■ o
¡ -í :o !o
RADIOPTUJ
89,8«98.2»ICH3 www.radio-ptuj.si
•<•; tmL>i?
Danes priloga
Šport • Športniki so lahko odličen vzor O Stran 15
Po naših občinah Hajdina • V letu 2010 denarja le za dve večji investiciji O Stran 6
Po naših občinah
Kidričevo • Skeptični do interesnih zvez občin
O Stran 8
Zaposlovanje Sp. Podravje • Za
leto 2010 napovedi niso optimistične O Stran 10
Ptuj, sreda, 30. decembra 2009
letnik LXII • št. 101 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,20 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Ptuj • Praznična zabava za najmlajše
Prišel je tudi dobri dedek Mraz
Tudi letos smo predpraznične dneve našim najmlajšim popestrili s tradicionalno prireditvijo Za male in velike, ki jo je v športni dvorani Center okronal s svojim prihodom vedno radodaren dedek Mraz.
Dan po tradicionalni Orfejčkovi paradi smo letos že dvanajstič našim malim in velikim podarili predpraznično prireditev, ki je v športno dvorano Center privabila številne otroke od blizu in daleč. Radoživi malčki so se lahko igrali v ustvarjalnih delavnicah ali pa skupaj s starši spremljali bogat glasbeni spored na odru.
Čeprav sta Miklavž in Božiček vlogo dedka Mraza že precej zasenčila, pa so otroci ob njegovem prihodu na ves glas zapeli pesem, ki jo mnogi poznajo še iz svojega otroštva: »Siva kučma, bela brada, topel kožuh, zvrhan koš. Joj, že prišel je med nas stari dobri dedek Mraz.« Kako veseli so bili, ko se je prikazal, še bolj pa potem, ko je stopil med male in velike v dvorani in jim s svojimi pomočnicami pričel dobrodušno deliti sladkarije.
-OM
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Ob dnevu samostojnosti in enotnosti
Ormož • Seja občinskega sveta
Prihodnost je v enotnosti Zažugali državi
Letošnja osrednja ptujska proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti, potekala je 26. decembra v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj, je bila ena bolje obiskanih v zadnjih letih. Slavnostni govornik je bil župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan, kulturni program pa je oblikoval Pihalni orkester Ptuj.
O Stran 2
BmlteM, ^ml^a^e^^éétlceM Radfr poiloi/KM patáteym Uv pkyafoljeM zdim i/eMo- Áéée>, \ zdtou/ja in mm, dnužutth, topom M ohehmja, zadotfofjtfj/a
wlikor míik m ipoSuduilt doiežkov, * tfMcykqtfl 'm *f>o^um!
At	* \\
^ mČNO NOVO trn 2010!.
Tudi na zadnji letošnji seji, v torek, 22. decembra, ormoški svetniki niso hiteli. V svojem počasnem tempu so predelali 13 točk, med katerimi je najpomembnejši sprejem dopolnjenega predloga proračuna, kar precej časa pa so namenili razpravi o poteku meje po Ormoškem jezeru ter o sanaciji državnih cest.
v
Štajerski
RADIOPTUJ
^ 89,8 »98,2 • 10473
Del sredstev, namenjenih za voščilnice in poslovna darila, smo podarili v dobrodelne namene.

Mirko Šerod iz občinske uprave je predstavil dopolnjen predlog odloka o proračunu za leto 2010. Nanj je bilo vloženih osem amandmajev. Župan je z dvema amandmajema namenil dodatnih 25.000 EUR za izgradnjo namakalnega sistema, trije pa so se ukvarjali s cestami - sanacija cest po mestu Ormož (dodatnih 43.000 EUR), zaradi napake pri prvotnem vnosu je bilo potrebno opraviti prerazporeditev sredstev za cest v Velikem Brebrovniku (dva projekta 60.800 in 64.200 EUR) ter preimenovanje postavke. Vsi amandmaji so bili sprejeti.
Občinski svet je sprejel sklep, s katerim zahteva od vlade, da se v postopku arbi-
traže določi državna meja z Republiko Hrvaško na območju Ormoškega jezera po obstoječi katastrski meji. Točka je bila na dnevni red uvrščena na pobudo svetnika Martina Hebarja (Nsi), ki je menil, da je potrebno zaščititi koristi občine Ormož in države Slovenije tako po ekonomski kot tudi naravovarstveni plati.
O Stran 3
Foto: VK
Ptuj • Proslava ob dnevu samostojnosti In enotnosti
Neenotnost otežuje prihodnost
Letošnja osrednja ptujska proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti, potekala je 26. decembra v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj, je bila ena bolje obiskanih v zadnjih letih. Slavnostni govornik je bil župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan, kulturni program pa je oblikoval Pihalni orkester Ptuj z dirigentom Fredijem Simoničem, klarinetistom Juretom Rogino in baritonistom Samom Ivačičem. 48-članski orkester, solist in gost so s svojim nastopom navdušili.
Dr. Štefan Čelan je spomnil na dosežke mlade države v 19 letih in nekatere probleme, ki ogrožajo njeno prihodnost, pri čemer je ključni problem neenotnost. Slovenija na marsikaterem področju že odgovorno odloča o svoji usodi ter sprejema norme in vrednote držav EU. Postala je kredibilna članica Evropske skupnosti in zveze Nato. Kljub številnim dosežkom pa ostaja tista Slovenija, za kakršno smo se izrekli na plebiscitu, še vedno naš nedoseženi cilj, je prepričan dr. Čelan. Plebiscitna odločitev je jasno pokazala, da smo le s skupnimi močmi, z veliko mero enotnosti sposobni premagati največje ovire. Dejstva, da je v slogi največja moč, so se zavedali tudi vsi tisti, ki so k prvotnemu imenu praznika dodali še besedo enotnost.
»Ob spremljanju izjav in posameznih dejanj najod-
Uvodnik
govornejših v naši mladi državi pa nisem prepričan, da mnogi izmed njih razumejo pomen besede enotnost. Upam si celo trditi, da smo si v imenu praznika dodali besedo, s katero se na papirju vsi strinjamo, v vsakodnevnem življenju pa jo udejanjamo vsak po svoje. S takšnim načinom razumevanja in udejanjanja 'enotnosti' smo na dobri poti, da bomo izgubili osnovno družbeno tkivo in iz nje izhajajočo moč. Dva dogodka v zadnjem času močno burita duhove in na-jedata enotnost narodovega tkiva. Prvi je povezan s sporočilno vrednostjo z različnih zborovanj tako imenovanih osamosvojiteljev, drugi pa s podeljevanjem priznanj za tovrstne zasluge. Zagotovo imamo v tem trenutku na razpolago precej urejenih pisnih in drugih materialnih virov, ki omogočajo, da se umaknemo iz vsakodnevih
Po dolgem in počez
Težko je biti zadnji v letu, biti tisti, ki bopometel čez celo leto, naredil inventuro, popljuval vse, kar je bilo narobe ... Tega pa je bilo v letu 2009 veliko. In seveda pohvalil tisto malega, kar je bilo dobrega.
Na vsakem koraku smo se srečevali s tajkunskimi zgodbami, zgodbami pohlepa in moralne izprijenosti, ki so jih nekateri napihovali do neba, samo da se je pridobilo na času, da so nezadovoljni ljudje, tisti, ki so najprej izgubili službe v glavnem zaradi nesposobnih menedžerjev, bili malo dlje tiho. Hranili so jih z navideznim zadovoljstvom. A so finančni in gospodarski imperiji, ki so nastajali z izdatno pomočjo državnega denarja in podporo politike, pričeli končno padati kot domine, ne zavedajoč se, da bo zapitek padel na njihova ramena. Zgodili so se Gorenje, Mura, Prevent in še drugi. Recesija naj bi se počasi poslavljala, okrevanje gospodarstva pa bo počasno, je slišati iz ust poznavalcev. Do dostojanstva delavca, ko bo v kuverti prejel toliko, da bo lahko preživel, je še trda pot. Slovenski delavci so še v večini premalo odločni, da bi lahko v svojih zahtevah uspeli, kajti tudi sindikati niso tisto, kar bi morali biti. Občasno dvignejo glas, gredo z delavci tudi na ulice . potem pa za nekaj časa vse potihne. Dokler se znova ne zgodi nekaj. Pa še to zgolj zato, ker je delavcem enostavno dovolj.
V tem prazničnem času najbolj bode v oči podatek, da so s tistimi, ki trpijo, pripravljeni deliti usodo v glavnem tisti, ki prav tako nimajo veliko. Tuintam se zgodi preblisk družbene odgovornosti, a kakšnega vidnejšega politika ali velikega podjetnika ni med njimi, razen seveda izjem, ki so že doslej delovali z občutkom za tiste, ki potrebujejo pomoč.
Ko so naše politike spraševali, kako bodo porabili denar za praznična darila, začudo ni bilo nobenega, ki bi povedal, da bo daroval v humanitarne namene. Morda pa jim je samo zmanjkalo denarja za svetovalce, ki bi jim po letu polomov znali svetovati tudi kakšno svetlejše dejanje.
Majda Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Slavnostni govornik na osrednji proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti v MO Ptuj je bil župan dr. Štefan Čelan.
ljubiteljskih razprav in prenesemo vrednotenje teh dejanj med holistično sestavljene strokovne ekipe. Če bi na tak
Foto: Črtomir Goznik
V kulturnem programu so nastopili Pihalni orkester Ptuj s solistoma, klarinetistom Juretom Rogino in baritonistom Samom Ivačičem.
način pridobljene strokovne podlage uporabljali vsi vidni nosilci politične oblasti, ko se odločajo za podeljevanje najvišjih državnih priznanj
posameznikom ali skupinam za zasluge pri osamosvajanju, zagotovo ne bi bili priča polemikam ob letošnji podelitvi priznanj predse-
dnika države. Razumevanje in vrednotenje preteklosti namreč ni pomembno zgolj za zgodovino, ampak je z njo usodno povezana naša prihodnost. Zelo se motijo tisti, ki menijo, da smo Slovenci enotnih pogledov glede prihodnosti. Neenotnost zagotovo otežuje iskanje boljše prihodnosti znotraj trenutno veljavne neoliberalne globa-lizirane družbene ureditve. Kot župana in občana našega mesta pa me veseli, da smo na mnogih področjih življenja in dela v naši lokalni skupnosti lahko svetel zgled pri razumevanju pojma enotnosti,« je med drugim povedal ptujski župan.
MG
Ptuj • Silvestrska anketa
Naj bo zdravja, sreče ... in deklet
V zadnjih dnevih leta ponavadi tuhtamo o mesecih, ki so minili, ter razmišljamo o željah za tiste, ki šele prihajajo. Po novoletnih željah in nepozabnih prelomnicah starega leta smo tako pobarali tudi nekaj anketirancev, na katere smo naleteli na ptujskih ulicah.
Foto: Polona Ambrožič
Od leve: Anja Cigula, Janez Svržnjak, Marija Svržnjak, Julij Lozinšek, Emilijan Kozel
Anja Cigula, 17 let: »V novem letu si želim mir, veliko sreče, zdravja, da bi izdelala šolo, da bi se razumeli doma in da bi imela srečo v ljubezni. Leta, ki se izteka, pa si ne bom zapomnila po ničemer posebnem - bilo je čisto običajno.«
Janez Svržnjak, 72 let: »V novem letu si želim največ zdravja, zraven pa še sreče, ker drugače tudi zdravja ni. To bi prav tako želel vsem drugim. Leto, ki mineva, pa si bom najbolj zapomnil po zlati poroki, ki sva jo z ženo praznovala novembra. Če bi rekel kaj
več, bi pa že politiko 'zganjali' (smeh).«
Marija Svržnjak, 74 let: »Želim si predvsem zdravja, zdravja in zdravja - slednje je namreč vse! Leto 2009 pa je bilo čisto povprečno.«
Julij Lozinšek, 17 let: »V letu 20lO si želim veliko zabave in druženja s prijatelji. To leto pa si bom najbolj zapomnil po zapadlem snegu v decembru in zelo nizkih temperaturah.«
Emilijan Kozel, 17 let: »Želim si veliko zdravja, sreče, ljubezni in punc. Staro leto pa je bilo zabavno, veselo in polno
druženja s prijatelji.«
Sašo Ljubec, 17 let: »V prihodnjem letu si želim veliko sreče in uspehov, leto 2009 pa si bom najbolj zapomnil po ljubezni.«
Galina Žumer, 35 let: »V novem letu si želim več zdravja, kot ga je bilo v starem. Pa tudi več sreče. Iztekajoče se leto pa si bom najbolj zapomnila po zdravstvenih težavah in bivanju v bolnišnici.«
Marjan Moran, 50 let: »Želim si sprememb v naši vladi, na osebni ravni pa največ zdravja. Leto 2009 si bom
najbolj zapomnil po političnih komedijah, ki jih izvajajo.«
Elizabeta Kozel, 65 let: »Moje novoletne želje vključujejo predvsem zdravje in da bi šlo vse naprej vsaj tako, kot je do zdaj. Staro leto si bom najbolj zapomnila po lepih izletih na Tri kralje.«
Bogdan Vršič, 30 let: »Glavno je zdravje, tudi denar ne bi škodil. Leto, ki se izteka, si bom najbolj zapomnil po športnih dosežkih Dejana Zavca in naših nogometašev.«
Polona Ambrožič
Foto: Polona Ambrožič
Od leve: Sašo Ljubec, Galina Žumer, Marjan Moran, Elizabeta Kozel, Bogdan Vršič
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ormož • 29. seja občinskega sveta
Sprejeli proračun in zažugali državi
TUdi na zadnji letošnji seji, v torek, 22. decembra, ormoški svetniki niso hiteli. V svojem počasnem tempu so predelali 13 točk, med katerimi je najpomembnejši sprejem dopolnjenega predloga proračuna, kar precej časa pa so namenili razpravi o poteku meje po Ormoškem jezeru ter o sanaciji državnih cest.
Mirko Šerod iz občinske uprave je predstavil dopolnjen predlog odloka o proračunu za leto 2010. Nanj je bilo vloženih osem amandmajev. Župan je z dvema amandmajema namenil dodatnih 25.000 EUR za izgradnjo namakalnega sistema, trije pa so se ukvarjali s cestami -sanacija cest po mestu Ormož (dodatnih 43.000 EUR), zaradi napake pri prvotnem vnosu je bilo potrebno opraviti prerazporeditev sredstev za cest v Velikem Brebrovniku (dva projekta 60.800 in 64.200 EUR) ter preimenovanje postavke. Vsi amandmaji so bili sprejeti.
Slavko Kosi (LDS) je predlagal, da se za izgradnjo ormoškega vrtca nameni 933.190 EUR. Za 400.000 EUR bi se občina zadolžila, ostanek pa je Kosi predvidel odvzeti cestam. Našel je kar 18 postavk modernizacij cest, izgradnje pločnikov in javne razsvetljave, ki bi se jim začasno odpovedali, da bi se v Ormožu zgradil vrtec. Predlagal je, da občina sama zgradi vrtec in ne na temelju podeljene stavbne pravice, kot je načrtovano sedaj, saj je ta varianta finančno neprimerno neugodnejša za občino. Amandma ni bil sprejet.
Stanko Podgorelec (Zares) je s svojim prvim amandmajem želel povečati sredstva za odkup zemljišča za pomožno nogometno igrišče na račun načrtovane gradnje odbojkarskega igrišča na mivki. Pri tem so prišla na dan velika in mala nesoglasja med predlagateljem, ki je hkrati tudi predsednik NK Ormož, in županom. Ta mu ni mogel pozabiti, da so na občnem zboru društva nenaklonjeno govorili o njem (županu), kasneje pa sta se prepirala še okoli dodelitve služnosti občini na zemljišču, ki je sicer v občinski lasti, a ga je občina dala klubu v upravljanje. Zato predlagatelj kakšnega posebnega posluha za svoj amandma ni pričakoval, a to ga ni oviralo, da ga ne bi
predlagal. S predlogom ni bil zadovoljen tudi Martin Hebar, predlagatelj ureditve igrišča za odbojko na mivki, ki bi služilo potrebam ormoških študentov in druge mladine. Amandma ni bil sprejet.
Zadnji amandma pa je predlagal zagotovitev dodatnih 30.000 EUR za odkup manjkajočih zemljišč za prekop Sejan-skega potoka. Po predlagate-ljevem mnenju je to nujno, da se zaščiti 1. vodovarstveno območje pred eventualnimi negativnimi posledicami, ki bi se lahko pripetile v primeru izlitja naftnih derivatov ali kemikalij v Sejanski potok. Pri tem je Pod-gorelec poudaril, da se vodstvo občine ne zaveda pomena te investicije in ne skrbi dovolj za vzdrževanje potokov. Ignorira pa menda tudi dejstvo, da naj bi bila v državnem proračunu za naslednji dve leti za tovrstne posege zagotovljena sredstva v višini 330.000 EUR. Poleg projekta bi morala občina zagotoviti še manjkajoče zemljišče. Amandma ni bil sprejet.
Nov način
obračunavanja vode in višje cene
Z avgustom je pričel veljati Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, ki pomembno drugače določa oblikovanje cen, saj uvaja nov tarifni sistem. Ključno načelo Pravilnika je, da mora uporabnik plačati vse stroške, ki nastanejo z izvajanjem javne gospodarske službe, torej polno ekonomsko ceno. V prehodnem obdobju, do leta 2020, je še dovoljeno delno subvencioniranje cen, a le za uporabnike storitev javne službe. To pomembno vpliva na cene za uporabnike, saj doslej niso plačevali polne ekonomske cene, zato je pri večini komunalnih
Foto: Viki Ivanuša
Od jezera je Ormožanom ostalo le še ime - Ormoško jezero.
storitev neizbežen dvig cen, je nastalo situacijo pojasnila Renata Čuček iz Komunalnega podjetja Ormož.
V strukturi cene oskrbe s pitno vodo je prišlo do preimenovanja in preoblikovanja vsebine nekaterih sestavin cen. Hkrati se uvaja še nova sestavina cene - omrežnina. Na računu bodo v bodoče prikazane naslednje sestavine cene „vode": vodarina, vodna povračila, omrežnina (ta se uporabnikom zaračuna v fiksnem znesku glede na zmogljivost vodovodnih priključkov) in števnina. Cene so glede na velikost priključka različne, prav tako pa se razlikujejo za gospodinjstva, nepridobitne organizacije in gospodarstvo.
Učinek spremembe cene vode na znesek računa bo med gospodinjstvi različen zaradi različne cene za omrežnino, ki ni odvisna od porabe pitne vode. Za gospodinjstvo, ki porabi v povprečju 15 kubičnih metrov pitne vode na mesec in ima vodomer DN 20 mm, se bo skupna vrednost zaračunanih storitev oskrbe s pitno vodo po
novem letu povečala za 14%, kar znaša 2,16 EUR mesečno in 26 EUR letno.
Pri ceni odvajanja odpadnih voda se vrednost dosedanjih sestavin cen, ki so bile v celoti vezane na količino porabljene pitne vode, ne spremeni, prav tako pa se uvede nova sestavina cene - omrežnina za uporabo javne infrastrukture odvajanja odpadnih voda. Ceno za omre-žnino bo občina Ormož v letu 2010 za uporabnike javne službe subvencionirala v najvišjem dovoljenem odstotku - 50 %, v naslednjih letih pa se bo subvencija postopno zmanjševala.
Učinek na povečanje računa bo med gospodinjstvi, ki so priklopljena na kanalizacijsko omrežje, različen zaradi cene za omrežnino. Za povprečno gospodinjstvo, ki porabi v povprečju 15 kubičnih metrov pitne vode na mesec in ima vodomer DN 20 mm, se bo skupna vrednost zaračunanih storitev odpadnih voda po novem letu povečala za 38 %, kar znaša 3,85 EUR mesečno, oziroma 46,2 EUR letno.
Je bila menjava narejena na škodo občine Ormož?
Občinski svet je sprejel sklep, s katerim zahteva od vlade, da se v postopku arbitraže določi državna meja z Republiko Hrvaško na območju Ormoškega jezera po obstoječi katastrski meji. Točka je bila na dnevni red uvrščena na pobudo svetnika Martina Hebarja (Nsi), ki je menil, da je potrebno zaščititi koristi občine Ormož in države Slovenije tako po ekonomski kot tudi naravovarstveni plati. Svetnikom je župan Sok povedal, da v občinskih arhivih ni gradiva v zvezi s potekom korespondence pri določanju meddržavne meje. Kljub dopisom na ministrstvo
za zunanje zadeve občina ni prejela nobenega odgovora, zato je konec novembra zaprosila informacijsko pooblaščen-ko za posredovanje za dostop do javnih podatkov.
Pri obravnavi točke so se zastavljala zanimiva vprašanja, kot recimo, kdo se je s kom dogovarjal glede meje in kakšno ekonomsko korist je imel od tega, pa tudi kakšen cilj se želi doseči z obravnavo te točke. Po sporazumu Drnovšek-Račan naj bi celotna površina jezera pripadla Hrvaški v zameno za to, da je Sloveniji pripadel celoten odvodni kanal HE Formin. Ob dogovarjanju državne meje je bil namreč uporabljen kriterij o zaokroževanju umetnih vodnih objektov v korist tiste države, v kateri se nahajajo energetski objekti, v funkciji katerih so te vodne površine. Občino je takrat vodil Vili Tro-fenik, s tem predlogom pa so bili seznanjeni tudi takratni občinski svet, sveti krajevnih skupnosti, v občinski upravni zgradbi pa je bila za javnost predstavljena tudi kartografska podlaga. Sicer pa naj bi bila v zvezi z določitvijo meje 16. 9. 2001 v Domu društev v Ormožu organizirana razprava z zainteresirano javnostjo, podobno tudi v Središču ob Dravi.
Svetniki so bili o točki, o kateri so razpravljali, različno po-dučeni. Slavko Kosi je povedal, da je o celotni problematiki na voljo premalo podatkov, da bi se lahko o njej odločal. Zato je predlagal, da povabijo kompe-tentne sogovornike in odločajo o poteku celotne meje, ne le o meji na vodi.
Dodobra pa je s temo seznanjen Rado Antolič (Zeleni), ki se kot ribič srečuje s problematiko meje v živo. Poudaril je, da je z odcepitvijo občine Središče ob Dravi občina Ormož prikrajšana za okoli 90 hektarjev zemljišč, ki so bila po takratnem
dogovoru dodeljena Sloveniji. Z razdelitvijo občine se sedaj nahajajo na območju občine Središče ob Dravi. Razmerje med Slovenijo in Hrvaško pa je pri tem ostalo nespremenjeno oziroma ustrezno.
Nerešeno vprašanje meje po mnenju razpravljavcev močno zavira tudi razvoj turistične in drugih dejavnosti na tem področju.
Država naj popravi uničene ceste
Svetniki so sprejeli še en sklep, ki sicer lepo zveni, a je njegova učinkovitost enako vprašljiva kot pri sklepu o določitvi meje. Občinski svet je pozval Direkcijo RS za ceste, naj v letu 2010 sanira poškodbe na državnih cestah na območju občine Ormož, ki so bile močno poškodovane pri prevozu gramoza. Gre predvsem za cesto od mejnega prehoda s Hrvaško do priključka na ormoško obvoznico, del ceste G1-2 v delu skozi naselje Mihovci, glavno cesto med Ormožem in Ljutomerom ter cesto od Pavlovcev do Miklavža pri Ormožu, kjer je bila načrtovana preplastitev v letu 2009, pa so bila očitno vsa sredstva porabljena na delu ceste v občini Ljutomer.
Največ škode je na ormoških cestah povzročil prevoz gramoza za avtocestni program in obnovo železniške proge Pragersko-Hodoš. Na cestah so nastale številne udarne jame, izoblikovale so se kolesnice, v katerih ob dežju ostaja voda. Ta zaostala voda potem, zlasti v mestu Ormož in naselju Mihovci, prši po stavbah in pešcih na pločnikih. Zaradi prometa tovornjakov udarne jame povzročajo tudi tresljaje, ki se prenašajo na ob cesti zgrajene stanovanjske in druge stavbe.
Nenazadnje je mesto zaradi poškodb na državni cesti prejelo tudi slabše ocene pri turističnem ocenjevanju. Občina je zagrozila, da bo razmislila o naslednjih korakih in bo prešla v odločnejšo obliko preprečitve povzročanja škode na objektih njenih občanov zaradi gradnje infrastrukture v drugih regijah, če država ne bo upoštevala opozoril.
Sprejeli so tudi sklep, s katerim so Danila Kosija razrešili dela v Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in na njegovo mesto imenovali Marjana Mundo kot nadomestnega člana.
Svetniki so sprejeli tudi sklep o povišanju najemnin za šolske prostore ter zaprte in odprte športne objekte v višini 36,4 %, ki upošteva rast materialnih stroškov za obdobje od leta 2001 do novembra 2009.
Viki Ivanuša
Ptuj • Tradicionalna Orfejčkova parada
Glasba in država sta praznovali
Toliko, kot je stara mlada slovenska država, je stara tudi Orfejčkova parada, ki se je že devetnajstič odvrtela 26. decembra, na praznik Štefk in Štefanov. 26 letošnjih udeležencev parade, pevcev in pevskih skupin, sodelavcev in zmagovalcev četrtkove Orfejčkove oddaje na radiu Ptuj, ki so se jim pridružili tudi drugi priljubljeni izvajalci s slovenske glasbene scene, je letos znova napolnilo dvorano Center v Ptuju.
Devetnajsto Orfejčkovo parado sta organizirala družbi Radio-Tednik in Megamarketing. Zlati pokrovitelj so bile Trgovine Jager, srebrna pa MO Ptuj in restavracija Gastro. Za televizijsko predvajanje je prireditev posnela SIP TV. Parado sta že tradicionalno vodila Danica Godec in Luka Huzjan, za smeh pa sta tudi letos s ske-či poskrbela Luka in Pepi, ki sta ponovno dokazala, da sta dobra opazovalca vsega, kar se dogaja v okolju; dogajanje, začinjeno s ščepcem humorja, vedno zadene. Dan brez smeha pa je tako in tako izgubljen dan.
Letošnja Orfejčkova parada je za sceno izbrala eno od ptujskih tradicij, sejem. Večsto-letno tradicijo na Ptuju imajo Jurjev, Ožboltov in Katarinin sejem, božično-novoletni sejem, med stojnicami katerega se je odvijala 19. Orfejčkova parada, pa je še zelo mlad. Mikrofone so si podajali pevci in glasbeniki, ki jim poslušalci radia Ptuj še posebej radi pri-
Foto: Črtomir Goznik
Ansambel bratov Gašperič je v pesmi Ljubezen je greh prepeval o koruzniški ljubezni.
sluhnejo: Vagabundi, Okrogli muzikanti, ansambel Roka Žlindre, Manca Špik, Korado in Brendi, Navihanke, Maja, ansambel Skater, Mili, ansambel Golte, ansambel Primoža Zvira, Ela, anasambel Donačka, Sexplosion, ansambel Ekart, Mladi upi, Malibu, ki je pred kratkim slavila dvajsetletno uspešnega delovanja, ansambel bratov Gašperič, Boštjan Konečnik, Kolovrat, Nova legi-
ja, Pajdaši, Foxy Teens, Modrijani, Natalija Verboten in Pop Design z Miranom Rudanom. V praznično odeti dvorani je najpogosteje zadonela pesem o ljubezni, čeprav je ta za nekatere tudi boleča.
Orfejčkova parada bo v letu 2010 praznovala 20-letnico in bo že zaradi jubileja nekaj posebnega. To od organizatorjev pričakujejo tudi vsi zvesti poslušalci radia Ptuj, ki so ob
pevcih in glasbenih skupinah zaslužni, da Orfejčkova parada živi in razveseljuje. V imeni vseh nastopajočih na 19. Or-fejčkovi paradi je Natalija Verboten vsem orfejčkovcem zaželela veliko zdravja, ljubezni, sreče in da bo leto 2010 za vse dobro. Veseli jo, je povedala, da se pevci in glasbeniki vsako leto na štefanovo že toliko let srečujejo na Ptuju.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ela je zapela čudovito ljubezensko skladbo Glas sirene
Foto: Črtomir Goznik
Voditelja parade Danica Godec in Luka Huzjan v družbi Pepija
Ormož • Podelili občinska priznanja
Imenovali častna občana
Minulo sredo sta župan občine Ormož Alojz Sok in podžupan Branko Šumenjak v ormoškem gradu podelila občinska priznanja za leto 2009. Bronasto plaketo je prejela Marija Rihtarič, srebrno plaketo Rajko Topolovec, zlato plaketo pa Zgodovinsko društvo Ormož. Občina Ormož pa je letos dobila kar dva častna občana. To sta postala dr. Jože Bešvir in Milan Ritonja.
Dobitniki priznanj občine Ormož za leto 2009 v družbi župana Alojza Soka (na desni) in podžupana Branka Šumenjaka (na levi): Rajko Topolovec, Marija Rihtarič, Tone Luskovič, predsednik Zgodovinskega društva Ormož, ter častna občana Milan Ritonja in dr. Jože Bešvir.
Dr. Jože Bešvir je bil rojen v Trgovišču pri Veliki Nedelji, svoje življenje pa je zapisal veterini. Po zaključenem študiju na Veterinarski fakulteti v Zagrebu je v Ljubljani pridobil še magisterij in doktorat znanosti. Večino delovnega časa je služboval na Veterinarski postaji v Ormožu, bil pa je tudi direktor Obdravskega zavoda za veterinarstvo in živinorejo. Aktivno je deloval tudi na političnem področju, saj je bil občinski svetnik, po osamosvojitvi Slovenije pa predsednik občinske skupščine v Ormožu.
