leto VIII.	7.WOVEDfBRA 1955.	ŠTEV.176.
55äaiai ä » as hi ar *a a ä ae «= =5 ä =i =5 = as ä sat a sa » = =a ä s»-a =■ s* s* a« =-a a =a = = r= =5-■-*-a =a sa a si s-e ae a at-a sä ea =3 aa aa ä at ta a* * at ■§-s
SLOVENCI V ANGLIJI
K zadnjiS objavljenemu poroSilu o zborovanju "Slovenskega druš= tva" dodajamo danes poročilo o "Našem domu". Ni težko ugotoviti, da so poročila takšne vrste v svobodnem slovenskem tisku zelo redka; to naj bo priznanje Slovencem na Angleškem, ker so odkrito razpravljali o perečih vprašanjih, kljub temu da so vedeli,da imajo med seboj do= Pisnika našega lista. Tako so slovenski zborovalci v Londonu uvelja= vili zlato pravilo demokracije,da se o javnih zadevah javno razprav^ Ija, S tem so tako odborniki kot člani pokazali, da je svobodna,jav= na kritika o še tako kočljivih zadevah potrebna,kaj ti samo na tak način je mogoče vestno pregledati stanje in ugotoviti težave,nato pa Poiskati zdravila. Samo na tak način člani tudi stalno poznajo svojo organizacijo, vedo za njene težkoče in jih tako ne more nekega lepe= ga dne presenetiti obvestilo,da je organizacija na psu.
Kot ugotovitve na občnem zboru Slovenskega društva niso razve = seljive, so vendar v veliki meri razumljive. Dejstvo je» da so se ra zmere v nekaj kratkih letih precej spremenile in da mora vsako begun sko društvo na take spremembe vedno računati in se jim prilagojevati. Če hoče obstati. Ne sme pa ob tem pozabiti na svoje poslanstvo,zara= di katerega je organizacija nastala* Kakor pričakuje društvo od svo= jih članov moralne in tvarne podpore, tako je spet po drugi strani gotovo, da društvo tega ne bo dobilo,če člani ne bodo imeli od orga= nizacije gotovih koristi. Imamo vtis,da je to šibka točka Slovenske= ga društva in da je treba pripisati tako malo zanimanje za društvo Predvsem temu, da društvo članom premalo nudi. Tu se je treba res vprašati, zakaj se društvo ni posvetilo bolj družabnim nalogam in zakaj je to področje tiho prepustilo g.župniku, ki ima gotovo pamet= hej še naloge. Enako ne vidimo razloga, zakaj tako ostro deliti delo= vanje "Gledališke družine"»kot da ta ne bi bila delovni odsek samega društva.("Posojilo"' se nam zdi v tej zvezi nerazumljivo.) Po drugi strani pa kaže morda premisliti, če naj bi imeli na občnih zborih vo lilno pravico tudi taki člani, ki ne plačajo članarine. Zakaj naj bi bili enaki v pravicah z vestnimi, če pa niso enaki v dolžnostih?6isto mogoče je, da leži ključ boljšega delovanja v odsekih. Minula leta je bilo vendar že nekaj izkušenj o tem. Tu pa je na mestu vprašanje: zakaj so odseki odmrli? V gotovi mert so tudi nanje vplivali dogodki in spremenjene razmere, vendar pa spet ne v tolikšni meri kakor na 'društvo kot celoto. Poleg Londona je nekaj manjših središč,ki bi zmo gla take odseke. Prav bi bilo, če se društveni odbor pozanima v teh središčih glede samih vzrokov,zakaj je odsek zaspal. Pomemben Čini = telj je vsekakor, da vsak odsek potrebuje vsaj enega človeka»ki bo odsekov motor. Öe to velja za društvo v celoti, velja v mauern gotovo tudi za odsek. Ker je veljalo to tudi v normalnih razmerah doma»zateij a« bi to te« bolj veljalo v «eigraciji? Biti motor,pa na pomeni,de drugi nič ne delajo. Ob nezanimanju ali lenobi bo slejkoprej vaak "motor" ugasnil. - Kakor hitro so z odseki združene prireditve,pride na vrsto vprašanje denarja. Radi bi znova poudarili,da je "domače" vodenje denarnih zadev grobokop vsake organizacije. Še pri tako po = Štenem človeku je možna pomota» In še ob tako poštenem "domačem" vo= denju blagajne,kaj lahko pride do opravi j anja,sumničenj a in podtika= nj^. Kaj je bilo treba,da je na nekdanjega blagajnika nekega odseka
ifvl
letel očitek, eeš da je emigriral v Ameriko z "društvenim denarjem'’!? Ali pa da je moral iz svojega založiti naknadno (in prepozno!) ugo = tovljeni primanjkljaj v obračunu neke prireditve? Pri vsakem denar = nem poslovanju je potrebno pikolovstvo z vsemi potrebnimi računi;ena ko ne more biti noben^blagajnik svoj lastni nadzornik. Faj bi to u= poštevali vsi odseki,če se bodo obnovili,in naj ne pozabijo polagati svojim članom podrobnih obračunov. To nikakor ne pomeni nezaupanja blagajnikom. Toda v javnih zadevah ne zadostuje,da je Človek sam po sebi pošten, ampak ga morajo ljudje tudi videti, da je po š tetiv'Kak o naj- to ugotove drugače kot z javno kontrolo? Dalje bi bilo morda tu= di primerno premisliti,v kolikšni meri razpolagajo odseki s "prislu= ženim" denarjem,koliko pa so ga dolžni pošiljati osrednjemu odboru. Toda ob vsem tem pa naj./društveni odbor v Londonu ne pozabi, da je od bor in da mora od njega prihajati pobuda za vso organizacijo.
