ne plače. V minulem letu so
največ zaslužili v podjetju
Posest, hčerinski družbi Ban-
ke Celje, kjer je pet zapo-
slenih dobilo v povprečju
704.000 tolarjev bruto na me-
sec, najmanj pa so dobili v
žalskem podjetju Chip, in si-
cer 71 tisočakov bruto na me-
sec.
Povprečna kapitalska do-
nosnost gazel je bila lani 38
odstotkov, rekorder med nji-
mi pa je podjetje od A do Ž
z več kot 1.200-odstotno do-
nosnostjo. V štirih letih so v
sto podjetjih zelo povečali
tudi dodano vrednost na za-
poslenega. Leta 1996 je v pov-
prečju znašala 2,6 milijona
tolarjev, lani pa že 5,2 mili-
jona tolarjev.
Najvišje na lestvici stotih
so se uvrstila podjetja Konus
Konex in Kostroj-strojegrad-
nje iz Slovenskih Konjic, Kac
in Engrotuš iz Celja, Inter-
mode iz Šmarja in Kapis iz
Petrovč. Sami »stari znanci«,
bodisi z lestvic minulih let,
ali pa kot podjetja, za kate-
ra se že nekaj časa ve, da nji-
hov cilj ni preživetje, ampak
uspeh.
Konus Konex, ki je v ve-
činski lasti italijanskega kon-
cema Chiorino, manjšinski
del pa ima direktor Savo
Grilj, je v štirih letih pove-
čal prihodke za šestkrat, šte-
vilo zaposlenih pa za 137.
Podjetje je lani ustvarilo bli-
zu 3 milijarde tolarjev pri-
hodka in 237 milijonov to-
larjev čistega dobička. Zelo
uspešno je v tujini, kjer ima
mrežo proizvodnih in trgov-
skih podjetij, med katerimi
zelo dobro dela Konskor v
Sankt Peterburgu.
V Kostroju-strojegradnja
so lani imeli za 551 milijo-
nov tolarjev prihodkov, kar
je sedemkrat več kot pred šti-
rimi Ieri. Kar 80 odstotkov
prihodkov so ustvarili na
evropskem trgu. Podjetje, ki
je v lasti notranjih delničar-
jev, je od leta 1996 do lani
odprlo 65 novih delovnih
mest in dodano vrednost na
zaposlenega povečalo z 1,5
na 2,5 milijona tolarjev.
Celjsko podjetje Kac, ki
služi denar predvsem kot po-
dizvajalec velikih gradbenih
podjetjih pri suhomontažnih
delih, je v štirih letih pove-
čalo prodajo za 7,2-krat. V
tem času so število delovnih
mest povečali z 10 na 23, di-
rektor in lastnik Cveto Kav-
ka pa napoveduje, da bodo
do konca leta zaposlili še naj-
manj 15 ljudi. Odločili so
se namreč, da bodo k uvozu
in prodaji ter montaži mavč-
nih plošč in suhomontažnih
stropov dodali še dve po-
vsem drugačni dejavnosti.
Nove poslovne izzive na-
mreč vidijo v odpiranju le-
potilnih salonov in gostin-
skih lokalov.
Samo z uvozom in s pro-
dajo se je doslej ukvarjalo
tudi podjetje Kapis iz Pe-
trovč, ki je letos v hercegov-
skem mestu Tomislavgrad
kupilo tovarno kablov. Last-
nik Iztok Piki napoveduje,
da bodo zaradi lastne proi-
zvodnje in z osvajanjem no-
vih trgov povečali letno pro-
dajo na preko 6 milijard to-
larjev. Sicer pa so v štirih le-
tih svoje prihodke povečali
s 361 milijonov tolarjev na
1,5 milijarde tolarjev. Spr-
va so delali predvsem za slo-
venski trg, zadnje leto pa so
na trgih bivše Jugoslavije us-
tvarili dobro polovico pri-
hodkov.
Intermoda iz Šmarja je
eno redkih tekstilnih podje-
tij na lestvici hitro rastočih.
V zadnjih štirih letih so pri-
hodke s 65 milijonov tolar-
jev povečali na skoraj 850
milijonov tolarjev. Specia-
lizirali so se za šivanje hlač
in jih lani izvozili že mili-
jon. Lastnica in direktorica
Mateja Svetelšek napovedu-
je, da bodo prihodnje leto
poslali na trg tudi svojo pr-
vo kolekcijo oblačil.
JANJA INTIHAR
Engrotuš za zlato
iiajboljše hitro rastoče
Hjetje v savinjsko-savski
igiji je, kot smo zapisali
^prejšnji teden, celjska tr-
•vska družba Engrotuš, ki
I bo nocoj potegovala tu-
'za naziv najboljše gaze-
v nacionalnem merilu.
Ustnik Mirko Tuš na po-
ilitev priznanja ni prišel,
if najbrž nikogar ni prese-
'iilo, je pa zato Aleksan-
^Svetelšek, ki je direktor-
rnesto V Engrotušu prev-
•1 šele pred nekaj meseci,
'Povedal, da namerava pod-
ale prihodnje leto porabiti
'fialožbe preko 10 milijard
'arjev. Denar bodo name-
ni za razvoj skladiščnih
^ogljivosti, širitev trgov-
ah površin in gradnjo mul-
^п. Prvega bodo do prihod-
^jeseni postavili v Celju, v
•^era mesta po Sloveniji jih
' Še vodila pot te njihove
dejavnosti, pa Svetelšek
Želel razkriti. Napovedal
je, da v podjetju pričaku-
^ letos od 39 do 40 mili-
jard tolarjev prihodkov od
prodaje, število zaposlenih
pa se bo povečalo na 1.160.
JI, Foto: CK
Priznanje za najboljše hitro rastoče podjetje sta direktorju Engrotuša Aleksandru Svetelšku (na sredini)
podelila direktor in glavni urednik GV Revije Robert Mulej in Jože Petrovčič.
FINANCE
Vrednostni papiiji delniških družb
Vrednostni papirji investicijskih družb
Tečajnica
Borzni indeksi
v tednu od 26.9.2001 do 2.10.2001
8
AKTUALNO
Prastrah
podeželskih
otrok
V Laškem za šolske prevoze letos 75 milijonov tolarjev,
precej več kot za vzdrževanje cest - S kombiji in
avtobusi tudi za prometno varnost otrok
v letošnjem šolskem letu se v občini Laško
vozi v šole 725 otrok, za šolske prevoze z
rednimi in pogodbenimi avtobusi ter kombi-
ji zasebnikov pa namenjajo skoraj 75 mili-
jonov tolarjev. Šolska mreža v občini je - kar
se organiziranosti prevozov tiče - zelo zah-
tevna, zato ne preseneča, da sodi laška v sam
vrh slovenskih občin po stroških šolskih pre-
vozov.
Preko poletja so v občinski upravi pripravili
Analizo prevozov in prometne varnosti otrok,
z njo pa so se na septembrskem zasedanju sez-
nanili tudi občinski svetniki. V Laškem ugotav-
ljajo, da najdaljša pot do šole, ki jo morajo pre-
hoditi učenci, ne presega poldrugega kilome-
tra. Kljub temu, pravijo v občinskem oddelku
za družbene dejavnosti, je vse več zahtev za do-
datne prevoze. Zaradi visokih stroškov pa je
skoraj nemogoče še širiti mrežo šolskih prevo-
zov.
»Zime pri nas nima
nihče rad!«
September; začetek šolskega leta. Z jesenjo
se vsakdan družine Beve z Blatnega Vrha v laški
občini močno spremeni. Ob očetu Bernardu,
ki družini služi jeklarski kruh v Štorah in mu je
zaradi dela v turnusu edina rešitev domač štiri-
kolesnik, začne budilka krojiti življenje tudi
ostali družini. Mami Ivanki, ki ima v glavnem
na plečih skrb za 15 hektarjev veliko, zvečine v
breg prislonjeno kmetijo, in štirim šolarjem.
Najstarejši Bernard je dijak šentjurske kme-
tijske šole, kar pomeni, da mora vsako jutro
pešačiti do Lok ob regionalni cesti s Planine,
kjer sede na avtobus. Sedmošolka Jožica in
šestošolec Zdravko sta prerasla klopi Podruž-
nične OŠ Jurklošter in se šolata v sosednji obči-
ni Dobje. Dvakrat dnevno morata prehoditi sla-
be 4 kilometre; zjutraj, takoj ob šestih po hribu
navzdol do Marofa, kjer ju pobere šolski avto-
bus, po koncu pouka grizeta hrib navkreber.
Mama Ivanka pravi, da ne ubirata blatnih bliž-
njic po hribu, ampak se rajši držita ceste - ta je
vsaj asfaltirana. Drugo leto enaka pot čaka tudi
Matjaža, zdaj četrtošolca POŠ Jurklošter. Zanj
se delovnik začenja kakšne četrt ure po šesti. Če
je torba pripravljena, ima ravno dovolj časa, da
se hitro obleče, pozajtrkuje in ob pol sedmih
sede v šolski kombi, ki se z Blatnega Vrha odpe-
lje proti Marofu, naprej do Marijine vasi in v
Jurklošter. Pouk začenja ob osmih, svoj vsa-
kodnevni krog s šolskim kombijem pa sklene
malo pred eno, ko spet sede v kombi, da ga iz
Jurkloštra preko Mišjega Dola, Gorele in Glo-
bokega pripeljejo nazaj domov. Matjaž je letos
edini šolar z Blatnega Vrha, prihodnje leto v
kraj ne bo vozil šolski kombi, čez dve leti pa bo
proga spet oživela, saj bo v šolo zakorakal sose-
dov fantič.
Tako je pri Bevčevih jeseni; vse dokler ne
zapade prvi sneg, ki otrokom še dodatno oteži
in podaljša pot do šol. Kombi, ki prihaja po
Matjaža, mora biti zgodnejši, slabih 8 kilome-
trov v zimskih razmerah pač terja več časa. In
ko zapade (pre) več snega, se zgodi, da Bevčevi
otroci ostanejo doma. »Tako smo se dogovorili,
saj je bolje, da otroci ostanejo doma dan, dva,
kot pa da se vsi premočeni sicer »prebijejo« do
svojih šol, potem pa z vročino obležijo v poste-
ljah,« pravi mama Ivanka, ki se zaveda, da je
življenje v njihovih krajih resda lepo in zdravo,
a hkrati tudi polno ovir, ki jih drugod ne pozna-
jo. »Že zaradi šolskih prevozov, zgodnjega vsta-
janja in skrbi, kako bodo otroci prišli do svojih
šol in nazaj domov, je zima čas, ki ga pri nas
nihče ne mara.«
Zahtevna šolska mreža
»Res je, da nas morajo svetnike skrbeti tudi
javne finance, a vesela sem, ker je naša prva
skrb le varnost otrok,« je dobro pripravljeno
analizo pohvalila Zlata Strel, ki je razmišljala
še v to smer, da bi bila marsikatera cesta v Laš-
kem bolj varna, če po njej ne bi hodili samo
otroci. »Zdaj je tako, da ob cestišču pešačijo
samo najmlajši, odrasli pa se vozijo. In to ka-
ko... Kot bi bili na rallyju!«
Štirje »kanarčki« (tako poimenovani za-
radi živo rumenih površnikov) dnevno skr-
bijo za večjo prometno varnost otrok v Laš-
kem in Rimskih Toplicah. Z delom začenja-
jo pred 7. uro, ob svojih siceršnjih nalogah
pa je njihova skrb prednostno namenjena
nadzoru prometa in pomoči otrokom na kri-
tičnih prometnih točkah. V Laškem so to pri
Zdravilišču Laško, pri hotelu Hum in pri
stranskem ter glavnem vhodu v šolo, v Rim-
skih Toplicah pa prehoda čez cesto v Šmarje-
ti ter pri bazenu ter šolsko postajališče za
avtobuse in kombije. »Kanarčki« skrbijo za
laške otroke od leta 1998, njihove pomoči pa
so veseli tudi v vrtcu, saj spremljajo skupine
otrok med sprehodi po mestu.
Ob preštevanju kilometrov, ki jih na območ-
ju laške občine dnevno prevozijo pogodbeni
kombiji zasebnikov, so se svetniki večkrat usta-
vili. Menili so, da so nekatere razdalje izmerje-
ne preveč ohlapno in se spraševali, ali je merje-
na pot v eno ali obe smeri. Pavla Lapornik iz
občinskega oddelka za družbene dejavnosti po-
jasnjuje, da je za osnovno merjenje razdalj iz-
hodiščna točka središče naselja, kilometri pa
se nabirajo s tem, ko se kombi s krožne proge
zapelje tudi po enega samega otroka daleč v
hrib. Če bi jih bilo v vasi več, denimo osem, bi
imeli samostojno progo in bi jih kombi vozil
naravnost v šolo - tako pa je širom občine kar
precej »osamelčkov«, ki jih priključijo na dru-
ge proge in se zato namesto štirih ali petih ki
metrov do šole vozijo tudi po 12 in več kilon
trov.
Skladno z zakonskimi določili morajo
občini skrbeti za organiziran brezplačen p
voz vseh šolarjev, Id so od svojih šol odda|
ni več kot štiri kilometre, do brezplačne]
prevoza v šolo pa so upravičeni tudi vsi m
lošolarji in prvošold ter otroci, ki živijo (
prometno izrazito nevarnih cestah, tudi otm
iz naselij neposredno ob središču Laškegi
In kot je bilo razumeti iz razprave na laške
občinskem svetu, so zvečine šolarji in starš
podeželja hvaležni, da šolske prevoze sploh imi^
precej zahtevnejši pa so tisti, ki živijo ob pi
metno nevarnih cestah bližje središču. »Stal
pričakujejo, da bodo vozniki prevzemali učd
ce dobesedno na domačem pragu,« je bilo sliä
ti. In še: »Laški starši so spraševali, zakaj šd
tudi preko počitnic ni odprta. Mar pričakuje
24-umo varstvo svojih otrok?«
Komu zaupati otroke]
Svetnik Vladimir Rajh je v razpravi opoTÁ
jal, da bi morali v občinski upravi skrbnejei|
birati voznike, ki jim zaupajo prevoze šolarje!
»Nedopustno je, da voznik kombija ob sne^
nju vozi brez verig! Da v prvem klancu obtii
in potem, ko ga šolarji ne morejo »poriniti« I1
prej, preprosto naznani, da je vožnje za ta (и
konec,« je opozarjal.
Na sneg in zimske vozne razmere je spomi
tudi Drago Zupan, ki je menil, da bi mora
vzdrževanje in pluženje vseh cest, po kater
vozijo šolski kombiji, prevzeti Komunala La
ko. Na določila Pravilnika o pogojih, ki jih rn
rajo izpolnjevati vozila in vozniki vozil, s kat
rimi se vozijo skupine otrok, sprejetem leta 199
je opozarjal svetnik Ivan Guček. »Trdno se
prepričan, da vsa vozila, ki prevažajo naše oti
ke, niso mlajša od 12 let,« je dejal in opozoi
da tudi ostala oprema vozil (sistem ABS, sei^
volan in tahograf), ki jo je postopno treba uv
sti do konca leta 2002, ni tako nepomembna
Na teren s šolskimi
kombiji
Da bi v Laškem enkrat za vselej naredili
nec dvomom, ali je mreža šolskih prevozov d
bro organizirana in morebiti našli še kakšr
rešitev za racionalizacijo stroškov šolskih pi
vozov, bodo to jesen vse proge skrbno prouŽ
tudi občinski svetniki.
Le-ti so namreč sprejeli predlog župana ^ '
žeta Rajha, da se prihodnje tedne odpravijo!
teren tripartitno sestavljene komisije, v kater
bi občinski svetniki, predstavniki občinske upf
ve in posameznih šol proučili, ali so posami
ne proge res racionalno zastavljene ali какб^
kilometer predolge. Vpogleda v razmere v p*
sameznih krajih, ki jih - kot je bilo tudi
na občinskem svetu - nekateri svetniki prem^
poznajo, bodo zagotovo veseli krajani. Mol«
pa bodo na ta račun prej prišli do kakšnega
miona peska za svoje ceste ali celo novih
trov asfalta?
IVANA STAMEJČIČ, Foto: C
INTERVJU
9
Çelje je zakon
Za Gaberčana Romana Šumaka je orožje le delo in rezultati
•Ije je v začetku septem-
dobilo gospodarsko
jSbo Lokalni pod^etniš-
enter, ki je v stoodstot-
lasti Mestne občine Ce-
Џ predsednika nadzor-
) sveta so člani izvolili
lana Šumaka, direktor-
{jemno uspešnega pod-
I Mollier, ki letos praz-
f desetletnico obstoja,
lak svojih poslovnih us-
ov ne obeša na veliki
J. Bolj pa je na očeh jav-
li od takrat, ko se je nje-
D ime pojavilo v pove-
i s celjskim županom
inom Šrotom, z njego-
iredvolilno kampanjo in
D, ko je bil postavljen na
) Sklada za razvoj obrti
)odjetništva. Še ena Šro-
a naveza!?
k) sredine devetdesetih let
t)il Roman Šumak zapo-
DV Splošni bolnišnici Ce-
Po poplavi v začetku de-
iesetih je skušal najti na-
pako posušiti bolnišni-
In tu se je pričela zgodba
everjetni podjetnosti.
Sloveniji ni bilo nikogar,
)i se ukvarjal z izsuševa-
m objektov. Šumak se je
mnil na švicarsko podjet-
№ger, ki ima več deset-
i izkušenj na tem področ-
in se povezal z njimi. Po
lešni izsušitvi celjske bol-
nice je bilo treba podob-
delo opraviti še v drugih
lembnih objektih v Ce-
Najzahtevnejši je bil la-
arij, v katerem bi lahko
[zročili neznansko škodo,
li se občutljiv material po-
il, zato se je moral Šumak
d začetkom del prebiti
Ki gore strokovne litera-
ein se naloge lotiti izjem-
odgovorno. Uspešno de-
iin spodbuda gospe Moš-
hove sta pripomogla, da je
iistriral podjetje Mollier.
fceli so zvoniti telefoni in
taa so se naročila za mne-
h\i sanacije po poplavah
I požarih.
iredi devetdesetih se je
iavil problem odstranje-
vanja infektivnih odpadkov
v Celju. Podjetje Eko Plus
mu ni bilo kos, Mollieru pa
je uspelo. Zakaj?
Zgodba z Eko Plus je zašla
v napačno smer predvsem za-
to, ker se lahko odstranjeva-
nja infektivnih odpadkov loti
samo nekdo, ki zelo dobro
pozna delovanje bolnišnice
in logistiko. Podjetje Mollier
se je prijavilo na javni razpis
za učinkovito dezinfekcijo in-
fekcijskih odpadkov in uspe-
lo. Dobili smo koncesijo in
še danes opravljamo dezin-
fekcijo infektivnih odpadkov
v Sloveniji. Za to imamo na
voljo pet naprav, še dve ima-
mo na Hrvaškem, prav toli-
ko na Poljskem, eno na Ir-
skem, dogovarjamo pa se tudi
za sodelovanje z romunskim
ministrstvom za zdravstvo.
Eno dezinfekcijsko napravo
smo sami izdelali in jo pro-
dali v tujino. Pridobili smo
namreč koncesijo za izdelo-
vanje teh naprav ter za gene-
ralni servis. Odstranjevanje
infektivnih odpadkov smo
spravili v evropske normati-
ve.
Kako pa ste prišli do vse-
ga znanja za to dejavnost?
Potrebnega je bilo veliko
posebnega znanja. Prav to nas
danes v strokovnih krogih
uvršča zelo visoko. Še ko sem
bil zaposlen v bolnišnici, sem
v glavnem ves dopust in vse
prihranke namenil za to, da
sem obiskoval tuja podjetja
in pridobil dodatna znanja in
certifikate. Pri lastniku licen-
ce za dezinfekcijske napra-
ve, gospodu Petru Ottu v
Nemčiji, sem si zagotovil šo-
lanje, lani pa sva v Luksem-
burgu podpisala pogodbo o
licenci, o pravici izdelave re-
zalne dezinfekcijske napra-
ve in generalnih popravilih.
Predstavljam si, da so te
aparature zagotovo zelo
drage. Kako ste finančno to
zmogli na začetku?
Bilo je veliko težav. Prev-
zeli smo dezinfekcijsko na-
pravo, ki je bila pokvarjena.
Prvi servis so opravili tujci.
Nikoli ne bom pozabil zne-
ska tistega računa. Za en ser-
vis je bilo treba odšteti krep-
ko čez 70 tisoč mark. Takrat
sem si rekel, da se bom sku-
šal popravila naučiti sam, si-
cer sem obsojen na propad.
Šel sem v tujino, pridobil po-
trebna znanja in sam naredil
napravo, primerno za obra-
tovanje. Ker so bili nadomest-
ni deli zelo dragi, sem razvil
celoten rezalni sistem in ga
izboljšal ob pomoči manjših
obrtnikov, bivših uslužben-
cev Železarne Štore, ki so
imeli ogromno potrebnih iz-
kušenj. Tujci niso mogli ver-
jeti, v kakšnih delavnicah nam
je uspelo razviti takšen rezalni
sistem, ki je boljši od izvir-
nega in ga tržimo že štiri le-
ta.
Pridobili ste tudi različ-
ne certifikate...
Imamo certifikat kakovo-
sti ISO 9001, ločeno za vse
tri programe: za program sa-
nacije vodnih škod, izsuše-
vanje, ogrevanje, za pro-
gram dezinfekcije infektiv-
nih odpadkov ter za izved-
beni inženiring na področ-
ju medicinske opreme, ki
je naš trenutno najmočnej-
ši program. Sedaj smo v po-
stopku pridobivanja ključa
20, izjemno zahtevnega ja-
ponskega standarda. Želimo
ga imeti. Tudi ISO 14001 ni
daleč. Sicer pa imamo v
Mollieru že preko štiride-
set različnih certifikatov.
Vsako leto namenimo od
200 do 250 tisoč nemških
mark za izobraževanje za-
poslenih. Naši inženirji so
45 do 60 dni na leto na izo-
braževanju v tujini.
Pod Golovcem je zrasel
Mollierov poslovni objekt,
v katerem naj bi bila tudi
zasebna medicinska klini-
ka?
Objekt pod Golovcem po-
staja prostor za izobraževa-
nje o medicinski tehnologi-
ji za jugovzhodno Evropo.
Zelo zanimiv bo operacijski
blok v tem objektu, inten-
zivna nega in dve najsodob-
neje opremljeni specialistič-
ni ambulanti. Dejansko gre
za zasebno kliniko, čeprav
o njej nočem veliko govori-
ti. Potem imam več proble-
mov kot koristi, ker ljudje
to napak razumejo. V tednu
odprtih vrat Molliera jo bom
odprl vsem, ki si želijo og-
leda. Klinika naj ne bi bila
namenjena le samoplačni-
kom, temveč vsakomur, za-
to želim dobiti koncesijo.
Mislim, da bo to kmalu, ta-
koj nato jo bom odprl.
Kaj pa medicinsko oseb-
je, ga že imate?
Seveda, velik del je že iz-
branega. Dve ali tri leta so-
delujemo z lepim številom
strokovnjakov, ki jim omo-
gočamo izobraževanja v tu-
jini, strokovne simpozije, vse
kar je mogoče. Ekipa je zna-
na. Bilo bi neodgovorno, da
bi jutri odprl kliniko, ne da
bi danes vedel s kakšno eki-
po.
Po vsem kar ste poveda-
li, imate s podjetjem Mol-
lier dela na pretek. Zakaj
ste si pred časom nakopali
na pleča še Sklad za razvoj
obrti in podjetništva, ki se
je septembra letos preobli-
koval v Lokalni podjetniš-
ki center? Vam to ni le do-
datno breme?
To je na nek način res. Na
nek način je za to »kriv« Bo-
jan Šrot. V predvolilni kam-
panji sem ga podprl, podpi-
ram ga tudi danes in ga bom
tudi v prihodnje, če se bo od-
ločil za ponovno kandidatu-
ro. Večkrat sem mu dal kak-
šen nasvet, pa mi je vedno
odvrnil, da je lahko govori-
.ti, težje pa je besede udeja-
niti. Zato sem ga vprašal, kje
mu lahko konkretno poma-
gam? Župan mi je takoj po-
nudil Sklad za razvoj obrti
in podjetništva. Poskušal sem
odpraviti veliko nepravilno-
sti, ki sem jih zaznal v delo-
vanju sklada v preteklosti.
Motilo pa me je, da je bilo
edino poslanstvo sklada da-
janje subvencij. Ko smo sklad
prevzeli, je bilo poslovanje
slabo. Ob preoblikovanju v
LPC je ustanovitveni kapi-
tal znašal 201 milijon tolar-
jev. Sedaj smo gospodarska
družba na trgu z velikimi na-
črti. Moj slogan je: Celje za-
kon obrti in podjetništva. Ce-
lje zakon podjetništva še ni,
a to zagotovo postaja. Sem
trmast in kar si zastavim za
cilj, to izpeljem. Prepričan
pa sem, da sem že ustvaril
trdne temelje Lokalno pod-
jetniškemu centru. Takšne,
ki bodo dobra osnova tudi
tistemu, ki bo LPC vodil za
mano.
Verjetno je bilo ob vašem
prihodu na čelo sklada naj-
bolj sporno to, da ste žu-
panov prijatelj. Vsi so se
spraševali, kakšne koristi
boste od sklada imeli vi sa-
mi?
Vse kar imam, sem ustva-
ril, preden sem začel svoje
poslanstvo na občini. V LPC
bom vztrajal, ker vem, da to
ima smisel. Z žaljivimi izja-
vami se nisem nikoli obre-
menjeval. Jasno je, da ne gre
za nikakršno pridobitništvo.
kar je razvidno iz revizijskih
poročil, ki jih naročim vsa-
ko leto. Velikokrat sem za do-
brobit sklada zastavil svoje
dobro ime in ime podjetja
Mollier. Izpostavljen sem bil
vsem mogočim revizijam, za-
to imam čisto vest.
Vas je kdaj pogrelo, ko ste
kje prebrali o navezi Šrot-
Božičnik-Šumak?
Me je. Tudi sam sem imel
letos na MOS negativno iz-
kušnjo, ko je nekdo iz stran-
ke, ki je v Celju najmočnej-
ša, nekomu rekel, da si je ver-
jetno Šumak na sejmu raz-
stavni prostor Molliera finan-
ciral z denarjem LPC. Pri di-
rektorju Celjskega sejma
Pangerlu je pogodba za pla-
čilo razstavnega prostora.
Zanj sem odštel 1.800.000 to-
larjev, in potrdilo lahko vsa-
komur pokažem. Za vsem,
kar delam, vedno tudi stojim
in sem za svoje delo priprav-
ljen odgovarjati. Pričakujem
pa, da bo očitkov še več, ko
se bodo približale lokalne vo-
litve. A jaz pravim takole: na-
padem lahko le z rezultati in
delom.
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
Foto: GREGOR KATIČ
Roman Šumak
Sprejem жа
najboljše
maturante
'Celjski župan Bojan Šrot je v
Wo sprejel dvajset maturan-
Ì Prve gimnazije Celje, gim-
^ije Center, Splošne strokov-
gimnazije Lava in Šolskega
•itra Celje, ki so letošnjo ma-
fo opravili z odliko.
ljetno družabno srečanje je
ten izkoristil tudi za to, da je
'iital Davidu Šarlahu, dijaku 4.
4ika Poklicne tehniške elektro
•kemijske šole Celje. Ta je v mi-
'ern šolskem prejel srebrno in
to Preglovo plaketo in srebr-
^edaljo na evropskem tekmo-
% iz analizne kemije na Slo-
"^em.
NGL
Foto: GAŠPER DOMJAN
Nizka izobrazbena
struiftura v regiji
Celje je imelo minulo
študijsko leto tri višješol-
ske in šest visokošolskih
študijskih programov, ki
jih je obiskovalo skoraj
1800 študentov. Velik del
teh programov je v Celje
prišlo na pobudo nekate-
rih srednjih šol. Sicer pa
statistični podatki kažejo
nezavidljivo izobrazbeno
strukturo v regiji.