Milan Ritonja se je rodil v Pavlovskem Vrhu, s svojim delom pa je kot direktor zavoda Jožeta Kerenčiča utrl pot proizvodnji plastičnih izdelkov. Prav Milan Ritonja ima največ zaslug, da so v Ormožu pričeli izdelovati okvirje za očala, v Ormož je pripeljal tudi program nožarne ter izdelavo plastenk in PEZ figuric, uvedel pa je tudi program smučarskih očal Carrera. Na temeljih tedanje tovarne Jožeta Kerenčiča je v Ormožu nastala sedanja tovarna Carrera Optyl.
ns
Foto: NS
Od tod in tam
Ptuj • Dobrodelna stojnica Lions kluba
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski lionsi so letošnjo božično-novoletno stojnico ponovno postavili na Novem trgu. 19.
decembra so k nakupu vabile voščilnice in darila iz naravnih materialov, ki so jih izdelali v Ozari, Sončku in Zavodu dr. Marijana Borštnarja v Dornavi. Ob letošnjih praznikih so obdarili več kot 200 otrok iz 40 socialno ogroženih družin na Ptujskem. Praznično obdarovanje otrok je že tradicija njihovega delovanja, ki je prežeto s humanitarnostjo in pomočjo tistim, ki jo najbolj potrebujejo.
MG
Ptuj • Božični bazar v Qlandiji
Foto: Črtomir Goznik
V nakupovalnem središču Qlandia je od 17. do 24. decembra potekal božični bazar. Na njem so so-delovali Sožitje, Sonček, Zavod dr. Marijana Borštnar-ja, soroptimistke, nekateri obrtniki (pletilstvo, vezenje, čebelarstvo, medičarji, zeliščarji), s svojimi izdelki pa tudi društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj. Vse je družil prav poseben namen, zbrati sredstva za nakup defibrilator-ja za potrebe centra. Vsi sodelujoči na letošnjem prvem božičnem bazarju, za katerega upajo, da bo postal tradicionalen, so se namreč odpovedali delu izkupička, da bi tudi center dobil ta dragoceni zdravstveni aparat, ki rešuje življenja. K ustvarjanju prazničnega vzdušja so poskrbeli tudi nastopajoči iz različnih okolij, ki so se odzvali vabilu organizatorjev, je povedal vodja Qlan-die Bojan Miško.
MG
Juršinci • Umetnina Anice Roškar
Foto:DB
Petmetrske jaslice, ki so razen figuric v celoti sestavljene iz naravnih materialov, so v domu družine Roškar stalnica že vrsto let. Tradicijo so nadaljevali tudi letos. Anica Roškar iz Gabrnika svojo ljubezen do izdelovanja jaslic v sebi nosi že od otroštva: »Odkar se spomnim, smo jih doma izdelovali.« Vsako leto v predbožičnem času porabi pet dni zgolj za postavljanje umetnine v kleti svoje hiše. Zgodbo sestavlja več kot sto figuric, vsaka skrbno izbrana in postavljena na svoje mesto. Mah, les, korenine, kamne in druge potrebne stvari Roškarjeva zbira vse leto in vsake jaslice dopolni s kakšno novo idejo. Kamni v letošnjih jaslicah so še posebej zanimivi, saj jih je prinesla z različnih koncev - od Triglava do Medugorja, s Krka, iz Zadra in Italije. Poseben pravljični pridih da celotni podobi potoček, ki se pretaka med skalami.
Dženana Becirovic
Spodnje Podravje • Dobrodelna akcija Radio-Tednika in drugih podjetij
Praznično darilo za družino z devetimi otroki prineslo veselje in upanje
Tudi na Ptujskem raste število družin, ki potrebujejo pomoč svojega okolja. Kljub krizi ali pa prav zaradi nje je namreč družbena odgovornost podjetij in posameznikov, ki so uspešnejši od povprečja, velika, vedno večja, čeprav je še vedno država tista, ki nosi največjo odgovornost za reševanje socialnih stisk ljudi.
Praznični dnevi, ki so že od nekdaj čas darovanja, so omilili marsikatero stisko, ki bi bila sicer še večja, če ne bi bilo prispevkov dobrih ljudi in podjetij. Ljudem v stiski pomenijo zelo veliko, veselje, ki ga prinašajo v njihove domove, pa ostaja skrito javnosti, ker je že sama stiska dovolj veliko breme, ki ga morajo premagovati, ne želijo se v svoji nemoči izpostavljati očem javnosti.
STOJAN TOMAŽIČ S.p. Drvanja 29 2234 Benedikt
telefon 02 70315 96 gsm 041 814 262
IZDELOVANJE OKRASNIH BETONSKIH IZDELKOV
Srečno 2010!
Družba Radio-Tednik Ptuj se je letos odpovedala novoletnim voščilnicam in poslovnim darilom, sredstva, ki bi jih porabila v ta namen - čeprav so bila zmeraj skromna -, pa namenila za pomoč družini z devetimi otroki v našem okolju. Pri tem so ji pomagala tudi nekatera druga podjetja, ki jih je vodil podoben motiv: EM Grad, d. o. o., Gradiš Ptuj, d. d., IFA Slavko Dvoršek, s. p., PTS Vauda, d. o. o., Mirko Le-tonja, s. p., Andrej Čeh, s. p., Baukom, d. o. o., StojanToma-žič, s. p., in Boštjan Visenjak, s. p. Družino so darovalci izbrali s pomočjo Centra za socialno delo Ptuj, donacijo pa izvedli preko Karitasa.
Kot je povedala socialna delavka Centra Stanka Iva-nuša, je pomoč prišla v prave roke - v družino, ki je vzor pridnih ljudi. Družini z devetimi otroki ni lahko. Mama skrbi za dom, oče, ki je brez službe,
E L E KT R 0 ¡STAL AC IJ E in MERITVE

ELEKTROINSTALACIJE in MERITVE ..
Andrei Čeh s.p.
Rotman 58a, Juršinci
Tel ./fax 02 758 2611
Gsm 041 452 440,041 447120
SREČNO NOVO LETO 2010!
IZ
Inženiring Fleksibilne Avtomatizacije
Servis, montaža, svetovanje
IFA Slavko Dvoršek s.p., Podlože 83,2323 Ptujska gora
SREČNO IN USPEŠNO 2010!
ELEKTROINSTALATERSTVO
IZVAJANJE INTE1ECENTNIH STORITEV
MIRKO LETONJA s.p.
Gradižča 148, 2282 Cirkulane
Tel.&fax: 02/ 761 78 11, GSM: 041/ 642 675, E-mail: mirko.letoi^ja@siol.net
V prazničnih dneh najdite obilo notranjega miru ter moči za nove izzive. Srečno 2010!

Foto: Črtomir Goznik
Direktor družbe Radio-Tednik Jože Bračič je zbrani denar za pomoč družini z devetimi otroki izročil socialni delavki Stanki Ivanuša.
je pred kratkim sicer dobil zaposlitev, a le za dva meseca, brez službe sta tudi dva otroka, ki sta že uspešno zaključila šolanje. Starša se tru-
dita po najboljših močeh, da otrokom nudita vse potrebno za njihov razvoj. Preden je oče dobil zadnjo, sicer začasno zaposlitev, je prejemal
GRADBENA DELA
Boštjan Visenjak s.p.
Telefon/fax 02 740 82 29 Gsm 041 325 966, 041 674 914 Moskanjci 49a 2272 GORIŠNICA
kHAUf
VELUX
Novoletne želje - skrite so sanje, novoletne želje - majhne so trajne, naj postanejo hrepenenje in smeh; Vesele praznike in srečno 2010!
nadomestilo z zavoda v višini 500 evrov, s tem pa so se ob otroških dodatkih preživljali. Pridno obdelujejo tudi majhne košček zemlje, pa kakšno
svinjo vzredijo doma, da imajo meso za sprotne potrebe. Najhujša je negotovost: bo po novem letu še služba za očeta, bo potrebno za preživetje potrkati še na katera vrata? To človeka najbolj ubija, pravi mama, ki je zelo ponosna na svoje otroke, saj so zelo pridni, pomagajo drug drugemu. Vedo, da je šola na prvem mestu, kajti le poklic jim obeta lepšo bodočnost. Iz srca so hvaležni za pomoč, ki jih je presenetila v teh prazničnih dneh, prišla jim bo zelo prav.
Mama in oče sta kljub stiski razveselila svoje otroke: pod smrekico je vsakega čakala majhna pozornost. Otroci nimajo velikih želja, zadovoljni so s tistim, kar dobijo. Tudi mama bi si želela službo, to je njena največja želja v novem letu. Če bi starša imela redno službo, bi to bila za družino največja sreča.
MG
Montaža, gradbene in druge storitve d.o.o. Zadružni trg 8, 2250 Ptuj tel.: 02 780 11 26 e - mail: baukom.doo@siol.net
Srečno 2010!
Gradbinci pozor!
VSA OPREMA ZA GRADBENIŠTVO NA ENEM MESTU:
Opaži vseh vrst, gradbeni in fasadni odri, podporniki, strezni pribor, distančniki vseh vrst, profili, vodotesni prevodi, gradbene folije, tesnilni in dilatacijski trakovi, armaturni spoji, opažne emulzije, zaščitne ograje, vibratorji, vibro plošče, nabijala, žage, izolacijski premazi, talni premazi, izolacijske fasade, Hitachi električno orodje, Pro-Koncept-energetsko varčna gradnja ...
Zdravja, veselja in poslovnih uspehov v Novem letu 2010!
www.VAUDA.informacija.net
Zgornja Hajdina 83/a, HAJDINfl k 1W.: 02 781 OS 01, GSM: Ml 667 UhJ*

GRADBENO PODJETJE GRADNJE PTUJ d.d. Dornavska cesta 6a, 2250 Ptuj Tel.: 787-58-00, Fax.: 771-78-41 www.gradis-ptuj.siinfo@gradis-ptuj.si
V prihajajočem letu 2010 vam želimo zdravja,
veselja, zasebnih in poslovnih uspehov ter pozitivne energije.
^Nl-grád d.o.o.
EM-GRAD d.o.o. Spodnja Hajdina 21 2288 Hajdina
telefon 02 788 59 36 fax 02 788 59 37 e-pošta: info@emgrad.si
GRADNJA CEST
v
Želimo vam. sreče, zdravja, osebnih in poslovnih uspehov v Novem letu 2010!
Hajdina • Z 21. seje sveta občine
V prihodnjem letu denarja
■	■	v ■ ■ ■	al ■■■
le za dve večji investiciji
Dnevni red 21. seje sveta občine in obenem zadnje v letu 2009 so hajdinski svetniki 22. decembra oddelali v eni uri. Zatem pa so skupaj nazdravili novemu letu in še posebej svetniku SLS Ivanu Bro-dnjaku, ki je praznoval 50. rojstni dan.
Zanj bo leto 2010 posebno, saj naj bi bil kandidat SLS na županskih volitvah. Dosedanji župan Radoslav Simonič se bo umaknil iz lokalne politike in tudi ne bo kandidiral na listi za občinskega svetnika. Še vedno pa bo aktiven pri uresničevanju nekaterih občinskih projektov. Svetnikom se je na zadnji seji v letu 2009 zahvalil za dobro delo in tvorno sodelovanje v predzadnjem letu tega mandata.
V osrednji točki dnevnega reda 21. seje sveta občine Hajdina so prejšnji torek hajdinski svetniki sprejeli sklep o izvedbi javne razprave o predlogu proračuna Občine Hajdina za leto 2010. Ta bo trajala do vključno 20. januarja. Zainteresiranim je v tem času z vsemi dokumenti dostopen na sedežu občine in tudi na spletni strani občine Hajdina. Morebitne pripombe in predloge je potrebno vpisati v zvezek pripomb in predlogov, mogoče pa jih je tudi poslati v pisni obliki po pošti na naslov župana občine Hajdina. Skupni prihodki občine Hajdina v letu 2010 so predvideni v višini 3,869 milijona evrov, odhodki pa v višini 4,736 milijona evrov. V letu 2010 se občina Hajdina lahko zadolži do višine 990.870 evrov. Župan občine Hajdina Radoslav Simonič je svetnike ob tej priložnosti opozoril, da so načrtovane investicije v letu 2010 zgornja meja, preko katere ni mogoče in da drugih investicij v tem letu v občini Hajdina ni mogoče načrtovati. V haj dinskem proračunu za prihodnje leto pa niso zajeta sredstva kohezije in državna nepovratna sredstva za projekt prve faze podtalnice Ptujskega in Dravskega polja, ker se ta zbirajo na transakcijskem računu MO Ptuj. Zaključek prve faze tega projekta v letu 2010 v občini Hajdina je ovrednoten na 5,7 milijona evrov. V ta zne-
sek pa niso všteta infrastruk-turna dela na področju javne razsvetljave, zamenjave cevi na nekaterih odsekih in druga infrastruktura, razen delne preplastitve cest. Druga največja investicija v letu 2010 pa je dokončanje izgradnje prvega vrtca v občini Hajdina, za katerega so temeljni kamen položili 1. septembra letos. V dveh mesecih so ga spravili pod streho, na predlog odgovorne nadzornice pri gradnji vrtca Anice Drevenšek iz podjetja TMD Invest so rok izgradnje podaljšali oziroma dela upočasnili, da bi se objekt, ki ima že vgrajeno stavbno pohištvo, dobro pre-sušil, kljub temu da naj bi gradnjo glede na pogodbo končali marca leta 2010. Vsa dela naj bi glede na novi dogovor dokončali do konca julija, v uporabo pa naj bi ga predali 1. septembra, ko naj bi tudi sprejeli prve malčke. V hajdinskem vrtcu bo prostora za 105 otrok.
Kot večina drugih občin je tudi občina Hajdina, kot ena od soustanoviteljic Skupne občinske uprave občin, imela
na dnevnem redu decembrske seje sveta osnutek odloka o ustanovitvi organa skupne občinske uprave v Spodnjem Po-dravju. Razprave o njem niso zaključili, pustili so ga v prvem branju. Čeprav načeloma podpirajo ustanovitev interesne zveze občine, razprave o njeni ustanovitvi niso zaključili. Dokument so pustili v prvem branju, ker želijo pridobiti nekatere dodatne podatke. Zanima jih, kakšen bo prenos osnovnih sredstev vodooskrbe v občino, njene poslovne knjige za leto 2010, odprto ostaja tudi vprašanje koncesij in nekaterih drugih zadev. Dokler ne bodo dobili odgovorov na vsa odprta vprašanja, o ustanovitvi interesne zveze občine ne bodo odločali.
Po sklepu 21. seje sveta občine Hajdina se bo s prvim januarjem leta 2010 spremenila vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Hajdina. Ta po novem znaša 0,0050 evra. V letu 2009 je znašala 0,0049, nova vre-
dnost je od dosedanje višja za 1,6 odstotka. Svetniki so potrdili tudi novo vrednost točke za izračun komunalne takse v občini Hajdina v letu 2010, ki znaša 2,75 evra. V letu 2009 je bila njena vrednost 2,70 evra, povišanje je 1,6-odstotno. Z enako višino pa so se po odločitvi hajdinskih svetnikov povišale tudi najemnine grobov, višina enkratnega nadomestila o najemu groba ter kupnine za žarni grob na pokopališču Hajdina, pri čemer je letna najemnina grobov za občane občin Hajdina in Kidričevo nižja kot za občane drugih občin. Za 1,6-odstotka ali za povprečno letno rast cen se z letom 2010 povišuje tudi najemnina za cvetličarno na pokopališču Hajdina za leto 2010 ali za 1,33 evra mesečno.
Ker občina Hajdina še ni sprejela proračuna za leto 2010, se bo v obdobju januar-marec 2010 financiranje funkcij občine izvajalo na podlagi sklepa o začasnem financiranju. V tem obdobju morajo biti porabljena sredstva sorazmerna porabljenim sredstvom v obdobju janu-ar-marec 2009. Predvidoma marca ali aprila 2010 pa bodo na dnevni red ponovno uvrstili točko o projektu družinskega parka Megalaxia. Čeprav je večinsko prepričanje, da jih bodo investitorji odpravili z že znanimi stavki o tem, da so »že čisto blizu zaključka finančne konstrukcije projekta«, bo vsaka druga informacija praviloma presenečenje, na katerega haj-dinski svetniki in cela občina ter okolica čakajo že vrsto let. Tudi tokratne pobude, vprašanja in predlogi svetnikov so se v glavnem nanašali na komunalno infrastrukturo.
MG
Od tod in tam
Sveti Jurij • Zadnjo sejo v letu zaznamoval proračun
V četrtek, 17. decembra, so svetniki občine Sveti Jurij v Slovenskih goricah v drugi obravnavi soglasno sprejeli proračun za leto 2010. »Na prejšnji, torej na 22. redni seji, je bil občinski proračun potrjen v prvi obravnavi. Na podlagi javne obravnave, ki je potekala med prvim in drugim branjem, pa se je na prihodkovni strani povečal za približno 53.000 evrov,« je pojasnil župan Peter Škrlec. Za leto 2010 tako sedaj načrtujejo prihodke v višini približno 3,2 milijona evrov, odhodke pa v višini 3,4 milijona evrov. Razliko nameravajo pokriti s prenosom sredstev, ki bodo ostala na računu zadnjega decembra letošnjega leta.
Prihodnje leto naj bi tako dokončno poplačali prizidek k osnovni šoli in gradnjo vrtca. Nadaljevati nameravajo gradnjo ceste, ki bo povezovala občinsko središče z avtocesto, ter urejati center občine. Prav tako naj bi začeli postopek nakupa in gradnje kulturnega doma, načrtujejo pa še obnovo vodovodnega omrežja v središču Jurovskega Dola. Končati bodo morali prostorsko načrtovanje, čaka pa jih tudi več manjših vlaganj, kot so sofinanciranje novega gasilskega vozila; nabava univerzalnega delovnega stroja za redno vzdrževanje zelenih površin, ki ga bodo lahko uporabljali tudi za zimsko službo, vzdrževanje cest in podobno.
Na seji so svetniki potrdili tudi vse ostale sklepe, med drugim pravilnika o sofinanciranju letnega programa kulture in športa v občini, ki bosta urejala financiranje teh področij na podlagi javnega razpisa in prijavljenih izvajalcev. Na koncu so svetniki sprejeli še sklep o določitvi točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2010, ki se je povečala skladno z rastjo cen življenjskih potrebščin. Vrednost točke za zazidana stavbna zemljišča tako znaša 0,002254 evra, za nezazidana pa 0,001113 evra.
Polona Ambrožič
Ljutomer • Stanislav Rakuša - obrtnik leta
Ob tradicionalnem prednovoletnem srečanju obrtnikov in podjetnikov, članov Območne obrtno-podje-tniške zbornice (OOZ) Ljutomer, je bila tudi slovesna podelitev priznanja obrtnik leta 2009. Ta laskavi naslov je na podlagi razpisa v internem obrtniškem glasilu pripadel samostojnemu podjetniku Stanislavu Rakuši iz Stročje vasi (naposnetku), ki opravlja kleparsko-krovsko dejavnost. Leta 2003 si je pridobil naziv mojstra krovec - klepar. V obratovalnici je vseskozi zaposlenih 18 in več delavcev, med njimi tudi oba sinova Evgen in Peter. Na srečanju je priznanje za 20 in več let dela v obrti prejelo 21 članov zbornice, zahvala za medsebojno sosedsko sodelovanje je pripadlo hrvaški obrtni zbornici iz Čakovca, za dolgoletno poslovno sodelovanje pa Zavarovalnici Maribor, poslovni enoti Ljutomer.
NŠ
Ljutomer • Policaji in redarji skupaj
Policijska postaja Ljutomer in Občina sta sprejeli dogovor o skupnem opravljanju nalog na območju mesta, kar se v nekaterih večjih slovenskih krajih že izvaja.
Tako je minuli teden pričela delovati patrulja, ki jo sestavljata policist Venčeslav Lihtenvalner in občinski redar Janko Prijol. V Ljutomeru je sedež medobčinskega inšpektorata in redarstva, ki izvajata naloge za občine Ljutomer, Križevci, Radenci, Razkrižje, Sveti Jurij ob Ščavnici in Veržej, skupno patruljo pa so kot prvi uvedli v mestu Ljutomer. Po besedah komandirja Policijske postaje Ljutomer Romana Zvera želijo s skupno patruljo zagotoviti ljudem občutek večje varnosti, boljše gibanje v cestnem prometu in povečati skrb za premoženje. Delovanje skupne patrulje je predvideno ob delavnikih v časovnih razmikih, kot jih bo narekovala določena situacija. Da bi bil stik z občani čimbolj pristen, bosta redar in policist službeno dolžnost opravljala peš.
NŠ
Foto: NS
Foto: NS
Benedikt • S 24. seje občinskega sveta
Za približno štiri milijone težak proračun
Benediški svetniki so na zadnji seji v letu, na kateri so se sestali 23. decembra, v drugi obravnavi soglasno sprejeli odlok o proračunu za leto 2010.
»Med prvo in drugo obravnavo ni bilo bistvenih razlik, saj je bil naš proračun očitno zelo dobro pripravljen že v prvem branju. Če ima namreč občina dober razvojni program za nekaj let naprej, ni toliko problemov pri sprejemanju proračuna,« je prepričan župan Milan Gumzar.
Proračun za prihodnje leto tako znaša na prihodkovni in odhodkovni strani malo manj kot štiri milijone evrov in je sicer odvisen od uspešnosti občine na petem javnem razpisu, pa tudi od prodaje občinskega premoženja v prihodnjem letu. »V letu 2009 smo namreč imeli v načrtu za nekaj čez 600.000 evrov prodaje, prodali pa nismo nič, zato to prenašamo v prihodnje leto. Če se ne bo prodaja uresničila niti tokrat, bomo morali v rebalansu zopet
popravljati nekatere postavke in ne bomo mogli izvesti vseh načrtovanih investicij za naslednje leto,« je pojasnil Gumzar.
Med glavnimi načrtovanimi investicijami sta predvsem dokončanje povezovalne ceste med Benediktom in Sveto Ano ter pričetek izgradnje komunalne infrastrukture za turistični objekt Terme Benedikt. Za slednjo so tako na seji sprejeli tudi investicijski program. »Vse imamo pripravljeno tako daleč, da se lahko prijavimo na peti kohezijski razpis, kakor hitro ga bo država razpisala. Od tega bo seveda tudi odvisno, koliko sredstev bomo počrpali v letu 2010. Če bo razpis sorazmerno zgodaj, bomo lahko po njem izvedli vse aktivnosti, ki morajo biti v zvezi z izborom izvajalca in podobnimi zakonskimi zahtevami, ter pričeli de-
lati v nekem doglednem času. Če pa bo razpis bolj proti koncu leta, bo seveda tudi ta postavka bistveno manj uresničena,« je razložil župan in dodal, da se po investicijskem načrtu v vsakem primeru ta projekt začne izvajati v naslednjem letu in se konča leta 2012.
Na seji gorela lučka miru
Na seji so določili tudi višino enkratne denarne pomoči za novorojence v njihovi občini, kar izvajajo že 11. leto. »Vsako leto smo to vsoto za določen znesek poviševali; letos smo se odločili, da jo bomo zvišali za približno pet odstotkov. Res je, da so nekateri svetniki predlagali, da bi namesto za štiri povišali za 10 evrov na otroka, vendar smo v končni fazi ugo-
Postavili so kar 43 tisoč lučk in jih kot ponavadi sestavili v pravo idilično zimsko pravljico. Pred hišo družine Weingartner v kraju Zagorci že vrsto let v začetku decembra postavijo množico lučk, ki njihov dom krasijo vse do 15. januarja. Lani sta gospodar Franc in gospodinja Vida imela 40. obletnico poroke in takrat je zasijalo kar 40 tisoč lučk, letos pa so jih dodali še tri tisoč. Sleherna lučka ali okrasek je na določeno mesto postavljen po tehtnem premisleku in načrtu, saj je njihov namen ustvariti pravljično zimsko idilično zgodbo. Kljub temu da je motivov in barv zelo veliko, gospodarju Francu, ki je idejni oče projekta, skupaj z družino podvig zmeraj uspe. Čeprav delo zahteva veliko truda, mu, kot pravi, ni težko, saj je zadovoljen, ko vidi odzive obiskovalcev, ki so
zmeraj presenečeni nad umetnino družine Weingartner.
Pravljično zgodbo na svojem dvorišču Weingartnerje-vi postavijo v začetku decembra, zanjo pa potrebujejo tri mesece priprav in še štiri cele vikende zgolj za dobro premišljeno postavljanje. Okraševa-
Benedikt skavtinji: Seja se je začela s simbolično predajo luči miru, ki sta jo prinesli skavtinji.
tovili, da bi s tem imeli težave pri zagotovitvi sredstev v proračunu,« je povedal prvi mož benediške občine. Ob rojstvu prvega otroka bodo tako starši v letu 2010 dobili 135 evrov,
ob vsakem naslednjem pa nekaj več.
Svetniki so se odločili tudi za prodajo petih vrednostnih delnic javnega podjetja Mariborski vodovod. Njihovo
odločitev je Gumzar pojasnil: »Sosednja občina Cerkvenjak je dala pobudo, da bi odkupila od nas nekaj delnic, saj sami niso solastniki tega podjetja. Mi smo jim jih obljubili, gre pa predvsem za to, da bomo lahko skupaj znotraj ustanoviteljskega deleža uredili nekatere zakonske predpise, ki so nujni potrebni za normalno dobavo in delovanje Mariborskega vodovoda.«
Za konec omenimo še začetek seje - ta se je tokrat namreč začela nekoliko drugače kot običajno, saj sta svetnike obiskali skavtinji iz stega Slovenske gorice 1 in prinesli luč miru. »Tega obiska sem bil zelo vesel in upam, da bo ta lučka zelo lepo svetila naši občini tudi v letu 2010,« je v decembrskem duhu zaključil Milan Gumzar.
Polona Ambrožič
Juršinci • Družina Weingartner nadaljuje tradicijo
Letos kar 43 tisoč lučk
Družina Weingartner, ki svojo hišo in dvorišče za božič vsako leto okrasi z več tisoč lučkami in privabi obiskovalce iz vse države, pa tudi iz tujine, letos nadaljuje tradicijo.
nje z lučkami je bil prvotno konjiček najstarejšega člana družine, Franca, njegovi umetnosti pa se je kasneje pridružila celotna družina. Njihova hiša v teh prazničnih dneh zgleda kot prava zimska pravljica: v soju tisočerih lučk v hiši dan in noč pečejo piško-
te, moški del družine pa skrbi, da v kleti obiskovalcem, ki si pridejo hišo ogledat, postrežejo prijetno toplo kuhano vino ali čaj. Radovednežev je zato iz leta v leto več. Ne prihajajo zgolj iz bližnje okolice, temveč tudi iz tujine.
Z začetnih 300 lučk, kolikor jih je Franc Weingartner postavil prvo leto, je danes njihova hiša okrašena s kar 43 tisoč lučkami. Veliko večino postavljenih svetlečih nizov so kupili v sosednji Avstriji, nekaj pa jih je iz Italije. Samo svetlečih cevi je za približno 600 metrov, ogromno pa je
pravljičnih motivov iz lučk, ki jih družina s svojo ustvarjalnostjo in domišljijo izdela sama. Skupna vrednost zimske pravljice na dvorišču We-ingartnerjevih presega osem tisoč evrov, zanemarljiv pa ni niti račun za elektriko. A letos je Elektro Maribor med sponzorji družine Weingartner: poskrbijo namreč za dovolj močno električno napeljavo v tem času, ki omogoča, da so vključeni vsi svetleči nizi. Vendar je previdnost še vedno potrebna, saj nikoli ne vklopijo vseh lučk naenkrat, temveč v razmaku nekaj mi-
nut. Poračun za elektriko znaš okrog 900 evrov, obrok za položnico pa skoraj 300 evrov. Weingartner pravi, da gre za drag konjiček, a dejstvo, da si njegovo hišo in dvorišče dnevno ogleda tudi po več kot 600 ljudi, in nasmeh na obrazih otrok mu poplačata ves trud.
Letošnja pravljica v Za-gorcih v občini Juršinci bo na ogled vse do 15. januarja, zgrešiti pa je zagotovo ne morete, saj je postavljena ob glavni cesti. Vsekakor se jo splača pogledati!
Dženana Bečirovič
Sveta Ana • Izdali občinski zbornik
Sveta Ana skozi čas
V občini Sveta Ana so se zaradi ohranjanja zgodovinskega spomina na bogato preteklost krajev ob zdajšnji slovensko-avstrijski meji odločili pridružiti skupini občin, ki so v zadnjih letih izdale razne zbornike.
Foto:DB
Tudi letos je gospodar poskrbel, da obiskovalci ne ostanejo žejni: ponujajo čaj in kuhano vino, gospodinja pa sveže domače pečene kekse.
Ob večerih zaživi v Zagorcih prava svetlobna pravljica.
S svojim, ki so ga naslovili Sveta Ana skozi čas, želijo strnjeno prikazati zgodovino in sedanjost kraja ter hkrati spodbuditi mlaj'še rodove, da že zdaj skrbno zbirajo gradivo za njegovo kasnej'šo dopolnitev.
Knjiga, ki so jo natisnili v nakladi 1300 izvodov, je nastajala kar dve leti pod taktirko uredniškega odbora, v katerem so bili dr. Marjan Toš, ki jo je tudi vsebinsko zasnoval, Igor Zemljič, dr. Jožef Smej, Sašo Radovanovič, Viktor Kapl in Viktor Trbovšek. Z avtorskimi strokovnimi članki, razpravami in drugimi prispevki je sodelovalo tudi veliko drugih avtorjev.