Sigav Dom?
Kar zadeva današnje poročilo o "Našem domu",ne moremo kaj,da se ne bi ozrli na naše opozorilo lani 6.septembra prav na tem mestu. Te daj smo pozdravili zamisel,obenem pa smo dobrohotno zapisali,da se bodo kljub logičnemu začetnemu idealizmu in enostavnosti kasneje po= stavljala neizbežna vprašanja. Tu smo zlasti omenili lastništvo in razpolaganje z denarjem* Svoje opozorilo smo zaključili z željo, naj "ne bi zaradi kakšne nepredvidene nerodnosti in hudobnih jezikov tu= di ta akcija zašla v težkoče",ki jih nismo niti najmanj želeli,kot smo zapisali. Zdaj ko je v nekem pogledu do tega prišlo,Se vprašuje= mo,če je tega bilo sploh treba.Ali je res bilo treba čakati na odgo= vor celo leto? Maramo pa kljub vsej kritiki ugotoviti,da ni bilo dru ge osebe razen g.župnika,ki bi^hotela prevzeti nase breme dolgQ in sladkost lastnine« Kot je v našem in v vsakem podobnem primeru eno in drugo nerazdružljivo,je vendar cela stvar toliko bolj kočljiva, ker je z; njo povezan - po sili prilik! - naš župnik. A spet je treba dodati,da je verjetno on edina oseba,ki je zaradi svojega ugleda in zaradi drugih objektivnih okoliščin bila v stanju izpeljati zamisel. Pri tem pa,če verjamemo kritikom in poročevalcu,je postopal lastnik nekoliko nerodno. Ideja o odboru je bila modra,izpeljava Pa ni zado= voljila. Kot ni cela akcija prav zaradi odbora izpadla na zunaj preveč osebno,(in to je bilo pametno,)tako imamo vtis,do sam odbor ni bil ono,kar naj bi bil. Nikakor si ne moremo misliti, da bi naj odbcr skrbel res samo za popravilo puščajoče strehe in za podobne stvari. Ge je g.župnik kot lastnik pripravljen se podrediti odboru,(ne samo večini v odboru,kaj ti odbor odgovarja pred javnostjo kot celota,če = prav^lahko sprejema svoje sklepe z večino,)potem je treba pač točno določiti delokrog tega odbora in njegovih članov. Brez delokroga -pravic in dolžnosti - postane odbor slejkoprej farsa. V tak delokrog spadajo po vsej nujnosti vse zadeve đenarn© narave,kar je vendar pač osrednja točka celotne akcije. Drugo vprašanje je, komurpolaga tak odbor svoje račune in kdo kontrolira njegovo posl ovanjc.• K0r ni ni-fa delničarjev niti ne zadružnikov, se zdi morda edini način,da se ob = javi letno poročilo in razpošlje vsakomur,ki bi ga želel. Kar zadeva periodično nadzorovanje knjig,je dobro, če g.župnik tudi o tem raz = misli. V.prvi vrsti bo eno in drugo onemogočilo dvome in sumničenja. To je v interesu tako Domovega lastnika kot cele slovenske skupnosti v Angliji. Cisti računi, dobri prijatelji.