S 3,9 diplomanta na ti-
soč prebivalcev zavzema
celjska regija predzadnje
mesto. Delež študentov je
med najnižjimi v Sloveni-
ji, pa še ti se običajno ne
vrnejo v Celje. Z ustanovi-
tvijo višje in visokošolske-
ga regionalnega središča v
Celju naj bi po besedah celj-
ske podžupanje Janje Ro-
mih zmanjšali odliv visokoi-
zobraženih kadrov, izbolj-
šali dostopnost do izobra-
ževanja in omogočili redno
mednarodno izmenjavo
znanstvenoraziskovalnih
delavcev. Ustanavljanje
manjših visokošolskih sre-
dišč pa naj bi pripomoglo
tudi k specifičnim in tržno
zanimivim študijskim pro-
gramom. Te dni pismo o na-
meri obravnava vseh 32 ob-
čin celjske regije. Celjski
mestni svetniki so ga že
sprejeli. Naslednji korak pa
bo ustanovitev javnega za-
voda Regijsko višje in viso-
košolsko središče s sedežem
na Mariborski 2 v Celju.
NGL
10
NASI KRAJI IN LJUDJE
Na Dolgem polju III je pod-
jetje Nepremičnine zgradi-
lo 64 neprofitnih stanovanj,
v katera so se stanovalci
vselili v soboto. Na javno
objavljeni razpis se je pri-
javilo 120 prosilcev, na
prednostno listo pa se jih
je uvrstilo sto. Že lani so Ne-
premičnine sklenile pogod-
bo s 64 od njih o začasnem
sofinanciranju izgradnje
stanovanj, kar jim bodo se-
daj nekaj časa upoštevali
pri višini najemnine.
Sicer pa je od preostaHh 36
prosilcev za stanovanja osta-
lo brez stanovanj le deset, saj
so ostali od vloge za dodeli-
tev stanovanja odstopili. Pod-
jetje Nepremičnine namera-
va še letos pred tem stanovanj-
V Celju nova
stanovanja
Stanovanjski sklad bo v prihodnje skrbel tudi za
ptičke brez gnezda
skim blokom zgraditi še 300
garažnh boksov. Naprodaj bo-
do po okoli milijon in dvesto
tisoč tolarjev, zanimanja za na-
kup pa je po besedah direk-
torja Nepremičnin Slavka
Sotlarja dovolj. »Če bo vse po
sreči bomo začeli tudi z grad-
njo novega stanovanjskega
bloka s 47 stanovanji. Razpis
zanje bo objavljen predvido-
ma v začetku prihodnjega le-
ta. Potem nam bo ostal pro-
stor le še za gradnjo enega sta-
novanjskega bloka. Tega naj
bi začeli graditi konec prihod-
njega leta. Takrat naj bi do-
gradili tudi blok 26 varova-
nih stanovanj ob Domu upo-
kojencev«, pravi Sotlar.
Listo prosilcev za nepro-
fitna stanovanja bodo tako
skorajda v celoti izpraznili.
»Problem ostaja na področ-
ju sociale, kjer imamo še ved-
no 163 prosilcev za socialna
stanovanja. Letos bomo re-
šili stanovanjski problem
približno tridesetim. Vse da-
našnje stanovanjske proble-
me v MOC pa bomo po načr-
tih rešili v dveh do treh le-
tih. Smo edina mestna obči-
na v Sloveniji, ki tako dobro
rešuje stanovanjsko proble-
matiko«, je prepričan Sotlar.
In kaj bodo počeli potem?
Slavko Sotlar odgovarja: »Na-
to bomo reševali samo še sta-
novanjske probleme tistih, ki
bodo odleteli iz svojih gnezd
in si spletali nova.«
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
Foto: GREGOR KATIČ
Prva je ključe novega stanovanja dobila štiričlanska družina Marka Siterja in Aleksandre Kovačič. Sled
pravi: »Zelo smo veseli, ker smo dobili dvo in pol sobno stanovanje. Doslej smo živeli pri očetu, tri letai
dajali vlogo za stanovanje, sedaj pa se nam je končno uresničila želja.«
Najvišje priznanje
glasbeniku
V občini Vojnik se že pol
meseca vrstijo prireditve le-
tošnjega občinskega praz-
nika. Osrednje praznova-
nje, s podelitvijo občinskih
priznanj bo danes, v četr-
tek, 4. oktobra. Praznova-
nje bo v Socki, v KS Nova
Cerkev, kjer bo po slavnost-
ni seji občinskega sveta
osrednja prireditev.
Tam bodo posebej opozo-
rili na letošnje občinske na-
grajence. Zlati vojniški grb,
najvišje občinsko priznanje,
bo prejel narodnozabavni glas-
benik Franci Zeme, ki mu ga
namenjajo tudi zaradi sode-
lovanja s krajem. Dobitnika
srebrnih grbov sta podjetnik
Ivan Ravnak iz Nove Cerk-
ve (njegovo podjetje Ostri je
največja ostrilnica v Sloveni-
ji) in Bogdan ŠnabI iz Fran-
kolovega (predsednik franko-
lovskih borcev, dejaven tudi
v turizmu in kulturi).
Dobitniki bronastih grbov
so Hilda Goršek (lastnica tu-
ristične kmetije v Lipi pri
Frankolovem), Erika Rav-
nak (bivša ravnateljica šole
v Socki) in Viktor Žgajner
(za preteklo vodenje sveta KS
Vojnik).
Ob tej priliki bo župan Be-
no Podergajs predstavil utrip
občine Vojnik. Tam se letos
najbolj veselijo začetka grad-
nja upokojenskega doma, v
okviru občinskega praznika
pa bodo jutri predali name-
nu vodovod na Frankolovem.
V okviru praznovanja občin-
skega praznika so že opozo-
rili na nov stanovanjski ob-
jekt v Globočah ter nove pro-
store Kmetijske zadruge v Voj-
niku.
BRANE JERANKO
Zopet akcija ibiranja
nevarnih odpadicov
Javne naprave Celje so ta teden ponovno pričele z akci-
jo zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev v regiji.
Do sobote bo kontejner na Šentjurskem, prihodnji teden
bo v Štorah in Vojniku, čez štirinajst dni pa v Celju.
Akcija bo trajala še novembra, ko bodo kontejner nameš-
čali še v spodnjesavinjskih občinah. Zbiranje nevarnih od-
padkov pripravljajo Javne naprave dvakrat letno. Spomladi
je naletela na izjemno dober odziv občanov, saj so zbrali 50
ton tovrstnih odpadkov. Gre za baterije, akumulatorje, zdra-
vila, kemikalije, čistila, odpadna olja, lake, pesticide, zdravila
in podobno.	NGL
11	NASI KRAJI IN LJUDJE

Za delavce
obrtnikov
v Globočah pri Vojniku so
pčetku tedna odprli nov sta-
»vanjski objekt. V njem je
st neprofitnih stanovanj za
Javce, zaposlene pri obrt-
ah, ki plačujejo dva odstot-
lod bruto plače za reševa-
e stanovanjskih vprašanj.
Objekt med Vojnikom in
ankolovim je zgradila celj-
a Stanovanjska ustanova de-
dcev pri samostojnih pod-
tnikih. Vrednost naložbe je
milijonov tolarjev, skupaj
zemljiščem in čistilno na-
[avo, pri čemer so si poma-
gali s kreditom republiške-
ga stanovanjskega sklada. So-
delovala je tudi Občina Voj-
nik, ki je investitorje opro-
stila plačila komunalnega
prispevka.
Stanovanjska ustanova se
pogovarja o gradnji podob-
nega objekta še z občino Što-
re, ki ji je pripravljena od-
stopiti zemljišče. V ustanovi
pravijo, da nameravajo zgra-
diti tam en ali dva objekta, s
po osmimi stanovanji.
Sicer pa nam je sekretar sta-
novanjske ustanove Marjan
Jeranko dejal, da dobijo pro-
silci, ki izpolnjujejo pogoje,
stanovanja najpozneje v dveh
letih. Posebne težave imajo
nekatere matere samohranil-
ke, ki najemnin za nova sta-
novanja ne zmorejo plačati,
zato v ustanovi razmišljajo,
da bi za njih obnovili staro
hišo. Trenutno imajo ponud-
bo s Teharske ceste, kjer bi
lahko uredili sedem stano-
vanj, pravi sekretar. Ustano-
va je trenutno lastnica 57 sta-
novanj.
BRANE JERANKO
knjige in gnojnica
¡marcarli gradijo prizidka knjižnice in vrtca ter čistilno
napravo
v Šmarju pri Jelšah so za-
eli graditi velik prizidek
bčinske knjižnice, pred
oncem meseca pa bodo za-
eli graditi še prvo fazo či-
tilne naprave. Takrat naj
i bil pod streho tudi prizi-
ek šmarskega vrtca, letos
nančno najzahtevnejše
aložbe.
Za prizidek preutesnjene
njižnice, ki domuje v kul-
irnem domu, so si prizade-
ili vrsto let. Gradi ga celj-
[0 podjetje CMC, ki mora
ončati dela do konca leta,
p nakupu nove notranje
preme pa bi povečano knjiž-
ico odprli za slovenski kul-
irni praznik.
Šmarski občani bodo bo-
Jtejši za povečane prostore
tposoje za odrasle in oddel-
a za otroke, za oddelek za
tudij ter bistveno večjo in-
)rmacijsko ponudbo. Knjiž-
nica, ki ima 240 kvadratnih
metrov površin, bo pridobi-
la dodatnih 400 kvadratnih
metrov. Vrednost naložbe, ki
jo financira občina s pomočjo
ministrstva za kulturo, bo 90
milijonov tolarjev.
Med pomembnimi nalož-
bami šmarske občine sta tu-
di modernizacija zadnjega
odseka pomembne lokalne
ceste Šmarje pri Jelšah-Sve-
ti Štefan-Čokelc. Pred ne-
kaj dnevi so asfaltirali od-
sek na Vinskem Vrhu, če-
mur naj bi v prihodnjih
dneh sledilo še asfaltiranje
pločnika.
V teh dneh bodo podpisali
tudi pogodbo s celjskim pod-
jetjem Hudournik, ki bo gra-
dilo kanal prve faze šmarske
čistilne naprave. Zaradi od-
padnih voda iz občinskega
središča ter bližnje okolice,
je namreč Šmarski potok zelo
onesnažen. Podzemni kanal
bodo zgradili med mostom
pri veterinarski postaji in so-
točjem Šmarskega in Bobovš-
kega potoka, v smeri proti Be-
lem.
V prihodnjih tednih bo tu-
di pritekla voda iz javnega
vodovoda za potrebe Pij ovc
in Bohovega. To območje je
dolga leta mučila suša, za-
to so zgradili črpališče, vo-
dohram in tri kilometre ce-
vovoda.
Dela, ki jih bo plačala ob-
čina s pomočjo republiške
takse za čiščenje voda, naj bi
zaključili čez pol leta. Okvir-
na vrednost naložbe v prvo
fazo znaša približno 80 mi-
lijonov tolarjev, omogočila
pa bo gradnjo objekta čistil-
ne naprave, najdražjega de-
la.
BRANE JERANKO
Prenovljeni Vaiifom
i V ponedeljek, 1. oktobra, so odprli vrata prenovljene Prodajalne Valkom na Koče-
Prjevi 2 v Celju.
Do 6. oktobra nudijo 10% popust za vsak nakup. Prodajalna je odprta vsak dan od 8. do
p. ure, ob sobotah pa od 8. do 13. ure.
. Hišni tekstil-posteljnino, prešite odeje, perilo, konfekcijo, trenirke, puloverje, jopice,
ll^vbojke, otroška oblačila, tenis copate, obutev in še kaj poiščite v prodajalni Valkoma v
^-^Iju. Pričakujejo vas prijazni prodajalci, o ugodnih cenah pa se prepričajte sami.
PoizeisKi nagrajenci: častni občan Jože Kovačec, Anton Mešič. direktorica Doma upokojencev Polzela
Marinka Povše, Cvetka Strojanšek in Stanko Štorman.
Slovesno na Polzeli
Osrednja slovesnost ob
prazniku občine Polzela, ki
ga praznujejo v spomin na
2. oktober, dan, ko je bilo
leta 1942 v Mariboru ustre-
ljenih deset Polzelanov, je
bila slavnostna seja občin-
skega sveta s podelitvijo ob-
činskih priznanj.
Slavnostni govornik je bil
župan občine Polzela Ljubo
Žnidar, ki je opozoril na po-
membnejše »vodovodne« in
cestne pridobitve v občini. V
cesto so poleg glavnega ka-
nalizacijskega kolektorja
vgradili tudi sekundarno ko-
munalno infrastrukturo, v iz-
gradnji je prvi del plinovod-
nega omrežja na Bregu. Na
področju požarnega varstva
so letos skupaj s PGD Polze-
la naročili novo vozilo v vred-
nosti 34 milijonov tolarjev,
z novim prostorskim načr-
tom pa bo določen dolgoroč-
ni razvoj občine. Trenutno
imajo 16 novih projektov v
fazi projektiranja, kar je
odraz razvojne naravnanosti
občine. Vidni so tudi prvi re-
zultati projekta CRPOV, ki so
ga pričeli uvajati pred dve-
ma letoma.
Naziv častnega krajana je
prejel polzelski župnik in de-
kan žalske dekanije Jože Ko-
vačec, grb občine Anton Me-
šič, plakete pa Dom upoko-
jencev Polzela, Cvetka Stro-
janšek in Stanko Štorman.
V kulturnem programu so na-
stopili mladinski pihalni or-
kester glasbene šole Risto Sa-
vin, godalni kvartet in soHst
Sebastjan Podbregar, ki ga je
na klavirju spremljal Primož
Maučec.	T. TAVČAR
Srečanje prvik
osmošolcev v Celju
V soboto, 20. oktobra, bo
pri III. Osnovni šoli v Vod-
nikovi ulici v Celju sreča-
nje vseh tistih, ki so začeli
obiskovati osnovno šolo v
šolskem letu 1951/52 in so
jo kot prvi osmošolci kon-
čali leta 1959.
Tisto leto je prišlo do šol-
ske reforme, ko je bila usta-
novljena osemletka, v kate-
ro so se takoj vključili tisti
učenci, ki so obiskovali tret-
ji letnik takratne nižje gim-
nazije, ki je sicer skupaj z viš-
jo trajala osem let. Bivša 2.
Gimnazija v Vodnikovi ulici
je postala III. Osnovna šola,
kjer je leta 1959 končalo os-
mi razred šest razredov, dva
na 2. osnovni šoli oziroma
bivšem učiteljišču, dva let-
nika pa sta zaradi prostorske
stiske končala osemletno šo-
lanje kar na 1. Gimnaziji ob
Savinji.
Ob jubileju - letos mineva
tudi 50 let, kar je prva gene-
racija, ki je končala osemlet-
ko, začela hoditi v šolo - bo
pripravljalni odbor izdal ju-
bilejno publikacijo ter pripra-
vil srečanje, ki se bo začelo
ob 10.30 uri na dvorišču III.
OŠ. Na srečanje so povablje-
ni nekdanji profesorji in pred-
stavniki Mestne občine Celje.
Podrobnejše informacije pri
Viktorju Hajsingerju, Zagrad
70 C, Celje oz. po telefonu 03-
5442-388, mobitel 041-740-
975. Člani pripravljalnega od-
bora želijo, da se jubilejnega
srečanja udeleži čimveč nek-
danjih sošolcev in da se tudi
medsebojno obvestijo o pri-
jetnem srečanju.
T.VRABL
Vojnik je zmagal
Mednarodnega srečanja
članov društev Mladi gasi-
lec, ki je bilo v Vojniku, se je
udeležilo več kot 170 udele-
žencev iz Slovenije in Hrvaš-
ke, osnovnošolcev in njiho-
vih mentorjev.
V petek so otroci delali v raz-
ličnih delavnicah, si ogledali
Vojnik z okolico ter se dvigo-
vali z balonom. Prenočili so
pri svojih vrstnikih, učencih
Vojnika, Šmartnega in Socke.
Nato so v soboto tekmovali v
znanju o prvi pomoči, opra-
vili so preizkus znanja o gasil-
ski preventivi, zbijali tarčo v
vaji z vedrovko, vezali vozle
in metali vrv v krog. Na za-
ključni prireditvi so sodelovali
s kulturnim programom učen-
ci iz Vojnika.
Na tekmovanju med trinaj-
stimi mlajšimi ekipami se je
uvrstil na prvo mesto Vojnik,
ki mu sledita Rodica jn Škoc-
jan. Med starejšimi ekipami so
zmagale Sečovlje, na drugo me-
sto se je uvrstil Dob ter na tret-
je Vižmarje-Brod. M. J.
Strokovno priznanje OŠ Glazija
Osnovna šola Glazija je ena od štirih letošnjih dobitnikov
priznanja Antona Skaleta. Gre za najvišje strokovno priz-
nanje, ki ga podeljuje Društvo defektologov Slovenije. Po-
delitev je bila na Ptuju.	NGL
MODRI
TELEFON
Do prihodnjega četrtka bo vaše
klice na Modrem telefonu spreje-
mala novinarka Milena Brečko Po-
klič. Na telefonsko številko Ü31/
569-581 jo lahko pokličete vsak
dan med 10. in 17. uro, svoja vpra-
šanja za Modri telefon pa lahko
med ponedeljkom in petkom do 17.
ure zastavite tudi po telefonu 42-
254)00.
12
KULTURA
So skulpture v parku
črna gradnja?
Spomeniškovarstvena stroka se ne strinja s postavitvijo skulptor iz
posekanih kostanjev
Divje kostanje v Mestnem
parku v Celju, ki so zaradi
bolezni morali pasti, je mi-
nuli teden k življenju obu-
dilo osem bodočih kiparjev,
študentov kiparstva na Aka-
demiji za likovno umetnost
v Ljubljani.
Na pobudo Mestne občine
Celje, ki je objavila razpis za
najboljšo rešitev, oziroma iz-
delavo in postavitev skulptur
iz kostanjevega lesa, ki bi si-
cer romalo na smetišče, je po-
sebna strokovna komisija iz-
brala osem mladih umetni-
kov. V parku so zapela dleta
in drugo kiparsko orodje in v
tednu dni je nastalo šest raz-
ličnih skulptur.
Polona Demšar, študent-
ka 4. letnika kiparstva je bi-
la navdušena: »Že zamisel sa-
ma se nam je zdela izvrstna,
zato smo v skulpture vložili
veliko pozitivne energije. Ka-
ko pa bom poimenovala svoj
>objekt<, pa ta hip še ne vem.
Morda kar - Hiška. Hiška za
velike in male otroke.«
Svoj umetniški delež k po-
dobi Mestnega parka so z iz-
delavo umetnin dodali: Ma-
rina Bastarda, Vesna Buko-
vec, Aleksandra Gruden, Kat-
ja Majer, Mateja Ocepek, Na-
taša Skušek in Matej Turn-
šek.
Z Zavoda za varstvo narav-
ne in kulturne dediščine Ce-
lje pa se je pred zaključkom
redakcije s komentarjem v
zvezi s postavitvijo lesenih
skulptur oglasila arhitektka-
krajinarka mag. Alenka Kol-
šek, ki na poseg v Mestni
park gleda s svojega strokov-
nega vidika in opozarja, da
je MOC s postavitvijo plastik
kršila 18. člen lastnih Pro-
storskih ureditvenih pogo-
jev, kjer piše, da je potreb-
no pred vsakim posegom v
park, ki je kulturna dediš-
čina, pridobiti mnenje pri-
stojne spomeniške službe.
»Kipi v javnih parkih so bili
vedno postavljeni z name-
nom simbolnega obeleževa-
nja dogodkov, pomembnih
meščanov, vkomponiranimi
v oblikovni koncept parka.
Skulpture, postavljene v
park, pa so izven tega kon-
cepta in so instalacija, ki ni
v sozvočju z oblikovno za-
snovo parka,« ugotavlja.
Zavod za varstvo naravne
in kukurne dediščine si že ne-
kaj časa prizadeva, da bi prišlo
do celovitega načrta preno-
ve parka, kjer ne gre le za
vprašanje obnove drevoredov
in dreves, temveč za širše ur-
banistično vprašanje, pove-
zano z rešitvijo prometa sko-
zi park, sožitja med športni-
mi objekti in parkom, ure-
ditvijo rečnih obrežij, poboč-
nega gozda, uvajanja paviljo-
nov, restavracije ipd. Zaklju-
ček lanske okrogle mize na
temo prihodnosti mestnega
parka, kjer je bila navzoča
tudi MOC je bil, da je pro-
jekt prenove nujen, letos je
predviden tudi obsežen urba-
nistično - krajinskoarhitek-
turni natečaj za ureditev obre-
žij Savinje vključno s par-
kom. »V tej zvezi je sedanja
akcija MOC preuranjena in
določa prihodnost parka, še
preden smo prišli do skup-
nega konsenza o njegovi ure-
ditvi,« ugotavlja mag. Alen-
ka Kolšek.
MATEJA PODJED
Foto: GAŠPER DOMJAN
Instalacija, ki ni v sozvočju z zasnovo parka?
Podnajemnik v gledališču
Najvidnejši slovenski ko-
mediograf (sam se sicer raz-
vršča za Partljičem, mnogi
ga postavljajo pred njim)
Vinko Möderndorfer je na
Dnevih komedije nagraje-
no delo z naslovom Podna-
jemnik tudi režiral in to
»fantastično komedijo o pri-
hodnjih časih«, kot jo je pod-
naslovil, bodo premierno
uprizorili jutri, v petek ob
19.30 urL
Vinko Möderndorfer se s
to noviteto spet ukvarja s
skrbno izbrano in aktual-
no temo naše »tranzicijske«
družbe. Tokrat je komedio-
grafova ost naperjena v
lastninjenje, natančneje v
denacionalizacijo in širše
- slej ko prej v pohlep...
Gospa Apolonija Novak do-
bi z denacionalizacijskim
postopkom nazaj lastnino
svojih prednikov. Toda,
kmalu se izkaže, da v nje-
ni hiši živi podnajemnik...
Katastrofa je za gospo sko-
raj neizbežna...
Duhovite situacije, živi
dialogi, smešni značaji so sol
te nove Möderndorferjeve
komedije, ki med drugim s
prikazom treh generacij dre-
za v vsaj tri življenjske us-
meritve: socialno, divje ka-
pitalistično in »pišmevritič-
no«.
V komediji nastopajo: Ja-
nez Bermež, Milada Kale-
zič, Miro Podjed, Barbara
Vidovič, Jožef Ropoša, Bar-
bara Medvešček, Bojan
Umek, Drago Kastelic, Zvo-
ne Agrež, Stane Potisk in sta-
tisti, na sceni Jožeta Logar-
ja, v kostumih Alenke Bartl.
MP
Foto: DŠ
Prizor iz Podnajemnika: Milada Kalezič, Miro Podjed, Janez Bermež
in Barbara Vidovič.
Gremo v kino!
Jeff Goldblum je igral v uspešnicah kot so Jurski park. Iz-
gubljeni svet. Dan neodvisnosti. Muha..., se glasi pravilni
odgovor na vprašanje prejšnjega tedna. Nagrajenci so: Mate-
ja Deželak, Cesta na Lahomšek 22, Laško; Robi Vodušek,
Liboje 42, Petrovče in Neža Verbovšek, Ljubljanska 102, Ce-
lje. Prejeli bodo vstopnico za ogled filma Celjskih kinemato-
grafov.
Nagradno vprašanje: režiser filma A.I. Steven Spielberg
je bil z Oskarjem doslej nagrajen za dva filma. Za katera dva?
Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000
Celje, do ponedeljka, 8. oktobra. Tokrat so nagrade malo
drugačne. Izžrebali bomo dobitnika knjige A.I. Marcela Šte-
fančiča Jr. in majico z napisom filma Mačke&psi ter dve vstop-
nici za ogled filma Celjskih kinematografov.
A.I. - umetni
inteligenca
Po kratki zgodbi Briana Al-
dissa je tale film sprva sno-
val Stanley Kubrick, toda »u-
redil« in dokončal ga je Ste-
ven Spielberg. A.I. spominja
na marsikaj. Vsekakor na Kn-
brickovo delo na splošno, po-
tem seveda na Spielbergovo
-as primerjavami še zdaleč
nismo pri koncu. Ostane nam
Iztrebljevalec (človeškost je
prav tako obravnavana te-
ma, Asimove zakone roboti-
ke pa je požrla hitrost izde-
lave in uporabnost robotov);
Ostržek, kije tudi hotel iz lut-
ke postati človek; Čarovnik
izOza (v A.I. kar čakaš, kdaj
bo kdo Davidu, robotu, raz-
ložil, da hrepeniš po človeš-
kosti samo tedaj, ko si člo-
veški toliko, da lahko hrepe-
niš. Približno tako kot Ča-
rovnik Strašilu) in še kaj bi
se našlo. Če tole zveni fran-
kensteinovsko, potem zveni
prav.
Film je, oblikovno še bolj
kot vsebinsko, kot sešit sku-
.paj iz mnogih različnih de-
lov: sentimentalne ali pa sko-
rajda »art« scene se brez po-
. sebnih preskokov prelevijo v
' grozne (čeravno plastično, ne
krvavo grozne), ali pa v ko-
losalne specialne efekte. Bib-
lijske asociacije zlahka pre-
skočijo v kaj banalnega. Ku-
brickova »hladnost« postane
Spielbergova zasanjana otroš-
ka obsedenost s pravljicami
ali raznimi napravicami. Lo-
gično je ugibati, da je Spiel-
berg pač vzel Kubricicove ski-
ce filma, uporabil tiste naj-
bolj dovršene ali tiste najbolj
všečne, ostale pa napravil po
svojem. Odtod ta pokrpanost.
Ki je marsikomu odveč, ki mar-
sikomu odtegne zadovoljstvo
- za ZF oboževalca je tu pre-
več čustvenosti, za intelek-
tualca preveč užitkarskega ZF
-ja, za otroke preveč hladno-
sti. Rezultat: Amerika ga ni
preveč gledala. Toda fi
vseeno pusti vtis. Recimo ^
svojem pripravljanju »vho
v družbo« umetni inteligi
ci. Ena najbolj zapomlji\
scen je Davidovo praska\
po platnu, pospremljeno Z]
nehno ponavljajočimi se j
sedami: »Hočem biti res,
čen! Naj bom resničen!«,
naše napravice bi rade ži]
le. Film bi rad bil človek. \
tualnost bi rada bila me
in koža. Ali pa bi le člov
rad razširil svoj »bivalni p\
stor«, razbil svojo »osami
nost«? Verjetno bo bolj to.
Čemu služijo vsi Spielh
govi roboti - čemu služi Spi
bergu film? Nadomestku Ij
bežni. Tehnika naj bi čloi
ku dala, česar nima - ali\
misli, da nima, ali pa mis
da bi moral imeti, pa se i
spomni vprašati sebe, zak
že, in kaj to sploh je.
Kolosej, revija Premier
Ljubljanski kinematogra
in tiskarna Potens so
skupnimi močmi objavi
knjigo Marcela Štefančii
Jr., A.I., o filmu in obeh r
žiserjih, Kubricku in Spie
bergu. Pomen objave knj
ge je dvojen: da Kolosej di
kaže, da ni samo dom pc
corna in praznih hollywoi
skih filmov, ampak d
vzpodbuja tudi bralno ku
turo. In da pokaže slovei
skim knjižnim založban
da je možno precej zniži
ceno knjigam. Tokrat soj
znižali toliko, da je... nj
4.500 izvodov knjige bo(|
razdelili brezplačno. |
-i
Sicer pa je realnost film
že vrnila udarec, uresniä
Davidovo prošnjo... WT
dvojčka v filmu v sicer poto]
Ijenem New Yorku še stojiti
V resničnosti nič več. Tudin
radi tega pri vsej računalni
ki, človeški ali zunajzemel
ski (ja, tudi to) inteligenci
filmu pogrešam malce zdn
vega dvoma v tezo, da je čli
vek krona stvarstva in da
stvori daleč naokoli težijo
temu, da bi mu bili podobn
ljubezen, nevronska ali vei
na, gor ali dol.. Tudi tezi, d
je resnično samo tisto, kar]
nevidno, manjka kakšen nß
protni argument. Film je i
osnove, ne glede na tisto p"
krpanost, enosmeren. Starí^
na neki, zanj пергетакЏ
poziciji, ki pa se jo da tudi Ö
podbijati. (Hm, kajježestvc
gospoda Fr hotel narediti ■
svojim stvarnikom, inzakdf'.
Vendar pa oboje - ta začetn
pozicija in pokrpanost -
no sprožata cel kup debat, kH
je krasno. Krasen je tudi
U Haley Joel Osment kot DO
vid, Jude Law pa le maloiO^
staja za njim kot robotski P"
polni žigolo.
A. L ima spodrsljaje,
radi katerih ni najboljši Spi^
bergov film - ta čast bi še ve^
no pripadla Schindlerjeve^
seznamu -je pa še vedno
ber In celo boljši, bolj poe''
čen, a obenem ima mraČ^^
konec. Kar tudi ni slabo.