Prav tako, kot je obsežna, pestra in raznolika zgodovina tega območja, je taka tudi vsebina zbornika, ki nam jo je na kratko predstavila Petra Golob z Občine Sveta Ana: »V knjigi
najdemo 24 tem. Med njimi so, na primer, geografske značilnosti naše občine, omemba reke Ščavnice kot pomembne dobrine, beseda je o sledovih najstarejše poselitve in rimskih gomilnih grobiščih ... Obdelali smo zgodovino tega območja do konca srednjega veka, po-
Sveta Ana skozi čas
Naslovnica zbornika Sveta Ana skozi čas
glavje namenili tukajšnji župniji in umetnostnozgodovinskim orisom cerkva v naši občini, vključili smo pregled socialne, gospodarske in kulturne zgodovine, dr. Marjan Toš je obdelal to območje med nemško okupacijo, obsežno poglavje je namenjeno razvoju šolstva pri nas, podrobno smo obdelali društveno življenje, predstavljamo tudi oblačilno kulturo teh krajev in še in še. Zadnje poglavje pa govori o znanih osebnostih iz Svete Ane.«
V delu prihaja do izraza specifičnost dogajanja prav na tem koncu naše dežele, pri čemer so med drugim še posebej izpostavljene tamkajšnje šege in navade, tradicija podeželja in narečje. V zbornik so prav tako vključili razne dokumentarne fotografije, statistične preglednice, skice in drugo gradivo.
Polona Ambrožič
Kidričevo • Na zadnji seji kritični, a ustvarjalni
Skeptični do ustanavljanja interesnih zvez občin
Svet občine Kidričevo je na zadnji letošnji seji v ponedeljek, 21. decembra, soglašal s predlogom dopolnjenega odloka o ustanovitvi skupne občinske uprave Spodje Podravje, skeptični so bili do ustanavljanja interesnih zvez občin, sicer pa so soglašali z dvigom vrednosti točk za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ter za izračun komunalnih taks.
Foto: M. Ozmec
Vodja policijskega okoliša Marko Brglez (desno) je svetnikom zatrdil, da je stanje na področju prometne varnosti ter javnega reda in miru letos ugodnejše kot lani.
Na seji, ki jo je zaradi bolezni župana Jožeta Murka tokrat vodil podžupan Franc Planinšek, so k desetim predlaganim dodali še eno točko, in sicer predlog sklepa o nakupu nepremičnine v k. o. Cirkovce. Preden pa so se jih lotili, je Anton Lesko-var ponovno vprašal, kdaj bo dobil odgovore na svoja svetniška vprašanja, ki so mu bili obljubljeni v pisni obliki. Podžupan Franc Planinšek mu je pojasnil, da so odgovori že pripravljeni, le poslati še jih morajo. Zoran Žunko pa je ob tem spomnil na predlog, da bi svetnikom pošiljali odgovore na zastavljena vprašanja 14 dni po vsaki seji in predlagal, da bi se vodstvo občine tega držalo.
Sicer pa so poročilo o trendih varnostnih pojavov v prvem polletju letošnjega leta, ki ga je predstavil vodja policijskega okoliša Marko Brglez, ocenil ugodno, saj je primerjava z istim obdobjem lani pokazala, da je število kaznivih dejanj sicer za 6 odstotkov višje, medtem ko je število prometnih nesreč v upadanju, ugodnejše pa je tudi stanje na področju javnega reda in miru ter na področju prepovedanih drog. Svetnik Branko Valentan je ob tem opozoril na dejstvo, da občane skrbi zbiranje mladine, domnevno uživalcev mamil, na območju opuščenega letnega kopališča v Kidričevem, kjer jih nihče ne vidi, saj je kopališče še vedno ograjeno. Opozoril pa je tudi na nevarno obnašanje šoferjev avtobusov, ki včasih posameznim potnikom ustavljajo kar sredi ceste, kar je zelo nevarno in neodgovorno. Policist Marko Brglez mu je pojasnil, da so z zbiranjem mladine na kopališču in še nekaterih drugih osamljenih, manj opaznih mestih seznanjeni in da zadevo nadzorujejo, sicer pa dodal, da imajo policisti na področju prepovedanih drog nove pristojnosti glede pregleda sumljivih oseb, zato je prepričan, da se bo stanje še izboljšalo.
Skeptični do financiranja SOU in interesnih zvez občin
Ko je Alenka Korpar iz skupne občinske uprave svetnikom predstavila bistvene spremembe in nova določila Odloka o ustanovitvi orga-
na skupne občinske uprave občin Spodnjega Podravja, je pojasnila, da je omenjene spremembe, poleg novosti, to je pristopa občine Duplek k skupni občinski upravi, pogojevala tudi zahteva službe vlade za lokalno samoupravo, da občine poenotijo svoje občinske akte in akte 57 skupnih občinskih uprav, kolikor jih imamo v Sloveniji, obenem pa naj bi si tako sodelujoče občine zagotovile tudi kontinuiteto sofinanciranja države pri delovanju skupnih občinskih uprav.
Vzporedno s to razpravo pa se je razvila tudi zanimiva razprava o smiselnosti in upravičenosti ustanavljanju interesnih zvez občin, ki jih v zadnjem času ustanavljajo občine za lažje urejanje koncesijskih odnosov za opravljanje gospodarskih javnih služb v posameznih občinah. Anton Leskovar se je vprašal, ali je smiselno, da sedaj na vrat na nos vsi povprek ustanavljajo razne interesne zveze, tako, da se lahko zgodi, da bo občina Kidričevo kmalu sodelovala v treh ali celo štirih interesnih zvezah. Potem bo vprašljiva vloga posameznih pokrajin in pokrajinskih zvez občin. Svetniki so menili tudi, da je nova zakonodaja na področju opravljanja gospodarskih javnih služb prinesla precej nejasnosti in zmedo, za državo naj bi bilo celo neodgovorno in nedopustno, da se tako igra s sistemi, ki so utečeni in dobro delujejo. Zoran Žun-ko je izrazil bojazen, da nov
sistem urejanja gospodarskih javnih služb vodi v monopole na določenih področjih, kot so vodooskrba, odvajanje odplak in zbiranje odpadkov. Bogdan Škafar pa je ugotovil, da postaja tudi skupna občinska uprava (SOU) vse bolj kompleksen in birokratski aparat, ki občine tudi vedno več stane. Anton Habjanič pa je bil skeptičen tudi zaradi nedorečenosti pri financiranju skupne občinske uprave, saj so potrebe občin in obseg nudenih uslug zelo različni, prispevki pa naj bi bili enotni, izrazil pa je tudi skepso, da se bodo na ta način povečevala proračunska sredstva Mestne občine Ptuj, ki je nosilka dejavnosti SOU. Vendar je Alenka Korpar zatrdila, da je MO Ptuj, kjer je sicer sedež SOU, le gostiteljica dejavnosti SOU, sicer pa ima na banki svoj transakcijski račun, tako da so sredstva, ki jih namenjajo posamezne občine za njeno delovanje, strogo ločena in tudi namensko uporabljena. S tem je svetnike argumentirano prepričala, saj so v prvi obravnavi s spremembami omenjenega odloka vsi soglašali.
Zaradi višjih stroškov višji prispevki
Po pojasnilu direktorice občinske uprave Evelin Ma-koter Jabločnik so brez posebnih pripomb vsi soglašali tudi z 2,2-odstotnim povišanjem vrednosti točke za
izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, za kolikor so se v letu dni uradno povišali tudi življenjski stroški. Iz istega razloga pa so za prav tolikšen odstotek povišali tudi vrednost točke za izračun komunalnih taks v občini.
V nadaljevanju so se strinjali z drugim posameznim programom prodaje občinskega stvarnega premoženja, oziroma s prodajo zemljišča v k. o. Apače ter s predlagano uskladitvijo zemljiškoknjižnega stanja na parceli v Starošincah, brez posebnih pripomb pa so soglašali tudi z vsebino statuta javnega zavoda Lekarne Ptuj.
Kljub precej vroči in napeti razpravi pa so po krajši prekinitvi zaradi posveta posameznih svetniških skupin ob koncu sprejeli še sklep, s katerim so pooblastili župana Jožeta Murka za podpis pogodbe za izvajanje programa javnih del v letu 2010. Kot je pojasnila strokovna sodelavka občinske uprave Zdenka Frank, se je Občina Kidričevo za prihodnje leto prijavila na dva programa javnih del na področju urejanja in vzdrževanja javnih površin, v katerem bo sodelovalo skupaj 11 udeležencev, med njimi tudi eden s peto in eden s šesto stopnjo izobrazbe. Pod dodatno točko pa so ob koncu sprejeli še sklep o nakupu nepremičnine v k. o. Cirkov-ce, kar je potrebno pri realizaciji obsežnega projekta za celostno ureditev Cirkovc.
M. Ozmec
Od tod in tam
Pavlovski Vrh • Zelo ledena trgatev
Foto: Viki Ivanuša
Nizke temperature, ki so nedavno zajele naše kraje, so bile idealne za vinogradnike. Številni so se namreč odločili, da bodo vremenske razmere hitro izkoristili za izdelavo enega najboljših izdelkov, ki jih lahko pričarajo iz grozdja - ledenega vina. Tako so v družbi Jeruzalem-Ormož WS v nedeljo, 20. 12., nekaj minut pred osmo uro zjutraj pri strupeni temperaturi minus 19 stopinj Celzija opravili ledeno trgatev. V vinograde na Lešniškem Vrhu se je dobro oblečenih, v rokavicah in kapah, ki so jih vsaj malo ščitile pred hudim mrazom, napotilo več kot 60 delavcev družbe Jeruzalem Ormož VVS. V slabih dveh urah so obrali 3000 trsov sorte laški rizling. Nabrali so približno dve toni grozdja, iz katerih je nateklo 400 litrov mošta s sladkorno stopnjo 215 oekslov.
Viki Ivanuša
Mala Nedelja • Ledena trgatev
Foto: NS
V vinogradu družine Slekovec iz Male Nedelje v občini Ljutomer so pripravili prvo ledeno trgatev. Z vinogradništvom se ukvarjajo že od leta 1978, gojijo pa sedem sort. Na trgatvi se je zbralo 15 obiralcev grozdja, predvsem sorodnikov in prijateljev. Obrali so okoli 400 trsov laškega rizlinga in stisnili 150 litrov mošta. Na ledeni trgatvi je sodelovala tudi vinska kraljica Društva vinogradnikov Mala Nedelja Jenny Sleko-vec.
NŠ
Prlekija • Blagoslov konj na štefanovo
Foto: NS
V Prlekiji, zlasti v Veržeju in Križevcih pri Ljutomeru, ohranjajo tradicijo blagoslova konj na dan, ko ima god sv. Štefan, zavetnik konjev. Pri izvedbi obreda v Križevcih so sodelovali občina, kulturno-umetniško društvo in konjeniško društvo, blagoslov pa je opravil župnik Štefan Vinkovič (na posnetku). Kot je v svojem nagovoru poudaril predsednik konjeniškega društva Franc Zorko, so v tem kraju še posebej ponosni na številne rejce in lastnike konj, saj je Marko Slavič iz Ključarovcev največji rejec kasačev pri nas, hkrati mu je v letošnji sezoni pripadel naziv najuspešnejšega tekmovalca. Zanimivo, da so prav Križevci zgodovinsko povezani s konjeniškim športom -med Križevci in Lukavci so namreč leta 1874 potekale prve konjske dirke.
NŠ
Ptuj • Praznični pogovor s horarnim astrologom Tadejem Šinkom
Letni horoskop Oven
Leto izpolnjenih želja. Sreča v ljubezni vas ne bo zapustila. Na delovnem mestu se bo pričakovala prilagodljivost in povečana odločnost. Ne pozabite si vzeti časa zase.
Bik
Vse leto boste kovali pozitivne načrte in živeli svoje sanje. Plodno leto prinaša spremembe in novosti. V ljubezni bo zelo romantično in v službi ambiciozno.
Dvojčka
Prilagodljivost vam bo dala krila. Zadeve boste znali obrniti tako, da boste imeli koristi. Obstaja bo možnost prenove stanovanja. Poletje bo vir navdiha in romantike.
Rak
Leto v katerem boste imeli možnost za preobrazbo. V prvi polovici leta boste zelo delavni. Sprostili se boste šele na jesen. Partnerjeva podpora bo harmonija popolnosti.
Lev
Naj vam zaupamo, da ste varovanec planeta Sonce in zaradi tega je to leto vaše. Vse bo potekalo na dinamičen način. Končno boste pridobili notranjo moč in osebno veljavo.
Devica
V	ljubezni se vam bodo vrata sreče odprla na stežaj. Več priložnosti bo, da boste delali na sebi in spoznavali duhovne zakonitosti. Če boste razmišljali pozitivno, se bodo dogajale prijetnosti.
Tehtnica
Napak iz preteklosti ne boste ponavljali in jeklena volja vam bo v pomoč. Partnerjeva pomoč in podpora vam bosta v vzpodbudo. Bodite intelektualno ustvarjalni in prožni.
Škorpijon
Nekoliko se boste obremenjevali in vendarle boste zastavljene cilje dosegli. V ljubezni vam bo srčni izvoljenec ogledalo. Na delovnem mestu bo spodbuden avgust.
Strelec
V	prvih mesecih leta se boste učili potrpežljivosti. Ugodne možnosti in številčne priložnosti bodo vezane na tujino. Na potovanjih boste blesteli. V ljubezni se bo lesketala romantika.
Kozorog
Soočili se boste z resno in odločno energijo. Delo in delovne obveznosti vam bodo prinašali uspeh in motivacijo. Sprostila vas bo narava. Prisluhnite ljubljeni osebi.
Vodnar
Več časa boste namenili razmišljanju in v tišini boste dobili odgovore na svoja vprašanja. Pomlad prinaša uspehe glede službe in denarja. Leto 2010 bo čas piljenja v ljubezni.
Ribi
Poglobitev v skrita znanja in ezo-terične zakonitosti bo balzam za dušo. V ljubezni boste morali biti bolj prožni in se poslušati v intuiciji. Služba: kreativni izzivi.
Kaj napovedujejo zvezde v prihodnjem letu
Praznični december je čas za pregled pomembnih dogodkov, sočasno pa tudi za postavitev novih ciljev v prihajajočem letu. Na nekatere stvari imamo sami vpliv, večina pa jih je, vsaj po mnenju horarnega astrologa Tadeja Šinka, zapisanih v zvezdah. Kako nam bodo naklonjene in kaj se nam obeta v letu 2010?
Tadej Šink z družbo Radio-Te-dnik Ptuj sodeluje že vrsto let. Našim poslušalcem in bralcem pomaga s koristnimi nasveti, jih seznanja z vplivom zvezd na njihovo življenje in jim pomaga pri sprejemanju odločitev. Veda, s katero se ukvarja, je horarna astrologija, intuicijo zanjo pa so mu rojenice položile že zibelko.
Povprašali smo ga o njegovem delu, napovedal pa je tudi, kako so zvezde posameznim horoskopskim znamenjem naklonjene v prihodnjem letu.
Kdaj ste se srečali z astrologijo in kaj je pravzaprav pri tej vedi pomembnejše: imeti znanje ali intuicijo?
»Z astrologijo sem se srečal, ko sem za svoj petnajsti rojstni dan dobil v roke knjigo Velika šola astrologije. Zadeva me je pritegnila in skozi njo sem pričel delati na sebi in se zdraviti. Seveda knjige nisem razumel, vpisal sem se v dopisni tečaj astrologije in kasneje še v šolo v Ljubljani. Izobraževanje je trajalo tri leta. Kasneje sem ugotovil, da poleg tega, da se nekaj naučiš, moraš imeti tudi talent in skozi to greš naprej. Poleg intuicije so mi rojenice v zibelko položile občutek za psihologijo.«
Kje delate kot astrolog?
»Živim in delam v Škofji Loki. Naj poudarim, da se ukvarjam s posebno vejo astrologije, ki se imenuje horarna astrologija in odgovarja na konkretna vprašanja. Razvila se je v 17. in 18. stoletju. Z njeno pomočjo pomagam v vašem časopisu in na Radiu Ptuj v petkovi oddaji Astročvek že tri leta in pol. Pišem horoskop za glasilo občine Mengeš. Na mojem domu me obišče veliko strank, med njimi tudi vplivni poslovneži.«
Kakšen je po vašem mnenju dober astrolog?
»Dober astrolog se rodi in je v prvi vrsti dober svetovalec, ki zna oceniti, kako nekomu pomaga. V moji knjižni omari se police podirajo od literature.«
Katera področja ljudi najbolj zanimajo? Ali svojim strankam zaupate tudi slabe stvari, ki jih vidite?
»Ljudje smo v osnovi zelo radovedna bitja in nas zanima zelo veliko. Največ vprašanj je vezanih na zdravje, službo in ljubezen. Teme se spreminjajo tudi glede na letne čase in na splošno problematiko. Tisti, ki so poiskali mojo pomoč, se radi vračajo. Štirikrat na leto pridem tudi osebno na Ptuj, kjer si nabe-rem novih moči za delo in z nasveti pomagam tistim, ki me obiščejo. Prednost osebnega sveto-
vanja je v tem, da se s stranko lahko pogovoriš in da si vzameš dovolj časa. Drugače svetujem po telefonu in moja številka je dobro poznana. (041/428-966). Obiščejo me lahko tudi na spletni strani www.tadej-sink. si Najtežje je tedaj, ko ljudje želijo nekaj slišati in jih moram postaviti na realna tla. Mnogi se odzovejo z bojevitostjo in šele kasneje priznajo pravilnost odgovorov. Včasih je dobro nekoga poslušati in mu pomagati.«
Po čem se astrologija razlikuje od vedeževanja in jasnovidnosti?
»Astrologija je zelo stara veda in sega že davno v preteklost. Deluje na principu vplivanja planetov, to se nevidne magnetne sile, ki delujejo na življenje na Zemlji. Ker jih še ne znamo zmeriti, jih uradna znanost ne priznava, dejstvo pa je, da delujejo po matematičnih zakonitostih. Vsak planet ima svojo mitologijo in arhetipe in tako kroji človekovo usodo. Naša usoda je naš značaj. Od drugih tehnikih se razlikuje po tem, da temelji na planetih. Jasnovidnost je človeku prirojena, pravih jasnovidcev je v svetu zelo malo. Sam se držim izključno astrologije, kajti v praksi se je pokazala za dobro.«
Kako si nabirate energijo za delo in kako vaše stranke vplivajo na vas?
»Sproščam se skozi naravo, branjem duhovne literature in obiskujem tudi meditacijo v Kranju. Vsaka stranka je zame tudi učiteljica, ki mi da v prenesenem pomenu nekaj nauči. Seveda sem si moral postaviti meje in določiti, kdaj me lahko nekdo pokliče - za obvarovanje energije. Sicer pa vsem bralkam in bralcem v naslednjem letu
želim, da bi v sebi našli notranjo moč in podporo. Pozitivne misli vedno prinesejo dobro in naredite nekaj dobrega zase. Živite tako, kot da je vsak dan praznik. Sreča se skriva v drobnih rečeh in velika dejanja prinesejo majhne pozornosti in popolnost v vsakem trenutku.«
Napovedi Tadeja Šinka za prihodnje leto
Leto 2010 bo mirno in harmonično
Leto Marsa se počasi in intenzivno izteka, bilo pa je zelo nemirno in nekoliko nepredvidljivo. Sonce, ki je vladar leta 2010, bo poskrbelo za splošno pravičnost in harmonijo. V osnovi se obeta nekoliko mirnejše in bolj harmonično leto. Stvari se bodo počasi uredile, sreča bo odvisna od vsakega posameznika. Manj bo naravnih katastrof in previ-dneje bo potrebno z naravo. V svetovnem merilu bodo sprejeti nekateri ukrepi in pobude, kako zavarovati naravo. Prvi trije meseci znajo biti nekoliko bolj napeti in težko bo, kadar bodo stvari obrnile drugače, kot bi pričakovali ali si želeli. Narediti bo potrebno osebni načrt in se držati zastavljenih nalog. Prehod Plutona v Kozorog jasno kaže, da se bodo razne virusne okužbe še naprej širile in da bodo virusi mutirali. Posebej previdni bodo morali biti ljudje s kroničnimi težavami v predelu dihal. Koristno bo delovalo pozitivno mišljenje.
Prva polovica leta ne bo ugodna za potovanja
Prva polovica leta je nekoliko neugodna za potovanja preko morja. Posebno bo potrebno paziti v prometu. Ljudje bodo kronično nezadovoljni in več bo poskusov za uveljavitev lastne pravice in resnice. Obremenjenost bo vezana na dejstvo, da mnogi ne bodo znali odpuščati in bodo ujeti v primež preteklosti. Poskrbeti bo potrebno za dobro voljo in pozitivno gledanje na življenje.
Druga polovica prinaša veliko koristi glede duhovnosti in odprla se bo zavest, da je potrebno stvari pogledati na novo. V političnem prostoru bo zelo pestro in zanimivo. Nadaljevala se bodo poskusi podtikanja in poleti bo neka afera doživela razplet na sodišču. Bučno bo tudi pri pridobivanju ljudi na svojo stran (politika) in iskanju novih možnosti. Sleherni posameznik se bo moral odločiti pri sebi.
Po prehodu Jupitra v znamenje Ovna se obeta več sreče in radosti. Na splošno bo poletje čas, ko se bodo mnogi sprostili in lažje zadihali. Če se le da, se letos izogibajte pretiranih kreditov in nujno si boste morali določiti svoje meje in pravila.
Recesija se nadaljuje
Gospodarska kriza se bo nadaljevala, čeprav se bodo stvari postopoma umirile in val odpuščanj pojenjal - če ne prej, poleti. Več nezadovoljstva bo na delovnem mestu in ljudje bodo vedno znova in znova iskali reši-
tve. Moram priznati, da bodo pri tem izvirni. Kitajsko leto Tigra prinaša v vsakdanje življenje več možnosti za novosti in stvari se bodo odvijale tako, kot se morajo. Kljub vsemu je potrebno vedeti, da je življenje na Zemlji danost, ki bi se je morali bolj zavedati in negovati tisto, kar nosimo v sebi.
Ne smemo pozabiti, da smo Slovenci v osnovi zelo delavni in da bomo stvari reševali postopoma korak za korakom. V ospredju bo tudi rušenju tabujev. Več bo piramidnih poslov in finančnih vlaganj. Več možnosti bo za zaposlitev pri računalnikih in z moderno tehnologijo.
Številka tri prinaša povečano potrebo po komunikaciji in gibanju. Nujna bo sprostitev in odprtost za tisto, kar prinaša veselje. Bodite nekoliko bolj premišljeni pri drobnem tisku.
Pojavile se bodo novosti, ki bodo mnogim polepšale življenje. Morda bo tako več možnost, da ljudje, ki so na robu družbe pridejo v ospredje. Previdno z gorečimi predmeti in eksplozivnimi telesi! Na svoj račun bodo prišli ljudje, ki živijo pred časom. V literarnem pogledu bo čas za objavo skritih pogledov. Preteklost se ne bo polegla in veliko bo poizkusov, kako bi jo obudili - tako kolektivno kot posamično. Več tolerantnosti bo v družini, starši bodo otrokom le s težavo poiskali meje in pravila. Ženske bodo v splošnem pokazale notranjo moč in pogum.
Obeta se zanimivo leto - leto, ko si bomo upali več. Velike priložnosti v ljubezni bodo imeli Ovni, finančne uspehe Biki in Device, srečo na delovnem mestu Dvojčki in Strelci, Raki in Levi bodo najplodnejši, Kozorogi bodo imeli veliko samoiniciativnost in učili se bodo diplomacije, Tehtnice se bodo učile, kako najti notranji mir, Vodnarji bodo imeli ugodnosti s tujino in Ribe, čeprav so zadnje, bodo prerezale neko popkovino iz preteklosti.
In kaj kažejo zvezde Štajerskemu tedniku?
Vsekakor zvezde Štajerskemu tedniku kažejo zelo dobro, kajti še naprej boste z aktualnimi prispevki prispevali za obveščanje svojih zvestih bralk in bralcev. Nakazane so nekatere novosti, stare rubrike se bodo preoblikovale in dobile novo, svežo podobo. Še več novosti se obeta Radiu Ptuj, ki bo postal še bolj prepoznaven in car na svojem ozemlju.
Dženana Becirovic
Zavrč • Na zadnji seji optimizem
Največ za kanalizacijo in občinsko stavbo
Svet občine Zavrč je na zadnji seji v letošnjem letu po drugem branju dokončno potrdil predlog proračuna za prihodnje leto 2010, v katerem naj bi razpolagali z dobra 2,3 milijona evrov skupnih prihodkov in dobra 2 in pol milijona odhodkov. Največ, okoli 800.000 evrov, naj bi namenili za kanalizacijo, okoli 200.000 evrov pa za novo občinsko stavbo.
Na zadnji, sicer 30. redni seji, ki se je dogajala v prijetnem predprazničnem vzdušju prejšnji četrtek, 17. decembra, so bili svetniki občine Zavrč, predvsem po zaslugi pospešenega vodenja župana Mirana Vuka, zelo delovni, konstruktivni in zaradi tega izredno hitri.
Sicer pa so se v osrednji točki dnevnega reda v drugem branju lotili predloga občinskega proračuna za prihodnje leto, v katerem načrtujejo 2.310.725 evrov prihodkov in 2.521.191 odhodkov. Dobrih 210.000 evrov razlike pa naj bi zagotovili iz ostanka sredstev v letošnjem letu. Kot je pojasnila direktorica občinske uprave Irena Horvat Rimele, so v dopolnjenem predlogu proračuna upoštevali vse dosedanje pripombe in predloge, sicer pa je tudi vsebinsko proračun usklajen. Če pa bi se pojavile drugačne potrebe, imajo še vedno možnost, da z rebalansom njegovo vsebino spremenijo ali dopolnijo v prihodnjem letu.
Takemu pojasnilu je pritrdil tudi župan Miran Vuk ter dodal, da načrtujejo, da bodo v prihodnjem letu največ investicijskih sredstev namenili nadaljevanju izgradnje kanalizacijskega sistema v občini, tokrat na odseku Goričak-
Foto: M. Ozmec
Završki župan Miran Vuk pričakuje, da bodo kljub pesimističnim napovedim uspeli realizirati vse naloge, ki so si jih zastavili v prihodnjem letu.
Hrastovec, ki naj bi veljal okoli 800.000 evrov. Za izgradnjo nove občinske stavbe naj bi namenili okoli 200.000 evrov, za modernizacijo okoli 2 km ceste Turški Vrh-Cirkulane naj bi namenili okoli 263.000 evrov, za preplastitev lokalne ceste Hrastovec-Bimarovo v dolžini okoli 1000 m naj bi namenili okoli 88.000 evrov, modernizirali in uredili pa naj bi še dva krajša odseka krajevnih cest v naseljih Turški Vrh in Hrastovec, za kar naj bi namenili okoli 105.000 evrov. Sicer pa so s takšnim usklajenim in dodelanim predlogom proračuna za prihodnje leto
svetniki v celoti soglašali.
Slišali pa smo lahko tudi, da so v občini Zavrč v letošnjem letu zaključili izgradnjo fekal-ne kanalizacije v Zavrču, ki je veljala okoli 470.000 evrov, pri čemer so del sredstev pridobili iz Evropske unije. Ob gradnji primarnega dela kanalizacije pa so lani in letos zgradili še pripadajoč sekundarni del, ki je veljal okoli 154.000 evrov. Dokončali so tudi lani začeto ureditev dostopa, oziroma izgradnjo asfaltne povezave do turističnega objekta Dve lipi
in do naselja Korenjak, ki je veljala okoli 280.000 evrov, ob občinskem prazniku pa so predali namenu modernizirano cesto Zavrč-Turški Vrh, ki je veljala prek 309.000 evrov, kar 85 odstotkov sredstev pa so pridobili iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Zgradili pa so tudi prizidek k mrliški vežici, ki je veljal okoli 98.000 evrov, poleg tega pa so modernizirali še dva manjša odseka cest na Belskem Vrhu in v Hrastovcu pod Švabovim, kar je veljalo okoli 94.000
evrov.
Ko pa so se v nadaljevanju seje lotili razprave o ustanovitvi interesne zveze občin Spodnjega Podravja, je navdušenje svetnikov nenadoma splahnelo, saj se je v razpravi ob tem predlogu pojavilo kar nekaj pomislekov. Kot smo lahko slišali, so bili svetniki očitno seznanjeni s tem, da so bili v nekaterih drugih občinah, kot so denimo občine Videm, Dornava in Majšperk, do tega predloga precej skeptični in nezaupljivi, zato so
po krajši razpravi tudi sami menili, da bi bilo bolj modro, če bi o pristopu k omenjeni interesni zvezi občin Spodnjega Podravja sklepali na kateri od prihodnjih sej, ko bo o tem več znanega.
Direktorica občinske uprave Irena Horvat Rimele pa je svetnike seznanila tudi z novostjo v delovanju skupne občinske uprave, saj so pristopili tudi k pravilniku o notranji revizijski službi v občini Zavrč. Tako lahko pričakujejo, da bodo imeli na občini notranjo revizijo že sredi prihodnjega leta.
Ker pa je bila to zadnja letošnja seja, se je ob koncu župan Miran Vuk vsem svetnicam in svetnikom, predsednikom posameznih odborov in komisij ter predsednikom posameznih društev v občini Zavrč, ki so se jim pridružili, zahvalil za tvorno delo in sodelovanje ter jih pozval, da bi tudi v prihodnjem letu 2010 našli dovolj razumevanja in stičnih točk v korist občanov in celotne občine. V imenu občinske uprave pa so se zahvali in čestitkam ob praznikih pridružili tudi oba podžupana Marta Bosilj in Peter Vesenjak ter direktorica občinske uprave Irena Horvat Rimele.
M. Ozmec
Ptuj, Ormož • Število nezaposlenih močno naraslo
Tudi za leto 2010 napovedi niso optimistične
V	letošnjem letu je brezposelnost na Ptujskem in Ormoškem nenehno naraščala. Ob koncu novembra je bilo na tem območju že čez 4700 brezposelnih.