Seveda preostane g.župniku še vedno neka pravica "ve.ta",če bi odbor postopal samovoljno ali v lastnikovo škodo.Navsezadnje lahko odboru odreče pristojnost in to z vso pravico. Toda s tistim trenut= kom bi bilovprav,da to tudi objavi,da bo vsak vedel,pri čem je. Spet poudarimo; Še tako dobra in plemenita zamisel bo izmaličena,če ne bo
---------------------------------- mo stalno skrbeli, koko jo bomo
KLIC TRIGLAVA	uresničili. To je tem bolj važno,
57,Totland Road	kadar gre za javne zadeve ali za
LEICESTER	stvari, ki potrebujej.o javno za=
Izhaja l.in 3.ponedeljek v mesecu' ai°m'bc.___________________________
OBISK V "NAŠEM DOMU"
(Od našega dopisnika)
'A '	■	, ;• f ■
Zavil sem v stransko londonsko ulico, nedaleč od Ovala.Vse hiše v ulici so enake. Drže se druga druge. Vsaka ima v visokem pritličju široko okno - eno od tistih oken, ki z neizbežnim prepihom prispeva^ jo k udobju angleškega življenja. Do vrat vodi nekaj stopnic; prav toliko stopnio,kot do naslednjih vrat in do vseh hišnih vr.at v ulici. Poštarju, mlekarju in raznašalcu časopisov morajo' te stopnioe prese= dati. Pod stopnicami je okno kletnega stanovanja. Hišo od hiše loči le različna stopnja sive umazanosti,ki jo nanašata londonski dim in


"Maš dom" sem v tej ulici spoznal že od daleč, ker je sveže po= pleskan. Droben napis na enem od zvoncev na vratih je potrdil,da sem zadel prav. Iz ozke veže v "Našem domu" vodijo stopnice navzgor v so be,ki so oddane za stanovanja. Na levi so društveni prostori: dve so bi,ena z oknom na cesto in- druga na malo dvorišče za hišo, ki ju je mogoče združiti,Če odrineš široka vrata v steni med obema. Zložiji = vih stolov je dovolj za kakršen koli sestanek. Občni zbor "Slovenske ga društva" je te prostore dobro napolnil.	•	.	#
"Naš dom je na razpolago vsem. Vsi so v njem dobrodošli," je izjavil g.župnik Kunstelj,ki je lastnik hiše. Kako je bila hiša kup= 1j ena, je dolga zgodba; še bolj stara pa je zamisel, da bi Slovenci v Angliji Imeli svoj dom. Spočetka, pred šestimi ali sedmimi leti,ko so prišle v Anglijo prve večje skupine Slovencev, je bilo mogoče o domu le sanjati. Rahla zavist je navdajala Slovence, ko so obiskova= li poljske domove in poljske restavracije. V tistih prvih letih, ko so bili Slovenci v tuji deželi dckaj 'zgubljeni, bi sprejeli dom z navdušenjem. A potrebno je 'bilo dolgo časa in mnogo prizadevanj,pre* den je bilo mogoče zamisel uresničiti.
Prvi korak je bil storjen pred tremi leti, ko je Č.g.Kunstelj dobil od neimenovanega tujca L 500 za katoliško kapelo v L0ndonu,kot je bilo pojasnjeno na zborovanju O.oktobra. G.župnik je nato osnoval pripravljalni odbor in pokrenil nabiranje denarja.nied Spovenci v An= gliji In izven nje. Denarja kajpak ni bilo dovolj in treba je bilo dobiti posojilo gradbene družbe za nakup hiše.
Tu kot je bilo pojasnjeno, so nastopile težave. Družbe niso ho tele dati posojila društvu ali kakršnikoli skupini ljudi,ker ni bilo dovolj jamstva in se jim je zdelo posojilo preveč tvegano. Končno je g,župniku uspelo,da je dobil posojilo osebno na visoke obresti. OdJ= plačevati je treba L 11.10.0 na mesec.
V hiši stanuje 8 ljudi, ki plačujejo L 9.10.0 najemnine na te = den, kar znese torej preko L 38 na mesec. Č.g.Kunstelj pravi, da je hiša stara in neprestano potrebuje popravila, ki žro denar,^poleg te ga, da jo j e bilo treba prebarvati in nakupiti pohištvo. G-.župnik objavlja stroške, ki jih ima s hišo in dohodke od darov in srečolo = vov. Nisem ga vprašal,Če vodi natančne knjige, ki bi bile na vpogled javnosti; a drobtine podatkov, ki jih objavlja, so mi vzbudile vtis, da vodi račune kar po domače, brez ozira na pikolovske podrobnosti.
Ko je bilo posojilo zagotovljeno in hiša kupljena, se je pojavi lo vprašanje lastnika. Dokaj čudna stvar je, da vprašanje še vse do danes ni popolnoma rešeno, čeprav je razprava na zborovanju 2.oktohn v Našem domu pomagala k razjasnjevanju. Prvotni pripravljalni odbor je odstopil; deloma, ker je opravil nalogo in dosegel nakup hiše,de= loma pa tudi zaradi nesporazumov in nasprotovanj glede lastništva.
G.Mohar, član tega odbora, mi je izjavil, da je odbor sklenil,naj b** začasno lastnik doma Č.g.Kunstelj in da so se dogovorili, naj ima vsakdo dostop v dom in do naj bodo Spovenci vprašani o lastništvu.
Zdi se mi, da je ta odbor posloval le na zunaj, medtem ko je č. g.Kunstelj sam opravljal večino potov in opravkov. Podoben občutek i ma tudi g.Mohar, ki se je na zborovanju oglašal, da se je dom izmuz= nil iz rok Slovenskega društva v roke župniji.
Vprašanje lastništva se je pojavljalo na zborovanju s precejšnjo ostrino. Mnogokrat je bilo slišati,da je lastnik doma župnija. T0da g. župnik je izjavil, da slovenske župnije v resnici ni. Prizadeva si,da bi jo ustanovil na podlagi papeževe okrožnice o bogoslužju v domačem jeziku, toda angleški škofje se ne navdušujejo za zamisel. Na očitke, da dom ni^postavlj en na zdravo osnovo, ker niso vsi udeleženi pri njem,.je.č.g.Kunstelj odvrnil, da je lastništvo doma na razpolago vsa komur, ki hoče prevzeti breme,; pod edinim pogojem, da je .doin odprt za : vse in da darovalci pristanejo na novega lastnika.