PETER ZUPAN'
13	NASI KRAJI IN LJUDJE

I Krona vseh
opravil in skrbi
pjaznanitev trgatve in turistična razstava v luči srečanj
v Starem trgu
Negotovosti ni več - sre-
dnja v konjiškem Starem
pi so uspešna oblika oživ-
anja starega mestnega je-
ra in sočasno turistične
romocije enega najlepših
lovenskih mest. Samo pri-
editev, ki so se zvrstile ko-
ic preteklega tedna, si je
gledalo preko 1500 obisko-
alcev, posamičnih priredi-
EV, ki so se vrstile dva do
rikrat tedensko od junija,
a je vsakič obiskalo naj-
lanj 50 ljudi.
Dobre letošnje izkušnje so
iko za občino kot za Gos-
odarsko interesno združe-
je Dravinjske doline, ki sta
lavna organizatorja priredi-
ev, vzpodbuda, da oder sre-
li trga ostaja odprt tudi v je-
enski in zimski čas, prihod-
ije leto pa, tako župan Ja-
nez Jazbec in direktorica GIZ
Irena Švab Kavčič, bodo pri-
reditve še nadgradili.
V soboto je bil v Starem
trgu 4. mednarodni festival
pihalnih orkestrov. Poleg
konjiške godbe pod vods-
tvom Iva Kacbeka so se
predstavili še orkester iz Do-
line pri Trstu, orkester iz
Špičkovine, Štajerska god-
ba iz Maribora in orkester
iz Preval j.
Vsekakor si večji razstav-
ni prostor zasluži tradicional-
na turistična razstava. Letos
jo je Turistično društvo Slo-
venske Konjice pripravilo že
devetič, v hotelu Dravinja pa
so se ob turističnih društvih
Dravinjske doline predstavila
tudi številna druga društva s
celjskega območja, iz drugih
krajev Slovenije, Hrvaške, Av-
strije in Madžarske. Poleg
predstavnikov teh krajev so
bili na odprtju razstave na
svetovni dan turizma tudi
predstavniki nekdanje pobra-
tene občine Kosjerič v Srbiji
in slovenskega društva Triglav
iz SpUta. Kot je poudaril pod-
predsednik turističnega druš-
tva Jože Kokot, je mednarod-
no prijateljevanje značilnost
večine turističnih prireditev
na Konjiškem, še posebno ti-
stih, ki jih pripravljajo kot
člani evropskega združenja
karnevalskih mest (kot prvo
slovensko društvo so postali
član združenja že leta 1997).
Tradicionalen Jurijev karne-
val, s katerim se je aprila za-
čel bogat sklop prireditev, se
je zaključil prav z jesenski-
mi srečanji v Starem trgu.
Uradna razglasitev trgatve
letnika 2001, pri kateri je
imelo glavno besedo konjiš-
ko vinogradniško vinarsko
društvo s predsednikom Jo-
žetom Tominškom, je v so-
boto pritegnilo obiskovalce
z zanimivim kulturnim pro-
gramom, v katerem so sode-
lovali ljudski pevci iz Vita-
nja in s Stranic, folklorna
skupina KUD Vladko Moho-
rič iz Zreč in ansambel Zreš-
kih 6. Svoje so dodali konje-
niki, brentači in trgači, žu-
pan Janez Jazbec in svetovalka
za vinogradništvo Ivica Pod-
krajšek, ki je priporočila pri-
četek obiranja zgodnjih sort
1. oktobra, poznih pa deset
dni pozneje.
MILENA B. POKLIC
Številne, zlasti mlade obi-
skovalce, je v petek priteg-
nila otroška lutkovna pred-
stava ter animacija za otroke
Mini živalski vrt, odmeven
je bil tudi večer z ansamb-
lom Zreških 6 in seveda
koncert Vlada Kreslina.
»Trgatev je krona vseh opravil in skrbi vinogradnika,« je poudaril neumorni predsednik Vinogradniško
vinarskega društva Slovenske Konjice Jože Tominšek (z mikrofonom). Grozdje sta trgačem in brentačem
pomagala trgati tudi svetovalka za vinogradništvo Ivica Podkrajšek in župan Janez Jazbec.
Deske kvarijo
turizem
Podjetje Logarska vzor za zgornjesavinjski turizem -
»Denarja je dovolj,« trdi minister svetnik Rudolf
Gabrovec
Minuli teden so se Mozir-
mi ponovno lotili zgornje-
avinjskega turizma, to-
Tat na okrogli mizi z go-
toma ministrom svetnikom
ludolfom Gabrovcem in di-
ektorjem podjetja Logar-
ka Avgustom Lenarjem.
Uvodoma je mozirski žu-
pan Jože Kramer poudaril,
da turistične razvojne mož-
Bosti občine temeljijo na Mo-
zirskem gaju in krajinskem
parku Golte. »Če bi se zade-
fe temeljito lotili, bi v nekaj
letih lahko s turizmom us-
tvarili 1,2 milijarde tolarjev
irometa,« je optimistično na-
povedal župan Kramer. Av-
gust Lenar je predstavil de-
setletno pot podjetja Logar-
ska, ki ga je ustanovilo 16 do-
Jiiačinov, lastnikov zemljišč
•n podjetij. Sami so začeli
upravljati s krajinskim par-
icom Logarska dolina, vse si-
'epa vložili v ohranjanje tra-
tlicije in naravnih lepot. Pred-
nost so dajali domačim Iju-
ilem in surovinam ter razpr-
šili razvoj po celem Solčav-
skem. Ostajata pa jim umi-
ritev izletniškega motornega
prometa in oživitev vasi Sol-
čava. Izdelan je načrt uprav-
ljanja krajinskega območja,
v programu trajnostnega raz-
voja pa imajo vse cilje po-
drobneje razdelane. Kakšno
je njihovo delo, kaže potro-
jeno število obiskovalcev v
primerjavi z letom 1992.
»S prehodom v Evropo bo-
mo deležni določenih regij-
skih razvojnih fondov. Osnov-
na težava pa bo ta denar upo-
rabiti, torej najti korektne
programe, ki bi preživeli sa-
mi sebe,« je navrgel minister
svetnik Rudolf Gabrovec, ki
je pred dvema desetletjema
sodeloval pri pripravi projek-
ta Mozirje 2000. »Takrat se
je Logarska dolina zdela naj-
večji problem, danes je pre-
segla načrtovanja, vendar pa
je ostala Zgornja Savinjska
dolina daleč od tistega, , kar
je že imela,« je poudaril Ga-
brovec.
V tem smislu so tudi nada-
ljevali pogovor na okrogli mi-
zi, še vedno pa ni prave reši-
tve, kako spodbuditi ljudi in
izkoristiti danosti doline. So-
delujoči v razpravi so pou-
darjali potrebo po ustanovi-
tvi takšne lokalne turistične
organizacije, ki bi povezala
turistične delavce po vzoru
podjetja Logarska, hkrati pa
omogočila sodelovanje na
razpisih.
Vendarle je slika zgornje-
savinjskega turizma na dokaj
trdih tleh: kazalci kažejo, da
s turizmom v dolini ustvari-
jo samo odstotek prihodkov.
Do pravega premika pa je še
kar daleč. Ali kot je nazorno
ilustriral gornjegrajski župan
Toni Rifelj: »Les je pokvaril
ljudi, ki so prehitro prišli do
denarja. Še vedno prodaja-
mo samo deske, zato je po-
treben obsežen miselni pre-
mik, ki je predpogoj za raz-
voj turizma.«
U. SELIŠNIK
Foto: C. SEM
^ leve župan Jože Kramer, direktor Logarska d.o.o. Avgust Lenar, minister svetnik Rudolf Gabrovec in
moderator Greqa Verbuč.
Žalec zapušča
turistične vrste
Razpad spodnjesavinjske turistične
zveze? - V žalski občini ustanavljajo
nova turistična društva
Vse kaže, da po šivih po-
ka tudi Turistična zveza
Spodnje Savinjske doline.
Pred kratkim so namreč s
funkcij odstopili predsed-
nica Ivica Čretnik ter pod-
predsednika Lojze Posedel
in Jurij Matjaž, hkrati pa
načrtujejo ustanovitev
Zveze turističnih društev
Občine Žalec.
»Na področju turizma gre-
mo po stopinjah kulture,
kjer smo pretekli teden na
skupščini Zveze kulturnih
organizacij Občine Žalec
ugotavljali dobro delo,«
pravi bivši podpredsednik
TZSSD, žalski župan Lojze
Posedel. »Zato bomo okto-
bra začeli ustanavljati v vseh
žalskih krajevnih skupno-
stih in večjih krajih turistič-
na društva. Vemo namreč,
da imamo sedaj v občini do-
bro delujoči društvi v Šem-
petru in Gotovljah ter ne-
delujoče v Žalcu, ki ima po-
leg tega že tretje leto bloki-
ran žiro račun.«
V žalski zvezi turističnih
društev naj bi bilo 15 dru-
štev, poleg turističnih še
zveza podeželske mladine
in aktiv kmečkih žena. »Žal-
ska zveza v nobenem prime-
ru ne bo vplivala na delo
spodnjesavinjske turistične
zveze - z njo bomo še na-
prej sodelovah, če se bodo
tako odločile tudi ostale ob-
čine in zagotovile svoj del
sredstev za delovanje te
zveze,« zagotavlja župan Po-
sedel. »V spodnjesavinjski
zvezi bo bivša predsednica
ostala v upravnem odboru,
zato delo naj ne bi bilo okr-
njeno. Vendarle bomo ve-
liko energije in dela posve-
tili žalskim turističnim
društvom. Ti koraki so bili
potrebni zaradi načina de-
la v zvezi, kjer se je delo
prepletalo, program pa je bi-
lo zaradi različnih intere-
sov težko uskladiti. Zato
smo se odločili, da najprej
naredimo red na svojem
dvorišču, potem pa se po-
vezujemo tudi z drugimi.«
V Žalcu načrtujejo, da bi
se v delo bodočih društev
vključili tudi mlajši, obči-
na pa bo po svoje stimulira-
la delovanje teh društev. Nji-
hova naloga naj bi bila pred-
vsem spodbujanje turizma
ter ponujanje kulturnih in
naravnih danosti, s kateri-
mi se ponašajo v posamez-
nih krajih. Za začetek bi bi-
lo mogoče dovolj polepšati
vstope v kraj, zasaditi rože,
v načrtu pa imajo tudi izda-
jo prospekta.
U. SELIŠNIK
Od Trubarja do Pavčka
Popotovanje od Trubar-
ja do Pavčka je bilo eno
izmed gesel letošnjega Slo-
venskega knjižnega kvi-
za Josip Jurčič in Dolenj-
ska, ki se je minuli petek
tudi uradno zaključil v
Ljubljani. Kviz je letos že
šestič poskušal mladim re-
ševalcem približati geo-
grafske in kulturne zna-
menitosti ter ljudi, ki so s
svojim delom zaznamova-
li slovensko zgodovino in
kulturo.
Letos so reševalci preko
knjig in drugega gradiva po-
drobneje spoznali pisatelja
in časnikarja Josipa Jurči-
ča, hkrati pa tudi druge po-
membne Dolenjce, Primo-
ža Trubarja, Janeza V. Val-
vazorja, Frana Levstika, Jo-
sipa Stritarja, Toneta Pavč-
ka....
Celjski vedoželjneži so
kviz reševali na osnovnih šo-
lah pod mentorstvom šol-
skih knjižničarjev in v
Osrednji knjižnici Celje, ki
je vsako leto tudi organiza-
tor reševanja na Celjskem.
Do 18. septembra, ko je bi-
lo v knjižnici žrebanje, se
je zbralo kar 1425 rešitev,
izmed katerih so nagradili
41 srečnežev. Prvo nagrado
je dobila Urša Pintar, ude-
ležila se je zaključnega de-
la kviza v Ljubljani, ki ga
vsako leto ob Tednu otroka
pripravljajo organizatorji
kviza za nagrajence in knjiž-
ničarje iz vse Slovenije. Os-
talim nagrajencem pa je
Osrednja knjižnica Celje
poklonila enodnevno pote-
panje po Dolenjski, spozna-
vanju krajev in znamenho-
sti, ki jim jih je že poprej
približal kviz.
Organizacijo izleta je knjiž-
ničarkam pomagala izpeljati
MZPM Celje s svojimi spon-
zorji, za prijetno vzdušje in
dobro voljo pa so poskrbeli
udeleženci izleta, tako otro-
ci kot spremljevalci. Obiska-
li so geometrično središče v
Vačah, Trebnje, Sevnico, naj-
dlje pa so se zadržali na Mu-
ljavi, Jurčičevi rojstni hiši
in domovanju posebneža Kr-
javlja, ki se je menda spo-
prijel s samim hudičem.
IDA KREČA
14
NASI KRAJI IN LJUDJE
Celjani ne poznajo mesta
Jubilej najstarejšega turističnega društva v državi - Največ bi prinesla obnova Knežjega dvorca
Turistično društvo Celje letos
praznuje 130-letnico delovanja
ter 40-letnico izhajanja društve-
nega glasila. Osrednja praznič-
na prireditev je bila v sredo zve-
čer v Narodnem domu. Udeleži-
la sta se je predsednik Turistič-
ne zveze Slovenije Marjan Ro-
žič in ministrica za kulturo An-
dreja Rihter, Na prireditvi so bro-
nasti znak zveze podelili dolgo-
letnemu članu TD Celje Marja-
nu Jelenu in dolgoletni tajnici
društva Radi Hriberšek. TD Ce-
lje pa je prejelo zlati znak ob 40-
letnici izhajanja društvenega gla-
sila. Ob društvenem jubileju so
člani TD Celje pripravili tudi raz-
stavo, ki je na ogled v Pokrajin-
skem muzeju.
TD Celje je najstarejše društvo
v Sloveniji. Danes šteje 250 čla-
nov. Od pomladi mu predseduje
Aleš Stopar, ki je na tem mestu
nasledil Andrejo Rihter. Odkar je
v Celju ustanovljena LTO, društve-
no delovanje ni zamrlo. Res pa je,
da je TD Celje ostalo brez znatne-
ga dela denarja, zato se morajo čla-
ni še bolj kot prej znajti kakor ve-
do in zmorejo.
Kakšne vzporednice lahko po-
vlečete med turizmom v Celju pred
130 leti in danes?
Vloga turističnega društva pred
130 leti, pa tudi pred 50, je bila
popolnoma drugačna, kakor je da-
nes. Tudi turist je pomenil nekaj
drugega. Turistično društvo se je
takrat ukvarjalo s številnimi stvar-
mi, ki jih morda danes opravljajo
profesionalne organizacije. Druš-
tvo dobi danes večino dotacij iz
Mestne občine Celje. Bistveno manj
jih je kot pred ustanovitvijo Turi-
stično informacijske pisarne in LTO.
Še vedno pa pripravljamo deset ze-
lo odmevnih prireditev letno. Na pri-
mer Valčkov ples, Srednjeveški dan,
to sta dve najodmevnejši.
Kdaj je Celje turistično najbolj
cvetelo?
Morda pred drugo svetovno voj-
no, ko je imelo kopališče ob Savi-
nji. Celje je veljalo celo za zdravi-
liško mesto, v povezavi z Dobrno,
Laškim in Rimskimi Toplicami. Da-
nes mestu manjka kakšna prepoz-
navnost v veduti. Menim, da bi to
lahko bila knežja palača, torej spod-
nji mestni grad.
Predsednik društva ste od pom-
ladi. Kako vidite delovanje druš-
tva v prihodnje?
LTO, ki je bila ustanovljena pred
kratkim, jemlje določena breme-
na z ramen društva, kar je pozitiv-
no. Prireditve, ki jih pripravlja druš-
tvo, želimo obdržati. Morda bomo
poskusili z novostmi. Želim še
okrepiti delo mladinske sekcije pri
TD Celje. Želimo si pridobiti last-
ne prostore, ki smo jih izgubili v
Muzeju novejše zgodovine. Sedaj
smo podnajemniki, četudi nam je
hotel Evropa velikodušno odstopil
društvene prostore ter prostor za
informacijski pult v hotelski recep-
ciji. Pripraviti nameravamo okro-
gle mize na aktualne teme s področ-
ja turizma in kulture. Oboje je na-
mreč zelo povezano.
Pisarno TD menda načrtujete
urediti v stolpu poleg hotela Evro-
pa, v Razlagovi ulici?
Idejna zasnova je. To bi bila vse-
kakor pridobitev tako za Celje kot
za društvo. Stolp sodi v mestno je-
dro in je danes v razpadajočem sta-
nju. Z donatorji in našim prosto-
voljnim delom bi se to dalo urediti
v lep prostor, ki bi ga vodilo TD
Celje. Ideji trenutno dobro kaže.
Ob ustanovitvi LTO v Celju je
bilo zaznati trenja med njimi in
vami. Jih sedaj ni več?
Sodelujemo. Seveda si želimo
plodnega sodelovanja z, LTO v do-
bro mesta.
Lepšo prihodnost si želite tudi
za Knežji dvorec?
Celje se mora odločiti, ali bo
imelo palačo v vsej svoji razpoz-
navnosti kot spomin na davne ča-
se, ki nas idéntificirajo tudi danes.
Res pa je, da odločanje o tem ni
naši pristojnosti. O tem odlo(
stroka. V tem primeru ne bi sme
vsega gledati skozi denar. Odlo¿
ti se je potrebno, ali obnoviti p;
lačo v vsem sijaju, kot ga je imel
nekdaj, ali ohraniti današnjo p(
dobo vojašnice.
Kakšno prihodnost ima Celj
kot turistično mesto?
Celje lahko ponudi svojo bogat
kulturno preteklost. Najbolj prt
poznavna bi bila knežja palača
dobro rekonstruiranim zgornjii
gradom. Manjka nam sob za tur
ste, študentskih sob, morda cel
apartmajev. Cel sklop stvari, ki s
bile v preteklosti pozabljene, dat
lahko Celje funkcioniralo kot turi
stično mesto. Turizem smo ljudje
še vedno velja. A to pomeni prijaz
nega natakarja, prijaznega garde
roberja, prijaznega meščana, ki g
srečaš na ulici in ki ti lahko povi
kaj o Celju. Vsak Celjan bi mora
vedeti osnovne stvari o mestu. Kji
so muzeji, opatijska cerkev, Narod
ni dom ipd. Žal, vsi Celjani dane
tega ne vedo.
NATAŠA GERKEŠ LEDNIi
Foto: GREGOR KATK
Aleš Stopar, predsednik najstarejšega
turističnega društva v državi.
Strah pred novimi poplavami
Vodna ujma, ki je lanske-
ga novembra razdejala Sol-
čavsko, je ob desnem bre-
gu Savinje prizadela tudi
spodnji del Luč. Zato je luč-
ki občinski svet sklenil, da
bo občina prevzela del fi-
nančnega bremena sanaci-
je struge, čeprav je ta v dr-
žavni pristojnosti. Spomladi
letos so bile narejene pro-
jektne rešitve, ki pa so po-
kazale, da bo poseg kar pre-
cejšen finančni zalogaj.
Podjetje PUH iz Ljubljane
je izdelalo projekt za večja
investicijska vzdrževalna dela
na Savinji in visokovodni
obrambni zid ob lučki stru-
gi za preprečitev poplavlja-
nja v spodnjem delu Luč. Pre-
dračunska vrednost načrto-
vanih del je zaokrožena na
74 milijonov tolarjev. Po po-
novni pripravi predračuna naj
bi za 90 metrov meter viso-
kega zidu na desnem bregu
struge potrebovali 25 mili-
jonov tolarjev, kar je po mne-
nju Cirila Rosca, tajnika ob-
čine Luče, odločno preveč.
Tudi zato, ker je letos v pro-
računski malhi ministrstva za
okolje in prostor za redno
vzdrževanje za hudourniški
del povodja Savinje in Sotle
namenjenih bornih 24 mili-
jonov tolarjev.
Župan Mirko Zamernik za-
radi slabih izkušenj z jesen-
skim vremenom seveda vztra-
ja pri izdelavi podpornega zi-
du, ki naj bi preprečil razlit-
je narasle vode. Na sestanku
pa so ga podprli tudi pred-
stavniki občine in direktor
PUH Alešem Horvatom. V
strahu pred obilnejšimi pa-
davinami naj bi po napove-
dih zid zgradili v oktobru.
EDI MAVRIC
Sonce v jeseni življenja
v Domu starejših Šentjur so v petek popoldne pripravili zabavno-glasbeno priredi-
tev Sonce, v jeseni, namenjeno druženju vseh oskrbovancev, njihovih svojcev ter za-
poslenih v domu.
Čeprav je šentjurski dom starejših odprt šele dve leti, velja jesensko druženje oskrbovan-
cev, njihovih svojcev in domskega osebja že za tradicionalno prireditev. Po besedah direk-
torja Branka Gorečana bodo jesenske prireditve pripravljali tudi prihodnja leta, tudi
sicer pa je družabno življenje med starostniki zelo živahno. Pred časom so gostili člane
Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik, ki so v domu pripravili likovno kolonijo, v petek pa
svoja dela postavili na ogled na razstavi. Oskrbovanci doma so se preko poletja merili v
nekoliko šaljivo obarvanih domskih športnih igrah, jesen je namenjena trgatvi iz lastnega
vinograda, zimo pa bodo v šentjurskem domu začeM s tradicionalnimi kolinami.
IS, Foto: TONE VRABL
Na prireditvi Sonce v jeseni je zapel tudi Mešani pevski zbor Doma starejših Šentjur, ki ga vodi Jani Kukovič.
Nov cestni odsek pri pokopališču bo omogočil varnejšo vključitev v promet.
Zaključna praznovanja v Mozirju
v občini Mozirje so ob letošnjem občinskem prazniku odprli tri pomembne cestne
pridobitve, del posodobljene ceste na Gneču pa bodo odprli ob koncu tedna.
V petek dopoldne so na zelo prometnem predelu v Preseki pri Mozirju prerezali trak na
novem dvojnem avtobusnem postajališču, popoldne pa še na dveh urejenih cestnih pri-
ključkih v Mozirju. Skupna vrednost teh komunalnih naložb je bila več 10 milijonov
tolarjev.
Ob občinskem prazniku so pripravili še več prireditev, med drugim so odkrili spomin-
sko tablo dr. Jožetu Goričarju, se pomerili na športnih turnirjih, se podali na pohod na
Dobrovlje in se družili s pesniki in pisatelji iz cele regije.	J. M., Foto: C. S.
Jasli za male Rimljane
V Rimskih Toplicah se za
razliko od prenekaterega
slovenskega kraja ne uba-
dajo z upadom rojstev. Še
več, zadnja leta opažajo, da
se rojeva vse več malih Rim-
ljanov. Zato so zgradili pri-
zidek k vrtcu.
Naložba v ureditev 185 kva-
dratnih metrov novih prosto-
rov vrtca je veljala okoli 70
milijonov, od tega so slabih
10 milijonov tolarjev pora-
bili za opremo. V prizidku
je igralnica za najmlajše, kar
pomeni da od 1. septembra
naprej tudi v Rimskih Topli-
cah sprejemajo v vrtec malč-
ke od enega do treh let. Do
začetka poletja je za najm-
lajše - a žal le za šest vsako
leto - skrbela družinska va-
ruhinja, ki se je zdaj upoko-
jila. Ob igralnici za najmlaj-
še so v Vrtcu Ostržek dobili
še večnamenski prostor, ki bo
služil tako za prireditve kot
za športno vadbo, primerne
garderobe in sanitarne pro-
store, preuredili pa so tudi
razdeljevalno kuhinjo.
V Rimskih Toplicah imajo
v vrtec vključenih 62 otrok,
zaradi novega oddelka za
najmlajše pa so morali zapo-
sliti dodatno vzgojiteljico in
pomočnico vzgojiteljice.
IS
Ples za
jubilej
v šentjurskem društvu
tabornikov, v rodu Divje-
ga petelina, so v soboto
zvečer v domačem kultur-
nem domu pripravili ve-
čer plesov in napevov.
Šentjurski taborniki so
prireditev pripravili ob 50-
letnici Zveze tabornikov
Slovenije in 80-letnici,
skavtstva na Slovenskem, v.
večeru plesov in napevov pa
so nastopili plesalci folklor-
nih skupin Šentjur, Dolga,'
Gora, Metlika in makedon-^
skega mesta Kičevo, za hu-"
mor pa sta skrbela Pohor-
ska klateža.	iS
NASI KRAJI IN LJUDJE
15
V Sloveniji tri
tisoč vrst gliv
v Sloveniji letos praznuje-
ino 40 let organiziranega go-
l,arjenja. Vodstvo Zveze go-
Ijarskih družin Slovenije je
¿e drugo leto sestavljeno pre-
težno iz predstavnikov s Celj-
skega.
Predsednik Amadeo Dolenc
je povedal, da zvezo sestavlja
20 društev. Prizadevajo si, da
bi jih ustanovili še več. V želji,
(ja bi ljudi izobrazili, pa se uk-
varjajo še posebej s podmlad-
liom v osnovnih šolah. Izobra-
ževalni namen imajo tudi raz-
stave, ki jih prirejajo.
»Na celjski tržnici sem pred
Icatkim zasledil branjevko, ki
je prodajala -kup luskastih li-
sičk, ki so zaščitene. Prodajati
jih ni dovoljeno, sem jo opo-
zoril, a se mi je le smejala. O
tem sem obvestil tržnega inš-
pektorja, pa so mi odvrnili, da
naj se ne vtikamo v njihovo de-
lo. Če ne boste ukrepali vi, sem
dejal, bom o tem obvestil glav-
nega republiškega inšpektorja.
No, naslednji dan luskastih li-
sičk ni bilo več na tržnici,« pri-
poveduje Amadeo Dolenc.
»Problem inšpekcijskih služb
je, da inšpektorji, ki so dolžni
ukrepati, tudi sami ne pozna-
jo gob. Mi smo jim vedno na
voljo za svetovanje,« dodaja. A
te želje zaenkrat inšpektorji še
niso izrazili.
Iz Fakultete za farmacijo in
Instituta Jožef Stefan so Zvezo
gobarskih družin Slovenije za-
prosili, da nabirajo okoli 20 vrst
natančno določenih gliv, ki jih
bodo nato uporabili v razisko-
valne namene. Po besedah Do-
lenca naj bi proučevali mož-
nost pridobitve substance za
zdravljenje različnih neozdrav-
ljivih bolezni.
V Sloveniji je trenutno več
kot 70 vrst zaščitenih gob, ki
jih gobarji ne smejo nabirati.
A tudi v tem primeru inšpek-
cijske službe po Dolenčevih
besedah ne opravljajo svoje-
ga dela. Enako velja za ure-
sničevanje zakonske odredbe
iz leta 1995 o tem, da sme go-
bar nabrati le dva kilograma
gob dnevno ter da jih mora
očistiti na rastišču. »Kljub te-
mu je opaziti, da se gobarji
kolikor toliko skušajo držati
te odredbe,« pravi Amadeo Do-
lenc.
Obenem dodaja, da je v Slo-
veniji trenutno 3000 vrst gliv,
kar je v primerjavi s Hrvaško,
kjer jih je 1500 veliko, Čehi pa
jih imajo še 500 več kot Slo-
venci. Zveza gobarskih družin
Slovenije bo v kratkem izdala
tudi nov seznam gliv.
NATAŠA G. LEDNIK
Inšpekcijske službe tu in tam vendarle ukrepajo protí go-
barjem, ki ne spoštujejo veljavne zakonodaje, kar dokazuje
predlog za uvedbo postopka proti eni od branjevk, ki je okto-
bra lani na celjski tržnici prodajala 10 kilogramov štorovk.
Tistega dne so inšpekcijske službe opravljale nadzor nad pro-
dajo samoniklih gliv. Ker je branjevka priznala, da je deset
kilogramov štorovk nabrala v enem dnevu, dovoljena pa sta
le dva kilograma, je tržna inšpektorica proti njej napisala predlog
za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške. Maja letos je
sodnik za prekrške v Šentjurju izrekel prodajalki denarno
kazen v višini pet tisoč tolarjev, zaradi prekrška po uredbi o
varstvu samoniklih gliv. Branjevka je l^zen tudi plačala.
Planinci
praznujejo
Prejšnjo soboto je Pla-
ninsko društvo Šentjur na
Resevni praznovalo petde-
seti rojstni dan.
Ob občinskem prazniku
in 50-letnici delovanja pla-
ninskega društva so pri pla-
ninskem domu slavnostno
razvili prapor, govornika pa
sta bila podpredsednik Pla-
ninske zveze Slovenije Adi
Vidmajer in Martin Au-
breht. Nastopili so mladi
iz ansambla Jurij in otroci
iz vrtca pod vodstvom Pa-
ve Brilej, za prijetno vzdušje
pa je skrbel ansambel Črne
mačke.