V	primerjavi z oktobrom leta 2008 se je tako brezposelnost povečala za kar 61 odstotkov. V enajstih mesecih letos se je v evidenco brezposelnih prijavilo čez 6000 ljudi, med temi so prevladovali zaposleni za določen čas, ki jih je bilo 3000, odjavilo pa se jih je čez 4400, od tega je 2400 ljudi dobilo tudi zaposlitev.
Podjetja so v letošnjem letu kar za tretjino zmanjšala povpraševanje po delavcih glede na lansko leto. Zaposlitev pa je bilo samo za en odstotek manj kot lani, je povedala direktorica OS zavoda RS za zaposlovanje Ptuj mag. Vlasta Stojak.
K temu so zagotovo prispevali tudi ukrepi aktivne politike zaposlovanja, da so delodajalci našli kader, ki so ga iskali. Deficitarni poklici so še vedno v zdravstvu, gostinstvu, kovinarstvu, gradbeništvu, komerciali. Najpogosteje so delodajalci povpraševali po tehničnem kadru na vseh nivojih izobrazbe. V kovinarstvu so največkrat iskali varilce, ključavničarje, monterje, v gostinstvu natakarje, v zdravstvu zdravnike, komercialiste na terenu, v gradbeništvu sliko-pleskarje, polagalce ploščic, zidarje, inženirje vseh tehničnih strok, po teh kadrih pa so povpraševali tudi sicer že v
prejšnjih letih. Iskali so tudi nekvalificirane delavce. Delovnih dovoljenj je bilo v letošnjem letu v primerjavi z letom 2008 nekoliko manj.
Struktura nezaposlenih pa se je v letošnjem letu zelo spremenila, prijavljali so se moških srednjih let s poklicno izobrazbo, izenačil se je delež nezaposlenih moških in žensk, v prejšnjih letih so med nezaposlenimi prevladovale ženske. Mladih do 26 let, ki so nezaposleni, je 20 odstotkov, stanje je bolj ali manj nespremenjeno. V evidenci nezaposlenih je še vedno 700 invalidov, ki so pripravljeni delati. Letos je zaposlitev dobilo okrog 100 invalidov.
Možnosti, ki jih je prinesel Zakon o delnem povračilu nadomestila plače, je na območju delovanja OS Ptuj koristilo enajst podjetij s 168 zaposlenimi. Za zakon o subvencioniranju polnega delovnega časa pa natančnih podatkov ni, ker
so se le-ti zbirali za posamezna območja. Oba interventna zakona pa sta v letošnjem odlo-
čilno prispevala k temu, da se nezaposlenost še ni močneje povečala. Na Ptujskem in Or-
moškem tudi ni bilo prilivov iz velikih podjetij. Največ ljudi je izgubilo zaposlitev v manjših
Foto: Črtomir Goznik
Nezaposlenost se je na Ptujskem in Ormoškem v primerjavi z lanskim oktobrom povečala kar za 61 odstotkov (fotografija je ilustrativna).
podjetij, ob velikih pa največ v Carreri Optylu Ormož, ki pa je po napovedih o večjih odpuščanjih večino delavcev zadržala. Dodatno zaposlovanje pa napoveduje tudi v letu 2010. Če ne bo drugih ukrepov, ko bodo učinki teh ukrepov prenehali, bodo tudi v teh podjetjih pričeli odpuščati delavce. V zavodu ocenjujejo, da se bo tudi v letu 2010 nezaposlenost zmerno povečevala. V Boxmar-ku, kjer iščejo 240 novih sodelavcev, so v šestmesečno priučevanje na novo tehnologijo sprejeli nekdanje delavce Mure. Na območju OS Ptuj se jih je letos tudi veliko samoza-poslilo, zanimanje je še vedno zelo veliko, vendar so sredstva za letos pošla. Na območju Ptuja in Ormoža naj bi nezaposlenost v letu 2010 omilili tudi s projekti javnih del, v katera naj bi se vključilo okrog 300 oseb.
MG
Vinarstvo • Kako negovati letošnja vina
Letošnji letnik je zelo zahteven
»Naša svetovalna služba je letos na terenu že opravila številne analize mladega vina. Na podlagi teh analiz, kjer smo izmerili kislino, žveplo in nepovreti sladkor ter podali organoleptično oceno, ugotavljamo, da je letošnji letnik dokaj zahteven za kletarjenje,« je o mladem zore-čem vinu letošnje trgatve povedal Andrej Rebernišek s ptujske svetovalne službe.
Kot pravi Rebernišek, so pri doslej opravljenih pregledih in analizah ugotovili kar lepo število napak: »Napake so se pokazale predvsem v be-kser jih, bilo je tudi kar nekaj oksidacij za razliko od prejšnjih let, kar je gotovo posledica nekoliko višjega Ph. Vemo namreč, da so bile v letošnjem letniku v povprečju nekoliko nižje kisline pri moštih, posledično potem višji Ph in so vina pač potrebovala nekoliko več žvepla. Od tod tudi številčnejši pojavi oksidacij. Težave so se pojavljale posebej pri tistih kletarjih, ki so imeli težave že z zdravstvenim stanjem grozdja. V tem kontekstu bi posebej izpostavil t. i. etilacetatni ton, ki nas spominja na lepilo. To je posledica ci-kastih jagod, ki so zadnja leta vse pogostejši pojav, razlog pa je v daljših in toplejših jesenih, in če nismo pozorni ter natančni pri trgatvi ter te jagode pridejo v predelavo, se ta napaka potem pač javlja v omenjenem etilaceta-tnem tonu vina.«
Nekoliko bolj presenetljiv pa je po mnenju Reberniška kar precej pogost pojav vin s povišanimi hlapnimi kislinami, ki pa so tudi v največji meri posledica zdravstvene-
Kmetijski svetovalec, specialist za vinogradništvo, Andrej Rebernišek, opozarja, da je letošnji vinski letnik zelo zahteven za kletarjenje.
ga stanja grozdja, posebej pri tistih, ki so imeli težave z bo-tritisi. »Sicer pa je treba tudi povedati, da smo pri izurjenih, veščih kletarjih, ne gleda na vse pasti in težave, našli izjemno dobra aromatična vina, ki bodo brez dvoma svojo visoko kakovost pokazala tudi na bodočih ocenjevanjih.«
V tem obdobju se kletarjem sicer priporoča običajna kontrola mladega vina: »Absolutno pa je treba paziti zdaj na žveplo, da ga je dovolj, ker
bi v tem času morala biti vina že stabilna na SO2. Ker so temperature tudi lepo padle, se kletarjem priporoča, da izkoristijo te nizke temperature za izločevanje vinskega kamna. Nikakor pa v takem mrazu ni priporočljivo kakšno lepšanje oz. bistrenje vina; zlasti pri temperaturi pod 10 oC je to čisto neprimerno,« še opozarja Andrej Rebernišek.
Sicer je to zimsko, hladno obdobje lahko tudi že čas drugih pretokov in morda
filtracij, saj naj bi se slednje opravile pri nizkih temperaturah: »To še posebej velja za aromatične sorte, ker se v takšnih pogojih izgubi bistveno manj arome. Pretirani zračni pretoki pri previsokih temperaturah vino namreč zelo osiromašijo. V januarju je zato smiselno opraviti tudi kakšne grobe filtracije. Za vina, ki jih negujemo na finih drožeh, pa moramo biti v letošnjem letu zelo pazljivi, ker je prisoten višji Ph. Za ta vina bi priporočal, da se ne puščajo predolgo na finih drožeh, ker to lahko sproži kasneje kakšne težave z bakterijami in bi bilo tudi za ta vina zelo priporočljivo, da se pretočijo in primerno žveplajo,« še pojasnjuje Rebernišek in ob tem dodaja, da naj posebna pozornost za zorenje vina na finih drožeh velja predvsem pravilno odmerjenemu času, kako dolgo naj vina odležijo na finih drožeh: »Za ta vina naj se opravi normalen prvi pretok po fermentaciji, brez dodatka enoloških sredstev. Potem vina pustimo ležati čim dalj časa z občasnim mešanjem, s čimer se po naravni poti bistveno lepše stabilizirajo, dobijo zaokrožen okus, so bolj harmonična in ni potreben tisti nepovreti sladkor, ki ga srečamo pri naših vinih včasih preveč. Moramo pa paziti, da ta čas puščanja vina na finih drožeh vseeno
ni predolg, še posebej pri aromatičnih sortah, ker lahko potem izgubimo preveč
te svežine. Zato tudi priporočam pretoke.«
SM
Za hektar strmega vinograda od 360 do 900 evrov
Kmetijsko ministrstvo je minuli teden objavilo seznam novih (pod)ukrepov in dodatnega denarja za določene dejavnosti, o čemer smo že poročali. Med temi je tudi nov, sicer zelo dolgo pričakovan podukrep sofinanciranja strmih vinogradov, za katerega si pravzaprav daleč največ zaslug lahko pripiše prav svetovalna služba ptujskega KGZ; konkretno pa je največ analiz in dokazov, zakaj je to potrebno, zbral kar Andrej Rebernišek s sodelavci; svoje ugotovitve, koliko višji so stroški pridelave grozdja na strmih vinogradih je odgovornim prikazoval na vseh okroglih mizah, srečanjih, s številnimi pobudami in dopisi, dokler jim končno ni uspelo: »Res je in lahko rečem, da smo zelo ponosni na ta uspeh našega KGZ. V podukrepu sta opredeljeni dve višini pomoči glede na strmino vinograda; za vinograde na strminah od 30 do 40 stopinj znaša predvidena podpora 360 evrov na hektar, v vinograd z nagibom nad 40 stopinj pa 900 evrov na hektar. Treba je vedeti, da je ukrep združljiv z integriranim vinogradništvom, kar pomeni, da se sredstva seštevajo. V ta ukrep se bo možno vključiti naslednje leto, zato vinogradnike takoj pozivamo, da si res čimprej uredijo GERK-e, če si jih še niso. Vključiti bo namreč možno tiste površine, kjer je povprečna strmina GERK-a v omenjenih kategorijah, vloge pa je potrebno oddati drugo leto! V letu 2011 zelo verjetno te možnosti ali pomoči ne bo več.«
Po analizah oz. simulacijah vseh površin strmih vinogradov v državi naj bi za ta podukrep zadostovalo (če bi se nanj prijavili vsi lastniki oz. vinogradniki) okoli dva milijona evrov ob predlagani višini sredstev za en hektar. Na našem območju je seveda velika večina strmih vinogradov, ki bi se lahko vključili v ta podukrep, v Halozah (60 do 70 % oz. približno 500 hektarjev).
Videm, Majšperk • Gradnja vodovoda teče
V letu 2010 končno povsod vodovod?
Izgradnja zadnje faze javnega vodovoda v haloških občinah kljub zimi teče v predvidenem terminskem planu, in če bo tudi naprej tako, naj bi bila končana poleti 2010, čeprav je uradni pogodbeni datum za izvedbo del pomaknjen v januar 2011.
Cilj' velikega proj'ekta, v okviru katerega je vodovod že zgradila občina Žetale (v prvi fazi), je seveda zagotoviti prebivalcem občin Videm in Majšperk dolgoročno in celovito oskrbo z vodo; tamkajšnji občani se namreč še vedno oskrbujejo iz individualno urejenih izvirov, vodnjakov in zbiralnikov padavinske vode, ki pa v sušnih obdobjih ne zadoščajo potrebam.
Na vodooskrbni sistem, ki ga v partnerstvu gradijo tri ptujska podjetja; Nizke gradnje Ptuj (NGP), Komunalno podjetje Ptuj in Vodno gospodarstvo Ptuj (VGP), so bo naslednje leto lahko priključilo 584 prebivalcev, s čimer bodo v obeh omenjenih občinah v celoti rešili problematiko oskrbe s pitno vodo.
V občini Videm bo zgrajen vodovodni sistem v dolžini
dobrih 17 kilometrov, delovna trasa pa teče čez naselja Velika Varnica, Mala Vranica, Gru-škovje, Trdobojci in Ložina. V Veliki Varnici se gradi vodo-hram s prečrpalnico in štirimi lokalnimi prečrpalnimi napravami, v Mali Varnici pa še ena prečrpalnica.
V	Majšperku pa se vodovodni sistem polaga skozi naselja Kupčinji Vrh, Stoperce, Grdina ter Spodnja in Zgornja Sveča. Primarni vod v dolžini 5,3 kilometra se bo priključil na že obstoječi vodovod Majšperk-Nadole, sicer pa del projekta predvideva še izboljšanje cevovodnega sistema Podlože-Breg.
V	Majšperku je sicer danes na javni vodovod priključenih 3500 občanov, kar pomeni 85 % vseh prebivalcev občine. V Vidmu je stanje podobno; 5180 občanov namreč že ima priključke na vodovod, kar po-
Po optimalnih napovedih bi se lahko gradnja vodovoda v zadnjih haloških naseljih zaključila že poleti 2010, čeprav pogodbeni rok zahteva dokončanje januarja 2011.
meni 93 % priključenost, ostali naj bi jih dobili čez dobrega pol leta.
Zaenkrat še brez možnosti priključka na javni vodovod v obeh občinah ostaja skupno 194 gospodinjstev oz. 584 prebivalcev. Skupna predvidena letna poraba pitne vode novo-priključenih gospodinjstev bo znašala dobrih 31.000 m3.
Kot je znano, je nosilec projekta celovite oskrbe Haloz z vodo občina Videm, ki je letos jeseni uspela (za marsikoga dokaj nepričakovano in neverjetno) tudi pridobiti vladno odločbo o sofinanciranju; 2,8 milijona evrov (z DDV) vreden projekt izgradnje tako financira evropski kohezijski sklad v višini slabih 960.000 evrov (34 %), razliko pa predstavlja državno in občinsko sofinanciranje.
SM
Foto: SM
Foto: SM
Podgorci • Proslavili 100-letnico kulturnega društva
Vrhunec jubilejnega leta kulturnikov
V Podgorcih so minuli konec tedna spomnili na 100 let delovanja kulturnega društva. Prireditve ob okroglem jubileju so se sicer vrstile že vse leto, vrhunec pa so dosegle s postavitvijo razstave in osrednjo svečanostjo.
Razstavo o delovanju društva je v kulturni dvorani postavila Nevenka Korpič iz ormoške enote Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Po pripovedih sodeč, začetki kulturnega udejstvovanja sežejo v leto 1909, ko so v Osluševcih ustanovili Čitalniško društvo. Čez čas sta se razvili knjižnica in tamburaška dejavnost. V času prve svetovne vojne je dejavnost društva zamrla, po vojni pa so se ponovno obudile tamburaška in dramska dejavnost ter knjižnica. Kulturno delovanje se je nato pričelo tudi v Podgorcih. Na pobudo učiteljev sta se društvi združili in tako je nastalo Izobraževalno društvo Podgorci, v katerem so sodelovali ljudje iz vseh krajev fare Svetega Lenarta. Po
Foto: N. Skrlec
Folklorna skupina KD Podgorci
drugi svetovni vojni je takratni učitelj Franc Žlahtič ponovno obudil dramsko dejavnost, pripravil pa je tudi načrt dozidave odra; ta je bil dograjen v letu 1946. Da so zbrali sredstva za dozidavo, je vsaka vas pripravila svojo predstavo, kar pomeni, da je bilo tistega leta skupno uprizorjenih kar
Foto: N. Skrlec
Nevenka Korpič je pripravila razstavo o stoletnem delovanju KD Podgorci.
Foto: N. Skrlec
Slavnostni govornik na jubilejni prireditvi Slavko Prejac
šest predstav. Sedaj v okviru društva delujejo folkorna skupina, ljudske pevke sestre Nedeljko ter ljudski godci, društvo pa šteje približno sto članov. Te skupine po besedah predsednika Marjana Kolariča predstavljajo kraj in obično Ormož v bližnji okolici, pa tudi v tujini.
Razstavo ob 100-letnici si je ogledal tudi ormoški župan Alojz Sok in ustvarjalcem kulturnega življenja v Podgorcih obljubil, da bo občina v prihodnjem letu namenila sredstva za obnovo kulturnega doma. Novo podobo naj bi dobil do konca leta 2010.
Osrednja slovesnost, ki jo je zasnoval Slavko Prejac - bil je tudi slavnostni govornik - je združila množico ustvarjalcev
v krajevni skupnosti Podgorci - od profesionalcev do skupin, ki so nastale posebej za to priložnost in obudile utrinke iz nekdanje ustvarjalnosti. Obiskovalci so tako med drugim videli dva odlomka iz uspešnih nekdanjih uprizoritev Desetega brata in Samorastnikov, re-ciatacijsko-marionetno predstavitev Lepe Vide, interpretacijo Ježkovih del, nastopile so ljudske pevke iz Osluševcev, tamburaška skupina iz Velike Nedelje, domači ljudski godci in folklorna skupina, preskok iz leta 1909 v 2009 pa je predstavljala interprecacija modernejših skladb.
Društvo ob stoletnici delovanja pripravlja tudi zbornik, ki bo izšel prihodnje leto.
ns
Tednikova knjigarnica
Svečke bele in rdeče
Ilustracija: Ančka Gošnik Godec. Ciciban, 55. letnik.
Nekoč in danes še vedno velja novoletnica Janeza Menarta:
Čuj, že ura polnoč bije, staro leto je že mimo. Hitro svečice prižgimo, da nam novo vsem zasije. Svečke bele in rdeče, da bilo bi mnogo sreče.
Rdeča svečka, da dobrota zmerom bi bila med nami, bela svečka, da med nami, ne postal bi kdo sirota. In še svečko, da na svetu ne bilo bi vojn v tem letu.
Hitro svečice prižgimo, svečke bele in rdeče.
Veliko smeha in zdravja, pa dobrega branja v letu 2010!
Liljana Klemenčič
Ptuj • Uspešno leto za vokalni ansambel Musica M Kidričevo • Medgeneracijsko sodelovanje
Božično-novoletni koncerti Ali so pravice že utopija!?
Zadnje decembrske dni je vokalni ansambel Musica ponudil kar šest izjemnih koncertov, od tega na našem koncu enega v Kidričevem in dva na Ptuju. Najprej so se predstavili publiki v Domu kulture Muzikafe, teden dni kasneje, na sam božični dan, pa še v klubu Gemina XIII. v hotelu Primus.
Praznične večere je zbor Musica, ki deluje pod vodstvom Roberta Feguša, popestril s simpatičnim programom. V kar desetih jezikih so prepevali stare evropske božične pesmi, vsak koncert pa so popestrili tudi z zabavnim delom, ko se je članom zbora pridružil še istoimenski spremljevalni band.
Podlaga za prvi samostojni projekt novonastalega Komornega zbora Musica je zbirka 18 starih evropskih pesmi, ki je izšla leta 2000, zbral in uredil pa
jo je Edo Škulj. Izbrani repertoar božičnih pesmi zajema priredbe skladb slovanskega, romanskega in ugrofinskega govornega področja, kar je omogočilo pester, zanimiv in nevsakdanji koncert.
Sicer pa zbor Musica deluje že tretjo sezono, za njimi je preko 50 uspešnih koncertov, samo v letošnjem letu pa so gostovali domala v vseh državah bivše Jugoslavije, od Srbije in Makedonije do Bosne in Hrvaške. Predstavili so se tudi
V predprazničnih dneh sta predsednica Društva za medgeneracijsko sodelovanje Nežika Šešo ter predsednica Odbora za družbene dejavnosti občine Kidričevo Silvestra Klemenčič obiskali nekaj družin in posameznikov, ki jim življenje ne podarja, ampak le jemlje.
francoski publiki ter v Avstriji, uspešno sezono pa so, kot se spodobi, zaključili doma, v Sloveniji, kjer so samo v decembru izpeljali kar šest uspešnih koncertov; zadnjega v letošnjem letu bodo imeli ravno danes v Črnomlju.
Uspešno sezono so člani Musice zaključili v nekoliko spremenjeni postavi, saj so spremenili zasedbo, v njej pa trenutno prepeva devet mladih pevcev.
Dženana Bečirovič
Vokalni ansambel Musica je s svojim nastopom popestril kar dva praznična vikenda - v domu kulture Muzikafe in hotelu Primus; zborovodja Robert Feguš skrajno levo.
Ker so najpomembnejše človeške vrednote v glavnem pozabljene in ker so pravice že skoraj utopija, so se člani in članice Društva za medgenera-cijsko sodelovanje občine Kidričevo odločili, da postavijo v ospredje solidarnost. Sredstva društva in svoja lastna sredstva so združili, nakupili darila in obdarili nekaj občanov in občank - najmlajše, pa tudi nekatere iz srednje in starejše generacije. Pravijo, da je bil izbor komu težak, saj je vse več ljudi, ki preprosto nimajo niti za položnice, kaj šele da bi si v teh prazničnih dneh lahko kaj privoščili. Svoje obdarovance so izbirali na priporočila pristojnih organizacij, kot so šola ter krajevni organizaciji rdečega križa Cirkovce in Kidričevo, ki razmere najbolje poznajo.
Predsednica društva Nežika Šešo je ob tem povedala: »Društvo za medgeneracijsko sodelovanje je ustanovljeno ravno zato, da pomaga, da združuje in osvešča. Sodelovanje vseh generacij je za harmonično delovanje družbe ključno. V pre-
teklosti so ljudje na stare dni iskali varnost v lastni številčni družini, danes pa jo je treba iskati predvsem v zaupanju in solidarnosti.«
Predsednica odbora za družbene dejavnosti v občini Kidričevo Silvestra Klemenčič pa je dodala: »Pomoč mladim ni zgolj naložba za starost, temveč hkrati definira vrednote, po katerih se bodo mladi odlo-
čali, kako bodo v prihodnosti skrbeli za starejše člane družbe. Ali če povem drugače: z nami bodo ravnali tako, kakor zdaj mi ravnamo z drugimi.«
Pravita, da so razdelili vse, kolikor so zmogli, in da spomladi pripravljajo veliko humanitarno akcijo v dvorani restavracije PAN v Kidričevem, na katero že sedaj vabijo.
-OM
Foto. M. Ozmec
Obdarovanca (v sredini), Nežika Sešo, predsednica DMS Kidričevo (levo), in Silvestra Klemenčič, predsednica Odbora za družbene dejavnosti občine Kidričevo (desno).
Ormož • Ljudska univerza praznovala 50-letnico
Želijo si visokošolski program
Med številnimi praznovanji ob koncu leta je svoj 50-letni jubilej praznovala tudi Ljudska univerza Ormož (LU). Proslavili so ga v krogu tistih, ki univerzo danes soustvarjajo, tistih, ki so jo pomagali zgraditi, in povabljenih gostov. Za prijetno glasbeno plat dogodka pa je poskrbel domači kantavtor Tadej Vesenjak.
Direktor Ernest Vodopivec je spomnil na avgust pred 50 leti, ko je bila ustanovna seja takratnega upravnega odbora občine Ormož, na kateri se je rodila takratna Delavska univerza. Že jeseni in ob koncu leta so bili opravljeni prvi tečaji. Delavska univerza Ormož je v tistem času opravlj ala splošna in družbenopolitična izobraževanja. Kasneje so se začeli priključevati tudi drugi programi, kot na primer za pridobitev interne kvalifikacije in izvajanje javno veljavnih programov kot dislociran oddelek srednjih šol iz okolice. V devetdesetih letih se je Ljudska univerza Ormož verificirala in vpisala v razvid organizacij za izvajanje javno veljavnih programov in od takrat samostojno izvaja programe za pridobitev strokovne izobrazbe oziroma poklicev.
Sedanjost in prihodnost bo institucija morala iskati v kombinaciji izvajanja javne službe, ki jo sofinancirata država in lokalna skupnost, s pridobivanjem sredstev preko razpisov in deleža prihodka s trga, kjer so programi ponujeni posame-
:; 11 1 1;'
Foto: Viki Ivanuša
Ernest Vodopivec, direktor Ljudske univerze Ormož, je zbrane popeljal skozi zgodovino te ormoške institucije.
znikom. Ljudska univerza še vedno izvaja program osnovne šole za odrasle ter jezikovne programe. Ob začetku prihodnjega leta pa bodo nadaljevali tudi projekt, ki traja že od leta 2008, računalniško opismenjevanje za starejše (65+). Razvijajo tudi vedno nove lastne programe, ki jih ponudijo podjetjem ali drugim naročnikom.
Župan Alojz Sok je bil v svojem nagovoru prešerno razpoložen in si ni mogel kaj, da ne bi povedal, da je moralo biti leto
1959 nekaj izjemnega: takrat je bila ustanovljena glasbena šola, delavska univerza, pa tudi sam se je rodil tega leta. Spomnil je, da so bili takrat drugačni časi in potrebe. Če so se takrat še srečevali z nepismenostjo, danes primanjkljajev na ravni osnovne šole praktično ni več. Trendi izobraževanja so drugačni, prav tako delo in program ljudske univerze. Direktor Vodopivec je v svojem nagovoru omenil, da je ustanovi vedno primanjkovalo denarja.
Župan je povedal, da lokalne skupnosti pomagajo in bodo pomagale v mejah možnega, da pa vsega, kar si v različnih institucijah zaželijo, pač ni mogoče uresničiti. Občina Ormož je edini ustanovitelj LU, občini Središče ob Dravi in Sv. Tomaž pa izpolnjujeta svoj del finančnih obveznosti kot sofinancer, ker vsi skupaj lažje vzdržujejo LU. Župan Sok je izrazil zadovoljstvo, da so uspeli urediti prostore LU, sedaj pa je potrebno še vsebinsko nekaj dodati. V Ormož bi radi pripeljali visokošolski program, ki bi bil velika pridobitev in občina bi ga vsekakor podprla.
Župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko je povedal, da so v njihovi občini še vedno prisotna razmišljanja, da LU ne potrebujejo. Sam je mnenja, da LU občanom nudi dodatno izobraževanje in možnosti, želi pa si tudi kakšno izobraževanje v Središču.
Spomine na ljudsko oziroma delavsko univerzo so obudili tudi nekdanji zaposleni.
Viki Ivanuša
Spodnje Podravje • Revščina vse boj trka na vrata
Bi bilo pet centov res preveč?
Socialno stanje v Sloveniji je zaskrbljujoče. Število brezposelnih se približuje številki 100 tisoč, kar 200 tisoč delavcev zasluži manj, kot znašajo življenjski stroški, torej 562 evrov, in ker naj bi se kriza v letu 2010 še poglobila, bodo te številke še višje, še več bo življenjskih stisk in trpečih ljudi.
Podatki, ki prihajajo iz humanitarnih organizacij, so strah vzbujajoči: na sedežu Območnega združenja Rdečega križa na Ptuju so letošnjih enajstih delitvah razdelili kar 10.500 paketov s hrano. V tej številki pa niso zajete delitve v krajevnih organizacijah Rdečega križa, kjer so med letom prav tako delili pakete s hrano. V primerjavi z letom 2008, ko so v celem letu razdelili 7061 paketov, je to skoraj 50-odstotno povečanje. Statistika, ki zgovorno pove, koliko družin na Ptujskem je že
ogroženih.
Pred božičem so na Ptuju razdelili še zadnjih tisoč paketov hrane, tako da je skladišče skoraj popolnoma prazno, je pred letošnjimi prazniki povedala sekretarka Območnega združenja RK Ptuj Marjana Cafuta. Ostalo jim je le kakih deset prehranskih paketov, saj se vsako leto zgodi, da kdo, ki še potrebuje pomoč v obliki hrane, potrka na njihova vrata, praznike pa mu želijo olepšati vsaj z najnujnejšim. Sekretarka odkrito pove, da če ne bi bilo
11 tisoč evrov, kolikor so prejeli od MO Ptuj, in prispevka od dobrodelnega koncerta, pri katerem je tudi pomagala, tolikšne delitve prehranskih paketov ne bi mogli izpeljati. Z dvema daritvama pa jim je v drugem polletju leta 2009 pomagal PS Mercator, ki je njihov pomemben donator. Del sredstev za pomoč so dobili tudi iz loterijskih in evropskih sredstev, iz drugih občin pa v glavnem prihaja skromna pomoč oziroma iz nekaterih ničesar, ker se izgovarjajo, da
Foto: Črtomir Goznik
V letu 2009 je Območno združenje Rdečega križa na Ptuju razdelilo 10.500 prehranskih paketov.
že pomagajo svojim krajevnim organizacijam RK.
Še slabše pa bo v letu 2010, saj se je večina občin že izgovorila, da dejavnosti RK Ptuj v letu 2010 ne bo sofinancirala, ker za te namene nimajo denarja. Ali to pomeni, da nimajo niti 5 centov na mesec, ki bi jih po glavi prebivalca po dogovoru morale prispevati za dejavnost Rdečega križa? Humanitarnost bo v letu 2010 zato še na hujši preizkušnji kot v letu 2009. Kot pravi Marjana Cafuta, lahko samo upajo, da bodo do srede januarja 2010 zbrali toliko denarja, da bodo lahko kupili pakete prehrane za prvo delitev v letu 2010. Hvaležni bodo vsem, ki klica humanosti v teh kriznih časih ne bodo preslišali, saj bi vsaj s prehranskimi paketi radi pomagali vsem tistim, ki jih bodo resnično potrebovali. Hvaležni so tudi za vsako pomoč, ki prihaja v obliki oblačil, igrač, šolskih potrebščin in tudi pohištva ter gospodinjskih predmetov. Še vedno pa je tako, da ljudje mislijo, da je vsako oblačilo, ki ga darujejo, dobro, a žal morajo kar dve tretjini podarjenih oblačil zavreči, ker so neuporabna.
MG
Potrebujemo sredinsko stranko
Odkar sem začel pisati za slovenske medije, živim v prepričanju, da je naš družbeni in politični prostor popolnoma neuravnotežen. Prepričan sem, da medsebojni odnosi, ki se kažejo v napadalnem verbalnem izražanju, politični konfrontaciji in stalni razdeljenosti, vsebujejo veliko stopnjo samouničevalne negativnosti, ki nas lahko pripelje do socialne revolucije ali do družbenega samomora.