Na zborovanju sr ugotovili, da bo zelo težko kadarkoli ugotoviti~ voljo darovalcev, ki so ra*treseni po vsem svetu, a da ni nikjer reče no, da imajo darovalci pravico delničarjev. Svoj denar so podarili in s tem opravili svoje delo. Kdo je torej lastnik, so se ponavljala vprašanja. G.Perhaj je vneto posegel v razpravo rekoč, da je najprej treba hišo plačati, šele potem se bomo mogli meni ti,čigava je.
Izjava č.g.Kunstlja, da je lastnik "ves slovenski'narod",je vzbu dila dobro voljo. G.župnik je nato bolj natančno razložil, da je nje= govo ime v vseh pravnih papirjih,ki se tičejo hiše in je priznal, da je pravno on som lastnik.	.	.
Tako je bilo v_tej razpravi ugotovljeno, da je Naš dom lastnina župnika g.Kunstlja in da odbora, ki bi z domom upravljal, sedaj ni več - čeprav se pojavlja na objavah o domu. Razprava se je zato preu= smerila na posebna vprašanja, ki jih je povzel g.Gorjup, ko je rekel, da je treba upoštevati dejstva: g.župnik je lastnik, delničarjev ni , a treba je misliti o bodočnosti. Prišlo je do splošnega soglasja,da ne vemo ne ure ne dneva in da se je treba zavarovati, da g.župnik ne zapusti doma.brez oporoke, V takem primeru bi dom dobili sorodniki č. g.Kunstlj a,ki so v Jugoslaviji, ali pa bi ga gradbena družba prodala, da bi dobila povrnjeno posojilo, medtem ko bi morebitni ostanek izku= pička zapadel državi. •
^Predlagano. je bilo, naj. se osnuje odbor, ki bi ukrepal o takih vprašanjih in ki bi določil naslednika, ki bi lahko prevzel pravno lastništvo doma in tako zagotovil, da bi bil dom Slovencem ohranjen v vsakem primeru. G.župnik je predlagal, da bi v odbor šli po en pred stavnik "Slovenske Pravde","Slovenskega društva" in Gledališke druži= ne. Zborovanje se je razlezlo, ne da bi sklenilo kaj določenega.. ,
C.g.Kunstel j mi je izjavil, da je pripravljen biti v odboru še s tremi elani in se podrediti večini v tem odboru. Pq njegovem mnenju bo odbor itak le odločal*0 tem, kako popraviti streho,kadar pušča, in podobnih zadevah. Rekel je, da. Ima mnogo potov in skrbi z domom.' Ponu jsl je mnogim,naj bi pravno prevzeli lastništvo,toda bali so. se odgo= vornosti in bremena dolga,ki bi ga morali prevzeti na svoje ime.	°
Naj bo Naš dom naš ali vaš ali kogarkoli, dejstvo 'je, da stoji v ' južnem Londonu Mša,kjer je prostor za slovenske sestanke in kjer ima jo Slovenci prednost pri stanovanjih, kot mi je zagotovil g.župnik. V hiši stanuje Soljudi, Dva Slovenca imata dve sobi in kuhinjo v prizem ; 1ju,za kar plačata L 210.0 na teden. Prostori v visokem pritličju so na razpolago za sestanke, obenem pa lahko služijo za prenočevanj e,ker so zofe raztegljive in jih je mogoče preurediti v postelje» V prvem nadstropju stanujejo Slovenec,poročen z Avstrijko, in še en Slovenec, na vrhu pa so tri angleška dekleta. Te pripadajo k Toung Christian Workers, ki imajo svoje prostore na drugi strani ulice.
"Öe kdo pride v Dom, mu bom že uredil," je rekel g.Adolf Perhaj, eden od stanovalcev v prižemiju."Öaj mu bom skuhal in postlal mu bom, čeprav težko delam pet dni na teden." On in g.Srečko Tušar, njegov so stanovalec,skrbita za obiskovalce in imata pod stopnicami pripravljen no lepo zalogo steklenic slovenskega vina. Vino se prodaja brez dobič ka^Za hrano še ni poskrbljeno in se s tem vprašanjem g.župnik še bavi.
G,Perhaj je rekel, da z veseljem sprejema obiske in da rad pomaga. V resnici pomenijo obiski zanj precej dela,ker mora svojo dnevno sobo spremeniti v začasno spalnico in nato za.obiskovalci spet pospraviti. Vae to opravi z dobro voljo,a nekoliko ga prizadene,ker obiskovalci včasih vzamejo njegovo prijaznost za samo ob sebi umevno in pozabijo vprašati zn stroške,Čeprav tudi kaj pojedo iz njegove kuhinje.