Pred petedesetimi leti so
se točno na god farnega pa-
trona, 24. aprila, ljubitelji
gora zbrali na občnem zbo-
ru in ustanoviH planinsko
društvo. V petdestih letih so
na Reseveni postavili raz-
gledni stolp in planinski
dom, ki je priljubljena po-
stojanka planincev. Ob ju-
bileju so izdali tudi bilten,
kjer je podrobno predstav-
ljeno njihovo delo, in no-
vo razglednico. N.P.
iViiceliji preživeli napad
novinarjev-gobarjev
Na Taniku nad Cerovcem je bilo tradicio-
nalno gobarsko srečanje novinarjev celjske-
ga aktiva Društva novinarjev Slovenije.
Gobe se niso počurile preveč ogrožene
pred trumo novinarjev, ki so »preracali« oko-
liške hoste in prinesli vsak nekaj primer-
kov, ki pa, roko na srce, niso kaj prida pris-
pevali k lepi razstavi, ki so jo, z veliko skrbjo
in ljubeznijo, pripravili gostitelji, člani go-
barske družina Bisernica iz Celja. Novinar-
ji so se pomerili tudi v poznavanju gob, kjer
se je, domnevamo, da tudi s pomočjo moč-
nih zvez, ki jih ima s celjskimi gobarji, z
18 pravilno določenimi vrstami gob najbo-
lje odrezal predsednik aktiva Miran Koro-
šec. Le malo je zaostal Večerovec Aleš Led-
nik, Brane Piano pa je s tretjim mestom
komaj še ubranil pokončno čast celjskega
dopisništva Dela.
Srečanja se je udeležilo blizu 50 novinar-
jev gobarjev, ki so jih prizadevne članice Bi-
sernice pogostile z imenitno gobjo juho, gob-
jimi namazi, gobjo pečenko in gobjim sata-
rašem.	BS, Foto: AMS
Slovo gomulkam
v soboto zjutraj se je na
železniški postaji v Laškem
Ustavil primestni vlak Desi-
lo, eden iz družine najsodob-
nejših Siemensovih vlakov.
V Slovenskih železnicah so
namreč pripravili promocij-
sko vožnjo z novim vlakom
Hed Ljubljano in Dobovo, za-
četna postaja pa je bila prav
v Laškem.
Prvi tovrstni vlak je na pro-
Ljubljana-Sežana začel vo-
ziti konec lanskega leta, do-
slej so ga že vpeljali še na ne-
l^aterih drugih smereh, do sre-
dine prihodnjega leta pa bo po
progah Slovenskih železnic za-
peljal še zadnji od 30 novih
tlakov. V Sloveniji se bomo s
^em poslovili od dotrajanih
^lektromotornikov, imenova-
lcih gomulke.
Promocijsko vožnjo so v
Slovenskih železnicah pri-
pravili v sodelovanju z žu-
pani občin Laško, Radeče,
Sevnica, Krško in Brežice,
na začetni postaji v Laškem,
kjer je bil vlak na postaji na
ogled skoraj eno uro, pa so
obiskovalci lahko prisluhni-
li domači godbi na pihala,
nastopih pa so tudi folklo-
risti KUD Anton Tane. Po be-
sedah laškega župana Jože-
ta Rajha, ki se je na promo-
cijsko vožnjo popeljal sku-.
paj s kolegi iz Radeč, Sevni-
ce, Krškega in Brežic, so na
pot z vlakom s posebnimi
plakati in letaki povabili tudi
nekaj Laščanov.
IS
Kožuhanje pri
Hohkrautovih
Prišel je čas pospravlja-
nja raznih kmetijskih pri-
delkov. Med večje je nekdaj
prav gotovo sodilo tudi
spravilo koruze.
Ličkanje koruze je bilo še
posebej zanimivo, saj se je
na velikem podu ali pa kar v
hiši zbrala vsa soseščina. Ker
dandanašnji to počno le še
malokje, so se pri Hohkrau-
tovih v Brstniku, po domače
pri Podrepšek, odločili oči-
stiti koruzo na star način. Na
kožuhanje so povabili sose-
de in znance iz domače vasi,
Jagoč, Tovstega in drugod.
Več kot sedemdeset se jih je
zbralo. Najprej so pridno
oličkali sedem prikolic ko-
ruze, zatem pa se veselili vse
do prvega svita. Zlasti otro-
kom, ki so tovrstno početje
videli prvič, se je vse skupaj
zdelo zelo zabavno. Hohkrau-
tovi zato željo, da bi to lepo
navado ohranili tudi v prihod-
nje. VLADO MAROT
DESKANJE
PO SPLETU
Varnosti nikoli
dovolj
Morda utegnem z zapisi
o straneh s protivirusno
vsebino postati že rahlo si-
ten, a kaj morem, ko pa ob
vsakem izbruhu epidemije
računalniških škodljivcev
doživljam isto stvar. Ljud-
je enostavno ne vedo, kam
naj se obrnejo. In najhuje
je, kadar se kakšnemu ne-
srečniku ali nesrečnici res
pripeti kakšna neprijetna
infekcija, podatki na trdem
disku pa so fuč.
Verjemite mi, večino tak-
šnih žalostnih dogodkov se
da učinkovito preprečiti z do-
volj znanja in informirano-
sti. Pa ni treba biti hacker ali
super programer. Dovolj je
biti na tekočem. Ena izmed
strani, ki vam lahko pomaga
pri tem, je Symantecov pro-
tivirusni raziskovalni cen-
ter (www.sarc.com), oziro-
ma Symantec AntiVirus Re-
search Center.
Stran je prvenstveno name-
njena uporabnikom Syman-
tecovih orodij za zaščito pred
virusi in vdori, vendar bo ned-
vomno v pomoč tudi vsem os-
talim. Na njej so obvestila o
najnovejših virusih, črvih, tro-
janih in kar je še podobne elek-
tronske golazni. Že zaradi tak-
šnih stvari je dobro biti na te-
kočem. Koliko težav bi reden
obisk na teh straneh prihra-
nil že zaradi črva Nimde, ki
se aktvira zgolj z odpiranjem
sporočila v Microsoftovem
Outlooku in ne šele z aktivi-
ranjem priponke.
Popolnoma razumljiv od-
govor na tole lementiranje
bo: pa kaj mishš, Ocvirk, da
imam čas deskati po antivi-
rusnih straneh, ali kaj? Hja,
moj odgovor ne bo prav nič
manj logičen: kaj se izplača
bolj - vsak dan ali vsak drug
dan skočiti na to spletno stran
ali se celo morebiti prijaviti
na kakšen poštni seznam, kjer
vas bodo sproti obveščali o
novih grožnjah, ali pa čakati
na dan X, ko bo počilo? Da
ne bo pomote, to ni dovolj,
treba bo imeti tudi kakšno
protivirusno orodje in v tem
primeru je jasno, da vam bo
Symantec poskusil prodati
svojo robo. Kakorkoli že, ali
boste zaupali Symantecu ali
komu drugem, dejstvo je, da
je protivirusni program na ra-
čunalniku tako nujna zade-
va kot umivanje rok pred ko-
silom.
Veliko ljudi se zanese zgolj
na to, da imajo na svojih
mUnčkih nameščene'takšne
in drugačne protivirusne pro-
grame, pozabijo pa, da je treba
te programe tudi ustrezno
vzdrževati oziroma jih pol-
niti z novimi protivirusnimi
podatki. Vsak dan namreč na-
stane kakšen nov računalniški
virus, ki uporablja to ali ono
slabost vašega računalnika.
In tukaj še enkrat - vem, da
že zehate - poudarjam, kako
pomembno je biti na teko-
čem z najnovejšimi informa-
cijami. Ja, in to je najbrž naj-
pomembnejši razlog za
obisk te strani.
Vasja Ocvirk
vasja@slowwwenia.com
16
SPORT
Brane
Oblak
ubijal
nogomet
Kdo bo ustavil Prašnikarjeve
Šmarčane? - Sramotna igra
Velenjčanov
še krog je preostal do
konca prve tretjine lige Si-
mobil, pred obračunom
slovenskih izbrancev s Fer-
skimi otoki pa sta Era
Šmartno in Rudar v odlič-
nem položaju, saj si z lan-
skim podprvakom Olimpi-
jo delita 4. mesto na les-
tvici. CMC Publikumu us-
peva skorajda vse, le mre-
že ne zmore zatresti. Pred
ofenzivo Celjanov so se
Koprčani zatekli v »bun-
ker«.
»To je bilo ubijanje nogo-
meta. Igrali smo popolnoma
zaprto, priznam. Takšna igra
ni za nas, a, točka je točka,«
nam je usta zaprl Brane Ob-
lak, trener Koprčanov.
»Pa pejte
dam!€€
To pa so bile Oblakove be-
sede dan pred tekmo v Ce-
lju, ko je spremljal srečanje
Rudar-Mura. V Celju je bil
dolga leta najglasnejši kibic
Boro Simič, vsem bolj znan
pod vzdevkom Šabac. V Ve-
lenju imajo Božidarja Biš-
čana Biškota, ob katerem je
zabavno sedeti. Ko je zagle-
dal Braneta Oblaka, ki je že
vodil zeleno-črne, ga je med
obupno predstavo vprašal:
»Brane, si že gledal tako na-
padalen nogomet?« Oblak je
odvrnil: »Pa pejte dam!« Dan
kasneje je na Skalni kleti sam
»naganjal« gledalce domov,
kar pa je pravzaprav že na-
povedal pred tedni v pogo-
voru z Dragom Kostanjš-
kom, ko sta spremljala igro
Celjanov. Ta je očitno preveč
nabita z napadalnostjo, ple-
menitim odnosom do nogo-
meta, srčnostjo in pogumom.
Zdaj je jasno, da se večina
trenerjev boji toče golov, kot
sta jih doživela v pokalu In-
tertoto Aarhus in Petrzalka. ^
Na dan fair-playa se Koper
ni držal načela - Vedno igraj
na zmago. Celjani iz igre ni-
so dosegli zadetka že 478 pr-
venstvenih minut. Tiskovna
predstavnica Bernarda Stojan
je hitela popravljati novinar-
ske napise, ob tem pa spre-
gledala, da je Domen Berš-
njak proti Primorju zadel po
prostem strelu, torej po pre-
kinitvi. Sizifovo delo Celja-
nov se nadaljuje, a volje ne
bodo izgubili.
Prašnikar
odpodil
Šoškiča
če so v prejšnjem krogu
Šmarčani po sijajni predsta-
vi krivično ostali brez točk,
so lahko tokrat toliko bolj
veseli zmage. Po mnenju ve-
čine je bila njihova nedelj-
ska predstava na Prevaljah
najslabša v letošnji sezoni.
Morda se jim še ni uspelo
popolnoma pobrati od kri-
vice, ki jim je bila storjena
na domačem igrišču, ali pa
so imeli trenutno slab dan,
kar ni nič pretresljivega, ven-
dar Era tokrat ni bila tista,
ki jo poznamo s prvoligaš-
ke scene. Bojanu Prašnikar-
ju po bledi predstavi moš-
tva ni preostalo drugega, kot
da je v igro v 2. polčasu po-
slal poškodovanega Jovico
Vica, na katerega pred tek-
mo ni preveč računal, saj je
bil ves teden brez pravega
treninga. Vendar je bil nje-
gov vstop v igro ključnega
pomena za zmago, saj je us-
pel preporoditi igro Šmar-
čanov. V vratih je bil tokrat
namesto Borisa Kališka nje-
gova zamenjava Robert Sra-
ga. Zanj se je Prašnikar od-
ločil predvsem zaradi dodat-
nega motiva, ki ga je imel
Sraga v igri proti bivšemu
klubu, kjer prave priložno-
sti v zadnji sezoni ni dobil.
Tudi domači nikakor niso
našli prave igre in še vedno
nadaljujejo s slabimi pred-
stavami v DP. Trener Miloš
Šoškič bo najverjetneje
kmalu zapustil Prevalje, saj
je nad rezultati in odnosi v
klubu močno razočaran.
Šmarčani so trenutno na 4.
mestu lige Simobil, vendar
so trdno prepričani, da jim
bo Združenje prvoligašev po
oddani pritožbi odobrilo po-
novitev tekme s Primorjem,
kjer si bodo priborili nove
tri točke, za katere so bili
oškodovani. Po Prašnikarje-
vih besedah bo šele takrat
stanje na lestvici takšno, kot
bi trenutno moralo biti.
4. sodnik srečanja na Pre-
valjah, bi moral biti prav
glavni krivec poraza s Pri-
morjem Marjan Rajh, ki pa
je suspendiran. Od torka je
pod suspenzom tudi njegov
pomočnik s sporne tekme
Slavko Burjan. Na prvi
stopnji je Združenje prvoli-
gašev pritožbo Ere zavrnilo,
Prašnikarju prisodilo denar-
no kazen 200 tisočakov, se-
daj že bivšemu direktorju
kluba Alojzu Podgoršku pa
trimesečno prepoved delo-
vanja v nogometu. Po repre-
zentančnem premoru čaka
Šmarčane naslednja tekma
že v sredo, ko se bodo na 1.
tekmi četrtine finala poka-
la NZS pomerili z velenjskim
Rudarjem. »Nimamo sreče.
To je že tretji prvoligaš, ki
ga bomo morali premagati
za uvrstitev v nadaljnje tek-
movanje. Fantje bodo v dveh
tednih odigrali štiri težke
tekme, kar bo zanje zelo
obremenjujoče,« je po žre-
bu povedal Bojan Prašnikar.
Predsednik NK Era Šmart-
no Gvido Omladič se ni pre-
več obremenjeval, saj je po-
membno le, da moštvo igra
tako kot zna in se od njega
pričakuje, potem uspeh ne
bi smel biti vprašljiv. Tudi v
velenjskem taboru nad raz-
pletom niso bili navdušeni.
Bolj zadovoljni so verjetno
organizatorji tekem, saj bo
lokalni derbi na tekmo pri-
vabil veliko število nogomet-
nih navdušencev. Motivov in
želje po zmagi najbrž v obeh
taborih ne bo manjkalo, ta-
ko da bodo ljubitelji nogo-
meta zagotovo prišli na svoj
račun. Prvo srečanje bo na
stadionu Ob jezeru, povrat-
no pa 24. oktobra v Šmart-
nem ob Paki.
Galič streljal
namesto
Spasojeviča
Velenjčani so že v soboto
gostili Muro in preizkušnjo
prestali po pričakovanju, saj
jih ni bilo malo, ki so že pred
začetkom napovedovali igro
brez golov. Več kot očitno
je bilo, da sta si oba trener-
ja že pred srečanjem raje že-
lela »vrabca v roki, kot go-
loba na strehi« in tako tudi
postavila igro, ki pa na slo-
venska nogometna igrišča ne
privablja gledalcev. Le- ti bo-
do v bodoče ob takšnih pred-
stavah zanesljivo raje ostali
doma. Ker je politika glede
menjave trenerjev v Slove-
niji jasna, gre trenerje v do-
ločeni meri tudi razumeti.
nenazadnje pa je Vojislav Si-
meunovič s svojim moštvom
ponovno ostal neporažen.
Kljub vse bolj trdnemu po-
ložaju na lestvici, pa pri Ve-
lenjčanih še zdaleč ne gre
brez težav in nezadovoljstvo
je bilo opaziti pri Željku Spa-
sojeviču, ki ga je trener ne-
kaj minut pred koncem za-
menjal. Najboljšega Rudar-
jevega nogometaša (ob Bo-
rutu Arliču) je to razjezilo
iz več razlogov, kar je ob od-
hodu iz igrišča tudi pokazal,
še najbolj pa ga je zbodlo na-
migovanje, da ga bodo za to
potezo v klubu celo kazno-
vali. »Morda sem res reagi-
ral nepremišljeno, toda še
vedno mi ni jasno, zakaj me
je trener zamenjal. Moja
reakcija je bila povezana tudi
z dogodkom, ki se je zgodil
že nekaj minut prej, ko smo
imeh prosti strel, ki bi ga
moral izvajati sam, to pa je
storil Galič v nasprotju z do-
govorom. Že to me je pošte-
no razjezilo, nato pa me je
trener še zamenjal. Toda to
bi nekako še šlo, a sedaj sli-
šim, da me hočejo zaradi te-
ga v klubu celo kaznovati.
Tega ne bom trpel in če se
bo to res zgodilo, potem na
pokalnem srečanju proti
Šmartnemu ne bon\ igral,«
je povedal Željko Spasoje-
vič, ki si takšnega odnosa za-
radi vsega, kar je dal klubu,
ne zasluži, poleg tega pa bi
bila brez njega igra knapov
zelo osiromašena. V klubu
bodo morali poiskati ustre-
zen dogovor. Ob tem ne gre
pozabiti tudi dejstva, da je
Željko Spasojevič ljubljenec
domačega občinstva, ki se še
kako spozna na nogomet.
Morda se bo vse skupaj, na
željo vseh, uredilo na mari-
borskem Pohorju, kjer se Ru-
darji že nekaj dni priprav-
ljajo na nove obračune.
P ŠAFRAN, D. OBREZ,
D. ŠUSTER
Foto: GREGOR KATIČ
Oliver Bogatinov je namesto gola zadel našega fotoreporterja
Po udarcu v stilu tajlandskoga boksa je Bogatinov obležal, prekrška
pa ni bilo.
MA PIKI
¡Uova
Smajova
pomlad
Konec meseca bo Rami
Smajlovič dopolnil tride
set let in je trenutno vei
jetno na vrhuncu svoje ka
riere. V letošnji sezoni ji
za Ero iz Šmartnega do
segel že pet prvenstveni!
golov, morda najlepšegi
prav proti Korotanu, ko \\
hladnokrvno poslal žogi
preko domačega vratarja
Že 15 let stanuje v Vele
nju, kjer je tudi začel sva
jo nogometno kariero. Ta
ko kot vsak nogometaš,
se je tudi on želel preiz-
kusiti v tujini.
Iz matičnega Rudarja sel
odšel v Avstrijo, vendar sei
se po eni sezoni vrnil v Sle
venijo in zaigral za Šmartnc
Primorje in Šentjur. Pred dve
ma letoma sem se vrnil
Šmartno, ki je nekako mojt
domače okolje.
Najlepši trenutek v karie
ri?
Mislim da je letošnji »hat'
trick« v Domžalah eden oc
vrhuncev moje kariere. Tek-
ma, kjer dosežeš tri zadetke,
ti vsekakor ostane v najlep;
šem spominu in je verjetno
nikoli ne pozabiš.
Slabi spomini?
Težjih poškodb v karieri
srečo še nisem imel. Doživi^
veliko porazov, ki v tebi pu-
stijo poseben pečat, vendar
v življenju se v trenutku vse
obrne.
Želje?
Trenutno so vse moje a№
bicije vezane na Šmartno,
kjer smo letos lahko več kot
zadovoljni. Pred sezono je bf
cilj obstanek v ligi, sedaj smo
na 4. mestu in mislim da bo-
mo tudi ob koncu prvenstvi
nekje pod vrhom lestvice.
lim si, da bi se vsi uveljavi '
kot prvoligaški igralci in čeZ
nekaj let uspeli zaigrati za каК'
šne večje klube.
PETRA ŠAFRAN
Foto: GAŠPER DOMJAN
SPORT
17
Na tri zvezdice!
Rokometaši Celja Pivovarne Laško so svoje
soke, najvišje cilje doslej, izdali s priprav-
Inima tekmama pred začetkom DP, ki so
odigrali z največjima domačima konku-
tttoma, Prulami (v sredo) in Preventom.
cdnjega so v Slovenj Gradcu odpravili za
golov. Pred ligo prvakov so si zagotovili
ijateljske obračune še z dvema udeležen-
ma elitnega evropskega tekmovanja, z ju-
islovanskim in madžarskim prvakom. Z
ivčenom in Fotexom namreč ne morejo bi-
skupaj v skupini LP, saj so pred žrebom
zvrščeni v isti, drugi razred.
Sobotni start v L A državni ligi ne bo nič
)sebnega za pivovarje, ki bodo napolnili
'orano v Sevnici. Ljubitelji rokometa v Celju
pa pozdravljajo poteze trenerja Josipa Šo-
jata, ki že sedaj enakovredno obravnava oba
vratarja. Mario Kelentrič zaenkrat namreč
nič ne zaostaja po minutaži za Dejanom Pe-
ričem. Slednjemu seveda še vedno vsi zau-
pajo, vendar je bistveno, da bo njegova za-
menjava vrhunsko pripravljena.
Velenjsko Gorenje je izgubilo pet igral-
cev. Rutenko in M. Oštir sta se preselila ob
Savinjo, Kukavici so se odpovedali, igrati
pa sta prenehala Rozman in Gavriloski (po-
stal je tiskovni predstavnik kluba). Njihove
alternative so predvsem mladi rokometaši,
ki jih bo veščin bojevanja v prvi ligi naučil
Miro Požun.
D.Š., Foto: G.K.
Otvoritev »iViačicovcaff
v nedeljo so v Šentrupertu nad Laškim pripravili 1.
'eddruštveno tekmo v motokrosu, ki se je je udeležilo
^ tekmovalcev. Na 800 m dolgi progi so se pomerili tek-
movalci z licenco in rekreativci.
Med štirimi tekmovalci, ki nastopajo tudi na DP ali sve-
"•^Tiem pokalu, je 1. mesto osvojil Konjičan Aljoša Jelov-
% drugi je bil domačin Sandi Žafran, tretje mesto pa je
%adlo Tomažu Jankoviču iz Levca. Organizatorji, ki
°se že vrsto let trudili pripraviti motokros progo, so bili
otvoritveno tekmo zelo zadovoljni. Dirko si je namreč
Sledalo 400 gledalcev, zadovoljni pa so bili tudi tekmo-
^Ici, saj je bila proga odlično pripravljena. Proga »Mač-
®vec« bo odslej služila zgolj za treninge domačih tekmo-
®lcev, enkrat letno pa bodo pripravili tekmo za pokal
^ntruperta.
PETRA ŠAFRAN, Foto: GREGOR KATIČ
Waiicer
nima
icompieicsa
šest porazov s Slovanom
v prejšnji sezoni ni vpli-
valo na predstavo laških
košarkarjev v uvodu Ja-
dranske lige, ki se po vsto-
pu pokrovitelja imenuje
Goodyear liga. Kodeljevča-
ne so ugnali za 11 točk, vo-
dili pa so že za 17.
V moštvu Pivovarne Laš-
ko je blestel temnopolti Tory
Walker (met iz igre 11:19),
»mislec« pa je sedaj Hrvat
Ivan Vujičič. Od 31 skokov
jih je Goran Jurak zbral 9,
Dragan Miletič pa je zgre-
šil le dva meta. Borbenost
je glavna odlika prenovlje-
nega moštva, ki diha mla-
dostno, v njem pa nima nihče
zagotovljene določene mi-
nutaže. Prvi tekmec je bil
kar pravšnji, nekaj jih bo še
bolj enakovrednih, preosta-
nek pa premočan za sicer
obetavno ekipo. D.Š.
PANORAMA
NOGOm
1.snl
10. krog: CMC Publikum
- Sport line Koper 0:0, Koro-
tan - Era Šmartno 1:2; Smaj-
lovič (83), Vico (87, Il-m);
Kmetec (90). Rudar - Mura
0:0. Vrstni red: Primorje 25,
Maribor Pivovarna Laško 22,
Koper 19, Era Šmartno, Olim-
pija. Rudar Velenje 15, Mu-
ra 13, CMC Publikum 12, Ko-
rotan 9, Triglav 8, Gorica,
Domžale 6.
2. snl
9. krog: Jadran Šepič - Dra-
vinja 1:1; Marguč (68); Sa-
badin (5). Vrstni red: Dra-
vograd 25, Aluminij, Zagor-
je 19, Ljubljana 17, Železni-
čar 16, Ivančna Gorica 15, Ja-
dran Šepič 14, Bela krajina
13, Nafta, Dravinja 12, Go-
riška brda 9, Drava 8, Fero-
term Lenter, Tabor 7, Bakov-
ci 6, Elan 3.
3. SNL- sever
s. krog: Inde Vransko - Ge-
rečja vas Unukšped 1:2 (0:0),
Bistrica - Šmarje pri Jelšah
0:1 (0:0), Usnjar Šoštanj-Po-
brežje Gradiš 0:1 (0:1), Pa-
loma - Zreče 2:1 (1:0), Möns
Claudius - Kozjak Radlje 0:0.
Vrstni red: Möns Claudius
22, Kozjak, Stojnci, 17, Krš-
ko 15, Hajdina 13, Gerečja
vas, Malečnik 11, Pobrežje,
Vransko, Šmarje pri Jelšah
10, Paloma 9, Zreče 6, Us-
njar 5, Bistrica 4.
MNZ Celje
5. krog: Posavje Brežice -
Vojnik 0:3, Kozje - Šentjur
2001 1:3. Vrstni red: Laško
7, Šentjur 2001, Posavje Bre-
žice 4, Oplotnica, Vojnik 3,
Kozje 1.
СЛМП»- сх^ -KMT« ■■мааЕ|анванавш'«м «аг^ -1
MAUNOGOIVIET
■ ' «smxmi
1. slovenska liga, 2. krog:
Gip Beton MTO - Dobovec
5:0 (2:0), Napoh Intelsat -
Nazarje 11:0 (4:0). Vrstni
red: Puntar Alpkomerc, Be-
ton MTO Zagorje, Svea Le-
sna Litija 6, Sevnica 4, Na-
poli Intelsat 3, Mizarstvo Ši-
rovnik. Beton Lucija, Dobo-
vec 1, Koper, Nazarje 0.
1. celjska liga, 16., zao-
stali krog : Klateži - Maček
tisk 3:1, Cetis Prijatelji - Sun
5:3, Cosmos - Skavti Polici-
ja 2:2, Celjski grof - Šmart-
no 0:0, Romida - Veflon 1:1,
Pelikan - Robocom 2:2.
19. krog: Cetis Prijatelji -
Klateži 3:0, Šmartno - Robo-
com 1:4, Romida - Cosmos
5:3, Sun - Celjski grof 2:1,
Maček tisk - Skavti Policija
5:2, Veflon - Pelikan 1:7.
Vrstni red: Pelikan 44, Vef-
lon 40, Cosmos 37, Cetis Pri-
jatelji 28, Šmartno 27, Ro-
bocom 26, Maček tisk. Kla-
teži 24, Celjski grof 23, Skav-
ti Policija 18, Romida 16, Sun
12.
Občinska liga Štore, 18.
krog: Sokoli - Sv. Lovrenc 7:3,
Gamsi - Inexa 2:4, Gadi - Pe-
čovje 3:9, Lipa - Kovinar 7:6,
Mladi knapi - Kanarčki 1:10,
Laška vas - Voc 6:1. Vrstni
red: Pečovje, Lipa 47, Laška
vas 42, Sokoli 41, Inexa 37,
Sv. Lovrenc 24, Kovinar 19,
Gadi, Gamsi 19, Voc 14, Ka-
narčki 12, Mladi knapi 0.
KOŠARKA
jadranska liga
1. krog: Pivovarna Laško -
Geoplin Slovan 93:82
(29:17, 46:38, 72:65); Wal-
ker 28, Jurak 13, Miletič, Vu-
jičič 12, Pavič 8, Duščak 7,
Lerič 6, Memčič 5, Brolih 2.
liga
dobrodošlice
1. krog: Croatia - Merkur
Celje 74:62; Deak 17, Temnik
16, Pezdirec 15, Potočnik 10,
Mitrovič 3, Ramšak 1.
ŠPORTNI KOLEDAR
PETEK5.10.
mali nogomet
1. SL, 3. krog: Nazarje
Koper (20.30).
SOBOIA^IO.
rmomet
1, SL, 1. krog: Sevnica - Ce-
lje Pivovarna Laško (19.30),
Gorenje - Termo (19).
nogomet
MNZ Celje, 5. krog: Posav-
je Brežice - Laško, Vojnik -
Šentjur 2001, Oplotnica - Koz-
je (13).
mali nogomet
1. SL, 3. krog: Dobovec -
Sevnica (20).
košarka
Jadranska liga, 2. krog:
Triglav Osiguranje - Pivovar-
na Laško (20.30).