Slovenci smo oziroma naspolitična elita sili k razdeljenosti med levičarje in desničarje, na bele in črne ali na lepe in grde, kar na dolgi rok postane neznosno. Znotraj takšnega scenarija se država ne more razvijati, temveč lahko le izkoristi kinetični zagon, ki ga je pridobila v zgodovinski fazi enotnosti in skupnega napora, kot je bila na primer naša osamosvojitev, ki nam je omogočila dvajset let neprekinjenega razvoja.
Slovenci v splošni zgodovini nismo izjema. Tako kot vsi narodi smo dosegli najvišje cilje le, ko smo bili enotni. Danes vlada razdeljenost.
Usoda posameznega človeka je vedno vezana na družbo, ki ji pripada. Osebno lahko preživi in raste le, če lahko preživi tudi družba, ki ji pripada. Kot je napisalprof. Bučar v knjigi Na novih razpotjih, »v družbi so mehanizmi, ki jo povezujejo v življenja sposoben organizem, utemeljeni na vrednotah, ki odsevajo to notranjo soodvisnost«. Vendar v naši družbi na katerem koli področju vlada nestrpnost. Nestrpnost našega sistema pride še bolj do izraza zaradi svoje majhnosti. Ker nas ni veliko in se vsi poznamo, so odmevi nekaterih odločitev še močnejši.
Vse velike zgodovinske revolucije, čeprav kasneje pripisane narodnim gibanjem, so se vedno začele oziroma so izvirale iz političnih krogov. Slovenci smo razdeljeni na dva stalno nasprotujoča si bloka, ker so takšno (ne)ravnotežje sestavili naši politiki.
Še nobena država ni razvila vsega svojega potenciala v času »civilne vojne«. Vsi narodi, ki so se vpisali v zgodovino z rezultati, so le-te dosegli z enotnostjo in v veri skupne etike.
Slovenci smo imeli ideje, želje, cilje, moralo in etiko, s katerimi smo zapečatili neodvisnost. Vso to duhovno moč smo izgubili na poti do Nata, Evropske unije in vseh drugih potrebnih dosežkov, ki so nas pripeljali v Zahodni svet in nam zagotovili blaginjo. Zdaj pa, bi rekel zunanji opazovalec, smo izčrpani.
Takšne misli se v meni pojavljajo, ko opazujem, kako klavrno samoproglašeni vrhunski slovenski menedžerji ravnajo s podjetji, kako je vsaka odločitev v gospodarstvu vezana na strankarsko pripadnost ali, v najslabšem primeru, na nesmiselno nasprotovanje za uspeh zaslužnim podjetnikom. Takšne misli se v meni pojavljajo, ko poslušam govore v Državnem zboru, ki nimajo nobene znastvene ali kulturne podlage. A kar je še hujše, takšne misli se pojavljajo v meni, ko pomislim, da bo naša vlada sprejela družinski zakonik, ki bo omogočil istospolnim partnerjem posvojitev otroka. Kje je sedaj civilna družba, ki se je pripravljena boriti za »višje ideale«? Kako lahko vlada sploh pomisli na takšno grožnjo za družbo? Osebno imam številne prijatelje, ki so spolno drugače naravnani od mene. Nič nimam proti njim. Želim jim vse dobro in podpiram, da zakon omogoči njihovo skupno življenje, a nikoli ne bom sprejel nečesa, kar je biološko nemogoče in moralno odvratno! Družina je prva in najpomembnejša celica družbe. Dovolj težav imamo z ločenimi družinami, ni nam potrebno še povečati težav majhnim otrokom, ki sploh ne morejo izraziti svojega mnenja in tako postanejo pasiven subjekt človeške nezrelosti pri sprejemanju meja.
Zaradi takšnih skrajnosti, ki se lahko rodijo le v neuravnovešenem prostoru, kjer smo izgubili povezavo s tradicionalnim etičnim, moralnim in duševnim prostorom, ki je naš narod obdržal pri preživetju in omogočil napredek, že tri leta ugotavljam in pišem o potrebi po drugačnem strankarskem prostoru, v katerem bi se nujno moralapojaviti neka nova entiteta, ki bi prevzela centralni prostor in s tem desnico in levico za vedno potisnila v skrajnost z omejenim vplivom.
V Sloveniji nujno potrebujemo veliko centralno stranko, ki bo predstavljala zmernost in vrednote tipičnega državljana, ki želi napredovati v spoštovanju tradicije, živeti, delati in ustvarjati v prostoru brez nevoščljivosti. Takšna stranka bi zagotovo zajela relativen večinski politični prostor in Sloveniji omogočila normalen bodoči razvoj, ker bi bila odločilna pri vsaki volitvi. Druge stranke bi se v koaliciji morale prilagoditi. S tem bi naši državi dolgoročno zagotovili zmernost in jo rešili pred ogroženostjo in ranljivostjo, ki izhajata iz razkroja in pomanjkanja stalnih minimalnih vrednot.
Vsem bralcem želim veliko lepega in novega v letu 2010!
Laris Gaiser
Ptuj • Klepet s študentko v Gradcu Doro Lenart
Novim pustolovščinam naproti
Ptujčanka Dora Lenart se po končani gimnaziji ni odločila za nadaljevanje izobraževanja v Ljubljani ali Mariboru kot večina njenih sošolcev, temveč je izbrala študij filozofije in germanistike na univerzi Karl - Franzens v Gradcu. Od oktobra dalje tako med tednom živi v Avstriji, spoznava tamkajšnje ljudi, kraje in navade, soočila pa se je tudi že z nenavadno krajo božične dekoracije z njenih vrat.
»Pravzaprav ne vem natančno, zakaj sem se odločila za študij v tujini. V prvi vrsti, ker se mi je to zdela zanimiva izkušnja, morda celo neke vrste pustolovščina ... Pa tudi zato, ker sem si vedno želela študirati v tujini, in še zaradi jezika,« začne svojo zgodbo pripovedovati simpatična 19-letnica.
Razmišljala je o več državah, a na koncu izbrala sosednjo Avstrijo: »Študij tukaj se namreč za razliko od šolanja v Nemčiji ali Švici, ki sta bili moji skriti ambiciji, cenovno ne razlikuje od študija v Sloveniji. Pa še najbližje domu je in tudi narava je zelo lepa.« V tej državi bo tako sedaj preživela vsaj pet let, kolikor traja njen študij. Ker ima v načrtu še podiplomski študij, pa bo verjetno ostala še malo dlje.
»V tem trenutku bi svoj študij opisala kot zanimiv ... Morda mi je malo zahtevnejši zaradi tujega jezika, saj je vsekakor treba vložiti več truda v učenje in predvsem delati malo bolj sproti, kot bi bilo treba, če bi študirala v slovenščini. Zaradi bolonjskega sistema je študij vseeno zelo svoboden. Dopušča, recimo, da se sam odločiš, v katerem semestru boš obiskoval katera predavanja, kdaj boš opravljal katere izpite, kar je dokaj fino,« je razložila študentka 1. letnika.
Na splošno pa se ji zdi avstrijski študijski sistem dokaj zmeden, sploh če je nekdo navajen, da mu je vse ponujeno na pladnju. Sleherno informacijo moraš namreč poiskati sam. »Predvsem se lovim, recimo, glede strukture urnika in famoznih ECTS-točk. V Sloveniji (kolikor mi je znano) so za vsak semester stalni urniki, glede izbirnih predmetov pa si
Foto: arhiv Dore Lenart
Dora s sostanovalko
jih moraš izbrati za določeno število točk iz priloženega seznama. Tukaj pa to ni tako enostavno, saj si že obvezne predmete sam razporediš v urnik in potem so še tri skupine t. i. izbirnih predmetov: prosti izbirni predmeti, osnovni moduli in pa izbirni predmeti v navezavi s študijem,« je pojasnila sogovornica in povzela, da se ji torej zdi avstrijski študijski sistem bolj svoboden, vendar se posledično lahko izkaže tudi za bolj zakompliciranega.
Božični sejmi, plemenski zbori in redno učenje
V Gradcu stanuje Lenartova v neposredni bližini univerze, kjer domujejo predvsem študenti: »Zelo blizu imam do mestnega parka, ki je v tem letnem času sicer videti bolj žalostno, vendar je skozenj najlepša in najkrajša pot do centra mesta. Zelo blizu je tudi ulica z največ lokali v mestu, ki lahko razgibajo in popestrijo nočno življenje.«
Na njenem »avstrijskem« urniku so seveda vsakodnev-
na predavanja, večkrat obišče knjižnico, se občasno napoti v mesto, sploh zdaj v adventnem času, ko se v lepo okrašenem središču nahaja tudi božični sejem. »Včasih se tudi družim s kolegi ... Že dlje časa se nameravam udeležiti slovenskega "Stammtischa" - to je kot nek "plemenski zbor'', vsaka skupnost ima svojega, vendar mi je do zdaj uspelo priti samo na filozofskega,« načrtuje Ptuj-čanka.
Seveda pa mora svoj čas posvečati tudi učenju. In ko smo že pri slednjem, kakšen je sistem opravljanja izpitov v Avstriji? »Opravljajo se pisno ob koncu semestra, pri nekaterih predmetih je treba oddati še seminarsko nalogo, pri jeziku pa obstaja tudi ustni izpit,« je odgovorila Dora, ki se je sicer na študij v tujem jeziku navadila zelo hitro.
K temu je po njenem verjetno pripomoglo to, da so že v gimnaziji imeli dijaki evropskega oddelka nekaj ur na teden z rojenim govorcem, s katerim se niso samo učili nemščine, ampak tudi obdelovali druge teme v tem jeziku: »Vsekakor pa je potrebno sprotno učenje, sicer te ne samo povozi čas, ampak se tudi »zmečka« snov. Sploh zaradi razumevanja, saj moraš razumeti nenazadnje dvoje - jezik in pomen tega, kar se učiš.«
Hitro se je navadila tudi na tamkajšnje življenje, saj se po njenih besedah njena avstrijska študijska soba ne razlikuje veliko od ptujske. »Zato je kar domače, na mesto se tudi hitro navadiš, saj je res super... Se pa
Foto: arhiv Dore Lenart
Glavna stavba Dorine univerze
najde včasih kak nostalgičen dan, sploh če me kaj jezi, ko bi naredila vse, da bi bila na Ptuju. Takrat pomislim, da bo tako ali tako kmalu petek. Za neko hudo domotožje nimam niti priložnosti, glede na to, da se res pogosto vračam domov.«
Višje plače, ustrežljivi »grebatorji« in odličen dunajski zrezek
Do sedaj je že marsikaj spoznala tudi o deželi, v kateri biva: »Avstrija je zelo odprta država, ki dobro poskrbi za svoje prebivalce, pa tudi za tiste, ki smo tukaj samo začasno. Lahko, recimo, naštejem nekaj detajlov: plače so višje, DDV je 10 %, cene živil se ne razlikujejo veliko od naših, ostalo je malo dražje . Študentski servisi ne obstajajo, poznajo pa začasno delo, v okviru katerega si plačan po številu ur, urne postavke pa so kar višje kot pri nas (na primer v gostinstvu dobiš za uro dela med sedem in deset evrov).«
Razlike so tudi, kar se tiče študentskega prehranjevanja. Obstajajo namreč menze, kjer lahko dobiš kosilo za približno pet evrov, študentskih bonov pa nimajo. »Kvečjemu lahko
Foto: arhiv Dore Lenart
Foto: arhiv Dore Lenart
Dora Lenart na graškem božičnem sejmu
Pogled skozi okno na Zinzendorfgasse, kjer živi Dora.
dobiš nalepko in potem z njo v določenih lokalih 30 centov popusta na hrano,« je še dodala Lenartova.
Razgovorila se je tudi o Avstrijcih: »Ti so splošno gledano prijazni, dostopni, odprti, seveda se najdejo izjeme, ampak niso pa napačni. Avstrijski študenti so večinoma zelo zagnani, ambiciozni, pri nas bi večino teh verjetno klicali 'gre-batorji'. Skoraj vsak od njih se intenzivno bori za profesorjevo pozornost, zato da je na tekočem ... Vendar pa so vseeno zelo ustrežljivi in si med seboj z veseljem pomagajo.«
Zabavajo pa se popolnoma enako kot v Sloveniji, večere torej preživljajo v kinih, lokalih, na zabavah, koncertih . »Seveda ima tudi računalnik funkcijo zabavanja, opazila pa sem tudi, da (vključno z mano) pridno izkoriščajo ugodnosti, ki jih ponujajo opera, galerija, gledališče in druge malo resnejše kulturne ustanove. Karte je namreč mogoče dobiti po zelo prijaznih cenah,« ugotavlja sogovornica, ki se sicer največ druži s sošolkama iz gimnazije, ki sta tudi v Gradcu, občasno pa še z Nemci, Avstrijci in Hrvati.
In če se Avstrijci zabavajo podobno kot Slovenci, je enako tudi s prehranjevanjem. Po besedah sogovornice se namreč hrana in pijača ne razlikujeta veliko od slovenske: »Dunajski zrezek je seveda odličen, na adventnih sejmih je pestra ponudba punča, kuhanega vina, klobas in slaščic, med katerimi se tudi najde kaj finega.«
Bogata kulturna ponudba, božična kraja in potapljanje
Lenartovo je v Gradcu zelo navdušila infrastruktura, ki so jo tam postavili, preden je mesto postalo evropska prestolnica kulture: »S tem mislim otok
na Muri, moderno galerijo, železniško postajo - ne vem, če bo Mariboru do leta 2012 uspelo kaj podobnega. Zdi se mi, da nasploh dajo veliko na kulturo.«
Radi pa očitno tudi zelo nadebudno praznujejo veseli december, s katerim je povezana naslednja sogovorničina anekdota. »Pred kratkim se mi je zgodilo nekaj smešnega. S Ptuja sem prinesla nekaj božične dekoracije, zvečer pa sem z vso božično radostjo snežake, smrekice, snežinke in kepe nalepila med drugim tudi na vhodna vrata. Zjutraj, ko sem šla na predavanje, pa sem ugotovila, da so mi neki »prijazni« ljudje na vratih pustili samo dve kepi. Razočarana sem preverila, če je morda moja ostala dekoracija pristala na oknih v nadstropjih višje, ampak je nisem zasledila. Sostanovalka je predlagala, da spečeva kekse in greva z njimi od sosedov do sosedov ter pod pretvezo preveriva, če je morda kje v bloku, ampak dvomim, da bo kaj iz tega.«
Kljub tej »slabi« izkušnji pa seveda študij na tujem priporoča. »Predvsem zato, ker to še bolj okrepi tvojo osebnost, te nauči sprejemati druge kulture (postavi te namreč v vlogo manjšine), naučiš se jezika, pa tudi širše možnosti ti najbrž ponudi. To priporočam predvsem tipom ljudi, ki iščejo neke pustolovščine, ki so željni drugačnih izkušenj in ki si predvsem želijo v tujino.«
Takšna je seveda tudi sama, zato ni čudno, da se je odločila za ta zabaven, a zahteven izziv.
Je namreč optimistična in radovedna, zato si včasih po njenih besedah naloži tudi več dejavnosti, kot jih zmore: rada se namreč druži s prijatelji, uči tuje jezike, bere, potuje, posluša glasbo, igra violino in bas kitaro (sicer samo zase), eden izmed njenih hobijev pa je tudi potapljanje.
Polona Ambrožič
Nogomet
Zoran Pavlovič na Ptuju v dvojni vlogi
Stran 16
Rokomet
Ormožani skoraj zapravili dobljeno tekmo
Stran 16
Kegljanje
Najboljša Selena ^ Bombek in Milan Čeh Stran 17
Strelstvo
Izboljšali pogoje dela za 150 vadečih
Strani 17
Mali nogomet
Ekipa Saš bara do finala Maribora
Stran 18
Bowling
Ekipa DaMoSS prepričljiv zmagovalec
Stran 18
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
Srečno 2010
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Športniki so lahko odličen vzor
Konec leta je čas, ko se ponavadi še posebej intenzivno oziramo za doseženim čez celotno leto, delamo obračune in izbiramo najboljše, seveda tudi na športnem področju. Športnika leta v svetovnem merilu sta tako postala atlet Usain Bolt in teniška igralka Serena Williams, z evropskim naslovom se je okitil teniški gentleman Roger Federer, v Sloveniji pa sta bila za najboljša proglašena atlet Primož Kozmus in smučarska tekačica Petra Majdič. Prvi je olimpijskemu naslovu najboljšega v metu kladiva iz leta 2008 letos v Berlinu dodal še naslov svetovnega prvaka, druga pa je osvojila mali kristalni globus v smučarskem teku (v šprintu). Med ekipami nas je najbolj navdušila nogometna reprezentanca z uvrstitvijo na SP, čeprav je bila košarkarska selekcija izredno močan tekmec z osvojenim 4. mestom na EP na Poljskem.
Tudi na našem območju imamo precej športnikov, ki bi si zaslužili naziv naj: Dejan Zavec, Nina Kolarič, Mina Markovič, Vesna Rojko, Majda Raušl, Blaž Rola, ormoški rokometaši, njihove ptujske kolegice, mladi nogometaši NŠ Poli Drava in Aluminija, mladi ptujski rokometaši, mladi ptujski teniški igralci in igralke ... Vsi omenjeni so pripravljeni za dosego svojih športnih ciljev preživeti veliko časa na treningih in tam trdo delati; do uspeha ponavadi pač ne vodijo bližnjice. Zato pa je občutek ob dosegu uspeha tisti, ki poplača vse prejšnje napore. In prav to je potrebno posebej poudariti mladim, ki v življenju še nimajo jasno začrtanih ciljev: s športom lahko preživijo čudovite urice s prijatelji na igriščih, pridobijo delovne navade, kijih bodo lahko koristno uporabili tudi izven športnih igrišč, predvsem pa bodo prosti čas preživljali na zdrav in varen način. Kakšna poškodba pri nogometu ali rokometu, kakšna praska pri borilnih športih ali karkoli podobnega je v primerjavi s pastmi drog in alkohola takšna malenkost, da ni vredna omembe.
Zato so športni vzorniki, zaradi katerih se mladi (tudi njihovi starši) odločajo za šport, še toliko pomembnejši. Sledite jim! (JM)
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec je 11. decembra z zmago v Johannesburgu svojim številnim navijačem priredil nepozabno veselje.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Nina Kolarič je na dvoranskem EP v Italiji osvojila 4. mesto, na SP v Berlinu pa zaradi poškodbe ni mogla doseči odmevnejšega rezultata.
Mina Markovič je dosegala odlične rezultate na tekmah svetovnega pokala v težavnostnem in bal-vanskem plezanju, na SP na Kitajskem pa je osvojila bronasto kolajno v kombinaciji.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Ormoški rokometaši so po jesenskem delu tekmovanja na 6. mestu v 1. A slovenski ligi.
Veliko zanimanje javnosti sta pritegnili tekmi dodatnih kvalifikacij za obstanek/napredovanje v 1. SNL med Dravo in Aluminijem.
Vesna Rojko je s slovensko reprezentanco nastopila na evropskem prvenstvu v Pragi.
Rokomet • 1. A SRL (m)
Ormožani skoraj zapravili dobljeno tekmo
Jeruzalem Ormož -Riko hiše Ribnica 24:23 (13:9)
Jeruzalem: Belec (10 obramb), Vujovic; Klemenčič, Korpar 3, Kra-bonja 1, Melnjak 2, Rajšp, Bogadi, Bezjak 1, Radujkovic 5, B. Čudič 9 (3), Ivanuša, Sok, Kovačič, Žuran 3. Trener: Saša Prapotnik.
Riko hiše: Torlo (16 obramb), Ilc, Perovšek; Pipinic, Matoševic, Grebene, Majnov 1, Kleč 2, Mikulin 5, Nikolič 5, Škaper 1, Pucelj, Abrahamsberg 1, Oblak, Ostarčevic 8, Košmrlj. Trener: Roman Zarabec.
Sedemmetrovke: Jeruzalem 4/3; Riko hiše 0.
Izključitve: Jeruzalem 8; Riko hiše 10 minut.
Igralec tekme: Bojan Čudič (Jeruzalem Ormož).
Ormožani in Ribničani so na Hardeku pred okrog 400 gledalci odigrali zadnjo prvenstveno tekmo v letu 2009. To je bila za Ormožane že osma tekma v zadnjem mesecu in njihova utrujenost je bila več kot očitna. Kader trenerja Saše Pra-
potnika je majhen in še sreča, da se kdo izmed fantov v tem krutem ritmu tekem sobota - sreda - sobota ni poškodoval. Tako zgoščen koledar tekem je le ena izmed neposrečenih potez Zveze rokometnih prvo-ligašev Slovenije (ZROPS), a so bili, resnici na ljubo, klubi tisti, ki so pred sezono podprli takšen predlog koledarja tekem.
Gostje, ki imajo sicer odlično zasedbo posameznikov, so vodili le enkrat, in sicer v 10. minuti pri izidu 5:4. Po zaslugi dobre igre v obrambi so Ormo-žani na odmor odšli s prednostjo štirih zadetkov, 13:9. S šestimi zadetki do takrat je pri domačih blestel Bojan Čudič, v golu je bil soliden Belec z 8 obrambami.
Po odličnem začetku v 2. polčasu in vodstvu s 15:9 se je pričakovala lahka pot do zmage Jeruzalema. Sledile so nekatere nepotrebne izključitve, eno izmed takšnih si je privoščil izkušeni Bezjak, in žilavi Ribničani so vztrajno zni-
1. A SRL (m)
Sprejem v Leskovcu
Dejan prisrčno sprejet med domačimi
Ob številnih sprejemih v čast svetovnemu boksarskemu prvaku Dejanu Zavcu so ga posebej zanj pripravili tudi v njegovem rojstnem kraju, v ha-loškem Leskovcu.
Organizatorja prisrčnega in veselega srečanja minulo sredo zvečer v športni dvorani OŠ Leskovec sta bila Občina Videm in ŠZ Videm; Dejana pa je pričakalo ogromno njegovih navijačev, rojakov, sorodnikov in prijateljev, ki so lahko prvič tudi od blizu videli in si medsebojno podajali njegov šampi-onski pas. Zaigrali so mu Veseli Jožeki, Haloški veseljaki, mladi harmonikarji OŠ Leskovec, zaplesala otroška folklorna
skupina tamkajšnje OŠ, Dejana pa so še posebej pozdravili Sebastjan Krajnc v imenu OŠ, župan občine Videm Friderik Bračič, predsednik ŠZ Videm Vladimir Sitar in Vinko Mlakar kot predstavnik ŠD Leskovec in njegovih najzvestejših navijačev.
Župan je Dejanu ob tej priložnosti izročil plaketo občine ter darila zanj in njegovo družino.
Vseh, ki so Dejanu še čestitali za izjemen uspeh, se niti ne da našteti, skupno srečanje pa se je nadaljevalo s šampanjcem in bogato pogostitvijo ter zabavo v veselem vzdušju.
SM
REZULTATI 17. KROGA: Jeruzalem Ormož - Ribnica Riko hiše 24:23 (13:9), Celje Pivovarna Laško - Klima Petek Maribor 30:24 (16:8), Slovan - Krško 33:26 (15:11), Trimo Trebnje - Gorenje 30:30 (16:16), Slovenj Gradec - Merkur 31:31 (16 :17); prost Cimos Koper.
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 16	15	1	0	31
2.	CIMOS KOPER 15	12	0	3	24
3.	GORENJE 15	10	2	3	22
4.	TRIMO TREBNJE 19	9	1	8	19
5.	SLOVAN 15	8	2	5	18
6.	JERUZALEM ORMOŽ16	7	1	8	15
7.	K. PETEK MARIBOR 15	5	1	10	11
8.	MERKUR 15	4	3	8	11
9.	RIBNICA RIKO HIŠE 16	3	1	12	7
10.	KRŠKO 15 3 0 12 6
11.	SLOVENJ GRADEC 16 2 2 12 6
žali svoj zaostanek na 15:13. V 53. minuti je Jeruzalem znova ušel na +5 (23:18) in znova se je zdelo, da bo zmaga brez težav ostala doma. Toda gostje so odgovorili s serijo 4:0, 23:22; v napadu sta zadevala Ostarčevic in Mikulin, v golu pa je zable-stel veteran Torlo. V zaključku
Priprave na drugi del sezone četa trenerja Prapotnika prične 7. januarja; prvenstvo pa se nadaljuje 6. februarja z gostovanjem v Mariboru pri Klimi Petek.
tekme sta izjemni priložnosti za potrditev domače zmage zamudila Bezjak in Žuran in sledila je dramatična končnica. V tej pa so bili vendarle bolj zbrani Ormožani in jim je uspelo v zadnjem napadu gostov ohraniti svojo mrežo nedotaknjeno. Po zadnjem sodniškem pisku se je rokometašem Jeruzalema odvalil veliki kamen od srca, saj jim je uspelo doseči sedmo prvenstveno zmago, ki jim na stežaj odpira vrata v Ligo za prvaka. Pred najbližjima zasledovalcema, Merkurjem in Mariborom, imajo štiri točke prednosti, a obenem odigrano tudi tekmo več.
Uroš Krstič
Razstava v Qlandii
Od Ptuja do Johannesburga
V torek, 22. decembra, je bila v ptujskem trgovskem centru Qlandia svečana otvoritev razstave z naslovom Od Ptuja do Johannesburga. V celoti je posvečena Dejanu Zavcu, ki se je 11. decembra v Johannesburgu okitil z naslovom svetovnega boksarskega prvaka veltrske kategorije verzije IBF in obsega fotografije Črtomirja Goznika, faksimile člankov iz Štajerskega tednika in Športnih novic ter številne zanimive predmete iz Dejanovih dvobojev na Ptuju in v JAR (razstavljene so vse osvojene lovorike - pasovi, športna oprema in priznanja).
Razstavo sta pripravila Nani Matjašič in Črtomir Goznik, svečane otvoritve pa sta se udeležila tudi Dejanov menedžer
Ulf Steinforth in trener Dirk Dzemski, ki sta našemu šam-pionu v Slovenijo tisti dan prinesla pas svetovnega prvaka. Med drugimi sta nekaj besed prvim obiskovalcem spregovorila tudi župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan in glavni akter Dejan Zavec.
Razstava bo na Ptuju na ogled do 8. januarja 2010, nato pa se bo selila še v Ljubljano, Celje in Koper. Osem razstavljenih fotografij velikosti 1,5 x 1m je možno kupiti na dražbi, katere izkupiček so organizatorji namenili otrokom v Halozah, ki so potrebni pomoči. Podrobnosti o avkciji so na voljo na spletni stran www.sportne-novice.com.
JM
Fotografije za razstavo je prispeval Črtomir Goznik, ki Dejana na njegovi športni poti spremlja že dalj časa.
Kot gosta sta se poleg Dejana Zavca otvoritve udeležila tudi njegov manager Ulf Steinforth (levo) in trener Dirk Dzemski (desno). Nani Matjašič (drugi z desne) je skupaj s Črtomirjem Goznikom avtor razstave.
Nogomet • Labod Drava
Zoran Pavlovic na Ptuju v dvojni vlogi
Po namigih iz ptujskega pr-voligaša je v prazničnih dneh prišlo do sklenitve dogovora med Labodom Dravo in Zoranom Pavlovičem. Ta je bil v lanski sezoni kot kapetan eden glavnih akterjev Maribora pri osvojitvi naslova državnih prvakov, v njihovem dresu je začel tudi letošnjo sezono. Po znanih dogodkih v Ljudskem vrtu, ko so mariborski navijači vdrli v slačilnice, je Pavlovič zapustil Maribor in do konca jesenskega premora ni igral. Najglasnejše so bile govorice, da se bo pridružil ekipi Kopra, kamor ga je vabil soigralec iz reprezentance Miran Pavlin, na koncu pa naj bi se Zoki vendarle odločil za Ptuj. Tukaj so mu vodilni možje kluba ponudili
dvojno vlogo: mesto igralca in obenem športnega direktorja. Pričakovati je, da bo temu podpisu sledilo vsaj še nekaj izkušenih nogometašev, ki so se v zadnjem času omenjali v zvezi s prestopom v Dravo (Danijel Brezič, Amer Jukan ...), čeprav tega v zadnjih dneh ni bilo mogoče preveriti.
Če se bo ta scenarij na Ptuju zares udejanjil (ne pozabimo: Drava je še vedno v postopku prisilne poravnave), se v spomladanskem delu prvenstva obeta zanimiva prvoligaška zgodba ... Bolje poučeni namreč menijo, da Pavlovič brez trdnih zagotovil o obstoju kluba ne bi sprejel ponudbe Drave.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek s tekme Labod Drava - Maribor: Zoran Pavlovič (vijoličasti dres) bi naj oblekel dres Drave, Aleš Čeh (modri dres) že nosi dres Nafte.
Mali nogomet
Slovenska reprezentanca
A ■ * ■ ■
v Gorisnici
Slovenska moška malono-gometna reprezentanca je v okviru priprav na evropsko prvenstvo, ki se bo v januarju 2010 odvijalo na Madžarskem, odigrala prijateljsko tekmo v Gorišnici; njihov tekmec je
bila reprezentanca Makedonije. Naša izbrana vrsta je srečanje izgubila z rezultatom 2:5. Za Slovenijo sta zadela Petrič v 7. in Osredkar v 31. minuti igre.
DK
Foto: Črtomir Goznik
Slovenska malonogometna reprezentanca je v ponedeljek v Go-rišnici odigrala prijateljsko tekmo z izbrano vrsto Makedonije.
Šolski šport
Področno tekmovanje v košarki: OŠ
Majšperk in OŠ Olge Meglič korak pred ostalimi
Prejšnji četrtek je v telovadnici OŠ Olge Meglič potekal turnir najboljših štirih ekip iz medobčinskega tekmovanja v košarki za starejše deklice. Zraven gostiteljic so se tekmovanja udeležile OŠ Majšperk, OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica ter OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica.