PRIMER LAJOŠA LEDERERJA
Dne 13.oktobra je imel znani časnikar Lajoš Lederer v Allied Circlu v Londonu predavanje z naslovom: "Kje stoji Tito?"
Preden spregovorim o tem predavanju samem,naj omenim, da je Le= derer na Madžarskem rojen britanski državljan,ki je že deset let di=: plomatski dopisnik enega najvplivnejših svetovnih lis tov,londonskega nedeljskega OBSERVERJA. Njegovi razgovori s Titom In druga njegova poročila o jugoslovanskih zadevah so, lahko rečem, v usodnan obdobju Po letu 1948. odločilno vplivala na oblikovanje zapadnega javnega mnenja o režimu v naši domovini. Lajoš Lederer je vobče ugledna oseb nost,ki goji tesne družabne stike z mnogimi vplivnimi ljudmi,ki na Zapadu in zlasti v Angliji» usmerjajo in vodijo zunanjo politiko.
■ V svojem predavanju o Titu se je Lederer vsekakor primerno od = dolžil za gostoljubnost,ki jo je užival v zadnjih letih v Jugoslavi= ji,kjer se je, kot je povedal, mudil zelo često,vse do najnovejšega Sasa. Po njegovem je za Tita in njegove ljudi značilno izredno močno rodoljubje,Semur da je treba tudi pripisati prelomi s Kominformom le» ta 1948. Ta prelom da je Jugoslavija soma hotela in sicer zato, ker je jeseni leta 1947. Kardelj povedal Titu, da hoče Sovjetska zveza e nostavno priključiti k svojemu državnemu ozemlju vso vzhodno Evropo. T0 da je Tita izredno i'azkaSilo in ga nagnilo odločno proJfc od Rusi = je, s katero se je res kmalu noto sprl. Po Ledererjevem mnenju v Ju<« goslaviji dejansko ne vladajo komunisti,ampak.nekakšni patrioti, ki so itak malone vsi potomci vodilnih ljudi prejšnjega režima. Tito je tudi po letu 1948. tako korenito spremenil ves ustroj v državi,da je tamkajšnji sistem danes "popolnoma nekaj drugega,kot je bil pred prelomom s Kominformom."
V ideološki bitki,^ki se je vnela po prelomu med S0vjetsko zve= zo in Jugoslavijo, je Tito odnesel popolno zmago in Rusi so prišli lebos pomladi spokorni in skesani v Canosso. Lederer pravi,da mu je bilo kar žal sovjetskih voditeljev, ko jih je videl v vsej njihovi bedi ob prihodu na letališče v Beograd. Mnršal Tito da je bil z nji= mi zelo osoren in je vpil v njihovi prisotnosti tako, da se je Bulga nin "kar tresel". Marsikateri izmed jugoslovanskih voditeljev da so bili v svojem srcu globoko razočarani spričo "poraznega vtisa",ki so ga napravili sovjetski predstavniki, ki "so prišli v povaljanih oble kah in umazanih srajcah."
Vendar Lederer ni dal končnega odgovora na vprašan je,ki je bilo naslov njegovemu predavanju. Toda naglasil je, da bi bilo "usodno" , ako bi v sedanjem trenutku zahtevali od Tita "brezpogojno predajo"na ideološkem polju. Razvoj da gre v Jugoslaviji itak v smeri zapadne demokracije in ta proces bi Še hitreje napredoval, če ne bi bilo dveh dogodkov, ki sta se pripetila v kritičnem času: Stalinova smrt in anglo-ameriški ultimat glede Trsta. V neki drugi zvezi je Lederer kljub temu dejal, da ni izključeno, da se bo Jugoslavija vrnila v sovjetski objem. Toda to je omenil samo zato, da bi še bolj podprl svojo osnovno težo, namreč: "Biti moramo zelo previdni,da ne bi mar= šala Tita s čem razjezili.DQti mu moramo vedeti,da mu popolnoma zau= Parno. Če bomo tako ravnali, potem ni ničesar, kar bi Rusi lahko do = segli v Jugoslaviji."
To so glavne misli in besede iz Ledererjevih izvajanj,Pripomnil bi, da se Ledererju ni treba bati, da bi Tita v sedanjem trenutku kdo na zapadu silil h kakim reformam doma. Znano je, da bi bilo da = nes to brez haska, kajti komunistični režim v Jugoslaviji je zdaj na vezal toliko gospodarskih stikov s sovjetskim blokom,da mu je obsta= nek zagotovljen, četudi bi Zapad skušal izvajati nanj kak pritisk. Priložnost za kak pozitiven in konstruktiven vpliv na jugoslovanske oblastnike je žal zamujen, in'da je temu tako je treba v nemajhni me ri pripisati vprnv ljudem kot je g.Lederer.-
Še mnogo več primerov bi lahko navedel iz Ledererjevega preda =
vanja* ki vsi pričajo o površnosti* nelogičnosti in pristranosti tega človeka, ki velja za enega najboljših poznavalcev vzhodnoevropskih vprašanj. Lederer ne zna niti srbohrvaš.č.ine niti ne ruščine. Mino gr e de rečeno je tudi njegova angleščina za čuda prinitivna in slovnično pomanjkljiva, čeprav živi V Angliji že trideset let in je bil v dvaj setih letih privatni tajnik pök.lorda Rothernera. San je priznal,_ da so nu gospodarska vprašanja tuja in da jih ne razume. Pr^v tako je razodel, da ne razume marksizma-lehinizma in da ga vprašanja komuni= stične teorije vobče ne zanimajo.