NEDEUA,7.10.
košarka
Liga dobrodošlice, 2.
krog: Merkur Celje - Ilirija
(10)
nogomet
2.	SNL, 10. krog. Sloven-
ske Konjice: Dravinja - Bela
krajina (15.30)
3.	SNL- sever, 9. krog:
Stojnci - Möns Claudius,
Krško Posavje - Inde Vran-
sko, Zreče - Malečnik,
Šmarje pri Jelšah - Usnjar
(15.30).	^^
^ SREDAIOJI^ ^
nogomet
Pokal Slovenije, 1. tekma
četrtfinala pokala NZS, Ve-
lenje: Rudar - Era Šmartno
(18).
NA
KRATKO
Slavonski Brod: Pred od-
hodom na SP v Atene se je
slovenska mladinska in ka-
detska reprezentanca v kara-
teju udeležila enega največ-
jih mednarodnih turnirjev.
Med trinajstimi dobitniki me-
dalj iz Slovenije sta tudi dva
žalska karateista: Andrej Ma-
jer je osvojil 2. mesto med
kadeti, Luka Marič 3. mesto
pri članih. Na SP bodo na-
stopili štirje žalski karatei-
sti: Andrej Majer, Sašo
Dordevič in Robi Lukač med
kadeti in Luka Marič med
mladinci.
Ljubljana: Celjski strelci
Marjan Zdovc, Jože Jeram in
Slavko Frece so postali ekipni
državni prvaki v streljanju z
vojaško puško. Posamezno
je bil pri Celjanih najboljši
Marjan Zdovc, ki je osvojil
2. mesto.
Gornji Grad: Na 1. jesen-
skem turnirju v ju-jitsu bor-
bah so 1. mesta osvojili: Mar-
ko Šikonja (Aljesan Šempe-
ter) , Primož Manojlovič, Dra-
gan Milutinovič, Peter Beve
in Urša Teržan (vsi iz PKBV
Celje) ter Suzana Stemad (Sa-
muraj Gornji Grad).
Zagreb: Košarkarice celj-
skega Merkurja so minuli vi-
kend sodelovale na 8. turnir-
ju »Zrinski - Frankopani«. Pr-
vo tekmo s Croatio so izgu-
bile s 74:62. V nadaljevanju
turnirja so se Celjankam pri-
ključili Belorusinji Volga
Kurševich (25 let, 178 cm)
in Nataša Tratsiak (21 let,
196cm). Z njuno pomočjo
so premagale Montmontažo
s 74:68 in Ježico z 59:55 in
osvojile turnir. Koše so do-
segle: Deak 68, Potočnik 34,
Temnik 29, Pezdirec 24, Trat-
siak 18, Kurševich 12, Per-
lič 6, Mitrovič 3, Ramšak L
Sevnica: V nedeljo je 9 at-
letov celjskega Kladivarja Ce-
tisa sodelovalo na uličnem
teku za pokal Sevnice. Ab-
solutna zmagovalca v član-
ski kategoriji sta postala Ani-
ca in Romeo Živko, pri cici-
banih je slavil Robert Živko,
pri mlajših dečkih pa Peter
Navodnik.
Žalec: Rokometašice Žal-
ca so izgubile uvodno tek-
mo novega državnega prvens-
tva. S 36:19 so jih premaga-
le evropske prvakinje, igral-
ke Krima Ete Neutro Robert-
sa.
Polzela: Savinjski hopsi so
v prijateljski tekmi izgubili
z Zagrebom s 77:73. Pri Pol-
zelanih so bili najučinkovi-
tejši Perkovič s 27, Hughes s
17 in Tovornik z 10 točka-
mi.
Polzela: V počastitev ob-
činskega praznika je bil v
Andražu odprti turnir v ma-
lem nogometu. Med 9 eki-
pami so zmagali nogometaši
Fleminga iz Andraža. (TT)
Griže: Šahovski klub Gri-
že je priredil že 6. medna-
rodni ciklus turnir v aktiv-
nem šahu za leto 2001. Na-
stopilo je 30 šahistov iz Slo-
venije in Hrvaške. Zmagal je
domačin Dani Vombek, tretje
mesto pa je osvojil Celjan Bo-
žo Štucel.
P.Š.
18
KRONIKA
Še en »zmontiran«
sodni proces?
Začelo se je sojenje združbi, ki naj bi zlorabljala mamila - Od peterice
obtoženih so trije pišejo Kamenik - Marija Kamenik še vedno nedosegljiva
Pred velikim senatom okrožnega
sodišča v Celju se je v ponedeljek za-
čela in v torek nadaljevala glavna
obravnava zoper pet oseb, obtože-
nih kaznivih dejanj neupravičene
proizvodnje in prometa z mamili. Na
zatožno klop so sedli: Konrad Ka-
menik, Alojz Založnik, Kristijan Ka-
menik, Sašo Fijavž in Klavdija Fi-
deršek. Med obtoženimi so kar trije
člani zdaj že razvpite družine Ka-
menik iz Slovenskih Konjic; dva si-
nova in hčerka Marije Kamenik, ki
bi morala skupaj z njimi sesti na za-
tožno klop, a jo mednarodna polici-
ja še vedno išče.
Gre za skupino, ki se je, kot izhaja iz
obtožnice, povezala in v letu 1999 de-
lovala z namenom, da nabavlja, hrani,
pripravlja za prodajo in različnim kup-
cem prodaja nedovoljene substance, kot
so heroin, marihuana in tablete ecstasy.
Sodišče je iz tega kazenskega postop-
ka, poleg Marije Kamenik, izločilo tu-
di Josipa Petka, za katerim je prav tako
razpisana mednarodna tiralica, zača-
sno pa je sodni senat izločil obtožene-
ga Kreša Leskovarja.
Na obtožnico, ki jo je prebrala okrož-
na državna tožilka iz skupine tožilcev
za posebne zadeve Branka Zobec Hra-
star, so imeli zagovorniki obtoženih ve-
liko pripomb in očitkov, s katerimi so
hoteli dokazati nepravilnosti in neza-
konitosti pri delu policije pri uporabi
posebnih metod in sredstev (prisluško-
vanja telefonskim pogovorom) in ne-
zakonitosti pri delu upravnika maribor-
skih zaporov, preiskovalnega sodnika,
tožilstva itd. Pripombe in očitke obram-
be je predsednik senata sodnik Milko
Škoberne ocenil kot premalo tehtne.
Tako se je glavna obravnava nadaljeva-
la z zagovorom obtoženih. Vsi po vrsti
so zatrjevali, da niso storili kaznivih
dejanj, ki jim jih očita obtožba.
V postopku dokazovanja je sodišče v
torek zaslišalo vrsto prič, večinoma znan-
cev obtoženih, ki naj bi jih, med dru-
gim, povezoval skupni interes: prodaja
in nabava oziroma uživanje mamil.
Okrožna državna tožilka je nekaterim
pričam predočala dokazno gradivo: pre-
pise sodno odrejenih telefonskih prislu-
hov. Vse priče so zanikale, da bi bile
kdaj koli kupile ali kako drugače preje-
le mamilo od Konrada Kamenika, Aloj-
za Založnika ali od Saša Fijavža. Potem
se je oglasil obtoženi Konrad Kamenik
in predsedniku senata povedal, da ni za-
dovoljen s svojim zagovornikom Izto-
kom Dolinškom, ki mu ga je (po uradni
dolžnosti) določilo sodišče. V nadalje-
vanju glavne obravnave so zagovorniki
obtoženih predlagali vrsto novih dokaz-
nih predlogov oziroma zaslišanje novih
prič, naprimer predsednika celjskega
okrožnega sodišča Andreja Pavlino, viš-
jega državnega tožilca Milana Birso, na-
čelnika celjskega urada kriminalistične
policije Roberta Mravljaka, okrožne sod-
nice Ingrid Lešnik, preiskovalnega sod-
nika Bojana Nendla, upravnika celjskih
in upravnika mariborskih zaporov in dru-
ge. Vsem tem predlogom obrambe je
tožilka ugovarjala, nasprotovala pa je
tudi predlogu odvetnika Marjana Fe-
guša o odpravi pripora za njegovega va-
rovanca Alojza Založnika in predlogu
za odpravo pripora in uvedbo hišnega
zapora za Saša Fijavža zagovornika od-
vetnika Danijela Planinšca. O predlo-
gih obrambe bo senat odločal naknad-
no.	M.A.
NOČNE
CVETKE
•	V Celju so tudi spretni in
lačni goljufi. Tako kot tisti,
ki si je telefonsko naročal hra-
no v nekaterih gostinskih lo-
kalih in si z njo polnil svoj
trebušček (sodeč po količi-
ni že skoraj vamp). Gostin-
cem je lagal tako kot voda
teče, ko jim je sporočal davč-
no številko, stregli pa so mu
taksisti, ki so mu požrtijo do-
važali na parikiršče Kraigher-
jeve ulice. S parazitskim na-
činom prehranjevanja je na-
daljeval vse dokler niso za
njegovo prebavo poskrbeli po-
licisti.
•	Po globokem analiziranju
medosebnih odnosov na
Celjskem se je izkazalo, da
so zadnja modna muha seki-
re. Čutiti je namreč, da ima-
jo le-te vedno več besede pri
reševanju vsakovrstnih sosed-
skih težav. Mi pa še vedno
vztrajamo pri znani frazi: pro-
simo, ne počnite tega doma.
•	So tudi takšni, ki se radi
smukajo okrog pokopališča.
Mogoče se že privajajo na duh
po cipresah in zemlji? No,
tistemu, ki je pretekli vikend
vlomil v mrliško vežico v Lo-
čah, očitno bolj diši baker,
saj je skupaj z njim izginilo
sedemnajst metrov bakrenih
žlebov in odtočnih cevi.
•	Možno je, da boste v goz-
dovih v okolici Zajesovnika
našli kakšnega tujca. To ni-
so talibani, pač pa ilegalni pre-
bežniki, ki jim je še enkrat
uspelo pretentati našo obmej-
no varnost. Policistom je us-
pelo zapleniti in prekrižati
pot osmim ilegalcem, ostali
pa se menda 'prosto po Pre-
šernu' še sprehajajo po goz-
dovih.
Nova žrtev droge?
Osemnajstletnik naj bi umrl zaradi prevelikega
odmerka droge -Rezultati obdukcije še niso znani
Na območju Slovenskih
Konjic so minulo nedeljo
zvečer našli truplo 18-letne-
ga A.A. Kriminalisti sumi-
jo, da je osemnajstletnik
umrl zaradi prevelikega od-
merka nedovoljenih drog,
saj naj bi na to kazali sle-
dovi na kraju, kjer so ga
našli. Domneve naj bi potr-
dili rezultati obdukcije, ki
bodo znani v teh dneh.
Po naših podatkih gre za
Aleša Anderliča iz Sloven-
skih Konjic. Fant naj bi že^
dalj časa užival nedovolje-
ne droge, zaradi česar naj bi
imel veliko težav, čeprav na
celjski policijski upravi pra-
vijo, da ga še niso obravna-
vali zaradi kaznivih dejanj
oziroma kršenja javnega re-
da in miru.
Kot smo izvedeli, naj bi se
Aleš že enkrat zdravil zaradi
odvisnosti od drog, toda zdrav-
ljenje ni bilo uspešno, saj se
je osemnajstletnik očitno vr-
nil na stara pota. Živel naj bi
pri svoji stari mami v Škal-
cah, nekaj let v otroštvu pa
naj bi preživel pri mami v Slo-
venskih Konjicah, ki si je tam
uredila novo življenje z novo
družino. Večkrat naj bi jo obi-
skal, toda mnogi pravijo, da
je svoje »svobodno« življenje
našel v Škalcah. Tam ga niso
dobro poznali niti videli ga
niso velikokrat, slišali pa so
za njegovo družbo, ki naj bi
se ukvarjala z drogo. Z njimi
naj bi posedal na Mestnem tr-
gu v Slovenskih Konjicah. Je
z njimi tudi užival drogo?
Aleš, rjavolas fant, močnej-
še in nekoliko nižje postave,
naj bi velikokrat prespal po
raznih domovih. Kje natanč-
no so našli njegovo truplo in
kakšni so bili sledovi na kra-
ju, ki so kazali na prevelik
odmerek droge, na poUcij-
ski upravi še ne želijo raz-
kriti. Prav tako še ni znano,
katero drogo naj bi zaužil,
niti kje je dobil denar zanjo.
Če pa bo obdukcija poka-
zala, da je fant resnično pod-
legel zaradi mamil, bo to le-
tos na Celjskem že tretja žr-
tev drog.
SIMONA ŠOLINIČ
MINI KRIMIĆI
Ukradli soji golfa
s parkirnega prostora izpred Term Olim-
je v Podčetrtku je nekdo v soboto, 29. sep-
tembra, ukradel osebno vozilo znamke VW
Golf 1.9 TDI. Jeklenec je (bil) temno modre
barve z registrsko oznako CE D3-711. Nje-
gova lastnica M.R. iz Lise pa je oškodovana
za skoraj štiri milijončke.
Tatova koles
Enaindvajsetletni A.F. iz okolice Dobrne
in njegov leto dni starejši pajdaš T.P. iz oko-
lice Šoštanja, sta nov ulov celjskih polici-
stov. Dvojica si je izbrala dobičkonosen (a
ne za dolgo) posel z avtomobilskimi litimi
platišči in pnevmatikami višjega cenovnega
razreda. Avtomobile naj bi najprej dvignila
z avtomatsko'dvigalko, z njih odvila kolesa
in podložila lesene kocke, betonske kvadre
ali celo akumulatorje. Vozila so ostala brez
koles največkrat na območju Dobrne, Celja
in Topolšice, nekaj ukradenih koles pa so
policisti že zasegli in vrnili lastnikom. Zo-
per oba tatova koles bodo napisali kazensko
ovadbo.
Adijo, torbice
v Slovenskih Konjicah si je obiskovalec
neke javne prireditve v nedeljo, 30. septem-
bra, postregel na dokaj nesramen način. Z
mize je vzel dve ženski torbici z denarnico
in denarjem, dokumenti in mobilnima tele-
fonoma. Kar za 150 tisočakov je s tem storil
hudega K.L. iz Železnikov in U.D. iz Škofje
Loke, ki bosta odslej verjetno bolj pazili na
svoje stvari.
Kradel Steklarju
Milijon tolarjev gmotne škode je nekdo
povzročil podjetju Steklar v Kosovi ulici v
Celju. Iz ograjenega prostora je namreč ukra-
del kar pol tone aluminijastih profilov, na-
menjenih za izdelavo stavbnega pohištva. Kdo
je bil v četrtek, 27. septembra, tako močan
in hiter, policisti še ugotavljajo.
Kradla za drogd
Pretekli petek sta pred
preiskovalno sodnico sto-
pila 23-letni L.v. in 21-let-
ni D.T. iz Celja. Od junija
do septembra naj bi na Celj-
skem storila najmanj šest
vlomov.
Za okrog pol milijona to-
larjev sta oškodovala več celj-
skih podjetij, v čigar poslov-
ne prostore sta vlamljala in
odnašala različne stvari in de-
nar. V juniju sta vlomila v fri-
zerski salon Mara na Glav-
nem trgu v Celju, v pisarno
Založbe Obzorje v Stanetovi
ulici ter v prostore Loterije
Slovenije, prav tako v Stane-
tovi ulici. V treh vlomih sta
si nabrala več računalniške
in glasbene opreme. Iz кец
ne čistilnice Multitradç
Gubčevi ulici sta avgusta (
nesla denar in faks v vredi
sti okrog sto tisoč tolarjev
septembru sta vlomila v
sarno podjetje Music ma}
Kocenovi ulici, od koder i
poleg denarja odnesla ti
potni list, D.T pa je pri b^
iz trgovine Prima v Levstike
ulici, kamor je vlomil pre
kli mesec, izgubil svc
zdravstveno izkaznico.
Oba sta že stara znanca p
licije zaradi podobnih кз
nivih dejanj. Vse nakradei
stvari naj bi nosila 25-letii
mu S.K. iz Celja za odmeri
heroina.	S.Šc
KRONIKA
19
Močna mora v ulici
Pod kostanji
Dolgoletni prepiri so se končali z umorom 46-letnega Bogdana Haceta - »To se je
moralo zgoditi,« pravijo nekateri sosedje
v petek, 28. septembra, je v Celju priš-
do spora med izvenzakonskima part-
rjema 41-letno S.S. in 46-letnim B.H. Med
ipirom je S.S. z nožem zabodla partner-
ki je kljub hitri pomoči reševalcev na
iju poškodbam podlegel.« Tako je za-
ano v skopem policijskem poročilu.
le govori o ozadju, o vzrokih in o razme-
I, ki so vladale v stanovanju Hace-Smodiš
etjem nadstropju stanovanjske hiše v uli-
'od kostanji 16. Te so bile menda na tre-
ike nevzdržne. Ni dvoma, da je bil to raz-
za petkov umor.
Го se je enostavno moralo zgoditi,« pravi
snji sosed Izet Lukovič, ki je bil tudi do-
Bogdanov kolega. In res, v petek, ko smo
novinarji pozno v noč pogovarjali z neka-
imi okohški stanovalci, je bilo na obra-
nekaterih opaziti čuden izraz. Kot da bi
bi bili presenečeni nad tem, kar se je zgo-
0... kot da je bila to le pika na i dolgolet-
] prepirom in zlorabljanjem.
Oh, so že letele stvari iz njihovega stano-
ija, pa ostre besede je bilo slišati med Bog-
lom in Sonjo,« je tiho modroval eden od
novalcev Pod kostanji,
n kaj se je resnično dogajalo za Bogdana
odnih nekaj minut pred dvajseto uro, 28.
itembra? »Takrat me ni bilo doma, ker
n bil na treningu, a me je po telefonu
klicala žena in mi začela razburjeno raz-
ati, kaj se dogaja. Da je nevzdržno, mi
rekla,« nam je povedal Izet Lukovič. »-
ija naj bi najprej potrkala na vrata in
lemirjena prosila za pomoč. Ker je bila
la prestrašena, ji ni takoj odprla. Šele
sneje, ko je to storila, pa je Sonja že od-
irala nazaj v svoje stanovanje in zaprla
Ita. Če se je zatem zgodilo najhujše? Ne
n... Čez nekaj časa je hčerka videla, da
¡bi Sonja čistila kri...«
zet se je takoj odpravil domov. »Ko sem
šel nazaj, so pri Sonji že bili policisti. Na
mi strani obraza je imela brisačo, saj je
1 krvava, verjetno od udarcev. Ko sem jo
rašal, kaj se je zgodilo, mi je zbegano od-
lila 'mrtev je...mrtev je...'«
Leta prepirov
Bogdan in Sonja naj bi bila skupaj že okrog
petnajst let, z njima je živel tudi devetnajst-
letni Sebastjan, ki ga usodnega petka ni bilo
doma. Toda Bogdan ni bil njegov pravi oče,
tudi njun odnos menda ni bil takšen, kot bi
moral biti. Sebastjana naj bi znal večkrat
udariti, tudi za prazen nič. Pravijo, da je bil
Sebastjan velikokrat zdoma. Vzroka naj bi
bila ravno Bogdan in njegova osornost do
Sonje. Slednja naj bi se večkrat odločila, da
bosta šla narazen, a se Bogdan ni imel kam
odseliti. Verjetno je bil tudi to povod, da sta
se prepirala, enkrat naj bi si grozila celo s
pištolo. Tudi policija naj bi zaradi glasnih
prepirov že večkrat potrkala na njihova vra-
ta.
Sonja je delala v Sadexu v Novi vasi, on se
je izučil za električarja, trenutno pa naj bi
bil brezposeln. Rad je pomagal ostalim, po-
pravil kakšno električno napravo. V družbi
je včasih kaj spil, so nam povedali njegovi
kolegi, toda ni bil pijanec in ne pomnijo, da
je bil kdaj agresiven.
»Skoraj vsako jutro smo se dobili v bliž-
njem lokalu na kavici in pijači. Vedno smo
se pogovarjali o športu. Rad ga je imel. Bil
je celo državni prvak v karateju v nekdanji
Jugoslaviji. Kljub temu sem v lokalu šport-
ne novice prebral najprej jaz, on pa je vedno
najprej odprl strani črne kronike v časopi-
su...« pripoveduje sosed, ki je pozno v noč
sedel na klopi pred številko 16 v uhci Pod
kostanji in zrl v okno Bogdanovega stanova-
nja, kjer je bilo videti sence kriminalistov
in policijskega fotografa. Še vedno so zbira-
li dokaze...
Izet, Bogdanov prvi sosed, pa je še nekaj
časa nemo stal pred vhodom v stanovanjski
blok. Videti je bilo, da se z vsakim trenut-
kom bolj zaveda, da Bogdana ni več.
»Vse, za kar sem ga prosil, je storil. Zad-
nja leta pa je bil nekako zamišljen, nekaj-
krat tudi živčen, nervozen. Nedolgo nazaj
sem se pogovarjal tudi s Sonjo. Tu, pred blo-
kom. Pa je dejala, da ima težave z njim...Ve-
liko sta se prepirala, a za vsak prepir sta po-
trebna dva...«
Na številko 16 Pod kostanji sta se v petek
zvečer oglasila tudi dežurni preiskovalni sod-
nik in državni tožilec. Sonjo Smodiš, ki naj
bi zaradi stiske, ki jo je preživljala, iskala
zdravniško pomoč, so pridržali in jo s ka-
zensko ovadbo prepeljali k preiskovalnemu
sodniku. Nekaj minut pred triindvajseto pa
so odnesli tudi Bogdana.
To je že tretji umor letos na Celjskem, le
dober mesec nazaj je časopisne stolpce pol-
nila podobna nesrečna zgodba, le da naj bi v
njej 49-letno Jožo Pavlinec v stanovanjski
hiši v Preboldu umoril njen nekdanji mož.
SIMONA ŠOLINIČ
Foto: GAŠPER DOMJAN
Razmere v stanovanju v bloku Pod kostanji 16 so bile baje nevzdržne.
Sosed Izet Lukovič: »To se je moralo zgoditi.«
PROMETNE NEZGODE
Na nasprotni
vozni pas
Tri osebe so bile ranjene
Eometni nesreči, ki se je
lila v petek, 28. septem-
izven Bezovja pri Šent-
na glavni cesti Šent-
f - Šmarje. Gmotna ško-
nastala na vozilih,
•aša okrog milijon tolar-
Voznik osebnega avtomo-
k 28-letni I.K. iz Celja, je
desnem nepreglednem
inku zapeljal na levi voz-
Pas, kjer je trčil v nasproti
'Nečega 48-letnega M.K. iz
'olice Kamnika. V silovitem
'enju sta se hudo ranila oba
'2nika, lažje ranjena pa je
^ sopotnica v vozilu Kam-
fana, 48-letna A.K.
v križišču
hude prometne nesre-
prišlo v soboto, 29. sep-
''ibra, izven Petrovč, kjer
* zaradi hudih poškodb
■favniško pomoč potrebo-
^^ dve osebi.
Triinštiridesetletni P.S. iz
Celja je s tovornim vozilom
v semaforiziranem križišču,
kjer je zavijal levo, trčil v 56-
letnega I.K. iz Zagrada, ki je
pripeljal z nasprotne smeri.
Tovorno vozilo je zaradi si-
lovitega trčenja odbilo nazaj,
v osebni avtomobil 25-letne-
ga A.V. iz Brnice. V nesreči
se je hudo ranil voznik I.K.,
sopotnik v tovornem vozilu
pa je utrpel lažje poškodbe.
Gmotne škode na vozilih je
za okrog dva milijona tolar-
jev.
Zapeljal v gozd
s hujšimi posledicami se
je končala tudi prometna ne-
sreča v soboto, 29. septem-
bra, na cesti izven Šentjan-
ža nad Štorami. Hudo se je
ranila ena oseba.
V nepreglednem desnem
ovinku je oblast nad neregi-
striranim osebnim vozilom
izgubil 45-letni S.H. iz Laš-
ke vasi pri Štorah. Zaradi te-
ga je zapeljal na levo smer-
no vozišče, nato pa na obcest-
no nabrežino v gozd, kjer je
vozilo tudi obstalo. Zaradi
hudih poškodb so morali 45-
letnika odpeljali na zdravlje-
nje v celjsko bolnišnico.
Ranjena peška
V Zrečah se je v nedeljo,
30. septembra, v prometni
nesreči na Rudniški cesti
hudo ranila 68-letna peška.
Ko je hodila ob desnem robu
vozišča, je vanjo s sprednjim
delom vozila trčil 33-letni
voznik osebnega vozila, B.L.
iz Zreč. Oseminšestdesetlet-
nica se je v trčenju tako hu-
do ranila, da so jo morali pre-
peljati v celjsko bolnišnico.
V nesreči poškodvani
trije rudarji
V Premogovniku Velenje se je v ponede-
ljek zjutraj zgodila delovna nesreča, v ka-
teri so bili poškodovani trije rudarji.
Na koti 43 se je pri sidranju proge za novo
sedežnico s stropa odlomil večji kos jalovi-
ne in padel na rudarje. Poškodovanim so ta-
koj nudili prvo pomoč. Delavca z manjšo
poškodbo mezinca so po oskrbi v Zdravs-
tvenem domu Velenje poslali domov, v ne-
sreči soudeležena rudarja pa napotili na zdrav-
ljene v celjsko bonišnico. Medtem je doma
že tudi drugi od ponesrečenih rudarjev, tret-
ji pa ima poškodovano medenico in se še
zdravi v bolnišnici.
Kot je povedal vodja varstva pri delu ^ Pre-
mogovniku Velenje, Boris Potrč, je šlo za
delovno nezgodo, ki je na srečo minila brez
hujših posledic. »Letos je bila to 135. delov-
na nezgoda v rudniku, lani je bilo delovnih
nezgod 179, zadnja večja nesreča v velenj-
skem premogovniku pa se je pripetila leta
1994, ko so se huje poškodovali trije delav-
ci,« je povedal Potrč.
BRST
Radarske
kontrole bodo...
•	jutri, 5. oktobra, dopoldne na območju Celja, popoldne
pa na območju Žalca;
•	v soboto, 6. oktobra, dopoldne na območju Rogaške Sla-
tine, popoldne pa na območju Laškega;
•	v nedeljo, 7. oktobra, dopoldne na območju celotne regi-
je, popoldne pa na območju Slovenskih Konjic;
•	od ponedeljka, 8. oktobra, do petka, 12. oktobra, bodo
meritve hitrosti z laserskimi merilniki po vseh enotah.
Našli
mrtvega
V sredo, 26. septembra, so
v meteornem jarku ob cesti
v Grajski vasi našli truplo 54-
letnega B.Z. iz Kaple vasi. Re
zultati obdukcije, ki yo je
odredil preiskovalni sodnik,
so pokazali, da je izključe
na možnost, da bi 54-letnik
umrl zaradi nasilja.
20
REPORTAŽA

Na letošnjem izboru za
Miss Slovenija se je zdelo,
da ne moremo izgubiti. Med
petnajstimi uradno najlep-
šimi Slovenkami so bile
kar štiri hčere iz porečja Sa-
vinje. Hja, izkupiček bi res
lahko bil boljši, saj so vse
štiri prelestne deve, ampak
Meri Verbnjak je rešila na-
šo čast - postala je Miss
Ona.
Pred sobotnim večerom se
je zdelo, da je bog na široko
razvezal svojo vrečo, ko je
lebdel nad Savinjsko. Kar pe-
tina slovenske lepote je bila
izbrana z bregov naše najljub-
še reke. 17-letna dijakinja
Martina Ilijaš iz Celja, z naj-
lepšim nasmehom in obra-
zom, kot bi ga angeli nedolž-
nosti klesali iz alabastra. Pa
20-letna Žalčanka Anja Sla-
tinšek, gazela žarečih oči,
klasične lepote in toplega te-
lesa; skrivnostni črni opoj
omame, 19-letni velenjski bi-
ser Nina Ledinek. Ter Meri
Verbnjak, 21-letna študent-
ka s Polzele, ledena skandi-
navska diva, s pekočim po-
gledom, zaradi katerega veš,
da ji v žilah utripa razbelje-
na magma.
Samo tekmovanje je zabav-
no, a nevznemirljivo. Stvar
je utečena, da bolj ne more
biti, vse se zdi tako predvi-
dljivo in običajno. Čar ji da-
je le tisti zadnji trenutek, ko
se odpirajo ovojnice in na-
zadnje ena od petnajstih bo-
ginj lepote vzneseno krikne,
si v rahlo nekontroliranem
gibu, ki pa je še vedno su-
ženj svečane elegance, k us-
tom pritisne ljubko ročico,
po licu pa se kot na ukaz za-
kotrljaj o filmsko popolne sol-
zice. Ostalih štirinajst, ki so
se v enem samem neskonč-
nem hipu iz kandidatk za ne-
besa spet spremenile v obi-
čajne lepe deklice, z vsemi
napori razteguje boleče gri-
mase v nasmeh športnega po-
raza, potem pa se zgrnejo v
tiste rahlo zoprne snobovske
objeme, ko stisneš ustnice v
knedlček, telo upogneš na-
prej v točko tik pred izgubo
ravnotežja in se z vrhovi ličk
z natančno odmerjeno rah-
lostjo podrgneš z obrazom,
ki se našobljeno nagiba pro-
ti tebi.