Največ košarkarskega znanja so pokazale Ptujčanke, ki so zmagale v vseh treh tekmah. V boju za drugo mesto so premagale OŠ Majšperk z
visoko prednostjo 22 točk (36:14). V tesnem bistriškem obračunu za bronasto medaljo so bile boljše deklice iz Oplotnice, ki so zmagale s tremi točkami razlike (23:20). Obe ekipi udeleženki finala se bosta udeležili četrtfinala državnega tekmovanja. Na OŠ Majšperk in OŠ Olge Meglič pa igrajo odlično košarko tudi dečki. Na področnem prvenstvu v Makolah sta se ekipi prav tako spopadli v finalni tekmi, le da so bili v torek boljši Majšperčani, ki so zmagali z rezultatom 57:43. Ptujčani so imeli več dela že v polfinalu, saj so s tesnim izidom premagali vrstnike iz Slovenske Bistrice. OŠ Pohorskega odreda je v tekmi za tretje mesto premagala gostiteljico turnirja, OŠ Anice Černe-jeve (27:47).
UG
Učenke OS Olge Meglič: zmagovalke področnega tekmovanja
Šah: Ljudski vrt -Gorišnica 3:2
OŠ Mladika je letos organizirala področno prvenstvo osnovnih šol v šahu. Dečki so nastopali v treh starostnih kategorijah (do 9, 12 in 15 let), deklice pa le v starejših dveh. Udeležba je bila tokrat zelo dobra, saj je nastopilo 95 tekmovalcev in tekmovalk iz 11 šol. Igralo se je po krožnem švicarskem sistemu. Po rezultatih sodeč v širši ptujski regiji najbolje šahirajo na Ptuju, na OŠ Ljudski vrt. Zlata odličja so odnesli Tomaž Pogelšek, Mia Pilič in David Ivančič. Preostali dve sta dobila okrog vratu Tim Starčič in Alja Jan-žekovič iz Gorišnice. Vsi ti učenci (razen najmlajšega Pogelška, ki nima naslednjega nivoja tekmovanja) so se uvrstili na januarsko državno pr-
venstvo. Družbo jim bodo tam delali tudi tekmovalci, ki so na področnem tekmovanju stali na stopničkah za zmagovalce. Rezultati:
Dečki do 9 let: 1. Tomaž Pogelšek, 2. Luka Pihler (oba Ljudski vrt), 3. Leo Mahorič (Destrnik - Trnovska vas)
Deklice do 12 let: 1. Alja Janže-kovič (Gorišnica), Manja Križaj (Ma-kole), 3. Lara Čagran (Gorišnica)
Dečki do 12 let: 1. Tim Starčič (Gorišnica), 2. Vito Šretl (Poljčane), 3. Matjaž Zupanič (Hajdina)
Deklice do 15 let: 1. Mia Pilič (Ljudski vrt), 2. Lara Carli (Mladika), 3. Nives Janžekovič (Gorišnica)
Dečki do 15 let: 1. David Ivančič (Ljudski vrt), 2. Klemen Kokot (Cirkulane-Zavrč), 3. Kristjan Ivančič (Ljudski vrt)
UG
Utrinek iz šolskega šahovskega tekmovanja na OŠ Mladika
Konjeniški šport •
Osterčeva kobila druga v Italiji
Na hipodromu v italijanskem Trbižu je v eni od mednarodnih dirk nastopila tudi kobila Gazza d'Asolo, ki je v lasti Zvonka Osterca (KK Slovenske gorice Lenart). Na 1609 metrov dolgi stezi je z domačim voznikom (Luigi Talpo) osvojila 2. mesto (1:17,2).
NŠ
Otvoritveno tekmovanje članov na novem strelišču v Ormožu:
Rezultati ekipno:
1.	Slovenija	1181 krogov
2.	OSZ Ormož 1161
3.	Hrvaška	1158
4.	Avstrija	1133
5.	Madžarska 1119
Posamezno:
1.	R. Markoja, SLO
2.	Dušan Ziško, SLO
3.	Gorazd Kocbek, SLO
4.	Miroslav Turk, HRV
5.	Peter Somogyi, MAD
6.	Dragan Turk, HRV
7.	Anton Novak, OSZ
8.	Tadej Horvat, OSZ
9.	Stiven Vočanec, OSZ
396 + 101,6 = 497,6 394 + 101,5 = 495,5
391	+ 101,7 = 492,7
392	+ 100,1 = 492,1
387	+ 101,3 = 488,3
388	+ 99,6 = 487,6
389	+ 95,4 = 484,4 387 + 96,8 = 483,8 385 krogov
Kegljanje • Prvenstvo MO Ptuj
Najboljša Selena Bombek in Milan Čeh
Na letošnjem prvenstvu MO Ptuj v kegljanju, ki je tako kot lani potekalo na obeh ptujskih kegljiščih (štiristeznem v DETA centru in dvosteznem na Mestnem stadionu), je sodelovalo 15 štiričlanskih ekip (+ ena rezerva) s skupno skoraj 70 tekmovalci iz Ptuja in okolice. Tekmovanje je bilo zanimivo in napeto do zadnjih lučajev, ko se je odločalo o zmagovalcih. Na koncu so najboljši trije v posameznih konkurencah prejeli pokale, ki jih je podeljeval Mirko Jauševec, eden starejših in najaktivnejših ptujskih keg-ljačev.
Vsaka ekipa je odigrala po eno tekmo (4 x 120 lučajev) na vsakem kegljišču, v seštevku obeh rezultatov pa je slavila ekip Čavlek (Drago Arnuš, Ivan Čuš, Pavle Ilic in Zdravko Su-šanj), ki je podrla skupaj 4059 kegljev, druga je bila ekipa Avanturistov (Dani Kozoderc, Dušan Murko, Boris Premzl, Franc Žnidaršič) z rezultatom 4008, tretja pa ekipa Dravca II. s 3905 podrtimi keglji (Melita Krušič, Nevenka Kolar, Miro Haladea in Mitja Kramberger).
Ob tem je potekalo še finalno tekmovanje v posamični kon-
Melita Krušič, Selena Bombek in Ivanka Plajnšek
Milan Čeh
kurenci, kamor se je uvrstilo deset najboljših posameznikov in šest posameznic iz ekipnega dela tekmovanja. Po prvem delu finala, ki se je igral v DETA centru, se je v super finale na starem kegljišču uvrstilo šest moških in štiri ženske. Pri ženskah so se v super finalu merile Ivanka Plajnšek, Selena Bom-bek, Nevenka Kolar in Melita Krušič. Kljub temu da je imela v ekipnem nastopu Krušičeva daleč najboljši rezultat, jo je v super finalu z odličnim nastopom za samo 3 keglje premagala Bombekova in tako osvojila
naslov letošnje prvakinje.
Rezultati: 1. Selena Bombek 999 (478 +521), 2. Melita Krušič 996 (488 + 508), 3. Ivanka Plajnšek 972 (491 + 481), 4. Nevenka Kolar 996 (477 + 485).
V moški konkurenci so se v super finale uvrstili Jože Vogrin, Franc Žnidarič, Dani Kozoderc, Boris Premzl, Branko Šauperl in Milan Čeh, ki je v prvem delu finala podrl kar 561 kegljev in je pred drugim nastopom veljal za absolutnega favorita (Šauperl na 2. mestu je zaostajal za 24 kegljev). Čeh je s
solidnim rezultatom zanesljivo obdržal 1. mesto in osvojil naslov prvaka za leto 2009. Na 2. mesto je z najboljšim rezultatom super finala (536 kegljev) napredoval Premzl.
Končni rezultati: 1. Milan Čeh 1074 (561 + 509), Boris Premzl 1060 (524 + 536), 3. Branko Šauperl 1053 (541 + 521), 4. Franc Žnidarič 1046 (513 + 533). 5. Jože Vogrin 1011 (508 + 503), 6. Dani Ko-zoderc 994 (520 + 474) podrtih kegljev.
Danilo Klajnšek
Strelstvo • Otvoritev novega zračnega strelišča v Ormožu
Izboljšali pogoje treniranja za 150 vadečih
V soboto, 19. decembra, je bilo v Ormožu v prostorih trgovskega centra Holermous še posebej svečano, saj so odprli težko pričakovano novo zračno strelišče. Ob tem velikem prazniku za vse ormoške in okoliške strelce smo k pogovoru povabili predsednico Občinske strelske zveze Ormož Vesno Mele, ki nam je predstavila to veliko strelsko pridobitev in obenem razkrila še številne zanimivosti iz ormoškega strelskega vsakdanjika.
Tednik: Najprej iskrene čestitke ob otvoritvi! Nam lahko zaupate, kakšni so vaši prvi vtisi in kakšne so tehnične karakteristike novega strelišča?
»Težko bi vam z besedami opisala naše občutke, ko smo prvič vstopili v prostore novega strelišča, kajti to je bilo nekaj enkratnega. Že več let smo si prizadevali, da bi v Ormožu našli primerne prostore, vendar se je žal vedno zataknilo pri denarju. V letošnjem letu pa se je Davorin Lesjak, direktor podjetja IGD Holermous, odločil, da nam pomaga, in uredil prostore novega strelišča. Našim prošnjam sta prisluhnila tudi občina in župan Alojz Sok, ki je obljubil, da bo občina pokrila najemnino, v slavnostnem nagovoru ob otvoritvi novega strelišča pa je izjavil, da razmišljajo o možnem odkupu prostorov.
Strelišče je veliko 215 m2, je izredno lepo osvetljeno, na njem je devet strelnih mest. Eno strelno mesto je urejeno tako, da je na njem možno trenirati tudi z MK orožjem, kar na starem seveda ni bilo mogoče. Poleg strelišča imamo še prostor za opremo, ki je pod nadzorom, sodniško sobo, skupni prostor ter sanitarije. G. Lesjak je prostor opremil še s kamero in video povezavami, tako
Foto: Simeon Gönc
Slavnostni trak ob otvoritvi novega zračnega strelišča v Ormožu so prerezali (z desne) ormoški župan Alojz Sok, predsednica OSZ Ormož Vesna Mele in direktor IGD Holermous Davorin Lesjak.
da lahko tekme neposredno z avtomata za ocenjevanje tarč projiciramo na veliko platno v avlo trgovskega centra ob Cafe central. Na ta način so lahko gledalci pred svečano otvoritvijo spremljali streljanje v rednem delu in finalni obračun na otvoritveni tekmi, spremljanje tekmovanj pa je tako postalo zanimivo. S tem skušamo približati naš šport čim širšemu krogu ljudi. Kolikor mi je znano, tako opremljenega strelišča v Sloveniji zaenkrat še ni.«
Tednik: Kakšna je zgodovina športnega streljanja na Ormoškem?
»Staro strelišče v kletnih prostorih Doma društev, je bilo zgrajeno v 70. letih prejšnjega stoletja in je pomenilo takrat za razvoj športnega strel-stva izreden napredek. Pred tem strelci nismo imeli svojega strelišča. Pravzaprav se s tovrstnim športom ni ukvarjalo prav veliko športnikov. Streljalo se je na prostem ali v dvoranah, ponekod tudi v šolskih prostorih. Prvo strelišče je omogočilo, da se je strelski šport v Ormožu pričel hitreje razvijati, doseženi so bili prvi večji uspehi.
V vseh teh letih je na starem strelišču tekmovalo in treniralo veliko strelcev, vendar je čas strelišče prerasel. Prostori so postali pretesni, v njih je udarila vlaga in načenjala našo opremo in orožje. Ob vsakem malo večjem nalivu je skozi tla vdirala podtalnica, zaradi vlage je odpadal omet.«
Tednik: Koliko strelcev in društev bo treniralo na novem strelišču?
»Na njem bodo trenirala in tekmovala štiri strelska društva: TSO, Kovinar, J. Kerenčič Miklavž in Podgorci, skupaj okrog 150 strelcev v vseh starostnih skupinah. Ker šele sedaj lahko ponudimo res vrhunske pogoje za trening, pričakujemo, da se nam bo pridružilo še več mladih. Pravzaprav jih prej v tiste vlažne prostore nismo niti preveč vneto vabili.«
Tednik: Kakšna je opremljenost strelišča? Je že popolna ali predvidevate še kakšne posodobitve?
»Takoj po izboru lokacije novega strelišča so nastopile tudi prve težave, saj nismo imeli opreme za strelišče. Vendar to ni pokvarilo našega veselja.
Strelci smo sami požrtvovalno in udarniško izdelali strelske mize in vso potrebno opremo na strelišču ter montirali avtomatske nosilce tarč. Kljub vsemu nam na novem strelišču manjka še nekaj opreme in predvsem elektronske tarče. Njihova nabava bo omogočila še hitrejši napredek predvsem mlajših strelcev.«
Tednik: Katera tekmovanja se bodo odvijala na novem strelišču, kakšni so načrti?
»Strelišče je že s samim otvoritvenim tekmovanjem in izvedbo bodoče tradicionalne tekme Strelski upi 2009' polno zaživelo. Na njem se bodo odvijale tekme občinske lige, imeli smo tudi memorialno tekmo v spomin na Marjana Špacapa-na. Za tekmovalni koledar za drugo leto se še dogovarjamo, prav gotovo pa bo na našem strelišču turnir 2. državne lige s pištolo, nadaljujejo se tekme občinske lige, dogovarjamo se tudi z društvom upokojencev za izvedbo njihovega tekmovanja.«
Tednik: Kakšne so tekmovalne ambicije ormoških strelcev?
»Naše tekmovalne ambicije so velike. Imamo izredno talentiran rod mladih strelcev, za katere ne vidim meja. Ti mladi niso samo talentirani, ampak tudi izredno pridni in zavzeti pri treningih. Napredek je izreden, in če bo šlo tako naprej, menim, da se bodo kmalu uveljavili tudi na mednarodni sceni. Prav vsi slovenski strelci že dobro poznamo Petro Vernik in z njo še celo skupino mladih ormoških talentov. Prav tako ne morem mimo odlične ekipe SD J. Kerenčiča s pištolo, za katero bodo predvsem elektronske tarče velika pomoč pri treningih.«
Simeon Gonc
Mali nogomet • Turnir MDNS Maribor v Lukni
Ekipa Saš bara do finala Maribora
Eden najprestižnejših in najmočnejših malonogometnih turnirjev v Sloveniji je zagotovo tradicionalni novoletni turnir v Mariboru. Tudi letos je na njem nastopilo veliko naših najboljših nogometašev.
V zaključnih bojih so nastopile kar tri ekipe s ptujskega območja: Bar Saš (Kmetec, Tiganj, Murko, Arsič, Krepek, Milec, Letonja, Fridl, Mari-nič, Kranjc; vodja: Miran Kovačič), Poetovio O sole mio (Golob, Klinger, Kelenc, Majcen, Kores, A. Čeh, Ko-kot, Semler, N. Čeh, Zagoršek; vodja: Fredi Kmetec) in Avtoprevozništvo Intihar (Golc, Petek, Sagadin, Zajc, Drevenšek, Kurež, Rozman, Lešnik, Murko; vodja: Uroš Intihar). Ekipa Poetovie se je poslovila v četrtfinalu, Avtoprevozništva Intihar v polfinalu, Saš bar pa je klonil šele v finalu, ko so jih pred približno 1000 gledalci po streljanju kazenskih strelov ugnali Mariborčani, zbrani v ekipi Extrem bar (Školnik, Mihelič, Ranilovič, Do-dlek, Štraus, D. Peša, Peša, Bežik, Bačinovič).
Za najboljšega igralca je bil proglašen Roki Štraus (Extrem bar), najboljši vratar je postal Tomaž Murko (Bar Saš), najboljši strelec pa je s 6 zadetki postal Aleš Šmon (Ales, d. o. o.).
REZULTATI:
Četrtfinale: ALES, d. o. o. - Poetovio Pizza O sole mio 3:1, Bar Saš - Branik Talci 7:6 (1:1, 9-m), Avtopre-
Pozdrav igralcev pred začetkom finalnega obračuna med ekipama Bar Saš (levo) in Extreme bar.
voz Intihar - Majolka 1:0, Extreme bar - Casino Joker 4:1. Polfinale: Bar Saš - Ales, d. o. o. 2:0, Extreme bar - A. Intihar 3:0. Tekma za 3. mesto: Ales, d. o. o. - A. Intihar 4:2.
Finale: Extreme bar - Bar Saš 4:2 (1:1) - 9-m.
Strelci: 0:1 Kmetec (15.), 1:1 Štraus (18.); iz 9-m pa: Školnik, Bačinovič in Mihelič za zmagovalce ter Kmetec.
Extreme bar: Marko Ranilovič,
Bowling • Podjetniška liga
Sašo Bežik, Rene Mihelič, Timotej Dodlek, Goran Peša, Dalibor Peša, Dejan Školnik, Armin Bačinovič, Jernej Čerenak, Roki Štraus, trener Elvis Šahmanovič.
Bar Saš: Tomaž Murko, Denis Krajnc, Franc Fridl, Jure Arsič, Simon Krepek, Rok Letonja, Marko Kmetec, Rok Marinič, Martin Milec, Senad Tiganj, vodja ekipe Miran Kovačič
Med veterani je slavila ekipa MSM International (Fideršek, Sešlar,
Ekipa DaMoSS prepričljiv zmagovalec
Drobne, Matjašič, Kačičnik, Križnik, Romih, Štamcar, Smailovič, Štor; vodja: Nani Matjašič), ki je po izvajanju najstrožjih kazni v finalu ugnala večkratnega prvaka, ekipo Casino Joker (Karič, Mitrakovič, Struna, Ka-ranovič, Pirc, Miškič).
Finale - veterani (+35): MSM International - Casino Joker 3:2 (1:1), 9-m.
Strelca: 1:0 Sešlar, 1:1 Karič.
JM
Pretekli teden se je z zadnjim krogom končal ekipni del letošnje bovlarske lige. Že nekaj krogov pred koncem si je neulovljivo prednost priigrala ekipa DaMoSS, za katero so nastopali Jani Kramar, Dušan Kostanjevec, Andrej in Simona Vajda, Silvo Strauss in Zdenka Bratec. Drugo mesto so osvojili igralci Tamesa, tretje pa VGP Drava. Iz te ekipe prihaja bovlar, ki je imel najboljše povprečje podrtih kegljev v celotni ligi, 183,9, Branko Kelenc (pri dekletih Andreja Pihler). Najkoristnejši igralec lige (MVP) je Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj), ki je osvojil več kot 86 % vseh možnih točk (pri dekletih je bila v tem točkovanju prva bov-larka Lea Mohorič - MP Ptuj). Rekordni ekipni dosežek posameznega kroga je letos uspel ekipi db Transport (2900), najboljši posamični rezultat pa je dosegel Jani Kramar, 858 (pri dekletih Andreja Pihler - BC Ptuj, 708).
Rezultati zadnjega kroga: Bowling center Ptuj - Talum 7:1, Radio-Tednik Ptuj - Mestna občina Ptuj 3:5, DaMoSS - Čisto mesto Ptuj 6:2, VGP Drava - MP Ptuj 7:1, Tames - Ilkos Candles 4:4, Hip-hop- PSS 6:2, db Transport - Garant zavarovanje 6:2.
Foto: Črtomir Goznik
Priznanja za najboljše ekipe letošnje lige so prejeli predstavniki DaMoSSa (v sredini Silvo Strauss), Tamesa (levo Mitja Šegula) in VGP Drava (desno Franc Malek).
1. DAMOSS	84	1B4,G
2. TAMES	72	1B5,2
3. VGP DRAVA	7G	1B5,9
4. DBTRANSPORT	B5	1B1,8
5. BOWLING CENTER PTUJ	B5	1B1,2
6. TALUM	BG	158,G
7. ILKOS CANDLES	55	148,9
8. RADIO-TEDNIK PTUJ	52	148,1
9. MESTNA OBČINA PTUJ	4B	15G,3
10. POD. ZA STANOV. STORITVE	41	14B,G
11. HIP-HOP	39	147,3
12. GARANT ZAVAROVANJE	37	143,G
13. MP PTUJ	25	131,B
14. ČISTO MESTO PTUJ	17	13B,3
Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Branko Kelenc (VGP Drava) 183,9, 2. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 177,6, 3.
Jani Kramar (DaMoSS) 176,8, 4. Tomi Držaj (db Transport) 172,3, 5. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 172,1, 6. Robert Šegula (Tames) 170,5, 7. Gregor Miložič (BC Ptuj) 170,1, 8. Marko Šamperl (BC Ptuj) 170,1, 9. Dušan Kostanjevec (DaMoSS) 169,9, 10. Igor Vidovič (Tames) 168,2.
V finalu posameznikov na vrhu Vreže in Šegulova
Na finalnem turnirju posameznikov so organizatorji letos uvedli spremenjen sistem tekmovanja: po treh odigranih igrah se je osem najboljših bov-larjev in štiri bovlarke pomerilo po sistemu na izpadanje. Na koncu sta slavila Tadej Vreže (MO Ptuj) in Danica Šegula (Tames), obe finalni tekmi pa sta se končali z zelo tesnim izidom - Vreže je zmagal s prednostjo štirih podrtih kegljev, Šegulova pa za enega samega!
Rezultati finalnega turnirja posameznikov:
- moški: četrtfinale: Mar-
ko Drobnič (Talum) - Robert Kurež (Hip-hop) 200:179, Jani Kramar (DaMoSS) - Robert Šegula (Tames) 207:160, Tadej Vreže (MO Ptuj) - Črtomir Goznik (Radio-Tednik) 202:155, Tomi Držaj (db Transport) - Zvonko Čerček (MP Ptuj) 182:191; polfinale: Marko Drobnič - Jani Kramar 213:148, Tadej
Vreže - Zvonko Čerček 194:157; finale: Marko Drobnič - Tadej Vreže 173:177;
- dekleta: polfinale: Andreja Pihler - Simona Vajda 143:126, Danica Šegula - Monika Kolarič 160:153; finale: Andreja Pihler - Danica Šegula 157:158.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Najboljša posameznika zaključnega turnirja jesenske bowling lige: Danica Šegula in Tadej Vreže.
Športni napovednik
Mali nogomet
LIGE MNZ PTUJ
SOBOTA - 1. LIGA: 9.00 Rim - Bar Ring, 9.40 Bar Saš - Majolka, 10.20 Bar Hobit Apače - Bar Ring, 11.00 Mogg - Rim, 11.40 Vitomar-ci - Juršinci, 12.20 Poetovio Linde plin - MSM International, 13.00 FC Ptuj - Mitmau.
SOBOTA - 2. LIGA: 13.40 Club 13 - Poetovio O sole mio, 14.20 AC Unikat parketi - Draženci, 15.00 Poetovio O sole mio - Ptujska Gora, 15.40 Apolon II - Club 13, 16.20 Klub ptujskih študentov - Inox ograje Majcen, 17.00 Polenšak - Kenguru, 17.40 Bar Gloria - AS Ev-roavto.
NEDELJA - 2. LIGA: 9.00 AS Evroavto - AC Unikat parketi, 9.40 Kenguru - Bar Gloria, 10.20 Club 13 - Polenšak, 11.00 Ptujska Gora - Apolon II, 11.40 Inox ograje Majcen - Poetovio O sole mio, 12.20 Draženci - Klub ptujskih študentov.
NEDELJA - 1. LIGA: 13.00 Mitmau - Bar Hobit Apače, 13.40 MSM International - FC Ptuj, 14.20 Juršinci - Poetovio Linde plin, 15.00 Majolka - Vitomarci, 15.40 Rim - Bar Saš, 16.20 Bar Ring - Mogg.
Danilo Klajnšek
Planinski kotiček
Tečaj varne hoje - zima 2010
PROGRAM:
1. jan. - 2. jan. - Julijske Alpe, Ablanca - Veliki Draški vrh
7. jan. - prostori PD Ptuj, predavanje ob 19.30: plazovna žolna, oprema.
10. jan. - Haloze, Donačka gora
23. jan. - Kamniško-Savinjske Alpe, Storžič - 2132 m
30. - 31. jan. - Kamniško-Savinjske Alpe, Korenski vrh - 1999 m, drugi dan ledeni slapovi
Termini so okvirni. Prilagajali se bomo snežnim in vremenskim razmeram. Ture so izbrane tako, da je spust mogoče opraviti na smučeh.
Oprema za na ture (izposoja opreme je všteta v ceno tečaja): cepin, dereze, gamaše, pohodne palice, zimska oblačila, termo posoda, sončna očala, krema za sončenje, plazovna žolna, sonda, lopata, čelna svetilka, priboljški za na turo itd.
Na tečaju pridobljeno znanje bomo utrdili na turah! Tako bo hoja v zasnežene hribe postala prijetnejša in varnejša. Posameznih tur se lahko udeležite, tudi če niste aktivno vključeni v tečaj!
SPOZNALI BOMO:
- opremo za hojo v gore pozimi (enodnevne, večdnevne ture), prerez snežne odeje, iskanje s plazovno žolno, plazovno sondo in reševanje, uporabo cepina, derez, smučarskih palic, gibanje v snegu, uporabo osnovnih vozlov, gibanje ob vrvni ograji.
Na izbiro: turno-smučanje / bordanje, plezanje po zaledenelem slapu
Prispevek: 20 EUR - mladi do 26 let, 30 EUR ostali. Ob prijavi poravnate prispevek za tečaj. Lahko nakažete tudi na TRR 04202-0000493764. Za vsako turo bomo pobrali prispevke za izvedbo ture - glej urnik! Informacije: 040 458 325 ali primoz.trop@gmail.com
Primož Trop, vodja tečaja
Jubilejni pohod po poti Ivana Potrča in Matija Murka
Društvo Zreli vedež Ptuj in PD Ptuj organizirata v soboto, 2. januarja, že 10., jubilejni pohod po poti Ivana Potrča in Matija Murka, ki sodi med Ptujske kulturne poti. Pisatelj Potrč in znanstvenik Murko sta zapisala tem krajem pravi slavospev. Spoznati pokrajino, kjer so zgodbe nastale, je vsakokratni izziv za pohodnike.
Udeleženci se bodo ob 9. uri zbrali pred knjižnico Ivana Potrča v Prešernovi ulici 33 na Ptuju, cilj pa je turistična kmetija Lacko na Drstelji. Pohodniki, pričakujejo jih okrog 300 iz cele Slovenije in sosednje Hrvaške, bodo obiskali Potrčevo hišo na Štukih in se skupaj z vodnikom PD Ptuj odpravili še do rojstne hiše dr. Matija Murka na Drstelji. V zimskih razmerah je zmerne hoje dve do tri ure. Ob poti čaka pohodnike pogostitev, tiste pa, ki so se udeležili vseh desetih pohodov, pa tudi spominska priznanje in še kakšno presenečenje. Kot je povedala duša Zrelega vedeža Viktorija Dabič, bi radi vsem udeležencem voščili veliko zdravja in optimizma v letu 2010, zato vabijo vse rekreativce, željne pohoda, da se jim pridružijo. Pripravili bodo tudi krajši kulturni program.
Zdravju naproti - Gora Oljka
Sobota, 16. januar 2010
Največja človekova vrednota je zagotovo zdravje. Njegovega pomena pa se običajno žal zavemo šele, ko je ogroženo ali načeto. Z rednim gibanjem, kjer izstopa zlasti hoja, si nenehno krepimo svoje telesno in duševno zdravje.
Ta ideja je vodila začetnike tradicionalnega pohoda na goro Oljko, ki imajo vsako leto znova veliko število posnemovalcev. Vabimo tudi vas, da se nam pridružite in storite nekaj za svoje zdravje.
Udeleženci izleta se zberemo v soboto, 16. januarja 2010, ob 7.00 na železniški postaji Pragersko (možen odhod z vlakom IC Mura ob 6.45 z železniške postaje Ptuj), od koder se bomo popeljali do Šmart-nega ob Paki. Pot nas bo vodila na vrh gore Oljke, od koder se odpre širok razgled vse do Kamniško-Savinjskih Alp. V planinskem domu si bomo privoščili daljši počitek z malico. Vsak udeleženec prejme vroč čaj, kartonček pohoda in kuhano jajce kot simbol pohoda. Sestopili bomo čez Vimperk v Polzelo in se z vlakom ob 16.24 vrnili nazaj na Pragersko.
Opremite se planinsko za zimske razmere (planinski čevlji, topla obleka, nahrbtnik) in vremenu primerno. Hrana iz nahrbtnika in v planinskem domu. Cena izleta vključuje povratno vozovnico za IC vlak in organizacijo ter znaša 7,90 EUR. Prijave z vplačili sprejemamo do torka, 12. januarja 2010, v pisarni PD Ptuj, Prešernova 27.
Vodil bo Uroš Vidovič s sovodniki.
Ptuj • Dvanajsti praznični mega žur Za male in velike
Velika zabava za majhne junake
Sodelavci družbe Radio-Tednik Ptuj smo skupaj z Mestno občino, sponzorji in številnimi nastopajočimi najmlajšim že dvanajstič podarili praznično prireditev Za male in velike.
Praznično okrašeno dvorano Center je zadnjo letošnjo nedeljo, 27. decembra, dodobra napolnil otroški živžav. Kako tudi ne, saj je družba Radio-Tednik Ptuj že dvanajstič našim malim in velikim podarila praznično zabavno-glasbeno in animacijsko prireditev pod naslovom Za male in velike, ki sta jo tokrat z veliko mero domiselnosti in iznajdljivosti vodili naši radijski sodelavki Mojca Zelenik in Mateja Tomašič.
Medtem ko so se v dvorani otroci zabavali pod budnim očesom mamic, očkov, dedkov in babic, stricev in tet ter ustvarjali na različnih delavnicah Društva prijateljev mladine
Foto. M. Ozmec
Nekoliko podaljšan čarovnik Avgustino je dokazal, da je v izdelovanju predmetov iz balonov nedosegljiv.