’Ni alternative,
Njegovo predavanje je bilo dovolj slabo,da bi tudi^laika nave = dlo k razmišljanju. In poslušalstvo — ned katerimi so bili tudi neka teri pomembni ljudje iz Pereign Office, iz inozemskih veleposlaništev in iz ameriških Časnikarskih krogov - bi najbrž samo potegnilo po trebne zaključke, če se ne bi dvigali po predavanju k besedi razni predstavniki "stare Jugoslavije", ki so s svojini nestvarnimi,neunest nini in dolgočasnimi samogovori kot za nalašč vprnv potrjevali tisto, zaradi česar cveto na Z^padu Lederer jeva,Pitzroy Macleanova, Pish Armstrongova in podobna nazirnnja: da končno ni nobene pametne alter native, ki bi lahko nadomestila Titov režim.	BtG#
/ " ’
4	PREMALO VODE IN ELEKTRIKE
Žć lansko zimo je trda predla jugoslovanski industriji,ker je primanjkovalo elektrike. Letos so pa težave nastopile že v avgustu ja kasneje. Zaradi•majhnih padavin reke namreč niso imele dovolj vode ii tako niso mogle elektrarne delovati z vsemi agregati. Posledica je bi la zmanjšanje industrijske proizvodnje,prikrajšana so bila pa seveda tudi stanovanja in gospodinjstva.
Ob normalnem vodostaju proizvajajo zdaj jugoslovanske elektrar= ne blizu štiri milijarde kilovatnih ur na leto,to je štirikrat več kot pred vojno.Jugoslavija je pred 1941.posedovala le štiri velike hi dr o elektrarne, ki jih je zgradila že Avstrija.Dve sta bili v Dalmaci ji(na Cetini in Krki),ena v B0sni(Jajce) in Pala v Sloveniji. Pač pa je bilo zgrajenih pred vojno nekaj termoelektrarn,katerih gradnja je seveda mnogo cenejša od gradnje hidroelektrarn,zato je pa proizvodnja elektrike dražja; večja industrijska podjetja so pred vojno predvsem za svoje potrebe zgradila tudi nekaj majhnih elekrarn na vodni pogcn.
Ko so prevzeli oblast komunisti,so hoteli državo i£dustrializi= rati,pa so zato tem bolj potrebovali mnogo elektrike. Tekom .esetih let so dogradili v Sloveniji pet el ektrarn(Mariborski otok,Vuzenico, :Moste,Medvode,Savico), v Bosni Jablanico,doslej naj več jo jugoslovan = sko elektrarno,dal je J^jce II. in Bogatiče.Na Hrvatskem obratuje.Vis nodol. V Srbiji pa so nedavno spustili v pogon -elektrarna. Zvornik na Drini.Od termoelektrarn je treba omeniti že dovršene Konjščico in Jugovinil na Hrvatskem,Kostolac v Srbiji in Skoplje v Maoedoniji. Od ■hidroelektrarn so zdaj v gradnji Vuhred v Sloveniji( za katere dogradi tev je razpisano med Slovenci posojilo v.znesku poldruge milijarde dinarjev),v Srbi ji štiri elektrarne sistema Vrla,dalje Medjuvršje,Ov čarbanja in Raška ter Mavrovo v Maoedoniji. Od. termoelektrarn pa je v gradnji Šoštanj v Sloveniji (poleg stare trboveljske,ki jo razšir= jajo). Manjših novih elektrarn tu nisem upošteval. Za celokupno elek trifikacijo z novimi elektrarnami je povojna Jugoslavija izdala oko=
li 200 milijard dinarjev.	'	, ,	, n ....
Vse pa kaže,da bo še dolgo obstojal problem,kako zadovoljiti slovensko in delno hrvatsko industrijo v zimskih mesecih,ko primanj= kuje rekam v zapadni Jugoslaviji vode.Izhod je samo v povezavi z Bo= sno,kjer je dovolj vode. Kakor prihaja bosanska elektrika z e zdaj v Srbijo in Dalmacijo,tako bi Mehko bosanske reke gnale slovenske to= varne. Treba pa bi bilo zgraditi daljnovod.V bistvu gre torej za lz= graditev enotnega energetskega sistema Jugoslavije.Druge praktične rešitve ni. T0 tem bolj,če misli Jugoslavija elektriko izvažati
LAČNA JUGOSLAVIJA
Začelo se je v Zvorniku na Drini,ko je 26.septem'bra Tite^ßveöano otvarjal novo elektrarno»Padle so besede,da je "zdaj napočil oas,da i majo naši ljudje boljše življenjske pogoje..»Storili bomo vse,...da bo življenje naših delovnih ljudi lažje in srečnejše.Naši delovni Iju dje nam lahko verjamejo." Če so poslušalci kdaj iz srca pritrjevali Titu,potem so mu tedaj ob Drini,ker je res že davno napočil čas,ko bi bilo treba dvigniti življenjsko raven.