Pa da ne bo kdo misli, da
bere eno od zmečkanih kri-
tik o plehkosti nehumane pri-
reditve, katere namen je sa-
mo razkazovanje mesa za raz-
paljeno patriarhalno drušči-
no, v kateri je ženska komaj
kaj več kot strelovod pože-
lenja. Nasprotno, lepotna tek-
movanja so nujno potreben
del našega življenja, trenu-
tek, ko se tkejo sanje in zač-
ne lepota žareti do iDolečine.
Pa ne samo lepota telesa, so
himna ženstvenosti in ener-
gije, ki giblje kozmos od nje-
govega prapočela. In vse to
je bilo vtkano v sobotni sce-
narij. Že prvi stavek konfe-
ransjeja je zarezal kot britev,
lepota je v očesu opazoval-
ca, je dejal. In lepot je bilo
minulo soboto zvečer v Can-
karjevem domu veliko. Ti-
stih na odru in pod njim, ve-
liko opazovalcev, veliko
očes.
Stvar je utečena, a vseeno
ni bila dolgočasna. Licenčarji
lepote in televizijci so sčara-
li psihadelično popartovsko
prizorišče iz šestdesetih, ki
je svoj resnični smisel dobi-
lo šele ob prihodu vse manj
ponižnega carja. Magnifico
ni več le pop kralj, je edini
tip pod Alpami, ob katerem
se zdi lepotno tekmovanje sa-
mo grandiozna kulisa za sne-
manje novega videospota.
Vsaka čast. Torej, če odmi-
slimo ogabne reklamne vlož-
ke, tako na gosto posejane,
da nisi bil več povsem pre-
pričan, ali so mišice samo po-
pestritev med epepejevsko
nočno moro, smo se v sobo-
to zvečer zabavali. Izbrali
glavno miss, 21-letno Rebe-
ko Dremelj iz Senovega, ter
pet dvornih dam.
Dekleta, ki so se spreha-
jala po odru Cankarjevega do-
ma, tja niso padla z neba.
Čas lepih tepk s telesi Mi-
loških Vener je minil, današ-
nje kandidatke za miss so ra-
zumna bitja, ki kljub rosnim
letom poznajo zakone šov-
biznisa in ki si želijo pred-
vsem eno - uspeti. In za to je
treba včasih krepko garati.
Meri Verbnjak to dobro ve.
Ptujčani so na izboru miss
Štajerske slepo spregledali
njeno prelestnost, pa se Pol-
zelanka ni dala. Odšla je na
casting, ki so ga pripravili
na POP TV, suvereno zma-
gala in s svojo mičnost tako
zapeljala bralce One, da so
jo ustoličih za svojo lepot-
no kraljico. Ko so po zraku
še šelesteli konfeti ob bom-
bastični razglasitvi najlepše,
je Meri mirno sprejemala na-
ša drezanja, kako se počuti.
»Počutim se super, ker sem
res pričakovala eno od na-
grad. Nagrado za ves trud,
ki sem ga vložila v to tek-
movanja.«
Trud? Kakšen trud?
Psihičen trud, veliko časa,
pa ogromno veselja do
manekenskega po-
klica. Poleg tega
smo teden dni
pred izborom vsak
dan veliko delah,
saj se je bilo po-
trebno temeljito
pripraviti na sam
nastop, da je šov iz-
gledal tako kot je.
Praviš, da si pričakov
la nagrado. Si dobila ki
šen namig, da si v ožji
krogu izbrank?
Hm, niti ne.
Torej presenečena?
Ja, res sem bila.
Kaj meniš se bo zgod
zdaj, ko si ena od prince
ob kraljici lepote?
Ljudje me bodo opazili,
vi ste me prvi opazili, k<
neda?
Kako pa te opaža
fantje, že imaš kakšn
ga?
Hmm... (sladek II
I smeh)... imam prif
^ telja...
SEBASTIJA
KOPUŠ/
•Foto: GREGC
KATÍ
»Vznesen krik in ljubka ročica ob razkošnih ustnah nove miss...«
Druga spremljevalka Lucija Gubenšek, miss Rebeka Dremelj in prva spremljevalka Mihaela Kukovec.
Voditelj Primož Ekart, Martina Ilijaš in Anja Slatinšek.
FOTOREPORTAZA
21
Pika vrnila župansico
lento
Prejšnjo soboto je Pika
agavička vrnila župan-
10 lento velenjskemu žu-
inu Srečku Mehu. Ta ji
¡moral obljubiti, da bo fe-
ival zagotovo tudi nasled-
je leto, potem pa je kon-
la svoje enotedensko žu-
inovanje.
Ob zaključku festivala, na
kin dan, ki je že tradicionalno
ijbolj obiskan in pester, so
fs dan potekale različne ak-
mosti. Najboljša pikasta
[edstava je postala Taverso-
lin Geymayerjeva Mary Pop-
ïis v izvedbi Slovenskega
ladinskega gledališča Ljub-
ina. Poleg celotedenskih us-
arjalnih delavnic so se v so-
oto predstavili tudi otroci iz
jrajeva in Samobora, gobar-
in kinologi. Dobro je tekla
idi menjalnica knjig, kjer so
ihko otroci med sabo menjali
njige.
Na zaključnem koncertu na
lestnem otroškem igrišču je
astopila Damjana Golav-
fk, ki je prejela vrtoglavi šo-
ek rož. Dva padalca sta na-
ireč pristala v njeni nepo-
redni bližini in jo razveseli-
la z rožnatim presenečenjem.
Obiskovalci so skupaj z žu-
panom priklicali Piko Noga-
vičko, da bi županu vrnila len-
to. Ko jo je Pika predala, ji je
moral župan obljubiti, da bo
festival tudi naslednje leto, to-
da ne le teden dni, ampak dva.
V tednu dni je festival obi-
skalo med 60 in 65 tisoč lju-
di, na njem pa je sodelovalo
dvesto animatorjev, 35 vodi-
čev in 90 dijakov velenjskega
šolskega centra. Otroci so se
lahko v več kot stotih ustvar-
jalnih delavnicah naučili mar-
sičesa novega, predstave so bi-
le dobro obiskane, razstave
pa so ostale odprte tudi po kon-
cu festivalskega rajanja. Or-
ganizatorji pravijo, da so med
predstavami najbolj navdušile
lutke na gradu. Radodarni obi-
skovalci so do vrha napolnili
tudi humanitarni šparovček.
Glede na to, da je bila rdeča
nit festivala knjiga, so orga-
nizatorji podrezali znane Slo-
vence, da so jim poslali svoje
knjige, ki jih bodo v kratkem
razstavili.
NATAŠA PEUNIK
Foto: GREGOR KATIČ
22
KRONIKA S CELJSKEGA
Ženske
med
plameni
in vodo
Vse o gasilskih olimpijskih prvakinjah -
Gasilske rodbine celjske okolice
ženska gasilska desetina iz
Škofje Vasi, ki je osvojila na ga-
silski olimpijadi na Finskem zlato
medaljo, je deležna velike pozor-
nosti. Po ljubljanskem sprejemu
pri obrambnem ministru dr. An-
tonu Grizoldu, jim je pripravila
prejšnji teden sprejem celjska ob-
čina, kjer jih je sprejel župan Bo-
jan Šrot.
Kdo je bil v zmagoviti ženski ekipi,
kaj počnejo sicer? Za olimpijsko
zmago so, skupaj z gasilskimi ko-
legi, zaslužni kar trije iz znane ga-
silske rodbine Sentočnik. Trener
slovenske reprezentance je bil Vin-
ko Sentočnik iz Škofje Vasi, po-
veljnik gasilskega poveljstva v Ce-
lju, podpredsednik celjske gasilske
zveze ter član republiške gasilske
komisije za tekmovanja, kjer ima
na skrbi tudi izobraževanje in nad-
zor dela sodnikov. Pri gasilcih v
Škofji Vasi je član upravnega od-
bora.
V gasilstvu je začel pri sedmih
letih (starši so bili gasilci) ter bil
že pred dvajsetim rojstnim dnem
podpoveljnik Škofje Vasi. Otroci ga-
silskega častnika I. stopnje so se
prav tako posvetili gasilstvu. Sta-
rejša hči Polona, poročena v Nem-
čiji, je bila v škofjevaškem uprav-
nem odboru, nižja gasilska častni-
ca Andreja (študentka prava) na-
stopa kot članica, gasilski častnik
Gorazd (ima parketarstvo) se pos-
veča predvsem sojenju.
Vinko Sentočnik je včasih zelo
rad hodil v hribe ter postal planin-
ski vodnik (letos je bil skupaj z vnu-
kom, prvošolčkom iz Nemčije, na
Raduhi). Velika ljubiteljica narave
je prav tako njegova soproga Ja-
nja Sentočnik (gasilska častnica I.
stopnje in sodnica), na gasilski olim-
pijadi desetarka zmagovitih Škof-
jevaščank. Za gasilstvo se je nav-
dušila po poroki ter kmalu začela
tekmovati. Dela kot učiteljica šole
na Ljubečni, kjer je bila mentorica
raziskovalne naloge o zgodovini ga-
silstva v Škofji Vasi.
V zmagoviti ekipi na Finskem je
bila tudi Škofjevaščanka Jasna Sen-
točnik (gasilska častnica I. stopnje),
ki je začela trenirati v srednješol-
skih letih ter tekmuje že dve deset-
letji. Jasna je hči pokojnega povelj-
nika Gasilske zveze Slovenije To-
neta Sentočnika, njena hči Patrici-
ja pa je med gasilkami pionirkami
ter že tekmuje. Dela kot referent-
ka za registracijo vozil pri AMZS
Celje. Navdušuje se še za planinar-
jenje ter igranje tenisa.
Še tri učiteljice
v Šmarjeti pri Celju je še ena ga-
silska rodbina. Trener in mentor
zlate desetine škofjevaških gasilk
je mladi Robert Jamnišek iz Šmar-
jete, njegova mama Irena Jamni-
šek je bila tekmovalka v zmagovi-
ti desetim na Finskem. Gasilstvu
so bili predani že njegovi stari star-
ši, skupaj s sestro Mihelo pa sta za-
čela tekmovati že v predšolskih le-
tih (ona že pri treh in pol letih).
Gasilski častnik Robert je med
drugim pomagal pri gašenju veli-
kega požara v Gorenju, njegov
pokojni oče Jože je reševal med
poplavo celjsko bolnišnico, kjer
je bil nato poplavljen njegov avto-
mobil. Irena Jamnišek (gasilska
častnica I. stopnje) je bila pred le-
ti v upravnem odboru društva. Oba
Jamniškova sta zaposlena v doma-
či hiši, kjer ima Robert trgovino z
mešanim blagom, Irena okrepče-
valnico.
V Jamniškovi zlati desetini pre-
vladujejo po poklicu učiteljice. Po-
leg omenjene Sentočnikove so med
zmagovalkami s Finskega še tri. Po-
lona Bastie, učiteljica biologije in
gospodinjstva ter vodja prehrane v
osnovni šoli Vojnik, nima v sorods-
tvu nobenega gasilca. Vse življenje
živi v Celju, v mestnem okolju, ter
je prišla h gasilcem po sošolkinem
povabilu. Gasilstvo jo je prevzelo,
tako da je v celjski gasilski zvezi
članica komisije za delo z mladi-
no, letos je bila mentorica zvezine
gasilske šole v naravi v Dolenjskih
Toplicah, zadnji petek in soboto pa
je imela organizacijske zadolžitve
na državnem prvenstvu društev Mla-
di gasilec v Vojniku. Posebej se nav-
dušuje za aerobiko, ure obiskuje
po trikrat na teden.
Med prvakinjami z olimpijade je
prav tako Škofjevaščanka Tatjana
Braček, učiteljica športne vzgoje
na osnovni šoli Hudinja v Celju (v
šoli so štirje učenci člani škofje-
vaške mladinske gasilske ekipe).
Njena starša sta bila dolga leta ak-
tivna člana gasilskega društva, v pio-
nirski gasilski ekipi je njen sin Mitja,
v mladinski hči Tina. Tatjana Bra-
ček se ukvarja z gasilstvom, ki mu
namenja veliko prostega časa, zad-
njih pei lei. V okviru društva ob-
činske športne šole vodi v šoli vad-
bo otrok z nižje stopnje, ki je letos
okrnjena, saj je Hudinja letos brez
telovadnice. Prav tako je inštruk-
torica v avto šoli, s hčerko, ki je
članica Konjeniškega kluba Celje,
pa namenita precej prostega časa
še konjem.
Ena od štirih »gasilskih« učite-
ljic, prof. Aija Guzej iz Celja, se
je navdušila za gasilstvo v srednje-
šolskih letih, med vrstniki, ki so
že bili v gasilskih vrstah v Škofji
vasi (med družinskimi člani je bi-
la krajši čas gasilka le njena se-
stra). Profesorica razrednega pou-
ka poučuje v četrtem razredu I. Os-
novne šole Celje (tudi tam niso brez
aktivnih gasilcev), kjer je še pose-
bej zadovoljna z letošnjo genera-
cijo, prizadevno tako po učni kot
vzgojni plati. Nekoč je trenirala
umetnostno drsanje in atletiko,
zdaj se družina s predšolskim si-
nom posebej navdušuje za smu-
čanje, rolanje in drsanje.
Težki motorji
Med uspešnimi Slovenkami z
olimpijade sta dve, ki se v prostem
času zelo navdušujeta tudi za tež-
ke motorje. Kot voznici, seveda. To
je zlata Olga Žužek iz Zadobrove,
ki je gasilka štiri leta, zadnje leto
pa je med gasilci še njen soprog.
Mati dveh sinov, ki veselo pričaku-
je vnučka, dela kot zastopnica me^
sne industrije Kras Sežana za po-
dročje Koroške in Zasavja ter ima
trgovino z mešanim blagom v
Šmartnem v Rožni dolini.
Druga voznica težkega japonskeg
motorja, ki si rada ogleda motoci
klistična tekmovanja vse do Groti
nika pri Reki, je Magda Novali
Zaposlena je v upravi psihiatrični
bolnišnice v Vojniku, kjer jo je prêt
štirimi leti navdušila za gasilstvt
sodelavka, takratna povelj nica \
Škofji Vasi. Po štirih tednih vaj j{
osvojila prvo medaljo, z državne
ga prvenstva. Novakova, ki je mati
odraslega sina, prihaja v službo iz
oddaljenih Prelog pri Slovenski Bi-
strici ter čaka po nekaj ur na gasil-
ske vaje.
Tudi Sabino Pintar iz Šmarjete
so za gasilstvo navdušile prijatelji-
ce, saj je med sorodniki edina. Ga-
silkam se je pridružila po srednji
upravni šoli ter jim ostaja zvesta
tudi zdaj, ko je mati dveh predšol^
skih otrok. Brez mamine in možej
ve pomoči to ne bi bilo mogoče
saj vzame gasilstvo veliko časa. Pin
tarjeva dela kot uslužbenka Zava
rovalnice Triglav v Celju.
Med najbolj zanimivimi dobit
nicami ohmpijske medalje je ga-
silka Diana Fidler iz Zadobrove,
ki se lahko ponaša z desetletje in
pol dolgim stažem. Njen mož Bo-
ris je predsednik gasilskega druš-
tva v Škofji Vasi, med gasilci je njena
hči, zvesti pa so jim bili tudi mo-
ževi starši. Diana, ki dela v Gore-
njevi novi tovarni hladilnikov, se
je rodila in odrasla v Nemčiji. V
Baden-Wuertembergu je obiskova-
la dopolnilni pouk slovenskega je-
zika ter že kot deklica govorila, da
bo odšla v Slovenijo.
BRANE JERANKO
Foto: GK, BJ
S sprejema v občinski stavbi. Županove čestitke tekmovalki Sabini Pintar, levo Diana Fidler ter mentor in trener Robert Jamniše
V najboljši gasilski desetini na svetu so kar štiri učiteljice. Polona Bastie uči v Vojniku, Janja Sentočnik
na Ljubečni, Alja Guzej na I. osnovni šoli ter Tatjana Braček na Hudinji (od leve proti desni).
Trije iz gasilske rodbine Sentočnik. zaslužni za olimpijsko zlato. Jasna (hči pokojnega poveljnika Gasilski
zveze Slovenije), njen stric Vinko (celjski gasilski hmkcionar) in soproga Janja Sentočnik (z leve proti desni)
INFORMACIJE
23
24
PISMA BRALCEV
ODMEVI
Zadnje
bivališče
Alme
Karlinove
v zadnji številki Novega
tednika sem prebral članek
o razpadajoči hiši na poti k
Celjski koči, kjer je nazad-
nje stanovala svetovna popot-
nica Alma Karlinova. Članek
prikazuje obupno stanje te,
žal, zanemarjene in razpada-
joče hiše. Res je, da bi se ta
objekt moral smatrati kot
zgodovinski spomenik in ver-
jamem, da se bo kmalu or-
ganizirala akcija za zbiranje
denarja za obnovo te hiše.
Vendar mislim, da zgolj z ob-
novo še ni vse opravljeno in
da zadeva ni brez problemov.
Hiša stoji stran od poti in
je potko do nje komaj opa-
ziti, zlasti za nekoga, ki za
to hišo ne ve. Torej, neob-
hodno bo potrebna označ-
ba poti oziroma majhna opo-
zorilna tablica. Pa še več! Če
bomo hišo obnovili, nato pa
prepustili sami sebi, bo zno-
va propadala. Namestitev ču-
vaja je povezana s finančni-
mi težavami. Mogoče bi bi-
la najboljša rešitev ta, da se
v hiši opremi le ena majhna
sobica kot spominska soba
na Almo Karlinovo, preosta-
le prostorčke pa bi lahko od-
dali brezplačno nekomu, ki
bi se za to zanimal. Njego-
va edina naloga bi bila ta,
da v vsej hiši vzdržuje red
in snago ter da obiskovalcem
dovoli vstop v hišo in pobi-
ra primerno vstopnino, ki bi
jo porabili za vzdrževanje
spominske sobe. Pri večjih
okvarah na hiši bi moral sta-
novalec (hišnik) pravočasno
obvestiti upravnika hiše ozi-
roma lastnika, v kolikor je
hiša denacionalizirana ali že
v privatni lasti. Vse to bi
morda omililo sedanje ža-
lostno stanje.
HUBERT ANKERST
PREJELI
SMO
Čas kislih
kumaric?
Čas kislih kumaric bi lah-
ko poimenoval čas, ki sem
ga doživel v času od 15. ju-
nija do 15. septembra letos,
ko sem imel, enajstič zapo-
red, samostojno, javno, pro-
dajno in dobrodelno likov-
no razstavo. Razstavil sem
šestdeset svojih unikatnih lju-
biteljskih del na dveh krajih
hkrati, v Okonini in Homcu.
Izkupiček od prodaje sem na-
menil skladu za lačne otro-
ke pri RK Slovenije. Bil pa
sem razočaran zaradi mlač-
nega odziva in slabega odno-
sa nekaterih medijev do te raz-
stave, moje dobre volje in -
ne nazadnje - tudi do lačnih
otrok. Saj se ve: tisto, kar ni
objavljeno v javnih medijih,
je enako, kot da ni obstaja-
lo.
Nekateri tiskani mediji so
se namreč na to mojo prire-
ditev slabo odzvali, drugi so
vseskozi molčali, čeprav sem
jih kot avtor del in donator o
prireditvi pisno obvestil. Kar
težko razumem, zakaj dnev-
nik Večer v svoji rubriki Pri-
reditveni vodnik ni objavil ob-
vestila. No, domače - lokal-
ne Savinjske novice so za ob-
javo pisma (pisma bralcev)
o dobrodelnosti potrebova-
le več kot mesec dni časa. V
oba tiskana medija. Večer in
Savinjske novice, sem kot av-
tor poslal tudi fotografiji li-
kovnih del z dobrodelne raz-
stave. Večer niti kasneje ni
objavil mojega pisma v ru-
briki Vaša mnenja, odmevi,
v katerem sem kritično pisal
o njihovi rubriki Prireditve-
ni vodnik, ker so me tako ne-
razumno ignorirali.
VLADO PAREŽNIK,
Mozirje
Opravičilo
Franjo Marošek, avtor pod-
listka »Mama, kam gremo? -
Vzgoja vojnih sirot v domo-
vih«, objavljenega v Novem
tedniku, se opravičujem Gre-
gorju Arliču, ker sem ga ome-
nil v sedmem nadaljevanju
podlistka, ki je bil objavljen
v Novem tedniku številka 8,
24. februarja 2000.
ZAHVALE,
POHVALE
Prav lepa
je gališka
fara
To staro ljudsko pesem so
zapeli zadnji odhajajoči, ki
so se udeležili predstavitve
moje pesniške zbirke, ki ima
naslov Življenje je kljub vse-
mu praznik. Izdala sem jo le-
tos v samozaložbi, ob svojem
70. rojstnem dnevu.
Predstavitev pesniške zbir-
ke je bila v osnovni šoli v Ga-
liciji. Organizirala sta jo Za-
vod za kulturo z Občinsko
matično knjižnico Žalec in
KUD Galicija. Kulturnega do-
godka so se med dragimi go-
sti udeležili tudi predsednik
KS Galicija, podžupan obči-
ne Žalec ter gališki gospod
župnik. Prireditev je pope-
stril dekliški pevski zbor
KUD Galicija, ki ga vodi gospa
Anita Žolnir, vnuk Jan Ko-
vačič je predstavil nekaj mojih
pesmi. Največ pa je k temu
dogodku prispevala gospa
Anka Krčmar, direktorica Za-
voda za kulturo Žalec, ki se
je z mano pogovarjala ter s
spretnim in sproščenim vo-
denjem večera med obisko-
valci ustvarila prijetno vzduš-
je in zadovoljstvo. Vesela sem,
da se je prireditve udeležila
tudi gospa Gusta Grobin,
vodja Občinske matične
knjižnice Šmarje pri Jelšah
ter še nekateri drugi sokra-
jani iz Šmarja pri Jelšah, ka-
mor sem se priselila iz rojst-
nega kraja Zavrh pri Galiciji
in si tam leta 1954 ustvarila
dom in družino. Hvala vsem,
ki ste navdušeno spremljali
predstavitev mojih pesmi in
ki ste s svojo prisotnostjo do-
kazali, da vam kultura nekaj
pomeni, meni pa dali novih
ustvarjalnih moči.
MAGDALENA KOVAČIČ,
Šmarje pri Jelšah
Pohvala
PD Žalec in planinska sku-
pina Ponikva sta 25. avgusta
organizirala pohod po obron-
kih Ponikve. Vsa pohvala ve-
lja organizatorjem tega po-
hoda in seveda požrtvoval-
nim domačinom, ki so nas
med potjo prijazno sprejema-
li in pogostili z najrazličnej-
šimi domačimi dobrotami,
za zaključek pa pri gasilskem
domu pripravili okusen go-
laž.
Tudi v prihodnjem letu jim
želimo mnogo uspeha pri or-
ganizaciji 10. pohoda.
SKUPINA
UDELEŽENCEV IZ CEUA
ZANIMIVOSTI
Orjakinji s Svetine
Orjaški gobi, ki sta menda celo užitni, je pridelala narava na
Svetini. Našel ju je Štefan Vrbarič, ki je imel kar nekaj težav,
da je vse skupaj pritovoril do naše redakcije. Foto: GK
TV VODIC
25
Sveži valovi Radia Celje
ponedeljek se bo Radio
Ije poslušalcem predstavil
„ovi podobi, program pa
00	podaljšali do polnoči,
jvečja novost bodo infor-
itivne oddaje z novo zvoč-
1	podobo.
|(ratke domače in tuje no-
eob 10., 11., 12. in 19. uri
do podložene z glasbo. Na-
osrednje informativne od-
e pa ostajajo Poročila ob
uri. Utrip s Celjskega ob 14.
iin Kronika ob 17 uri. Vsa-
dopoldne bodo zaznamo-
le oddaje, ki bodo dale pe-
dnevu. Ponedeljki bodo
jiamovani s športom, ob tor-
I bomo pred mikrofon po-
bili župane, ob sredah bo-
V oddaji Odprta linija lah-
ko poslušalci opozarjali, spra-
ševali in tudi kritizirali, dolo-
čene probleme pa bodo izpo-
stavili tudi naši novinarji. Ob
četrtkih bomo pripravili osred-
njo tedensko oddajo Odmev,
v kateri bomo podrobno raz-
členili najaktualnejši dogodek
tedna. Teden bomo zaključili
s petkovo oddajo Tarča.
Večerne urice na Radiu Ce-
lje bodo z vami preživljali To-
ne Vrabl, Silvester Javomik,
Milan Gregom in Simon Ške-
ta, ki bodo vsak zase dali ve-
čerom na Radiu Celje pose-
ben pečat. Oddaja Vrtiljak
polk in valčkov je poslušal-
cem dobro poznana. Tone
Vrabl bo še naprej predstav-
ljal številne znane glasbeni-
ke, v oddajo pa bo vključil
tudi reportaže z različnih fe-
stivalov narodno zabavne
glasbe in številne informaci-
je in anekdote. Tudi ostale ve-
černe programe Radia Celje
bodo zaznamovale zanimive
teme, kontakti s poslušalci in
seveda dobra glasba. Silvester,
Milan in Simon so voditelji
brez dlake na jeziku in brez
zavor bodo tudi njihove ve-
černe oddaje.
Nekatere oddaje bomo pre-
stavili, nekatere pa bodo do-
bile novo podobo in ime. Več
o spremenjeni programski she-
mi boste lahko prebrali v na-
slednji številki Novega tedni-
ka.
NATAŠA LESKOVŠEK
ME PRESLISITE NA RADIU CELJE
Petek, 5. oktobra, ob
20.00: Minute za
di(v)jake
\linute za di(v)jake se po počitnicah vra-
)0 na radijske valove. Kot ste že vajeni,
s bomo vsak teden obveščali o dogodkih
vaših srednjih šolah, klepetali z zanimi-
ni gosti in podelili tudi kakšno nagrado,
morda v vašem razredu kdo, ki je na kak-
em področju še posebej uspešen, ki po
iem izstopa, ki se ukvarja z nenavadni-
i prostočasnimi aktivnostmi? Imate »na
Ü« kakšnega profesorja, ki morda velja
»strah in trepet« ali pa je zelo prisrčen in
ijazen? Sporočite nam in povabili ga bo-
Í v goste!
Se vam zdi, da so se vsi zarotili proti vam
da vas nihče ne razume? Imate kopico vpra-
šanj, pa ne veste, na koga bi se obrnili? V
posebni rubriki »Brez dlake na jeziku« vi spra-
šujete nas in mi brez zadržkov odgovarjamo
naglas!
To pa še ni vse! Dvakrat tedensko bomo
poskrbeli, da boste lahko na Radiu Celje po-
slušali glasbo po vašem izboru. Kako? Vsak
razred naj napiše seznam glasbenih želja in
ga pošlje na naslov našega radia. Ob petkih
pa bomo predvajali lestvico največkrat iz-
branih glasbenih želja.
Oddajo bosta pripravljala Peter Čakš in
Sabina Kranjec, na sporedu pa bo vsak pe-
tek med 20. in 21.30 uro. Prvič bomo sku-
paj divjah jutri. Vaše glasbene želje, pred-
loge, kritike in vprašanja lahko pošljete na
naslov: diviaki@hotmail.com ali Radio Ce-
lje (Minute za di(v)jake), Prešernova 19,
3000 Celje. Vabljeni v družbo najbolj div-
jih!
26
TV VODIC
TV VODIC
27
28
TV VODIC
GLASBA
29
Hudobci Ж drugačno gravitacijo
v skriti skladbi Gaber pevec po naključju - Promocija s kolekcijo Nude
'I Celjska skupina Nude je
^ 1. avgusta izdala tretji
,um Drugačna gravitaci-
J ta mesec pa načrtujejo
'sen začetek promocije.
£ iber Marolt, Boštjan Der-
)1, Primož Pogelšek, Lu-
Umek in Teodor Amano-
;so ploščo pripravljali le-
in pol, v snemalnem stu-
j pa so bili približno pol
i. O novi plošči smo se
govarjali s pevcem Bošt-
1 Dermolom.
plošča Drugačna gravita-
a je tretja plošča. Ste to
jj vi?