Foto. M. Ozmec
Voditeljici Mateja Tomašič in Mojca Zelenik sta v družbi s Spidijem in nepogrešljivim dedkom Mrazom otrokom pričarali prijeten predpraznični večer.
Foto. M. Ozmec
Mali, nekoliko večji in veliki otroci so z veseljem ustvarjali v treh ustvarjalnih delavnicah.
Videm, prodajaln Pikapolonica in podaljšanega čarovnika Av-gustina, ki je dokazal, da je pravi umetnik v izdelovanju predmetov iz balončkov, so drugi, bolj živahni, počeli razne vratolomne akrobacije na napihljivih igralih športne šole Juhuhu. Na praznično okrašenem odru pa so se vrstili nastopi malih in velikih. Za prijeten uvod so v domačih narodnih nošah zaplesali otroci iz Osnovne šole na Hajdini z učiteljico Ano, med otroki vse popularnejši Spidi, ki je nalašč za našo prireditev priletel naravnost iz Pariza, pa je s seboj pripeljal številne male
super zvezde. V njegovi družbi sta zapela Laura in Miha, v orientalskem stilu sta zaplesali mala Nika in Sandra, v južnoameriškem stilu pa skupina Samba; nastopili so tudi Adriana, Tin in Kornelija, na harmoniko je zaigral Matic, zapeli pa so še tudi v božička oblečeni Tea in Sara ter Tigrice.
Vmes je malim in velikim zastajal dih ob čaranju svetovno znanega čarovnika in iluzioni-sta Marlizza, pravo piko na i pa je s svojim veličastnim prihodom ob pesmi Siva kučma, bela brada na koncu dodal še stari dobri dedek Mraz, ki je ob po-
moči svojih spremljevalk med otroke delil čokolade, bonbone in druge sladkarije.
Poleg sodelavk in sodelavcev iz družbe Radio-Tednik Ptuj so 12. tradicionalno prireditev Za male in velike omogočili še pokrovitelja Mestna občina Ptuj in Digitisk Slavka Furmana v Ptuju, razne čokolade, bombone in sladka jajčka presenečenj pa so za sladka darila prispevali Trgovine Jager, Tuš Market Ptuj, Trgovski center Mercator v Super mestu na Ptuju ter trgovine Spar. Vsem se v imenu malih in velikih iskreno zahvaljujemo!
M. Ozmec
Ptuj • Novoletne želje
Zdravje, sreča, ljubezen ... in služba
Leto 2009 bi večina zaradi gospodarske recesije in finančne krize rada pozabila. Ob zdravju, sreči in ljubezni si večina najbolj želi službe, da bodo lahko normalno živeli in ne bodo v breme družbi. Najhuje je, če ne veš, kaj te čaka jutri. Praznični dnevi pa, če drugega ne, vlivajo vsaj upanje, da bomo leto 2010 pričakali polni optimizma.
Vlado Gegorec: »Če bo tako kot doslej, bom zadovoljen. Želja imam še vedno veliko, na prvem mestu pa so zdravje, sreča in zadovoljstvo. Če bom zdrav, bom še naprej lahko s svojo krvjo pomagal reševati življenja. Ponosen sem, da sem v letu 2009 kri daroval še stotič. Želim si, da bi za krvodajalstvo pridobili čimveč mladih, da ne bi prišlo do pomanjkanja krvi.«
Ivan Svržnjak: »Kot podjetnik si seveda želim poslovni uspeh, prav tako sreče in zdravja. Zdravja pa želim tudi naši državi in politikom, da bi končno začeli delati tako, da bo gospo-
darstvo lahko ponovno začelo rasti. Zadnji dve leti so slovenski politiki vlekli katastrofalne poteze, čas je, da se streznijo in pridejo k sebi.«
Mirko Kekec: »Predvem si želim dobro sodelovanje z ljudmi, s katerimi sodelujem na delovnem mestu oziroma v podjetju, prav tako pa tudi v politiki. V tem trenutku pa si najbolj želim umirjeno življenje in zdravje zase, družino ter vse druge.«
Boris Miočinovic: »Bralcem Štajerskega tednika želim predvsem trdnega zdravja, ljubezni, ki pomaga tudi tistim, ki niso
najbolj zdravi, telovadbe po celem telesu, ki naj ne bo osredotočena samo na določene dele. Vse skupaj pa naj začinita sreča in veselje v življenju. Občanom ČS Center pa ob tem želim še, da bi čimprej prišlo do odprtja javnega stranišča in mirnega spanca še pred voltivami.«
Marijan Petek: »Upam in pričakujem, da se bo v letu 2010 obrnilo na bolje, da bomo izšli iz gospodarske krize. K temu lahko pomembno prispeva tudi več razumevanja, ljubezni. To pa je bistvo življenja.«
Mateja Kirbiš: »Moja največja želja je, da bi v letu 2010 na-
šla zaposlitev v svoji stroki, po poklicu sem vzgojiteljica. Želim pa si tudi zdravja, sreče in veliko ljubezni tako zase kot za celo družino ter vse druge.«
Marija Vrečko: »V letu 2010 zase želim predvsem več zdravja. Vsem Slovenkam in Slovencem pa želim boljše življenje, da bi se gospodarska recesija umirila, da bi vsi imeli kruh. Zelo boleče je, ko vidiš, da nekateri nimajo več niti za kruh. Politiki pa naj bi se začeli pametneje pogovarjati, stopijo naj skupaj za naše skupno dobro, ne pa da se delijo na desne, leve, rdeče, zelene, črne in ne vem še kate-
re, nam pa gre vse slabše.«
Martin Kelenc: »Želim si, da bi se mi v letu 2010 uresničili cilji, ki sem si jih zastavil. Moj največji cilj je, da bi uspešno končal prvi letnik študija na gradbeni fakulteti. Ob tem si želim tudi veliko sreče, zdravja in ljubezni.«
Hermina Belšak: »Nimam nekih posebnih želja, želim si le zdravja. Potrkati pa želim na vest ljudi, da bi bolj skrbeli za svoje živali, da jih ne bi prepustili cesti, ko se jih naveličajo. Čas pa je, da bi tudi na Ptuju dobili azil za živali.«
Franc Kajzer: »Tudi jaz si
želim veliko zdravja, sreče in zadovoljstva. Predvsem pa je moja želja, da bi bili otroci zdravi, srečni in zadovoljni. Pričakujem tudi, da se bodo izboljšale gospodarske in siceršnje razmere v državi, da bodo ljudje imeli delo in da bodo zaslužili toliko, da bodo lahko normalno in lepo živeli. Mladim bi morali zagotoviti službe. Ko sem bil jaz mlad, za službe ni bil problem. Mladim je potrebno zagotoviti bodočnost, za to pa potrebujejo službe. Ni normalno, da bi 'stari' morali delati dlje, mladi pa bi bili brez služb.«
MG
Od leve: Vlado Gregorec, Ivan Svržnjak, Mirko Kekec, Boris Miočinovic, Marijan Petek, Mateja Kirbiš, Marija Vrečko, Martin Kelenc, Hermina Belšak, Franc Kajzer
Foto: Črtomir Goznik
02 780 57 90
nas (fii<Ms§ vse,
kar se da natisniti
■Ctemr, zdm/tr in zadovofyntr
Non hfo 20101
Ùojm CMjmm &uwjam it zalu/aljujb za izkazom zaupanje*.
Vpnikajajočm léfiû, it pniponcm z izddou/o' plakatov, pWpeJctôv, kokianjw, lUkoVui, logotipov, vabil, medtem i/tzartr JiploMikii mloq.
DANES NAROČIŠ - JUTRI DOBIŠ
Ptuj
zakladnica tisočletij
Zaklenite vrata svojega doma in se odpravite na izlet v zakladnico tisočletij-mesto stoterih dobrot. Poskusite rezino domačega kruha, iz poliča si natočite chardoneya, renskega rizlinga ali souvingnona. Odpravite se skupaj z nami na potep po ptujskih ulicah. Odpiramo vam vrata samostanov, knjižnic, arhivov in muzejev. Pa seveda tudi vinskih kleti, gostiln, viničarij in kmečkih pristav.
Pridite, povabite svoje prijatelje, začutite, zaživite in spoznajte Ptuj in ptujskost.
MESTNA OBClNA PTUJ
Bombone in čokoladice za našo prireditev so prispevali:
51
www.trgovinejager.com
Trgovski Center Supermesto
Ormoška cesta 30, Ptuj
r 1AGER
■ FTRGOVINE
tus
Kjer dobre stvari stanejo manj
TUŠ MARKET PTUI, Osojnikova cesla 27
HVALA!
HSFHLTI PTUJ
KVALITETA IMA SVOIE IME!
ŽNIDARIČEVO NABREŽJE 13, 2250 PTUJ
TEL. 02/749-26-10, FAX 02/749-26-12 41 w K
Vse kar je v moči narave in razuma, naj bo v novem letu tako, da bo življenje prijetno,
delo, ki ga opravljate, pa uspešno. Ustvarjalne in zadovoljne trenutke v letu 2010!
CISTO
CISTO MESTO PTUJ,
Podjetje za gospodarjenje z odpadki, d.o.o. Dornavska cesta 26, 2250 Ptuj Tel.: 02 780 90 20, Fax: 02 780 90 30 e-mail: info@cistomesto.si; www.cistomesto.si
Želimo Vam veliko zdravja, osebnega zadovoljstva ter uspehov v prihajajočem letu 2010!
jfffri
eni
adriaplin
Vesele praznike in srečno novo leto
vam želi vaš Adriaplin.
MIR AL
Miran Kiajnc s.p. Dravinjski vrh 63 2284 Videm pri Ptuju tel.: 02/ 761-0552 fax: 02/ 761-0553 gsm: 041/ 416 444
DIAMANTNO REZANJE, VRTANJE IN BRUŠENJE BETONA
Prednosti naših storitev: brez prahu * brez poškodb brez vibracij lep zunanji videz
www.miral-sp.si E-mail: miral@amis.net
Naj bo leto 2010 radodarno z zdravjem, ljubeznijo, srečo in uspehi!
KAOER
www.kager-hisa.si
Naj bodo praznični dnevi in leto, kije pred nami polno radosti.
Zahvaljujemo se vam za izkazano zaupanje in vam želimo obilo poslovnih uspehov in osebnega zadovoljstva v letu 2010!
SPIl«
aOBOSLIKARSTVO PLESKARSTVO IH6E N E R I N G
Vilijem Kramberger s.p. Na Jasi 9,2250 Ptuj Tel.: 02/ 748 19 06, Fax: 02/ 779 61 01 GSM: 041 742 223
Srečno, zdravo in uspešno v Novem letu 2010!
MONTAŽA SERVIS TOPLOTNE TEHNIKE
Sebastien Majhen s.p. Zgornja Hajdina 12b, Hajdina Tel.: 02 781 54 41
Imeti idejo je veliko, verjeti vanjo in jo uresničiti je največ! Uresničite vse svoje ideje v letu 2010!
sreda • 30. decembra 2009
Za male in velike, bralci pišejo
Štajerski	21
Ustvarjalne delavnice na prireditvi Za male in velike so pripravili:
DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE VIDEM
ČAROVNIK AVGUSTINO
Zahvaljujemo se tudi:
■	Spidiju z Mini super zvezdami
■	učencem OŠ Hajdina
■	čarodeju Marlizzu
■	športni šoli JuHuHu
■	dedku Mrazu.
HVALA!
Ptuj • Obletnica ustanovitve DeSUS
VODOVODNO INŠTALATERSTVO
Stanko Ponal s.P. Zunanje in notranje hidrantne mreže, hišne instalacije, ■ kanalizacije, P popravilo vodovoda.
Gajevci 24a, 2272 Gorišnica tel 02 740 81 63 GSM 041 705 491
V novem letu 2010 vam želimo zdravja, sreče, poslovnih uspehov in zadovoljstva!
lizarstvo in vodovodno inštaCaterstvo
Scfireinerei und Sanitär instaCCation
Težaf^ Jožef s.p.
-	gSM: +3S6/41 784 798
<E-maiC: teza^. sp@sioC.net www.mizarstvo-tezali.si
SREČNO, ZDRAVO, ZADOVOLJNO IN USPEŠNO NOVO LETO 2010!
Albin Pišek, osemnajstletnik
Da, prav ste prebrali. Ptujčan, častni občan mestne občine Ptuj, ki bo čez slaba dva meseca, 20. februarja 2010, dopolnil 80 let svojega bogatega življenja, je postal polnoleten član Demokratične stranke upokojencev Slovenije. Pred osemnajstimi leti je ustanovil Območni odbor DeSUS na Ptujskem. Še danes mu je z vsem srcem predan. Tako kot je predan razvoju turizma na Ptujskem in v širšem okolju. In prav zato ga je Svet DeSUS imenoval za častnega člana stranke in mu ta naziv podelil v sredo, 23. decembra, zlato plaketo DeSUS pa še Milanu Čurinu iz Ormoža in Francu Kirbišu iz Vidma pri Ptuju.
Da so ti trije možje dobili ta priznanja, zgovorno povedo uspehi stranke DeSUS v Spodnjem Podravju. Milan Čurin je vzpostavil na ormoškem območju prepoznavno stranko upokojencev, Franc Kirbiš v Vidmu pri Ptuju stranko z več kot sto petdesetimi člani, Albin Pišek je zaslužen, da bodo kmalu v vseh občinah, naslednicah bivše velike občine Ptuj, zaživeli občinski odbori stranke.
Naj poudarimo, da se stranka ne zavzema za oblast, zavzema se le za pošteno obravnavo in vrednotenje prispevkov sedanjih starostnikov, vseh tistih,
ki so vse svoje življenje in delo vložili v naše skupnosti, v podjetja, ki so danes na razpotju in, žalostno, delavci na cesti. Pa tudi za mlade, ki so danes na plečih staršev.
Vsi trije nagrajenci si srčno želijo in si prizadevajo, da bi stranki to prizadevanje priznali tudi obubožani člani društev upokojencev. Več bi bilo potrebnega medsebojnega sodelovanja, in to ne na osnovi političnega pedigreja. Nagrajenci priznavajo, da imajo vsi vso pravico biti v kateri koli stranki, pa še nekaj več. Od strank, katerih člani so, naj odločno
Od tod in tam
Markovci • Zlatoporočenca Angela in Konrad Kostanjevec
50 let skupnega življenja sta z zlato poroko slovesno obeležila Angela in Konrad Kostanjevec iz Bukovcev 7. Poroka je bila v poročni dvorani občine Markovci in v cerkvi sv. Marka. V zakonu imata hčerko Silvo ter vnu-

ÍI

&
k
\ . f
Foto: zasebni arhiv
kinji Janjo in Vesno, ki jima lepšata življenje v dnevih njune starosti. Ob dogodku sta vesele trenutke delila z družino in prijatelji.
P.S.
Dornava • Pojem, plešem, se igram
V ponedeljek, 14. decembra, so otroci iz vrtca Dornava, ki obiskujejo popoldansko dejavnost »Pojem,
Foto: zasebni arhiv
plešem, se igram«, pripravili skupaj s pomočnicami vzgojiteljic Karmen Ciglar, Majo Bezjak in Nino Arnuš čudovit nastop. Obiskala nas je babica Zima, otroci so odigrali igrico ter zapeli v zborčku. Petje razigranih otok je prebudilo tudi Božička, ki se je za kratek čas ustavil in namenil dragoceni čas svojim največjim oboževalcem. Otroci so ga bili zelo veseli. Starši pa smo bili zelo veseli in ponosni na svoje otroke, ki so nas lepo presenetili in nam pokazali, kaj so se naučili. Po končanem nastopu smo se vsi skupaj posladkali in se pogreli s toplim čajem. Starši se zahvaljujemo organizatorkam te dejavnosti za trud, ki so ga vložile v naše otroke.
Starš Vrtca Dornava
zahtevajo, da se bodo njihovi izvoljenci zavzemali tudi v slovenskem parlamentu za pravice delavcev in upokojencev, za pravice iz minulega dela. To ni samo naloga poslanske
Foto: C. Goznik
skupine DeSUS, pač pa vseh, ki spoštujejo delo svojih očetov, mater, babic in dedkov.
Dobitnikom priznanj naše iskrene čestitke!
Stanko Lepej
Pisma bralcev
Ceste že, vendar ne za vsako ceno!
V 99. številki Štajerskega tednika, ki je izšla v petek, 18. decembra 2009, v članku z naslovom Bodo objavili imena tistih, ki ne dajo zemljišč, avtorice M. G. v celotnem članku navaja le stališče ene strani. Za objektivne pogled na stvar je bralcem nujno potrebno prikazati še drugo stran. Krajani četrtne skupnosti Rogoz-nica se že nadejamo, kdaj se bo izboljšala tudi infrastruktura v naših krajih, saj se v zadnjih nekaj letih na tem področju ni delalo veliko. Vidnih sprememb sploh ni opaziti. Mestna občina Ptuj je vedno obljubljala izboljšanje infrastrukture v naši četrtni skupnosti, vendar so le-te v vseh okoliških krajih dočakali pred nami. Naj omenim samo, da v začetku 21. stoletja še nimamo kanalizacije, čeprav živimo le streljaj od centra mesta in nam jo na mestni občini že dolgo obljubljajo. Katastrofalno je tudi stanje ceste, ki vodi iz mesta proti Lenartu, saj kljub velikemu številu avtomobilov, ki se dnevno vozijo po njej, ob njej še ni pločnika in kolesarske steze. Obnove je močno potreben tudi dom krajanov v Rogoznici. Razmere na cesti je pred časom že uvidela država ter pričela cenitve za odkup zemljišč. Projekt je kasneje prevzela MO Ptuj, katere cenilec pa je vrednost istih zemljišč ocenil skoraj štirikrat manj. Samoumevno je, da se posameznik ne bo strinjal s ponudbo, če je pred tem že prejel boljšo. MO je na vprašanje krajanov, kako je to možno, odgovarjala, da je država izvedla nerealne cenitve in da tako visoka odkupna cena za zemljišča ni mogoča. Pri vsem tem se poraja vprašanje, kako je mogoče, da cenilca, ki naj bi delovala popolnoma neodvisno, postavita tako različni odkupni ceni. Zakaj je občina sploh prevzela projekt, če ga ni zmožna izpeljati tako, kot bi ga izpeljala država. Če je država že zagotovila sredstva
za izvedbo projekta, se poraja vprašanje, kam gre preostanek denarja. Kakorkoli, MO Ptuj je postavila svojo odkupno ceno in od nje ne želi odstopiti, niti se ne želi o njej pogajati. Nekateri krajani so zemljišče prispevali brezplačno ali pa so se strinjali z občinsko ponudbo, vendar je razumljivo, da ne gre enačiti zemljišča, ki ne služi ničemur, in tistega, ki je neposredno ob hiši. Že res, da si vsi želimo novo cesto in pločnik, vendar ne pod vsakim pogojem. Naša gradbena zemljišča so očitno vredna manj kot drugod, saj že kmetijska zemljišča v Podvin-cih in Spuhlji občina odkupuje dražje, kot je znesek, ki je bil ponujen nam. Smo torej krajani četrtne skupnosti Rogoznica drugorazredni državljani? Očitno je občina v rogozniški četrtni skupnosti pripravljena investirati le pod pogojem, da ji krajani svoja zemljišča prodajo za mizerno ceno ali jih celo podarijo. Omeniti je potrebno tudi ignorantski odnos MO Ptuj do lastnikov zemljišč, saj se stvar od aprila tega leta sploh ni premaknila. Decembra smo prejeli popolnoma enako predpogodbo kot aprila. V času kapitalizma pač ni mogoče pričakovati, da bi nekaj dobil skoraj zastonj. Še posebej, če gre za kos dvorišča. Mimogrede, občina ni pripravljena kriti niti stroškov za nove žive meje, ki bi se z deli uničile, niti izvesti meritev hrupa za morebitno postavitev zvočnega zidu pred hišami, katerih vhodna vrata bi se po novem odpirala na cesto. Občina ni pokazala niti najmanjše zainteresiranosti, da bi se kot kupec pogajala. Še vedno vztraja pri svoji ceni in pogojih, kar onemogoča iskanje rešitve. Mi zahtevamo le toliko, kot je tržna vrednost zemljišča, ki jo je določil sodno zaprisežen državni cenilec.
Naj zaključim z željo, da skupaj pridemo do rešitve, ki bo ugodna tako za krajane kot investitorja, saj je izgradnja ceste v interesu obeh.
Peter Galun
V
Štajerski
TEDNIK
2x
tedensko
www.radio-tednik.si
Ptuj • Srečanje upokojencev-prostovoljcev
Priznanji za Olgo Radej in Nežko Medved
V okviru projekta Starejši za višjo kakovost življenja so v torek, 15. decembra, v dvorani restavracije Gastro pripravili srečanje upokojencev-prostovoljcev, na katerem so izročili priznanji Zveze društev upokojencev Slovenije naj prostovoljkama Olgi Radej in Nežki Medved.
Foto: Lojze Cajnko
Naj prostovoljki Olga Radej in Nežka Medved (s priznanji v rokah) je svečano proglasila Silva Gorjup (desno).
Kot je poudarila koordina-torica omenjenega projekta Silva Gorjup, je prostovoljno delo odločilnega pomena za razvoj vsakega od posameznikov in tudi za razvoj širše družbe, saj vsi želimo, da je ta dobra, humana, zato želijo biti upokojenci drugim za zgled. Prostovoljno delo je izraz vrednot medčloveških odnosov in medčloveške solidarnosti, organizirano prostovoljno delo pa je dokaz, da je civilna družba prepoznala solidarnost kot vrednoto in jo uveljavlja na organiziran način. Organizirano prostovoljno delo povečuje občutek varnosti v skupnosti za vse državljane, še posebej pa za tiste, ki so kakršnekoli pomoči potrebni.
Ob tem je Gorjupova dodala, da v družbi, kjer je prosto-voljstvo razširjeno in visoko vrednoteno, ljudje, ki pomoč potrebujejo, dobijo občutek, da so vsaj nekoliko manj prepuščeni sami sebi in da lahko v svojem okolju računajo na pomoč soljudi. Modra država podpira prostovoljstvo, ker s tem spodbuja in pridobiva cenejše, delne rešitve za probleme posameznikov in izboljšuje kakovost življenja v skupnosti in daje občutek varnosti.
Vinko Mikložič iz PGD Miklavž pri Ormožu je veterane najprej popeljal v društveni gasilski muzej, na katerega so zelo ponosni, saj priča o delu domačega društva. Predstavil je motorne brizgalne, ki jih je sam obnovil, kroniko društva,
Hkrati pa je Silva Gorjup ugotovila, da se slovensko prebivalstvo stara in da se vedno več ljudi odloča preživeti starost doma. Pomoč, ki jo zagotavlja država, dobivajo le tisti, ki znajo pomoč poiskati, ali pa si jo plačujejo sami. Starejši potrebujejo tudi celo vrsto pomoči, ki je javne službe ne morejo nuditi, to so druženje, aktivnosti za premagovanje osamljenosti, ki po sedanjih izkušnjah sodeč najbolj pesti starejše pri nas v Sloveniji.
Po mnenju Gorjupove je društvo upokojencev mesto, ki s svojimi aktivnostmi preko prostovoljstva omo-
odlično ohranjen in obnovljen gasilski voz iz leta 1888, na katerega so zelo ponosni, saj jih je zelo malo. Obiskovalcem je razkazal starinske obleke, svetilke, prapore, razglednice, priznanja, značke. Ko so urejali prostor za muzej, se jim je
goča svojevrstno pomoč vsem članom, pa tudi izven društva, saj nudi možnost za vsestransko druženje, za izobraževanje v tretjem življenjskem obdobju, za kulturno udejstvovanje, za izletništvo in letovanje, za zdravstveno vzgojo in tudi za športno udejstvovanje. Lahko pa se pohvalijo, da na socialnovar-stvenem področju uspešno izvajajo projekt Starejši za kakovost življenja doma, ki ni namenjen le starejšim članom društev upokojencev, o čemer je Silva Gorjup povedala: »V petih letih, odkar izvajamo projekt v naši pokrajini, smo uspeli vanj vključiti
ta sprva zdel prevelik, sedaj pa je ostalo še veliko reči, ki niso našle prostora v muzeju.
Srečanja se je udeležil tudi predsednik GZ Ormož Jože Šterman, ki je povedal, da veterani gasilsko zvezo bogatijo s svojimi izkušnjami iz časov,
29 društev upokojencev in društvo Optimist, ki izvajajo projekt na svojem območju, s skupaj kar 196 prostovoljci in 15 koordinatorji, ki vodijo in nadzirajo kvaliteto dela naših prostovoljcev.«
Ni naključje, da se predsedstvo Zveze društev upokojencev Slovenije skupaj s prostovoljci iz društev upokojencev bori za pravice starejših, bodisi na področju zdravstva,
ki so bili za gasilstvo najtežji, saj je bilo po vojni potrebno vse začeti na novo: »Ne le, kar se tiče opreme, izgraditi je bilo potrebno domove, se opremiti z novo tehniko in za vse te novosti izobraziti gasilce, ki so rokovali z njimi, da bi jih lahko pravilno koristili. V preteklosti je bilo veliko več požarov, saj so bile stavbe drugače grajene, pa tudi ozaveščenosti glede požarne varnosti ni bilo v tej meri, kot jo poznamo danes. Veterani so v svojem aktivnem času veliko postorili, pomagali so ljudem v stiski in v praksi pokazali čut do sočloveka. Več pa so se angažirali tudi v družabnem smislu. V njihovem času so društva prirejala različna druženja, tombole, srečelo-ve in veselice, saj je čas drugače tekel kot danes.«
Gasilske zveza Ormož šteje 1837 članov, od tega je 514 članic. V zvezi je registriranih 206 veteranov, med njimi je 68 žensk. Veteran postane gasilec po napolnjenem 63. letu, veteranka pa po napolnjenem 55. letu starosti.
Viki Ivanuša
pokojnin, sociale, kajti podatki, s katerimi razpolagajo, na osnovi projekta Starejši za kakovost življenja doma kažejo, da se upravičeno zavzemajo za svoje pravice, saj pokojnine iz leta v leto realno padajo, zaradi česar je skoraj polovica upokojencev, ki so si z delom prislužili svojo pokojnino, na robu preživetja. V času izvajanja projekta upokojenci-pro-stovoljci obiskujejo svoje starejše kolegice in kolege, kot je dejala Gorjupova, jih imajo že več kot 6500. Prostovoljci pa so v teh letih opravili preko 13000 prvih in ponovnih obiskov, samo v letu 2009 več kot 4500. Kar 438 starejšim so pomagali pri organizaciji pomoči preko vladnih organizacij ter preko društev upokojencev, Rdečega križa ali Karitas nudili več kot 2500 pomoči: od merjenja krvnega tlaka in kostne mase do spremljanja k zdravniku, v cerkev, trgovino in do vključevanja v skupine za samopomoč.
Za vsa humana prostovoljna dela se je Silva Gorjup vsem upokojencem-prosto-voljcem iskreno zahvalila v imenu tistih, ki so jim kolegi nudili pomoč, in tistih starejših, ki dobro vedo, da v stiski niso ostali sami. Prostovoljci se zavedajo, da jih čaka še veliko nalog, saj jim pridobljene informacije dajejo možnost in dolžnost, da delo nadaljujejo in da se borijo za kvalitetnejše življenje starejših, ki živijo doma. Ob ugotovitvi, da je delo prostovoljcev eden izmed najpomembnejših členov tega projekta, pa bodo v bodoče usmerili sile v pridobivanje večjega števila mlajših prostovoljcev, saj je med njimi že veliko takih prostovoljcev, ki bi tudi sami potrebovali pomoč, saj nekateri štejejo tudi po 80 let in več.
Vsi so v svojem poslanstvu dobri, nekateri pa najboljši in v letošnjem letu sta dve prostovoljki, ki posebej prizadev-
no skrbita za to, da je mnogim resnično lepše, da niso več osamljeni, da se lahko družijo med seboj in si polepšajo dan. V Društvu upokojencev Ptuj sta to Olga Radej in Než-ka Medved, ki ju je Zveza društev upokojencev Slovenije proglasila za naj prostovoljki leta 2009 in jima zato dodelila posebni priznanji.
Olga Radej je večletna aktivna prostovoljka v društvu upokojencev, ki je več let uspešno opravljala tudi tajniška dela. Sedaj je aktivna animatorka za izletništvo, dopuste in srečanja upokojencev Ptuja in v širšem merilu, hkrati pa aktivno deluje tudi v projektu za starejše. Že 10 let uspešno vodi skupino za samopomoč, ki je bila ustanovljena med prvimi v Sloveniji, poleg vsega pa kljub 82 letom še vedno prepeva v skupini ljudskih pevk.
Tudi Nežka Medved je kot upokojena medicinska sestra več let uspešna prostovoljka Društva upokojencev Ptuj, ki pridno skrbi za več kot 300 starejših, za njihovo zdravstveno stanj, merjenje krvnega tlaka, jih zdravstveno poučuje, svetuje način prehranjevanja in jih spremlja na kolektivnih izletih in dopustih. Starejše in bolne obiskuje tudi na domu, hkrati pa dela kot aktivna prostovoljka tudi v projektu Starejši za kakovost življenja doma.
Naj prostovoljkama Olgi Radej in Nežki Medved je čestital tudi Franc Koderman, predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnje Podravje, ki se je ob tej priložnosti zahvalil za humano in požrtvovalno delo tudi vsem drugim upokojencem-prostovoljcem, slovesnost pa so s kulturnim programom popestrile ljudske pevke skupne Spominčice ter mladi člani plesne sekcije DPD Svoboda Ptuj.