Za tem govorom je prišlo iva dni kasneje do gospodarskega posve* tovanja v Beogradu,kjer so najvišji komunistični veljaki ugotovili,da so bili ’z dosedanjo politiko industrializacije položeni nujno potreb ni industrijski temelji za nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj.’ Javno so priznali,da je nesorazmerje med investicijami v težko indus= trijo. in investicijami v predelovalno industrijo ter v kmetijstvo za= vrlo naraščanje narodnega dohodka in s tem seveda onemogočilo dvig živ Ijenjske ravni. - To nesorazmerje je očividno,če primerjamo porast in dustrije v zadnjih desetih letih: medtem ko je strojna industrija po rastla osemkrat, energetska (elektrarne!) dvakrat in pol,se je predelo valna industrija povečala samo za nekaj nad enkrat in pol,kmetijstvo pa je ostalo na isti stopnji,kot je bilo pred vojno, čeprav to zadnje zahteva najmanjših investičij,ki se najhitreje obrestujejo in obratno najbolj občutno povečajo narodni dohodek* - Zato bo cilj Jugoslovan = ske gospodarske politike v bodočnosti,da bo prešlo težišče investicij predvsem na predelovalno,lahko industrijo in na kmetijstvo,v precej = šnji meri pa tudi na stanovanja in promet.
Svetozar Vukmanovič se je oglasil trikrat in državljanom pojasnje val novo gospodarsko politiko vlade. Za njim je govoril še Rankovič, nato pa Bakarič v Zagrebu in Marinko v Ljubljani. Vgi so hiteli zago= tavljati ljudi,da se bo zdaj zares pričelo obračati na bolje,da je ko nec stradanja in da bo narod kmalu užival sadove svojih desetletnih žrtev,ki jih je vlagal v izgradnjo ključnih gospodarskih objektov.
Kaj je bil vzrok,da je prišlo do takega nesorazmerja v gospodar= stvu in do padca življenjske ravni? Vukmanovič razlaga,da je bila pied« vojna Jugoslavija politično in gospodarsko odvisna od tujega kapitala ker je preveč izvažala surovine in premalo skrbela za izgradnjo last= ne ključne in predelovalne industrij e.Vse to pa se je moralo spremeni ti s prihodom komunistov na oblast.Prvi koraj je bila razlastitev tu= jega kapitala in nacionalizacija obstoječe industrije»Potem je bilo treba graditi tovarne za predelavo surovin.in elektrarne,ker stare ni so zadoščale,poleg tega da tudi njihova razporeditev ni predstavljala •sistematične baze za industrijski razvoj države. Elektrarn pa ni brez turbin,generatorjev,kablov,izolatorjev.Poleg izgradnje tovrstno indus trije,je bilo tudi treba šolati ljudi,ki bi bili sposobni graditi to= Varne,jezove in elektrarne. Močno je bilo treba izpopolniti prometjkar je spet zahtevalo noveipanoge strojne industrije in razširitev ladje= delništva. Enostavno^kmetijstvo je potrebovalo kmetijskih strojev in umetnih gnojil. Ob vsem tem pa je bilo treba še žrtvovati^ogromna sred •stva' za narodno obramboi.Skoro na novo je bilo treba zgraditi oborože= valno -industrijo,da.je država lahko po 1.1948.ohranila svojo neodvis= nost. Pri vsem tem pa je seveda občutno zaostajala življenjska raven prebivalstva. Vukmanovič se je trudil,da bi dopovedal ljudem,da je izgradnja kijučne,težke industrije draga in počasna stvar in da se po znajo sadovi šele na dolgo .dobo. Čeprav so vložili v objekte gore ce= menta,jekla in gradbenega lesa,s e vendar na zunaj v gospodarstvu ni dosti poznalo.Ker niso imeli dovolj strojev,so morali pri gradnji je= zov,elektrarn,cest in železnic uporabljati predvsem množično delovno silo. Ta Pa je bila z uvedbo socialnega zavarovanja in otroških do = klad neprimerno dražja in poleg tega še ekonomično manj .izkoriščena, kot bi stalo delo,če bi ga opravljali stroji. Toda strojev ni bilo...