Več smo delali na nas sa-
Ji, lahko bi rekli, da smo
nekje našli. To so sklad-
, ki jih čutimo v tem ob-
bju. Nismo jih naredili
ez zveze, samo za lahkot-
poslušanje, temveč nosi-
V sebi neka sporočila,
išča je zaznamovana z dru-
čno gravitacijo in po svoje
oroča veliko. Drugačna gra-
tad j a zato, ker je gravita-
a načeloma sila, ki vleče
tlom. Pri nas je ta gravita-
a negativna, da vleče pro-
zvezdam. Glasba gravitira
lopolnoma drugo smer kot
ej, čeprav bi rekel, da se
matsko nadaljuje prva
)šča. Na albumu so tudi dve
I tri balade, ki so podobne
ladbi Pri vodnjaku z dru-
plošče. Prav ta skladba je
I Supermarketu nakazala
IVO smer - balade pri Nu-
Drugače pa se bolj prib-
ližuje prvencu Predigra, vsaj
po zvoku kitare, čeprav je
produkcijsko veliko bolj na-
predna.
Tudi skladba Himna je bi-
la mišljena za prvo ploščo,
uvrstili pa ste jo na tretjo.
Himna je nastala leta '95
in vendar se na koncertih ta-
krat ni obnesla najbolje. Ra-
položenje tistega časa pač ni
bilo pravšnje. Zdaj smo jo
uvrstili na tretji album, jo
produkcijsko preobhkovali,
besedilo in glasba pa sta os-
tala enaka. Sedaj je na kon-
certih ogromen hit, publika
se pač spreminja. Na sloven-
ski glasbeni sceni pa tudi v
svetovnem trendu je trenut-
no poudarjen kitarski slog.
Še vedno sami pišete
glasbo in besedila?
To je način, na katerega
delujemo. Sploh je najbolj-
še, če napišeš skladbe, ki jih
izvajaš sam. Do njih imaš dru-
gačen odnos. Narediš si sklad-
bo, ki ustreza prav tebi. Ve-
činoma smo avtorji vsi štir-
je, ponavadi pa delamo v sku-
pini. Zapremo se v naš »plac«
in študiramo-v noč. Od svoje
zasnove do končne podobe
nastaja skladba izredno dol-
go. Veliko stvari, tudi aranž-
majskih, lahko narediš že v
predpripravljalni fazi ustvar-
janja, glavno piko na i pa do-
daš s producentom.
Menda imate tudi nove-
ga pevca. Gabra, vašega
bobnarja?
Hecna anekdota. Gre za
skladbo, ki uradno ni napisa-
na v indeksih, je skrita bonus
skladba. Tisti, ki bodo CD
pazljivo poslušali, jo bodo
našli. Naš producent Žare Pak
je izvedel tehnično ukano in
posnel Gabra, ko je najmanj
pričakoval. Poslušali smo ma-
terial, prav tako vsi bendi, ki
so takrat tudi snemali v tem
studiu in za vse je bila to glas-
ba meseca. Vsi so hodili v stu-
dio poslušat prav to skladbo.
Bilo je vehko smeha.
Novi, drugačni Nude, pra-
vijo vam tudi hudobci. Celj-
ski hudobci ali pa hudobci
iz Savinjske doline.
To so konstrukti tonskih
mojstrov in producentov v
Ljubljani. Naziv hudobec se
je razvil iz besedne zveze hu-
dobni dečki in to zato, ker
smo našega tonca Acota v stu-
diu Tivoli v Ljubljani, kjer
smo bili pol leta, večkrat
spravili na rob živčnega zlo-
ma, ker smo bili pač zelo teč-
ni in vztrajni pri svojih od-
ločitvah.
Da niste hudobci, tem-
več promotorji Celja, pa so
letos opazili tudi v doma-
čem kraju. Dobili ste bro-
nasti grb Mestne občine Ce-
lje.
Na to priznanje smo izred-
no ponosni, sploh zato, ker je
to prva oblast, ki je opazila,
da smo prešli meje Celja, da
smo za promocijo mesta, v ka-
terem smo vsi doma, nekaj na-
redili in upamo, da Celje, ko
zanj slišijo drugi po Sloveni-
ji, poznajo tudi zaradi nas.
Spletna stran skupine
Nude: www.nudeband. com.
Pred dvema letoma ste de-
lili tangice z napisom Nu-
de. Na Viktorjih tisto leto
jih je nosila tudi pevka La-
ra Baruca. Zdaj preseneča-
te z novo kolekcijo.
Za te modne kolekcije smo
se odločiU iz osebnih vzgibov.
Nam so všeč ženske riti, fejst
všeč, prav tangice pa so tiste,
ki več razkrivajo kot pokri-
vajo. Nam je to res kul. V so-
delovanju s firmo na Primor-
skem smo naredili blagovno
znamko tangic Nude. Te zdaj
doživljajo preporod in kma-
lu bodo na voljo tudi v dru-
gih barvah, ne samo v črni.
SIMONA BRGLEZ
Foto: MARCANDREA
»Nam so všeč ženske riti, fejst všeč. Nam je to res kul.«
EKSPRES ESKPRES
Dve leti po izidu v kar de-
tmilijonski nakladi proda-
!ga albuma »Human Clay«
se ameriški rockerji Creed
let odpravili v studio in po-
leli nekaj skladb za LP »-
'eatheres«, ki naj bi izšel še
ed koncem leta.
Na avkciji v Londonu so
¡11.500 dolarjev prodali ori-
¡nalni rokopis besedila rock
lasike »L.A. Woman« legen-
^rne skupine The Doors.
' Konec prejšnjega tedna so
^ugič podeljevali vse bolj
Veljavi j ene glasbene nagra-
^ Doobie. Neo-hippyi The
'lack Crowes so bili progla-
fni za skupino leta, Afro-
'an pa je za pesem »Becau-
U Got High« prejel nagra-
oza najboljše glasbeno de-
ki opeva marihuano.
' Kitarist skupine Blur Grä-
fin Coxon je izkoristil mi-
'vanje matične skupine - šef
ЗДа Damon Albarn se na-
Teč trenutno ukvarja z ze-
' uspešnim projektom Go-
ilaz - in posnel svoj tretji
^ßiostojni album »Crow Sit
Ч Blood Tree«.
' V začetku tedna je evrop-
^ podružnica glasbene te-
'^izije MTV objavila listo
'^niinirancev za letošnjo po-
^litev nagrad MTV Europe
*\'ards, ki bo 8. novembra
Frankfurtu. Za največ na-
^^d se bodo potegovali Go-
"az, Dido in Destiny's Child,
'^d nastopajočimi pa bodo
^stiny's Child, Depeche Мо-
Janet Jackson, Craig Da-
'ti in Dido.
#	U2 so za tretji del svetov-
ne turneje »Elevation«, na ka-
teri predstavljajo lanski al-
bum »Ali That You Can't Lea-
ve Behind«, izbrali kar tri
predskupine. Stereophonies
bodo tako otvorili tri njiho-
ve koncerte. No Doubt in Gar-
bage pa po šest.
•	S singlom »Poredni gosti«
primorski odbiteži Zmelkoow
napovedujejo skorajšnji izid
novega LP. Album »Supereho-
roji v akciji« bo založila ljub-
ljanska Nika, ki omenjeni ploš-
ček še posebej priporoča v po-
slušanje gospodinjam, gasil-
cem, univerzitetnim profesor-
jem, predšolskim otrokom in
članom mešanega pevskega
zbora Šoja.
STANE ŠPEGEL
V četrtek, 4.oktobra, ob
21.uri, vas vabimo v Krčmo
pri Zamorcu na koncert Ko-
ste in njegovega »mažik« KO-
RO blues banda iz Celja
(rhythm & blues). V soboto,
6. oktobra, pa bomo na veli-
kem platnu na vrtu prenaša-
li zmagovito tekmo Sloveni-
je proti Ferskim otokom.
Vstopnine seveda spet ni.
VRTILJAK POLK IN
VALČKOV
20 VROČIH RC
30
ZA AVTOMOBILISTE
Matrix med
enoprostorci
Ker skoraj ni avtomobilske
hiše, ki se ne bi poskušala z
manjšim enoprostorskim av-
tomobilom, se s svojim sedaj
pojavlja tudi južnokorejski
Hyundai.
Matrix, kot pravijo kompakt-
nemu enoprostorcu, se torej
poskuša kosati recimo z renaul-
tom scenicom in podobnimi,
vendar dimenzije odkrivajo ne-
koliko drugačen značaj. Matri-
xa je v dolžino za dokaj skrom-
nih 402 centimetra, zato pri
Hyundaiju tudi pravijo, da je
to najprej majhen limuzinski
kombi ali povišan karavan. Ka-
korkoli že, zunanja podoba je
delo italijanskega oblikovalske-
ga studija Pininfarina, tako da
temu korejskemu avtomobilu
evropskosti ne manjka. Manj-
ša posebnost matrixa je tudi,
da zadaj nima posamičnih se-
dežev, pač pa klop, ki je delji-
va v razmerju 60/40, jo je pa
mogoče pomikati naprej in nazaj
za dobrih 15 centimetrov. Od
tega je potem odvisna tudi ve-
likost prtljažnika, ki v najbolj-
šem primeru meri 1284, v naj-
slabšem pa 350 litrov. V notra-
njosti najprej v oči pade to, da
merilniki niso postavljeni pred
volan oziroma pred vozniko-
ve oči, pač pa so na sredini ar-
mature. Za podvozje drži, da
je enako ali zelo podobno ti-
stemu pri elantri, kar pa velja
tudi za motorje. Matrix je na
voljo s tremi agregati, in sicer
dvema bencinskima in enim tur-
bodizlom CRDi. 1,6-litrski šti-
rivaljnik tako zmore 103 KM
pri 5800 vrtljajih v minuti (naj-
večja hitrost je 170 km/h, pos-
pešek 12,7 sekunde do 100 km/
h), medtem ko 1,8-litrski mo-
tor ponuja 123 KM pri 6000
vrtljajih v minuti (največja hi-
trost 184 km/h, pospešek 11,3
sekunde do 100 km/h). Turbo-
dizelski motor je razmeroma
nov, zmore pa pri gibni pro-
stornini 1,5-litra največ 82 KM
pri 4000 vrtljajih v minuti (160
km/h, 17,9 sekunde do 100
km/h).
Opreme so seveda različne,
drži pa, da si bo mogoče pri naj-
močnejšem bencinskem in na-
to še pri dizelskem agregatu omi-
sliti opremo GLS TOP-K, kar po-
meni, da bo matrix v tej varian-
ti serijsko opremljen s protib-
lokirnim zavornim sistemom
ABS, ročno klimatsko napravo,
potovalnim računalnikom ipd.
Pri uradnem uvozniku, se pra-
vi podjetju Hyundai Avto Tra-
de, je matrix že naprodaj, za os-
novno izvedenko z l,6-liti"skim
motorjem pa hočejo 2,9 mili-
jona tolarjev, medtem ko bo naj-
dražja varianta na voljo za 3,4
milijona tolarjev. Računajo, da
se jim bo do konca leta posreči-
lo prodati od 30 do 40 vozil.
Vzhodna in srednja
Evropa s plusom
O tem, kako gredo avtomo-
bili v prodajo v državah
Evropske unije oziroma Za-
hodne Evrope, je veliko zna-
nega. Manj pa, kaj se dogaja
na vzhodni strani stare celi-
ne.
Podatki za minulih šest me-
secev kažejo, da postajajo ti
trgi pomembni in pa tudi to,
da se prodajne krivulje zelo
pogosto spreminjajo. Med te-
mi državami je seveda daleč
najpomembnejša Poljska.
Tam so v letošnjega pol leta
prodali 191 tisoč osebnih av-
tomobilov. To je bilo za 31 od-
stotkov manj kot v enakem lan-
skem obdobju. Najbolje je na
Poljskem prodajal Fiat (50 ti-
soč avtomobilov), sledi pa Dae-
woo (dobrih 27 tisoč) in Ško-
da s prodajo 21.392 vozil. Ne-
kaj drugače je na Češkem, kjer
se je v letošnjih šestih mese-
cih za nova vozila odločilo 78
tisoč kupcev oziroma 0,29 od-
stotka več kot lani v tem času.
Seveda gre najbolje Škodi, ki
je prodala 43 tisoč avtomobi-
lov, sledi Volkswagen s pro-
dajo 4780 in Opel, ki je pro-
dal 4328 avtomobilov. O hr-
vaškem trgu smo letos že ne-
kaj pisali, vendar drži, da do-
življa razcvet. Nove avtomo-
bile si je v letošnjega pol leta
tam omislilo 44.152 kupcev,
pri čemer je bilo to povečanje
kar 54-odstotno. Prvak je bil
Renault s skupno prodajo 8774
avtomobilov, na drugem me-
stu Volkswagen (5055) in na
tretjem Škoda (4582). Na Slo-
vaškem gre letošnji posel z av-
tomobili dobro. V šestih me-
secih se je prodaja povečala
za 32 odstotkov na skupaj
34.094 osebnih avtomobilov.
Prvak je Škoda s prodajo
18.797 avtomobilov, precej za-
daj je bil Renault s prodajo
3580 vozil, za njim pa še Volks-
wagen, ki je prodal 2182 avto-
mobilov. In še Madžarska. Tu-
di tam so imeli v letošnjih še-
stih mesecih plus. Prodaj
je povečala za dobrih deve
stotkov, pri čemer zastave
juspešnejšega vodi Siu
(14.522 vozil). Za njim
staja Opel s prodajo dobri
tisoč avtomobilov, še bol
Renault, ki je Madžaron
tos prodal 8.347 osebnih
zil.
Zgolj za primerjavo za]
mo, kako so se v tem času|
dajali avtomobili pri nas.
tos je nove kupce našlo 3
soč avtomobilov, kar je bil
skoraj 16 odstotkov manj
v enakem lanskem obdob
Mini s CVT
Čeprav pri nas vsaj urad-
no še ni stekla prodaja no-
vega minija, je na nekate-
rih evropskih trgih avto vse
popularnejši. Tudi zato se
je tovarna odločila, da ga
bo začela opremljati z av-
tomatskim oziroma brez-
stopenjskim CVT menjal-
nikom. Ta menjalnik bo-
do, kar je zanimivo, po-
nujali tako pri izvedenki
one (90 KM), kot pri coo-
perju, ki je precej močnej-
ši. Za povrh bodo za do-
daten denar ponujah tudi
minija, ki bo imel na vo-
lanu stikala za prestavlja-
nje.
Daewoo Motor pri GH
Po skoraj triletnih po-
gajanjih je sedaj postalo
jasno, da je večinski del
južnokorejske avtomobil-
ske hiše Daewoo Motor v
rokah ameriškega Gene-
ral Motorsa.
Omenjena ameriška kor-
poracija je za vse skupaj
plačala pičlih 400 milijo-
nov dolarjev, kar je seveda
bistveno manj kot so sprva
napovedovali in govorili.
GM je sedaj podpisal pred-
vsem pismo o nameri ozi-
roma nakupu 67 odstotkov
Daewoo Motor. Nominal-
na vrednost Daewooja Mo-
tor naj bi bila 1,2 milij
de dolarjev. GM bo za oq
njeni denar dobil dve;
varni v Južni Koreji in,
eno v Egiptu in Vietnaq
Za povrh bodo Ameriä
prevzeli še 22 različi
predstavništev doma in v
jini. Kot pravijo, bo
ohranili blagovno znan
Daewoo, vendar je jasi
da si hoče GM s tem nal
pom utreti pot v južnol
rejski avtomobilski p
stor, ki je precej zaprt,
drugi strani pa naj bi pi
s pomočjo Daewooja Л
tor povečal svojo pris
nost v Aziji.
Na skrajnem jugu
ameriške celine
Jeter piha ves čas, zato pokrajina za življenje ni posebej prijazna - Veliko narodnih parkov in
zanimivih živali
Letalo se je v močnem ve-
itresoče spuščalo in le upal
D lahko, da se bo prista-
I srečno končal. Domači-
la sosednjih sedežih so bili
leti čisto mimi in mi tako
li vedeti, da razloga za bo-
en najbrž ni. Nekaj trenut-
j kasneje smo se spustili
pisto, ki je ležala sredi pu-
pokrajine nedaleč stran od
»rja.
Najbrž si je kar težko pred-
vljati življenje na skrajnem
;u Amerike, saj je od Antark-
e oddaljen le okoli tisoč ki-
netrov. Najjužnejši kopni del
^da Čilu. Po kopnem je do-
)pen le preko Argentine, za-
pa ima vsakodnevno letal-
3 povezavo s severom, en-
at tedensko pa sem pripluje
li ladja iz okoli 1500 kilo-
Etrov oddaljenega pristaniš-
Puerto Montt. Tu na skraj-
ni jugu leži najjužnejše me-
lameriške celine. Punta Aré-
is. Južneje se nahaja še nekaj
iselij, toda vsa ležijo na otoč-
Ognjene zemlje, katere
hodni del je čilski, zahodni
1 argentinski.
Vreme na skrajnem jugu
nerike je zelo spremenlji-
I, zato je te kraje najpamet-
;je obiskati v času tamkajš-
ega poletja, nekje od sredi-
Î decembra pa do marca. To-
itudi v tem času je potrebno
iiunati z neprestanim vetrom,
i včasih piha tudi z več kot
3 kilometri na uro. Tako ni
idno, da smo bili sredi ja-
larja pogosto v nekaj urah
iežni prav vsega, od megle-
tea jutra, deževnega naliva
Ido najjasnejšega neba. Ta-
p kot večino turistov, nas je v
^na prvi pogled neprijazne
laje, privabila predvsem ču-
bvita narava in številni narod-
Ì parki. Kljub spremenljive-
lu vremenu so bili dolgi dne-
nadvse primerni za izlete v
iravo. V poletnih mesecih se
mreč stemni šele okoli enaj-
fe ure zvečer, nov dan pa se
^ne že kmalu po četrti uri
iutraj! Poleg številnih mož-
ûsti za treking turistične agen-
cije organizirajo oglede kolo-
nij morskih levov in pingvi-
nov, za nekaj tisoč dolarjev pa
si je mogoče omisliti celo kri-
žarjenje vse do Antarktike. Mi
smo si privoščili le nekaj enod-
nevnih izletov v okoliška pro-
stranstva.
Ta kljub na prvi pogled eno^
lični travnati pokrajini, pose-
jani z redkimi zveriženimi dre
vesi in grmi, ni prav nič dolgo-
časna. Uživati je mogoče v ne-
naseljenih prostranstvih in po-
gledih na oddaljene zasnežene
vrhove ter na nevarni Magelan-
ski preliv, ki je v preteklosti ter-
jal veliko življenj pogumnih
mornarjev. Tudi tu na skrajnem
jugu živi kar nekaj živali. Naj-
lažje je naleteti na razne ptice,
med katerimi so najprivlačnejši
rožnati plamenci, zanimivi pa
so tudi nanduji,. manjši sorod-
niki afriškega noja. Sam sem
bil še najbolj navdušen nad
pingvini, ki imajo v okolici kar
nekaj velikih kolonij. Smešno
racajoče ptice so prav prijazne
in pred vsiljivimi obiskovalci
pobegnejo v vodo ali v izkopa-
ne luknje šele, kadar se jim pre-
več približajo.
Hrvati v mestu
Punta Arenas ima okoli 100
tisoč prebivalcev. Še danes ve-
lja za pomembno pristaniš-
če, čeprav so že davno minili
njegovi zlati časi. Do zgradi-
tve Panamskega prekopa so
namreč morale ladje do Pa-
cifiškega oceana pluti okoli
skrajnega južnega konca Ame-
rike in tu je bilo edino prista-
nišče daleč naokoli. Prvo na-
selje belcev na tem koncu sveta
je sicer ležalo še dobrih 50
kilometrov južneje. Puerto
Hambre (Pristanišče lakote)
so ga poimenovali, saj so pr-
vi naseljenci, ki so jih pustili
tam, v nekaj mesecih zaradi
pomanjkanja hrane prav vsi
pomrli.
Punto Arenas so ustanovili
daljnega leta 1848, njegovo
najsijajnejše obdobje pa se je
začelo po letu 1875, ko so za-
čeli gojiti ovce in volno na ve-
liko prodajati po vsem svetu.
Kar nekaj družin je s tem zelo
obogatelo in na te čase še da-
nes spominja nekaj razkošnih
zgradb, kakršnih tudi drugod
po Cilu ni prav veliko. Ovce
so pasli na velikanskih poses-
tvih, za katera so potrebovali
novo delovno silo. Večinoma
so sem prišli izseljenci iz Evro-
pe in med njimi je bilo precej
Hrvatov. Tako je v mestu tudi
Hrvaški kulturni dom, najsta-
rejši potomci prvotnih izseljen-
cev pa še danes znajo poveda-
ti kaj v dalmatinskem nareč-
ju, čeprav večinoma nikoli niso
videli domovine svojih pred-
nikov.
Hiše v mestu so pretežno
zidane, za razliko od večjega
dela južnega Čila, kjer kot
gradbeni material prevladu-
je les. Posebno živahno je v
brezcarinski coni na robu me-
sta, kjer je veliko nakupoval-
no središče, podobno ljubljan-
skemu BTC-ju. Cene za teh-
nične predmete in avtomobile
so dokaj ugodne, medtem ko
prehrambeni izdelki in obla-
čila niso kaj prida cenejši kot
v mestu. Kljub temu pa do-
mačini najraje nakupujejo
tod, saj je brezcarinska cona
tudi eden izmed razlogov, da
se Čilenci sploh odločajo za
življenje na vetrovnem jugu.
Tudi plače so višje kot dru-
god po državi, vendar pa so
splošni življenjski stroški več-
ji, saj je potrebno večino hra-
ne in gradbenega materiala v
Punto Arenas pripeljati z le-
tali.
IGOR FABJAN
Vetrovna pokrajina s prelepo naravo in vrsto narodnih parkov.
32
NASVETI
Modni fantje v
mehkem, rdečem«
svetlečem...
Moški casual in športni trendi za sezono jesen-zima 2001/2002
Velja poizkusiti, čeprav
nas malce grize črv dvoma
- bodo naši mladi fantje in
tisti, ki se mladi počutijo,
sprejeli letošnje predloge
modnih oblikovalcev? Ali
pa bo, kot običajno, ostalo
zgolj pri imaginarnih podo-
bah iz modnega časopisja,
ob katerih se nekateri zgolj
zabavajo in prizanesljivo
zamahnejo z roko...
Tale moški modni utrinek
namreč ni iz klasičnega tira
obleka-srajca-kravata, ki na-
stopa v zadržani, poslovno-
elegantni družbi. Gre za le-
žerno, nekonvencionalno
modo s predznakom: atrak-
tivno. In morda na trenutke
malce provokativno-androge-
no. Kar pa daje novomodni
fantovski podobi le še bolj
svež videz.
Ko obleko
iikujejoff
kovači...
Ne, ne bo pomote - jeans
je še vedno zakon! Vendar
letos še bolj razbarvan, raz-
cefran, ozaljšan z resicami
in - okovan. Toliko kovin-
skih netov, potresenih po
jeansu ali usnju so si privoš-
čili letos modni kreatorji, da
bi jim lahko rekli kar kova-
či. Tudi škornji in pasovi se
šibijo pod njihovo težo ter
kot fetišistični simboli obu-
jajo slavno »presleyemani-
jo« iz šestdesetih in sedem-
desetih let.
Beatniški
vratovi v
krzneniii
objemih
Biti ali ne biti...v mehko
božajočem krznu je znova
vprašanje z veliko začetni-
co. Že ženske imamo do-
volj takšnih ali drugačnih
pomislekov okrog tega
kontroverznega materiala,
kaj šele moški...Ampak,
prav moške vratove, če že
ne kaj več, jè letošnja mo-
da najbolj nežno objela z
krznenimi ovratniki. Jasno,
tudi ali pa predvsem eko-
loško krzno pride v poštev!
Oprijete, kratke jakne iz
svetlečega usnja za reinter-
pretirano podobo trendov-
skega beatnika - fanta, ki
išče samosvoj stil, prime-
ren za poulično modo, so
letos podložene oziroma
okrašene s krznom. Da je
črna barva znova v samem
ospredju, pa je več kot očit-
no.
Visoka
umetnost
odločnosti:
vroče barve!
Seveda, nobeno junaštvo
se ni obleči v črno, to drži.
Pristaja vsem, lahko jo
kombiniramo marsikje...
Ampak fantje v žareče
oranžni, vroče rdeči ali iz-
zivalno rožnati barvi v je-
senskih in zimskih dneh?
No, veliko odločnosti, sa-
mozavesti in smisla za e
tetiko vsekakor morajo imi
ti tisti, ki se bodo odeli
tako smelo barvita oblai
la. Mehko obdelane teksti
re, oprijete elastične pleti
nine, tehno in ultra lahe
volumen vodonepropustni
tkanin nadgrajujejo oprijet
asimetrični kroji vetrov)
jaken, bluzonov. Pravzi
prav, lahko bi rekli - stai
zgodba, nov scenarij, v
terem igrajo pomembn
stranske vloge tudi žepi, d«
korativne zadrge, visoki py
li ovratniki na rebrasto pie
tenih puloverjih...
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Gucci: moški vratovi v nežnih krznenih objemih.
Če kovač modo kuje, koliko netov potrebuje? Nešteto, pa še nekaj
steklenih kamenčkov za povrh, odgovarja kreatorska dvojica D&G.
Jesensko škropljenje in
priprava drevja na zimo
Jesen je predvsem čas naj-
lepših opravil v vrtu in sadov-
njaku, to je pobiranja pridel-
ka, za katerega smo se trudi-
li vse leto. Zdrav in obilen pri-
delek je seveda odvisen od pra-
vilne nege, na katero pa ne
smemo pozabiti niti v jesen-
skem času, ko se narava že
pripravlja na počitek.
Čiščenje
s tal okrog drevja redno po-
biramo gnile in črvive plodove,
ki jih zavržemo, pozabiti pa ne
smemo tudi na trganje sadnih
mumij z drevja. Sadne mumije
se razvijejo kot posledica okužbe
s sadno monilijo, okuženi plo-
dovi pa ne odpadejo, temveč os-
tanejo na drevju kot nevamo ža-
rišče bolezni za naslednje leto.
Pogosto opažamo na drevju
razpokano lubje, ki je lahko po-
sledica hladne prejšnje zime,
hude poletne vročine, poškodb
od toče ali od različnih škodljiv-
cev. V tem primeru poškodo-
vana mesta zamažemo s fungi-
cidno cepilno pasto.
Tudi trato okrog drevja mo-
ramo jeseni redno grabiti, da
odstranimo vse odpadlo listje.
Če je listje zdravo, ga damo na
kompost, sicer pa ga zavrže-
mo, skupaj s črvivimi plodovi
in sadnimi mumijami.
Zaščita
Seveda se jeseni skoraj ne mo-
remo izogniti tudi škropljenju.
Ko na drevju ostane le še tretji-
na listja, drevje poškropimo z
bakrenimi pripravki (cuprab-
lau, kupropin, bordojska broz-
ga...), ki so že zelo stara, pa še
vedno dobra zaščita pred raz-
ličnimi glivičnimi boleznimi.
Predvsem je jesensko škroplje-
nje pomembno za breskve, ki
so bile letos okužene z bresko-
vo kodravostjo. Ob koncu zi-
me bomo bakrene pripravke
uporabili še enkrat.
Ko odpade listje, včasih pa
še prej, opazimo predvsem na
jablanah bele vataste kosmiče,
iz katerih se ob stisku pocedi
rjavkasta tekočina. Bel kosmič
je pravzaprav »plašček«, s ka-
terim se kolonije krvavih uši
zaščitijo pred zunanjimi vpli-
vi, med drugim tudi pred škro-
pivi. Zato je za zatiranje teh uši
potrebno še posebej veliko po-
1ф1јепја in vztrajnosti, ter se-
veda pravilen nasvet strokov-
njaka iz kmetijske apoteke.
Razen škropljenja pa potre-
buje drevje tudi zaščito pred
divjadjo. Že jeseni lahko zaš-
čitimo debla dreves s koruzni-
co, slamo, valovito lepenko in
podobnim. Na voljo so tudi raz-
lična odvračala, ki imajo div-
jadi neprijeten vonj (kunilent),
nekatera pa so celo belo obar-
vana (kemakol). S slednjimi
premazana debla so tako zaš-
čitena tudi pred pokanjem, ki
je pozimi kar pogost pojav, pred-
vsem na prisojnih pobočjih.
Debla dreves pa jeseni ovi-
jamo tudi z lepljivimi trakovi,
saj v tem času na drevje lezejo
samice malega zimskega pedi-
ca in tam odlagajo jajčeca.
Spomladi se iz jajčec izležejo
ličinke, ki kasneje objedajo list-
je.
Septembrski nagrajenec je Primož Čretnik, Jenkova 38, Celje, ki je pravilno odgovoril
da je kreatorka Mary Quant zaslovela z modo mini kril leta 1962. Za nagrado si bo lahk^
izbral modne hlače Scale Zarje Petrovče.	1
Nagradno vprašanje oktobra:
KDO JE DANDY (dendi) ?
a)	V oblačenju in vedenju prerirano eleganten, gizdalin
ski moški.
b)	Izdelovalec narodne noše - dirndla, ki izvira iz Tirol'
ske.
Odgovor na
nagradno vprašanje:
Ime in priimek:
Točen naslov: .
NASVETI
33
S sproščanjem
proti stresu
lekateri ljudje so prenape-
liiperaktivni, pogosto za-
|)ljeni, težko se sprostijo
umirijo. Drugi pa imajo
flo nasproten problem: so
lehno utrujeni, brezvolj-
ler kronično brez energi-
iUi bi verjeli, da za obe -
idez tako zelo različni te-
i- obstaja skupen način,
u odpravi?
e smo prenapeti in zaskrb-
i, nam bo sprostitev očitno
I dobro dela - če se seveda
mo sprostiti. Če pa smo utru-
lin nenehno izčфani, nam
počitek, ki ga povzroči glo-
a sprostitev, povrnil moč ter
inost.
la kakšen način pa lahko do-
mo tako zaželeno sprosti-
la nas bo osvežila, nam na-
lila baterije ter nas pripra-
za mirno, zadovoljujočo
učinkovito aktivnost? Eden
načinov, ki je star tisočletja
ibenem tudi izjemno učin-
Ì v današnjem liitrem tempu
tenja, je transcendentalna
litacija. Gre za enostavno,
ivno in nenaporno mental-
tehniko, ki jo vadimo dva-
:na dan približno 15-20 mi-
, udobno sedeč, z zaprtimi
li. Raziskave so pokazale,
^e v nekaj minutah vadbe
transcendentalne meditacije te-
lo dobi počitek, ki je nekajkrat
globlji kot pa celo v najglob-
ljem spancu. Med vadbo trans-
cedentalne meditacije izkusi-
mo prijetno stanje zelo globo-
ke sprostitve duha in telesa, kar
odpravi utrujenost ter zmanj-
ša splošno napetost organizma.
V Celju bo brezplačno pre-
davanje o tehniki TM v četr-
tek in petek, 4. ter 5. oktobra
ob 19. uri v prvi osnovni šoli,
Vrunčeva 13. Več informacij
na www.tm-drustvo.si
Ker z nekaj minutami vadbe
transcendentalne meditacije ze-
lo učinkovito odpravimo vsa-
kodnevno utrujenost, se zato
potem počutimo bolj sveži, spo-
čiti in manj napeti. Povečata
se energija in vitalnost, naše mi-
sli pa postanejo bolj urejene in
jasne, zato z manj dela lahko
opravimo več. S tem, ko se bo-
lje počutimo in smo bolj sproš-
čeni ter zadovoljni, se seveda
avtomatično izboljšajo tudi naši
odnosi z drugimi ljudmi.
Enostavnost transcendental-
ne meditacije ter številne znans-
tvene raziskave opravljene o njej
so povzročili, da so v preteklih
30 letih transcendentalno me-
ditacijo med drugimi zelo us-
pešno uvedli tudi v številna pod-
jetja po vsem svetu. Da bi se je
naučili in vadili, namreč ni po-
trebno spremeniti življenjskih
ali prehrambenih navad, zato
je primerna prav za vsakogar.
O psiho-fiziOloških učinkih te
tehnike je bilo doslej opravlje-
nih že preko 600 znanstvenih
raziskav (te si lahko ogledate
na strani www.tm-drustvo.si),
ki kažejo, da globoka sprosti-
tev, ki se pojavi med vadbo te
tehnike, izjemno učinkovito
nevtralizira strese in napetosti
iz organizma. Raziskava, ki jo
je izvedlo japonsko ministrs-
tvo za delo je pokazala, da so
zaposleni, ki so se naučili trans-
cendentalne meditacije, v pe-
tih mesecih za celih 150% iz-
boljšali telesno in mentalno
zdravje.
V današnjem hitrem tempu
življenja vedno več ljudi poskuša
najti notranji mir, sprostitev ter
izboljšanje zdravja. Kot kaže-
jo številne znanstvene raziska-
ve ter izkušnje milijonov ljudi
po vsem svetu, lahko starodav-
no znanje o meditaciji predstav-
lja zelo dobrodošlo pomoč pri
ohranjanju dobrega zdravja in
počutja.
ANDREJ RUS
NAMIG ZA NAKUP
Lonci niso dovolj
h dni smo jesensko-zim-
I oblačila še malo pustili
strani in iskali predvsem
le in uporabne gospodinj-
eizdelke, okrasne predme-
primeme tudi za darilo.
Podali smo se v blagovnico
le in sicer v njihovo spodnjo
ižo, kjer je oddelek z živili,
pa ima v prvem delu zelo
liko blaga široke potrošnje
za gospodinjstvo. Imajo lepe je-
dilne servise in ves pribor, ki
sodi v kuhinjo sleherne gospo-
dinje, posebej všečne so razne
lične škatle in doze za shranje-
vanje keksov, riža, testenin, slad-
korja, soli, moke, lične so ke-
ramične poslikane posode z le-
senim pokrovom za shranjeva-
nje peciva. Nadvse primerne
za darilo so tudi simpatične
okrasne posode za shranjeva-
nje čebule in česna.
Velika je izbira raznih ku-
hinjskih krp, brisač, postelj-
nine, rjuh, pregrinjal. Med
stvarmi, ki so primerne, da
jih podarimo ah si jih privoš-
čimo za svojo dušo, ne sme-
mo pozabiti lepih kvačkanih
prtičkov, nekateri so kot iz
prave čipke, pri njih jih bo-
ste našli v vseh mogočih veli-
kostih, za najmanjše, ovalne,
boste odšteli od 956 tolarjev
naprej.
MOJCA MAROT
KAJ BI DANES KUHALI
Ugriznimo v
kislo jabolko!
Prva jesenska jabolka so
sočna, a kiselkasta. Hitro
se obtolčejo in začnejo gniti.
Kolikor jih ne pojemo spro-
ti, svežih, jih uporabimo za
pripravo sladic.
Jabolčna kupa
z vinsko peno
Za štiri osebe potrebuje-
mo: 2 veliki jabolki, 2,5 del
belega vina, 2 žlici sladkor-
ja, 4 rumenjake, precejen ja-
bolčni kompot, 3 žlice ja-
bolčnega žganja, 4 kepice va-
nilijevega ali limoninega sla-
doleda.
Priprava: jabolka olupi-
mo, razpolovimo in jim pre-
vidno izdolbemo peščišča. Za-
vremo vino, dodamo sladkor,
nato pa kuhamo v vinu jabol-
ka do mehkega. Jabolka se
ne smejo razkuhati. Pustimo
jih, da se ohladijo v kompo-
tu, nato jih zložimo v skode-
lice. Precejeni kompot zme-
šamo z rumenjaki in žga-
njem. Vse skupaj stepamo,
nad soparo, da dobimo go-
sto, rahlo peno. K jabolčnim
polovicam v skodelicah da-
mo po eno kepico sladole-
da. Prelijemo z vinsko peno
in takoj ponudimo.
Jabolčni
praženec
Jabolčni praženec je odlič-
na jed, ki bo teknila zlasti
otrokom za večerjo.
Za štiri osebe potrebuje-
mo: 800 g jabolk, sladkor po
okusu, 2 del jabolčnega so-
ka, vode, lahko pa tudi bele-
ga vina, 100 g masla, 250 g
belega kruha (starega), ma-
lo cimeta v prahu.
Priprava: jabolka olupimo
in razpolovimo, narežemo jih
na rezine in v malo vode du-
šimo do mehkega, sladkamo
po okusu. Kruh narežemo na
tanke rezine. V ponvi segre-
jemo maslo, na katerem zla-
to rjavo opečemo narezani
kruh. Tik preden postavimo
jed na mizo, zmešamo duše-
na jabolka z opraženim kru-
hom. Dodamo lahko še ne-
kaj rozin, potresemo s cime-
tom in večerja je gotova.
Jabolčna
šarlota
Za 6 do 8 oseb potrebuje-
mo: 6 do 8 jabolk, 50 g ma-
sla, malo mletega cimeta, 1
vanilin strok, 4 žlice marelič-
ne marmelade, 2 žlici mletih
mandljev, 200 g otroških bisk-
vitnih piškotov. Preliv: 1,5 del
ruma, 1,5 del vode, 150 g slad-
korja. Za okras: 1 jabolko in
karameliziran sladkor.
Priprava: jabolka olupi-
mo, izrežemo jim peščišča.
Narežemo jih na koščke in
zdušimo na vročem maslu ter
dodamo cimet in vanilin slad-
kor. Ko se zmehčajo, jim pri-
mešamo marelično marme-
lado in mlete mandlje. Pu-
stimo, da se zmes ohladi,
medtem pa pripravimo piš-
kote. Narežemo jih na pri-
merne kose, da lahko z nji-
mi obložimo stene in dno
okroglega modela. Z drobci
piškotov izpolnimo vrzeli.
Zavremo rum, vodo in slad-
kor, kuhamo nekaj minut na-
to pa pustimo, da se ohladi.
Dno modela obložimo s per-
gamentnim papirjem. Piškote
pokapljamo z mlačnim ru-
movim sirupom. Na dnu mo-
dela jih zložimo v zvezdasti
obliki, ob stenah pokončno.
V tako obloženi model na-
lagamo menjaje plasti dušenih
jabolk in plasti zdrobljenih piš-
kotov, ki jih vsakokrat pokap-
ljamo z rumom. Na vrhu naj
bo plast piškotov. Pokrijemo
s krožnikom, obtežimo in da-
mo za nekaj ur v hladilnik. Šar-
loto zvrnemo na ohlajen krož-
nik, okrasimo jo z jabolčni-
mi krhlji, ki jih prepražimo
na maslu, prelijemo pa jo s kar-
meliziranim sladkorjem.
Jabolčna pena
Z štiri osebe potrebujemo:
4 jabolka, sok ene limone, 3
žlice sladkorja, 2 beljaka.
Priprava: jabolka olupimo
in tanko nastrgamo. Zmeša-
mo jih s sladkorjem in be-
ljaki, nato pa stepamo tako
dolgo, da zmes dvakrat na-
raste in je rahla in penasta.
Takoj jo naložimo v skode-
lice, ponudimo jo s piškoti.
V peno lahko kanemo tudi
malo jabolčnega žganja, da
je okus izrazitejši.
Piše: MAJDA KLANŠEK
BIO KOLEDAR
34
ZA RAZVEDRILO
MALI OGLASI - INFORMACIJE
35
36
MALI OGLASI - INFORMACIJE	36
MALI OGLASI - INFORMACIJE
37
38
MALI OGLASI - INFORMACIJE	38
INFORMACIJE
39
VODNIK
^gledališče
jvensko ljudsko gleda-
,4. 10. ob 19.30 predpre-
a za abonma četrtek ve-
iin izven, 5. 10. ob 19.30
' liera, 6. 10. ob 19.30 za
lina sobota večerni in iz-
8.10. ob 10.30 za abon-
' oslovno-komercialne šo-
1 9. 10. ob 19.30 pa še za
' lina torek večerni in iz-
predstava Podnajemnik.
' I. ob 10. uri zaključena
5tava Ostržkove dogodivš-
iizej novejše zgodovi-
ä v okviru Tedna otroka:
). ob 17. predstava Peter
Dlk, OŠ Lava, 5. 10. ob
jri predstava Veveriček
;bne vrste in Pitna voda
v tretjem tisočletju, OŠ'Bra-
slovče.
Plesni forum Celje 5. 10.
ob 20.30 ponovitev plesno-
gledališkega projekta »Alma
ali angel na zemlji«.
Mladinski center Celje 5.
10. ob 20. uri gledališka pred-
stava Vidkova srljčica, dram-
ske skupine Mehurčki.
Kulturni dom Zreče 5. 10.
ob 17. uri komedija v treh de-
janjih »Poroka ženitvenega go-
ljufa«.
Koncerti
Dom II. slovenskega ta-
bora Žalec 8. 10. ob 20. uri
koncert Tereze Kesovije
Župnijska cerkev Kalobje
7. 10. ob 11.30 koncert no-
neta Grič iz Dobja.
Športna dvorana Zreče 7.
10. ob 15. uri koncert s Fraj-
kinclarji in Čuki.
Razstave
Likovni salon Nataša Taj-
nik in Urša Toman, do 27. 10.
Otvoritev 5. 10. ob 20. uri.
Kulturni center Laško 5.
10. ob 17. uri odprtje razstave
fotografij svetovnega popotni-
ka in zdravnika Milana Rajt-
majerja na temo Humane po-
ti. Na ogled bodo do 10. 11.
Ipavčeva hiša v Šentjur-
ju 10. 10. ob 18. uri otvori-
tev razstave udeležencev li-
kovne kolonije - poletni ex
tempore »Kalobje 2001«.
Muzej novejše zgodovi-
ne Čebelica Maja in njene do-
godivščine, do 30. 10.
Osrednja knjižnica - 2.
nadstropje Podobe prostega
časa gimnazijcev Gimnazije
Lava.
Grad Podsreda razstava Ire-
ne Romih z naslovom Ne ti-
paj, freske na lehnjaku, do 12.
11. in razstava »Domovinske sli-
ke«, Antonija Matyseka iz Nem-
čije, na ogled do 31. 10.
Zelenica 111. osnovne šole
Celje razstava 111. likovne de-
lavnice »Ptičja strašila 2001«,
do 12. 10.
Izložbe prodajalne Ona-on,
Aškerčeva ulica 15 v Celju - raz-
stava fotografij Francija Horvata
- Mogočna drevesa Celja.
Razstavišče Barbara Vele-
nje Viktor Šest, do 17 10.
Galerija sodobne umetno-
sti Hannes Gruber, do 30.10.
Galerija MIK (Gaji 42 b) Ju-
re Godec in Franc Skerbinek,
do 15. 11.
Galerija likovnih del mla-
dih na Starem gradu Celje li-
kovna dela na prosto temo otrok
iz Madžarske in likovna dela
kiparke Birgit Shola Starp.
Cinkarna fotografije Brigi-
te Koklič, do 31. 10.; Galerija
Otto Maša Krajne, do 17 11.;
avla Splošne bolnišnice Ce-
lje Teden otroka, do 15. 10.;
Galerija tenis A&M Jezemik
Celje Avgust Deržek ter Marko
in Matjaž Jezernik; Etol Jože
Boštjančič, do 31.10.; Cinkar-
na Brigita Koklič, do 31. 10.
Ostalo
Hotel Žalec od 4. do 7. ok-
tobra, druga »bučijada«, z raz-
stavo, pestro gurmansko ponud-
bo in sobotnim plesom. V ne-
deljo bo tekmovanje za najtežjo,
največjo in najbolj naravno bu-
čo ter izbor najlepše okrašene
buče.
Pod balkonom Muzeja no-
vejše zgodovine bo 6. 10. od
9. do 12. ure otroški bolšji se-
jem.
Levstikova soba Osrednje
knjižnice 4.10. ob 19. uri pred-
stavitev pesniške zbirke »Ko so
jablane vzcvetele...«. Zvonka
Periiča.
Kulturni center Laško 6.10.
ob 19.30 modna revija butika
Vlasta iz Laškega, z gostoma ve-
čera Nušo Derenda in piani-
stom Boštjanom Grabnarjem.
Mladinski center Celje 4.
10. ob 20. uri potopisno pre-
davanje Mateje Planine o oto-
ku Sulawesi.
Kulturni dom Zreče 6. 10.
ob 19. uri prireditev z naslo-
vom »Mestu s pesmijo«, na ka-
teri bodo sodelovali Mladinski
pevski zbor iz OŠ Zreče, mla-
dinski pevski zbor Kysuca iz
Čadca na Slovaškem, baritonist
Samo Ivačič, violinist Klemen
Krklec, violončelistka Katari-
na Leskovar, saksofonist Tadej
Drobne in flavtistka Daniela
Dujmovič, klavirski spremlje-
valci bodo Mateja Pleteršek,
Franja Kmetec in Andreja Kr-
klec.
Prireditve na
prostem
Rečica ob Savinji 7.10. Le-
nartov sejem, s prikazom sej-
marjenja v času med obema
vojnama in prikazom odprt-
ja sejma ob 9. in 14. uri.
Ustvarjalne
delavnice,
seminaiji
Muzej novejše zgodovi-
ne - v mesecu varčevanja
»Mošnjiček za varčevanje« 9.
10. ob 10. uri; demonstraci-
je v muzejski ulici obrtnikov
10. 10. od 10. do 11. in od
16.30 -17.30 predstavitev mo-
distinje Marte Žohar.
Mladinski center Celje 4.
10. od 17. do 18.30 angleški
tečaj za odrasle, 4. od 18.30
do 20., 6. od 15. do 17 in 8.
10. od 17.30 do 20. ure step;
5. 10. od 15. do 8. ure likov-
na delavnica, od 18. do 19.30
pa tečaj švedščine; 6. 10. od
18.	do 19.30 švedščina; 8.10.
od 16. do 1730 tečaj nizozemš-
čine, od 20. do 21.30 novi-
narska delavnica,'od 16.15 do
19.	tečaj šivanja in krojenja
(tudi 10. 10.); 8. in 10. 10. od
20.	ure naprej tae-bo; 9. 10.
od 16. do 17.30 tečaj italijanš-
čine, od 19.30 do 21. avtoge-
ni trening, od 15.30 do 21.30
power dancers in od 18. do
20. računalniška delavnica.
i TEDNIKOVA KOŠARICA
Najcenejši je bil toicrat Tuš
septembru so cene nihale, pri Riu (Era)
lišu se je košarica nekoliko celo poce-
, drugod pa ponovno podražila. A po
dh mesecih je bil že čas za vsaj maj-
preobrat, tokrat je prvič zmagal Tuš.
D smo napolnili košarico v Tušu, je zna-
6.477,40 tolarjev, kar je za 794,20 to-
'V manj kot smo za najdražjo košarico
den odšteli v blagovnici Vele, kjer je zna-
7.271,60 tolarjev. Košarica v Tušu je ce-
mejša kot je bila minuli mesec in to za
tolarjev, najceneje pa lahko pri njih ku-
limone in pralni prašek, najdražji pa
jo jogurt. Le za 30 tolarjev se je v pri-
Ijavi z minulim mesecem podražila ko-
ica v Interfructu (znesek 6.521,30), ki to-
Izaseda drugo mesto, najceneje pa boste
njih kupili kis, riž, kavo, čokolado in
baso poli. Tretje mesto je z zneskom 6.689
rjev pripadlo Intersparu, ki ima najce-
nejši sladkor, kekse, radensko, mleko in mar-
garino, pohvalno pa je, da nimata ne Inter-
fruct in ne Interspar nobenega najdražjega
artikla! Cene kar precej nihajo v Riu (Era),
ki pa se je tokrat kljub še vedno sedmim
najdražjim artiklom, z najcenejšim prilom
(enaka cena kot v Vele) in praškom (enaka
cena kot v Tušu) ter pivom, jogurtom in si-
rom - uvrstila na četrto mesto z zneskom
košarice 6.693 tolarjev, pohvalno pa je tudi
to, da se je njihova košarica v primerjavi z
minulim mesecem pocenila za 60 tolarjev.
Mercator ima najcenejšo moko in olje in je
z zneskom 6.834,80 zasedel peto mesto, še-
sta je Soča (Potrošnik) z zneskom 6.933,10
tolarjev, zadnji pa Vele, kjer so dražji kot
povsod drugod keksi, pralni prašek, mleko,
margarina in sir. Je pa pri njih najcenejši
detergent pril.
MOJCA MAROT
/ine smo obiskali v četrtek, 27. avgusta.
PLANINSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Zabukovica in sekcija ZZV Celje 6. 10.
izlet na Veliko planino in na bajtarski golaž na planini. Odhod
avtobusa z Glazije v Celju bo ob 5.30, iz Griž pa ob 5.45.
Planinsko društvo Zlatarne Celje 6. 10. Brodarjev po-
hod na Potočko zijalko in Govco, odhod ob 6. uri z Glazije.
13. 10. pohod na Križno goro, Tomaž nad Praprotnim in
Lubnik, odhod ob 6. uri z Glazije. 14. 10. pa 14. pohod po
poteh Andraža, odhod z Glazije ob 7. uri. Prijave po telefo-
nu 545-29-27.
Izlet na Peco - za planince od 12. do 18. leta starosti bo 6.
oktobra, z odhodom z medkrajevne lokalne avtobusne po-
staje v Celju ob 6.30.
KINO
Celjski kinematografi si pridržujejo pravico do spre-
membe programa.
Union: od 4. do 10. 10. ob 16.30 družinska komedija
Mačke in psi, ob 18. in 20.45 drama Umetna inteligenca.
Mah Union: od 4. do 9. 10. ob 17. in 18.30 ter 10. 10. ob
18.30 komedija Scary movie 2 - Film, da te kap 2, od 4. do
10. 10. ob 20. srhljivka Luknja.
Metropol: od 4. do 9. 10. ob 16. in 17.30 ter 10. 10. ob
16.30 komedija Zverina, od 4. do 9. 10. ob 19. in 21. ter 10.
10. ob 18.30 akcijski triler Hitri in drzni, 5. in 6. 10. ob 23.
drama Umetna inteligenca, 6. 10. ob 10. družinska komedi-
ja Mačke in psi, 10. 10. ob 20.30 komedija Ameriška pita 2.
Kino Žalec 5. ob 20. in 7. 10. ob 18. uri mistični zgodo-
vinski spektakel Volčja bratovščine, 6. ob 20. in 7. 10. ob
20.15 pa znanstveno fantasrični triler Planet tema.
Kino Zreče 7. 10. ob 17. in 19. ter 8. 10. ob 19. uri ameriš-
ki film Cukr&Popr.
Podjetje NT&RC d.o.o.,
direktor: Srečko Šrot.
Poslovni sekretar: Vera Orešnik
Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko in
agencijsko-tržno dejavnost.
Naslov:
Prešernova 19, 3000 Celje,
telefon (03) 42 25 000,
fax: (03) 54 41 032,
Novi tednik izhaja vsak četrtek.
Cena izvoda je 300 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek.
Mesečna naročnina je 1070
tolarjev. Za tujino je letna
naročnina 24.000 tolarjev.
Številka žiro računa: 50700-601-
106900. Nenaročenih rokopisov
in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko
središče. Dunajska 5,
direktor: Ivo Oman.
Novi tednik sodi med proizvode,
za katere se plačuje 8% davek
na dodano vrednost.
Odgovorna urednica:
Tatjana Cvirn.
Uredništvo: Marjela Agrež,
Milena Brečko-Poklič, Gašper
Domjan, Janja Intihar, Bojana
Jančič, Brane Jeranko, Gregor
Katič, Sebastijan Kopušar,
Alma M. Sedlar, Urška
Selišnik, Branko Stamejčič,
Ivana Stamejčič.
Tajnica uredništva: Mojca
Marot.
Tehnični urednik: Franjo
Bogadi. Računalniški prelom:
Robert Kojterer, Igor Šarlah.
Oblikovanje: Minja Bajagič.
E-mail uredništva:
tednik@nt-rc.si; E-mail
tehničnega uredništva
tehnika.tednik@nt-rc.si
Odgovorna urednica:
Nataša Leskovšek.
Odgovorna urednica
informativnega programa:
Sergeja Mitič,
Uredništvo: Simona Brglez,
Nataša Gerkeš-Lednik, Mateja
Podjed, Simona Šolinič, Tone
Vrabl.
Glasbeni urednik:
Stane Špegel.
Vodja tehnike:
Aleksander Matelič.
Telefon studia
(za oddaje v živo):
(03) 49 00 880,
(03) 49 00 881
E-mail: radio@nt-rc.si
Opravlja trženje oglasnega
prostora v Novem tedniku m
Radiu Celje ter nudi ostale
agencijske storitve.
Vodja Agencije: Vesna Lejič.
Koordinator trženja:
Jože Cerovšek.
Organizacijski vodja:
Franček Pungerčič.
Propaganda: Valter Leben,
Vojko Grabar, Zlatko Bobinac,
Carmen Koprivica, Vesna
Matjašič, Polona Rifelj;
Telefon: (03) 42 25 000
fax: (03) 54 41 032,
(03) 54 43 511
Sprejem oglasov po elektronski
. pošti: agencija@nt-rc.si
Krvodajalske
akcije v
oktobru
V tem mesecu so na Celj-
skem predvidene štiri kr-
vodajalske akcije.
Že danes poteka krvoda-
jalska akcija v Mestinju, v
nedeljo bo akcija v Lučah,
18. oktobra na Planini pri
Sevnici in 25. oktobra v
Ravnah nad Šoštanjem.
40
ZANIMIVOSTI
TRACNICE
Dobra volja
Celjski podjetnik za zapahi Roben Preveč dolguje zajeten
znesek tudi Banki Celje. Prva moža banke Niko Kač in
Dušan Drofenik sta kljub temu dobre volje, saj je to le kap-
lja v morje v primerjavi s tistim, kar je naredil Ljudski ban-
ki.
Narava
kipari
Jeseni, ko nastopi čas spra-
vila pridelkov, naši zvesti
bralci pogosto prinesejo v
uredništvo nenavadne pri-
merke. A takšnega, kot ga je
minuli teden prinesel poka-
zat bralec, ki želi ostati nei-
menovan, še nismo videli.
Res je, narava je imeniten ki-
par. Foto: GREGOR KATIČ
Nenavadna prijatelja
Stanko Hriberšek iz Topolšice je maja na travniku pri svoji domačiji našel popoli
onemoglo srnico. Prinesel jo je domov, kjer so ji z mlekom pomagali preživeti. Srnij
so jo poimenovali kar po Bambiju, si je opomogla in v mesecih, ki jih je preživa
domačiji, »sklenila trdno prijateljstvo« z domačim ovčarjem. Zdaj srnica že nekaj čas
v naravi, a med občasnimi obiski pri Hriberškovih, ki so ji prešli v navado, ne p(
pozdraviti prijatelja.	LOJZE OJSTeJ
Konjičani niso
omejeni
Konjičanom pa res ni mo-
goče očitati omejenosti. Na tu-
ristični razstavi so zagotovi-
li mednarodno udeležbo,
naznanitev trgatve pa so pos-
premili kulturniki iz bližnje
zreške in vitanjske občine.
Hudobe pravijo, da imajo Ko-
njičani še posebno radi Zre-
čane (z njimi ni stroškov).
Najprej jelo,
potem delo
če bi se v domačih vino-
gradih tako spravljali k de-
la, kot so se na naznanitvi
trgatve, bi bilo na Konjiškem
bolj malo vina. Reklo »naj-
prej delo, potem jelo« so na-
mreč postavili na glavo.
Nič nas ne
sme
presenetiti
Potok sredi Starega trga v
Slovenskih Konjicah vedno
znova poskrbi za ohranitev
nekdanje akcije »nič nas ne
sme presenetiti«. Ker je po-
krit samo del v neposredni
bližini odra, se v potoku po-
gosto znajde kdo od obisko-
valcev ali celo nastopajočih.
Rešilec pa hitro pripelje, ni
kaj.
Straničani so
videči
čeprav je zreški občinski
svet sprejel nove cene pit-
ne vode šele v ponedeljek
in bodo veljale ob 1. novem-
bra, vodo Straničani jasno-
vidno že nekaj časa plaču-
jejo po tej ceni. Še dobro, saj
tako vzdržujejo ravnotežje
s tistimi, ki vode sploh ne
plačujejo...
Najlepši jesenski šopek
Edi Šeško, ki je minulo soboto gobaril po gozdovih nad
Rimskimi Toplicami, je globoko zajel sapo in si dvakrat po-
mel oči, ko je zagledal prečudovit šopek, sestavljen iz dva-
najstih med seboj zraščenih ajdovk. Da se ne bi kaj pokvari-
lo, je gobe doma zamrznil, preden jih je njegova svakinja
Olga Šeško (na sliki) prinesla pokazat v naše uredništvo.
BRST, Foto: G. KATIČ