Dvig življenjske ravni bo po Vuknmnovičevih predvidevanjih mogo= če tako doseči,da bodo ohtfutno skrčili investicije za izgradnjo težke industrije,ki je draga in počasna stvar; odnosno, da bodo gradili aa=
mo take oLjekte,kJer bodo mogli opraviti delo razpoložljivi stroji. Z izdatnejšg&porabo mehanizacije tudi pri gradnji predelovalne ihdustri je in v kmetijstvu pa bo mogoSe doseči pocenitev proizvodov,kar bo o= mogočilo delovnemu ljudstvu dvig življenjske ravni,ne da bi bilo tre= ba zvišati plače. Odvišna delovna sila bo dobila zaposlitev bodisi v kmetijstvu bodisi v lahki industriji.Vukmnnovid je mnenja,dn ne bo pri šlo do inflacije dinar ja,ker bodo odslej vsi mogoči finančni skladi uporabljani za tisto,za kar so bili namenjeni,ne paQkritje investicij v težko industrijo,kot je bilo doslej. Tako bodo sredstva iz stane = vanjskega sklada uporabljena za gradnjo stanovanj,in podobno.
Vse do trgovinske normalizacije s Sovjetsko zvezo je bila jugo = slovanska trgovina vezana na dolarsko ^n šterlinško področje.Ta ve'za= noöt je,po Vukmanoviču, povzročila,da je prihajalo do vedno večjega primanjkljaja v izvozni in plačilni bilanci.Odslej bo Jugoslavija lah ko izvažala na vzhod predmete,ki jih prej ni mogla na zapad,(ker so jih že imeli dovolj,)uvažala pa bo v zameno iz vzhoda take predmete,ki jih je doslej morala plačati z dolarji. To bo primanjkljaj zmanjšalo. Kre= ditno posojilo Sovjetske zveze,bo dalje Jugoslaviji omogočilo,da bo na Zapadu odplačala kratkoročna posojila, ki že zapadejo. Vuksanovič je še omenil,da bo slejkoprej urejeno tudi vprašanje jugoslovanskih ter= jatev v Nemčiji,kar bo spet znatno izboljšalo plačilno bilanco s tujina
Ljudje in oblast
‘ "(Od posebnega dopisnika v Trstu)
V zadnjih mesecih se je gospodarski položaj Jugoslavije tafe-zao = striljkot tega nihče ni pričakoval.To je vzrok,da so se komunistični velmožje oglasili koncem septembra in obljubili storiti vse,da dvigne jo življenjski standard prebivalatva.To slednje je postalo zdaj poli= tično vprašanje prve vrste,ki je domala izpodrinilo vsa ostala vpraša nj a. - To pot je bilo ljudstvo tisto,ki je prisililo oblast,da se je lotila gospodarskega vprašanja z glavo. Nerazpolože^je prebivalstva je bilo namreč tolikšno,da so se komunisti zbali ponovitve 17.junija - to pot v Jugoslaviji in v jeseni ali na zimo.V Beogradu pa so že mi slili na odstranitev Vukmanoviča,ki je formalno odgovore^. Za Polomija do,in postavitev Bakariča za drugega Kidričevega naslednika« Zato se je Vukmanovič toliko trudil,da bi z govori in članki dopovedalyda so vzroki krize popolnoma objektivnega značaj a.Lasi se je ljudstvo' malo pomirilo,je vendar ostalo malodušje,kajti nihče ne verjame, da, so vodi tel ji sposobni svoje obljube izpolniti.
Zdaj na jesen,ko bi zaradi razmeroma dobre letine morale cene pa sti ali pa se vsaj ustaliti,te občutno rastejo.Öe bi se pri tem soraz merno večale tudi- plače, bi to bilo neka rešitev za povprečnega držav=
1 jana, d asi večna tekma med cenami in plačami ni zdraha za gospodarstvo. Na to je mislilo državno vndstvo,pa je Zato obljubilo znižanje cen( a obl jube doslej ni izpolnilo,)is točasno je pa ustalilo redne' pla^e.Ker pa so cene še vedno rastle, redna plača pa ni več z a d o s to val a, s e je mo rala večina ljudi zateči bodisi k zadolžitvi ali pa k postranskemu za služku,ki zdaj že postaja skoro pravilo. Danes je stanje tako,da je vse prezadolženo,kajti vsak,ki je le mogel,si je haj el*posojilo,da se je lahko preživljal ali pa vsaj malo pripravil na' 'zimo.Ljudje P^i tem računajo,da bodo dolgove odplačevali z - inflacijskim' dinarjem.
Nerazpoloženj e je čutiti tudi med komunisti,ki kažejo s prstom na polomljeni "socialistični sektor" z nizkimi plačami in bujno se raz vijajoč "privatni sektor". Obrtniki namreč služijo'tako sijajno,da so udeleženi pri nakupu nepremičnin vsaj 75$,pri nakupu avtomobilov po gotovo 60fo. öe pomislimo,da dobi sodnik z otroškimi dokladami mesečno plačo 20.000 din,mizarski mojster pa je v juliju izplačal svojemu po= riočniku mesečnega zaslužka 80.000 din,potem je kritika samih komuni = stov razumljiva.	'f' ' •!
Grozeče nerazpoloženje je povečala seveda še stanovanjska kriza in pa nepovedana podražitev elektrike»	v
Letna naročnina ža Klic
Triglava j'e ■L 1.4.0,četrtletna pa 6 šilingov.