M. Ozmec
Foto: Viki Ivanuša
Veterani Gasilske zveze Ormož so si najprej ogledali gasilski muzej pri Miklavžu, skozi katerega jih je popeljal Vinko Miklažič (skrajno desno).
Miklavž pri Ormožu • Srečanje veteranov GZ Ormož
Nekoč je bilo vec družabnosti
V nedeljo dopoldne so se v Miklavžu pri Ormožu zbrali veterani Gasilske zveze Ormož. Termometer je kazal ledenih -18 stopinj Celzija, vendar veteranom, ki so doživeli precej bolj strupene zime, to ni preprečilo prijetnega druženja.
Nagradno turistično vprašanje .
Šest tisoč evrov v dobrodelne namene
Slovo od leta 2009 se nezadržno bliža. Gospodarska recesija in finančna kriza sta naredili svoje, čeprav so tisti, ki so že doslej praznovali zunaj doma, bolj ali manj te navade ohranili, ker se jim denarnica ni toliko stanjšala, da bi se morali odreči dosedanjemu načinu življenja.
Najbolj trpijo tisti, ki so ostali brez dela in bodo tudi letos sedeli ob skromno obloženih mizah. Vsaj malo veselja pa jim bodo prinesla silvestrovanja na prostem, udeležencu ptujskega
V prejšnjih časih je Perzija slovela kot okno na vzhod. Leta tisoč osemsto pa je dobilo to reklo za Britance zlovešč pomen. Izvedeli so, da je imel ruski cesar Perzijo za vrata v Indijo. Začelo se je obdobje boja za prevlado Rusije in Britanije nad Perzijo. Veliki državi sta se posluževali vsemogočih poti, da bi si pridobili določene ugodnosti, uporabljali sta tudi silo. To je bil čas raziskovanj. Tako Rusi kot Angleži so se trudili, da bi zapolnili bele lise na zemljevidih ozemelj, ki so jih obvladovali. Za Perzijo je to obdobje predvsem čas ponižanj. Leta 1907 sta si obe velesili z oholim sporazumom razdelili deželo in tako uredili medsebojno tekmovanje. V tem nesrečnem stanju odvisnosti je ostala do leta 1919, ko sta jo velesili spet vrnili Perzijcem. Kljub temu je ostala zaradi strateškega položaja in številnih naftnih vrelcev še dolgo po drugi svetovni vojni cilj imperialističnih teženj.
Amerika je bila zadnja sila, ki je pred islamsko revolucijo držala roko nad Iranom. Deželije vladal šah Mohamed Reza Pahlavi. Že na dan kronanja je sklenil spremeniti Iran v pomembno in močno državo. Do skrajnosti je
silvestrovanja, ki bo imel srečo pri žrebu, pa celo tisoč evrov.
Na Mestnem trgu na Ptuju se bo slovo od starega leta pričelo ob 20. uri z mehansko glasbo, z glasbo v živo pa bo Ptujski kvintet zabaval
razvil absolutizem vladajoče dinastije. Njegova moč je temeljila na vojski, policiji in prijateljstvu z veliko sestro Ameriko. Namesto razcveta pa se je začela država soočati z otroškimi boleznimi zgodnjega kapitalizma. Ljudje na deželi so postali še bolj revni, mesta pa so se začela polniti z množicami obubožanih delavcev in brezposelnimi. V Iranu se je okrepil islamski fun-damentalizem, ki je zavračal zahodnjaške moralne in politične vrednote in poudarjal lastno kulturo, narodnost in versko samostojnost. Odpor do tujcev in režima, ki je tem dajal mnogotere ugodnosti, se je stopnjeval.
V tem času je aktivno deloval Ho-meini. Njegovi govori so bili brezkompromisni, v duhu šiizma. Bil je nenehno na udaru oblasti, čeprav je postal ajatola, vez med ljudstvom in Alahom ter po pojmovanju muslimanov nedotakljiv. Dodatna vzpodbuda za upor je bila agrarna reforma. Z njo je šah zopet dregnil v duhovščino, ki je imela veliko obdelovalne zemlje. Hkrati pa agrarna reforma pri revnih kmetih ni dosegla namena. Posegla je v iransko posebnost, v občutljivo skupnost med lastnikom zemlje, »lastnikom« vode,
od 22. do 3. ure zjutraj. Ognjemeta letos ne bo, denar, ki bi ga sicer namenili zanj, pa bo šel v dobrodelne namene. Kot je povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan, bodo 2500 evrov podarili Rdečemu križu, 2500 Karitasu, tisoč evrov pa enemu izmed Ptujčanov, ki bo 31. decembra 2009 do 24. ure v boben pred Mestno hišo oddal izpolnjen kupon z osebnimi podatki. V Mestni hiši na Ptuju se trudijo, da bi bila tudi v sil-vestrski noči ponudba dobra, tako hrane kot pijače. Glede na to, da ponudnikom lokacije za prodajo ni potrebno plačati, v drugih mestih tega ni, bi se ponudnikov morali otepati.
Za slovenski turizem v letu 2010 je pomembna tudi odprava vizumov za Makedonce, Srbe in Črnogorce, ki od 19. decembra lahko potujejo brez vizumov v vse države EU, razen Velike Britanije in Irske. Odločitev o tem so notranji ministri EU sprejeli 30. novembra letos, Slovenija je bila pobudnica tega
kmetom, ki je zagotavljal delo, lastnikom delovne živali ... , skratka v skupnost dejavnikov, ki so omogočali, da je na zemlji nekaj zraslo in so si nato ta pridelek tudi pravično razdelili.
Do množičnega upora je prišlo v februarju leta 1979. Vojska in policija, glavna oporna stebra šahovega režima, sta se sesula v prah. Vojak se je pred vojakom čutil najprej in predvsem muslimana. Poniževalna odvisnost od velikih sil je bila pretrgana, iranskemu ljudstvu pa se je odprla možnost demokratičnega razvoja. Žal je ostalo samo pri tem. Iran je postal teokratska republika. Vodi jo verski poglavar, ki bdi nad ideologijo, politiko in duhovnim življenjem državljanov. Zazrtost v zgodovino pod vodstvom Homeinija, ki so ga nekateri že imeli za Mahdija, je pripeljala deželo v osamo. V nenehnem »izganjanju hudiča« je novi režim pretrgal stike tako z zahodom kot s socialističnim vzhodom. Prvo navdušenje nad revolucijo v drugih islamskih državah se je hitro ohladilo. Iran ni skrival želje po njenem izvozu. Del tega so proiranske frakcije v Libanonu. K revščini je pripomogla tudi iransko-iraška vojna zaradi meje na ustju reke Šat el Arab. Previden dvom nad rezultati islamske republike so upali izraziti le nekateri. Verski režim je s svojimi nasprotniki in tudi z dovčerajšnjimi zavezniki, ki so se odločali za liberal-nejšo pot, krvavo obračunal.
Glavni steber islamske revolucije so revne kmečke množice. Zaradi obupne revščine pod šahovim režimom v novem niso ničesar izgubile. Zaprte pred zunanjim svetom zaradi meja, cenzure in nepismenosti, ki dosega v Iranu vrtoglave številke, iščejo opoj v veri v osvobajajočo moč trpljenja. Z nasmehom na ustnicah umirajo na bojnih poljih ter najdejo tako raj v Alahovem objemu.
Večer pred odhodom sva, po ogledu kraljeve palače, ki ne kaže več nekdanjega blišča in lepega, pokritega,
procesa. Za odpravo vizumov pa po oceni Evropske komisije nista še zreli Albanija ter Bosna in Hercegovina. Na večji prihod gostov iz Srbije, Makedonije in Črne gore so se pripravili tudi v Termah Ptuj, del letošnje promocije so namreč usmerili tudi že na te trge.
Zadnjo nagrado v akciji Nagradno turistično vprašanje v letu 2009 bo prejel Slavko Patekar, Vodova
obokanega mostu čez reko Zajandeh, prebila v majhni restavraciji. Družbo nama je delal mlad študent, ki sva ga srečala na obhodu skozi mesto. Šele v njej se je otresel strahu, da bi ga v družbi z osovraženimi tujci videle nepoklicane oči. Bil je eden tistih, ki je izražal previden dvom v oblast. Želel si je povsem preprostih stvari: možnost potovanja, radio, tuje filme, več svobode ... , skratka to, kar so bile tudi naše skrivne misli pred desetletji.
V zaprtem prostoru sva se drenjala med množico Irancev. Izstop iz Alahovega kraljestva so nama branile kovinske rešetke. Za opazovalca s strani je bila situacija smešna. Ljudje so pritiskali proti rešetkam in se pri tem izogibali kupom prtljage, pesku, vrečam cementa, stebrom odrov in alabastru. Visoko nad nami pa sta mojstra, kakor v največjem miru, z natančnostjo umetnika obnavljala stropno štukaturo. Od časa do časa se je na drugi strani kovinske ograje pojavil postaven mladenič v brezhibni uniformi jekleno
3 a, Ptuj, ki je pravilno zapisal, da je bil naj menedžer v turizmu Slovenije 2009 Andrej Klasinc. Danes sprašujemo, kdaj je bilo ustanovljeno Turistično društvo Ptuj. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v in obisk savn v hotelu Primus. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika do 8. januarja.
modre barve in iz gozda molečih rok pobral nekaj potnih listov. Srečneže so po daljšem času le spustili skozi jeklena vrata. Po začetni osuplosti je končno uspelo tudi nama. Potna lista sva dobila hitro nazaj, nato pa so naju postavili pred zaprta pisarniška vrata, z jasnim namigom, naj počakava. Ljudje so prihajali, odhajali, ure so minevale, za dnem je nastopila noč, midva pa sva še vedno stala pred zaklenjenimi vrati in čakala.
Ko je okoli desete ure zvečer končno prišel težko pričakovan uradnik, sem bil preveč otopel in utrujen, da bi lahko protestiral. Natančno je popisal najin denar. Naslednja postaja križe-vega pota je bil dolg carinski pregled. Še sreča, da Turki na svoji strani meje niso delali težav.
Noč se je obrnila krepko čez polnoč, ko sem v razmajanem hotelčku obmejnega mesta Dogobayazit utonil v nemiren spanec.
Konec
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
SILVESTROVANJE V TERMAH PTUJ Klub Gemina XIII	@
Happy band in posebna gostja Elda Viler; Cena: 100 €/osebo Termalni Park
Rimsko silvestrovanje v rimskem stilu in mehansko glasbo; Cena: 80 €/osebo

Termalni Park
TwÄtiPinj
GEMINA
K- L-U-B
Novoletni ples s skupino Happy Band
Petek, 1.1.2010; Cena: 50 €/osebo
Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-506 ali www.terme-ptuj.si
Foto: Črtomir Goznik
Med udeleženci letošnjega silvestrovanja na prostem bo ptujski župan dr. Štefan Čelan izžrebal nekoga, ki bo prejel 1000 evrov, ki bi jih sicer porabili za ognjemet.
Piše: Janez Jaklič • Zibelke civilizacij na sodu smodnika (9.)
Mostišče na vzhod
Avtomobilizem • Obilica novosti v letu 2010
Prihajajoče avtomobilske novosti
Leto, ki se poslavlja, je za večino avtomobilskih proizvajalcev prineslo streznitev in soočenje z realnejšimi prodajnimi številkami, kot so jih bili vajeni vrsto let. Številni projekti (tudi znamke vozil) so padli v vodo, vendarle pa prihajajoče leto prinaša nekaj optimizma, prestrukturiranj in svežih modelov, ki bodo zaznamovali svet avtomobilizma.
Alfa Romeo
Giulietta se bo uvrstila med brava in delto, po napovedi bo tudi dobro založena z elektronsko opremo, ki bo vozniku omogočila varno vožnjo in ob tem še zabavno preživljanje časa za volanom. Vsi motorji bodo podprti s turbinskim polnilnikom in v skladu s sodobnimi ekološkimi zapovedmi.
Audi
A1 je zaenkrat študija, a jasno nakazuje, kakšno vozilo se bo v prihodnosti postavilo ob bok alfi mito in miniju. Z novim A1 želi Audi predstaviti »premium« vozilo v segmentu malih avtomobilov, namenjeno mlajši ciljni skupini.
A8 bi na kratko opisali kot tehnično dovršeno športno limuzino visokega razreda. Oblikovno se naslanja na predhodnika in ne predstavlja kakšne revolucije. Kupcem bodo na voljo samodejno prilagodljivi žarometi v LED-tehniki, radarski tempomat s sistemom stop&go, nadzor okolice pri prehajanju iz enega voznega pasu v drugega, sistem za prepoznavanje znakov, sistem za vožnjo v temi ter varnostni sistem, ki zaznava možnost trka.
- - uv
BMW
Serija 5 se po sedmih letih poslavlja in z njo tudi kontro-verzne oblikovalske ideje Chri-sa Bangla. Nova »petka« bo znova klasična limuzina srednjega razreda, ki (spredaj) močno spominja na manjšo trojko. Avto bo med drugim dobil kamero za pomoč pri parkiranju, opozorilo ob nenamernem prehodu na drugi vozni pas in pripomoček za vožnjo ponoči. Petica tako ostaja poslovna limuzina, namenjena tistim z željo po vozni dinamiki, kar je pravzaprav zaščitni znak nemške znamke.
Activehybrid X6 predstavlja kombinacijo bencinskega osemvaljnika z električnim pogonom. Moč pogonskega sistema znaša skoraj 500 KM z največjim navorom 780 Nm. Tehnologija ActiveHybrid omogoča vozniku tri načine vožnje: vožnjo na električno energijo,
izrabo pogonske moči preko motorja z notranjem izgorevanjem ali izkoriščanje kombinacije z obema načinoma vožnje.
Chevrolet
Spark za razliko od svojega predhodnika ne vabi le z obliko. S svojo majhnostjo spada v segment, kjer se prodajajo twingo, panda, fiat 500 in podobni malčki.
Captiva je doživela diskretno pomladitev. Najpomembnejša novost tiči pod motornim pokrovom, kjer se sedaj vrti 2,2-litrski turbodizel, s čimer so moč motorja povečali na 163 KM in navor dvignili na 350 Nm.
Citroen
C3 bo v letu 2010 bolj svež in mladosten. V veliki meri ima zasluge za to notranjost, kjer izstopata aluminij in gumira-na armaturna plošča ter nad glavo podaljšani vetrobran, ki mu pravijo zenith. Pri Citroe-nu poudarjajo tudi izboljšane vozne lastnosti, motorjev bo osem.
Duster je romunski športni terenec, ki bo ponujal ugodno razmerje med ceno in zmogljivostmi. Štirikolesno gnane različice bodo imeli tri načine prenašanja moči na kolesa: samodejno uravnavanje prenosa med prednjo in zadnjo osjo, prenos moči po sistemu 50/50, v primeru vožnje po civiliziranih voznih površinah pa bo na voljo tudi pogon na zgolj prvi par koles.
Fiat
Uno: v začetku prihodnjega leta naj bi javnosti pokazali novi fiat uno. Filozofija proizvodnje je povzeta po pandi, ki se je že izkazala kot eden bolj vzdržljivih avtomobilov. Zasnova majhnega kombija je dobra izbira za uspeh, saj je izdelava enostavnih oblik cenejša, hkrati takšna oblika povečuje uporabnost.
Doblo bo ponujal sodobnejše motorje in modernejšo obliko, bistvo pa tudi tokrat ostaja enako. Ponuditi čim več
prostora in udobja sedmim potnikom ali kopici tovora. Zunanjost je v primerjavi s pred-hodnikovo precej bolj obla, prednji del je oblikovan povsem v skladu s trenutnimi trendi znamke, zadek pa spominja na tistega iz manjšega quba. Doblo stoji na novi platformi z medosno razdaljo 2755 mm, njegov prtljažni prostor ponu-j a 790 litrov (ob petih sedežih). Tovorna različica ponuja do 3400 oziroma 4200 (daljša izvedenka) litrov prostora, prostor, namenjen tovoru, pa zmore pogoltniti do 2,2 metra dolge predmete.
Ford
Focus X road bo izdelan v 300 primerkih, poganjal ga bo 1,8-litrski „bifuel" motor, ki lahko deluje na bencin in na bioetanol. X road je dobil nova odbijača, ki sta prav tako kot obrobe blatnikov in vrat odeta v črno plastično obrobo. V notranjost so pri najvišji stopnji opreme namestili LCD-zaslon z navigacijo, bluetoothom in glasovno kontrolo.
Galaxy in S-max: na januarskem salonu vozil v Bruslju bodo obiskovalci lahko občudovali nekoliko spremenjeno zunanjo podobo prenovljenega para Fordovih enoprostor-skih dvojčkov, ki sta istočasno doživela tudi tehnološko posodobitev. V notranjosti najdemo kakovostnejše materiale in sveže barvne kombinacije, dodatno notranjo strešno konzolo, osvetlitev prtljažnega prostora ter ogledala, ki so namenjena opazovanju otrok, nameščenih za voznikom.
Honda
CR-Z prihaja na trg prihodnje leto. Gre za trivratni kupe, dolg približno dobre štiri metre, s hibridnim pogonom, ki bo v osnovi sposojen iz insigh-ta, a bo namesto 1,3-litrskega bencinskega motorja pod motornim pokrovom 1,5-litrski s 130 KM. Oblikovno CR-Z spominja na legendarni CR-X.
Hyundai
Sonata bo oblikovno naredila velik preskok naprej. Na začetku prodaje jo bosta poganjala 2,0-litrska motorja; bencinski s 170 KM in dizel s 150 KM. V prihodnosti naj bi sledila tudi hibridno gnana različica sonate. Opremljena bo s kupom sodobne tehnologije, ki vključuje sistem za
kontrolo dinamike - pomoč pri speljevanju v klanec in funkcijo pomoči pri zaviranju. Na voljo bo pomična panoramska streha in parkirni senzorji, ki bodo opozarjali na ovire pri parkiranju.
ix35 bo nasledil tucsona. Notranjost naj bi bila prostornejša, strešno okno pa bo na voljo tudi potnikom na zadnji klopi. Motorna paleta bo vključevala dva bencinska motorja (1,6 in 2,0) ter 2,0-litrski dizel CRDI.
Kia
Venga bo k nam zapeljala v začetku prihodnjega leta. Kiin malček je zasnovan in izdelan v Evropi, kjer bo tudi naprodaj, saj naj bi bil v takšni podobi namenjen izključno evropskim trgom. Kljub kompaktnim meram sili v višji razred, saj je dovolj prostorna, še posebej, če upoštevamo 2,6-metrsko medosno razdaljo, ljubitelji sončnih žarkov pa se bodo razveselili tudi panoramske sončne strehe.
Cadenza je popolnoma nova Kiina limuzina, ki bo najprej na voljo na tržiščih Savd-ske Arabije, Kuvajta in Dubaja. Oblikovno močno spominja na insignio, v notranjosti izstopa „plavajoča" armaturna plošča. Nove tehnologije bodo vključevale ogrevani volanski obroč, električno nastavitev bočnega oprijema voznikovega sedeža, samodejno odpravljanje zarositve vetrobranske-ga stekla in zračenje sprednjih sedežev.
Mercedes
SLS AMG naj bi bil nekakšen naslednik legendarnega SL 300 gullwing. Superšpor-tnika poganja 6,3-litrski osem-valjnik, ki razvije 570 KM.
E kabriolet zaokroža ponudbo družine razreda E. Vozilo bo na ceste zapeljalo v začetku pomladi, premierno bo na ogled na avtosalonu v Detroitu. Glavna razlika v primerjavi s prejšnjim modelom je v platneni strehi. Sistem potrebuje slabih dvajset sekund, da jo elegantno in popolnoma samodejno zloži v za to predviden prostor za zadnjo klopjo. Seveda je tudi E-kabri-olet opremljen s tehničnimi priboljški, ki jih že poznamo pri mercedesih »zgoraj brez«. Eden teh je sistem vpihovanja toplega zraka v vratove spredaj sedečih.
S400 hybrid deluje druga-
če od križancev, ki omogočajo kratke vožnje zgolj na elektriko. Osnova hibridnega modula je v obliki diska izdelan elektromotor, ki je hkrati za-ganjač in generator. 120-voltna baterija je povezana z osnovno 12-voltno, kar med drugim omogoča delovanje sistema start/stop tudi pri polnem delovanju porabnikov električne energije v vozilu.

RVR bo na naš trg zapeljal junija prihodnje leto in se z dolžino 4,3 metra uvršča med kompaktne športne terence, denimo BMW X1 ali toyoto RAV4. Mitsubishija bosta poganjala novi 1,8-litrski bencinski motor in 2,0-litrski turbodizel.
Nissan
Cube je na azijskih trgih prisoten že desetletje in prihodnje leto ga pričakujemo tudi pri nas. Pri Nissanu poudarjajo, da je namenjen mlajšim voznikom, kot prvi avto. Skoraj štiri metre dolgo vozilo bo v Evropi na voljo z 1,5-litrskim dizlom in 1,6-litrskim bencinskim agregatom.
Qashqai bo dobil nove luči, tiste zadaj imajo namesto žarnic diode, sprednje so bolj zašiljene oblike. Spremembo opazimo tudi ob pogledu na odbijača in stransko plastično zaščito vrat. V notranjosti so spremenili merilnike, plastika je na videz in otip kvalitetnejša od predhodnikove, nove so tudi sedežne prevleke.
Opel
Calibra je trenutno le Oplo-va velika želja oziroma prototip v povojih. Sodeč po fotografijah se oblikovno naslanja na limuzinsko insignio, kar je nedvomno osnova za uspeh.
<U	«v
5008 bo prvi Peugeotov kompaktni enoprostorec. Uvršča se v razred, v katerem najdemo Citroenovega picassoja, le da se 5008 pojavlja v eni ka-roserijski različici, ne glede na to, ali gre za pet- ali za sedem-sedežno izvedbo. S takšnimi avtomobili imajo Francozi do-
volj izkušenj, letos so na nemškem trgu uspeli povečati prodajo za skoraj 50 odstotkov! Pri Peugeotu se torej ambiciozno lotevajo evropskega trga eno-prostorskih vozil, ker ta letno prinese milijon novih kupcev. Pri nas ga bomo lahko preizkusili že čez nekaj dni.
Renault
Twingo renaultsport R2
je vse prej kot običajni twingo. Gre za športno strupeno različico, ki ima motor in podvozje prirejeno za dirkanje. Motor je v osnovi enak tistemu v RS-u, a tokrat razvija 160 KM. Podvozje je nastavljivo po višini in trdoti, mogoče ga je nastavljati za različne podlage, v kompletu so tudi posebne vzmeti za zahtevne makadamske preizkušnje.
Megane coupe cabriolet bo po zasnovi strehe sledil predhodniku, kar pomeni trdo pomično streho, in ne platnene, kot jo imajo nekateri rivali. Glavnino tehnike in oblike so povzeli po kupeju, s katerim si bo novi coupe cabriolet delil sprednji del do vrat, saj bo zadek zaradi večjega pokrova prtljažnika, pod katerega mora velika pomična streha, večji.
Škoda
Superb combi: navadni superb je doslej združeval dva avtomobilska razreda, ker se je ob premiku stikala na vratih prtljažnega prostora iz štirivra-tne limuzine „spremenil" v pe-tvratno kombilimuzino. Poslej je na voljo še karavan z ogromnim prtljažnikom. Superb combi češki znamki prinaša nekaj posebnosti, še najbolj preseneča napoved, da naj bi po novem predstavljal kar 60 odstotkov njihove celotne letne prodaje.
Volkswagen
Up! Lite pomeni študijo šti-risedežnega mestnega vozila, ki napoveduje prihod hibrida z ugodno porabo goriva. Mestni štirisedežnik je težak 695 kilogramov, poganja ga hibridni sklop, sestavljen iz 800-ku-bičnega TDI motorja, ki zmore 52 KM in še dodatnih 14 KM, ki jih prispeva elektro motor.
Amarok dopolnjuje paleto terenskih vozil, ki prihajajo iz Wolfsburga. Pri Volkswagnu so se odločili, da bodo združili robustnost „pickupov" z ino-vativno tehnologijo ter visoko stopnjo varnosti.
Danilo Majcen
Dacia
Mitsubishi
Peugeot
Kuharski nasveti
Majhni prigrizki
Majhni drobni prigrizki, s katerimi lahko začnemo slavnostno kosilo ali večerjo, so lahko ena izmed idej, kako pričakati novo leto, ki se hitro približuje.
Za uvodne jedi velikokrat lahko pripravimo številne majhne prigrizke, ki so dobrodošli ob kozarcu dobrega vina ali z njimi potešimo uvodno lakoto, lahko pa so tudi popolnoma samostojna jed. Med majhne prigrizke spadajo različno obloženi majhni kruhki, ki jih imenujemo ka-napeji in so ob slavnostnih dneh še posebej skrbno obloženi, na primer s kaviarjem, prekajenim lososom, lahko tudi s prekajeno postrvjo, pršutom, za ljubitelje zelenjave jih obložimo z olivami, artičokami, primerna obloga so tudi kvalitetni sir in siri, ki zorijo s plemenito plesnijo, ali poljubni namazi, ki jih pripravimo kar sami.
Med majhne prigrizke spada tudi slano pecivo, ki ga po peki prav tako lahko polnimo s prej omenjenimi sestavinami ali ga oblikujemo tako, da samo testo vsebuje eno izmed naštetih sestavin. Slano pecivo lahko pripravimo iz listnatega, kvašenega ali mešanice krhkega in kvašenega testa. Ne glede na to, iz katere vrste testa pripravljamo slano pecivo, je pomembno, da ga ne razvaljamo preveč na tanko. Premažemo ga z mešanico rumenjakov in mleka in po vrhu potresemo z grobo
Za naše male kosmate prijatelje je bilo odhajajoče leto kar uspešno predvsem zaradi dveh stvari. Objavljene so bile dopolnitve Zakona o zaščiti živali, v katerih so natančno opredeljeni postopki glede imetja, pogojev in dolžnosti lastnikov živali, in kar je najvažnejše, tudi kazni za kršitelje so visoke. Dosti premalo je narejenega glede preprodaje živali in posledično bogatenja brezvestnih preprodajalcev, ki jim je malo mar za žival, važen je samo zaslužek. Kupci se še vedno ne zavedajo dejstva, da je prodaja čistokrvnih živali brez rodovnika, ki so zato navidezno zelo poceni, velika velika prevara. Že bežen pogled na spletno trgovino Bolha nam pokaže
soljo, kumino, parmezanom, sesekljano slanino in podobnimi sestavinami. Seveda pazimo, da slano pecivo ni preslano, sploh če ga ponudimo pred začetkom kosila ali večerje, saj ne bomo zaznali milih in nežnih okusov drugih jedi.
Drobne prigrizke si lahko pripravimo tudi iz paljenega ali kuhanega testa. To testo lahko samo domiselno nabri-zgamo na pomaščen pekač in dobimo po peki zanimive oblike, po vrhu pa prav tako potresemo s slanimi začimbami. Lahko pa pečeno testo prerežemo na polovico in posamezne košarice napolnimo s poljubnimi sestavinami. Tako lahko napolnimo s francosko, rusko ali drugo poljubno solato, pečene košarice lahko nadevamo tudi s poljubnimi namazi iz skute ali s kislo zelenjavo. Tako pripravljene prigrizke ponudimo kot samostojne jedi.
Ljubitelji sira bodo najbolj veseli, če jim za manjši prigrizek ponudimo sirove plošče, kjer naj bo vsaj 4 do 5 različnih vrst sira, in zraven ponudimo sezonsko sadje. Če boste ob sirovi plošči pričakali novo leto, naj na njej poleg sirov ne manjkajo jagode, grozdje, koščki svežega ananasa in poljubno sveže sadje, ki ga te dni dobimo. Sirove in seveda tudi mesne plošče so prava paša za oči, pa še prej si lahko vse pripravite, tako
veliko bedo preprodajalcev, ki ponujajo praktično vse pasme po izrazito »ugodnih cenah«. Ko jih vprašamo za starše, se izgovarjajo na 1000 možnih načinov. Ko pa gremo tako živalco iskat, smo najpogosteje postavljeni pred dejstvo, da je doma samo stara mama, ki pa pojma nima, ve samo, da mora psička prodati novim lastnikom. Pravi lastniki so s pasjo mamo nujno morali odpotovati. Še huje je, ko nasedemo lažni prijaznosti prodajalcev, da nam pripeljejo psička domov. Zanimivo je tudi, da vsi preprodajalci po navadi povedo, da je kužek, za katerega se zanimamo, najbolj všeč prodajalčevi hčerki.
Ne pozabimo: ko kupujemo kužka, si moramo ogledati leglo mladičkov, videti moramo,
Ko držiš v rokah to živo bitje, ko se zaveš njegove ljubkosti, začutiš utrip njegovega srca, vidiš, kako ti zaupa - takrat končno spoznaš, da smo v sorodu. Takrat se veseliš življenja in o osamljenosti ni nobenega sledu. Pam Brown, 1928
da je praznovanje res praznovanje.
Kanapeje pripravimo tako, da kruh narežemo na tanke rezine. Iz rezin narežemo poljubne oblike, kot so trikotniki, kvadrati ali z manjšim kozarcem izrežemo kroge. Nato kruh po potrebi rahlo osušimo, lahko ga v pečici opečemo. Opečen kruh narahlo premažemo z maslom ali drugim poljubnim namazom in obložimo. Med najbolj cenjene kruhke sodijo obloženi s kaviarjem. Še posebej vabljive dobimo, če uporabimo vsaj dve barvi kaviarja, na primer črnega in rdečega. Po vrhu okrasimo z majhno vejico kodrastega peteršilja in ponudimo. Če imamo goste, ki kaviarja ne obožujejo, pripravite še nekaj kruhkov, ki jih obložite s prekajenim lososom ali prekajeno postrvjo, lahko pa tudi z rezino pršuta in okrasite z olivo.
Med majhne prigrizke spadajo tudi koktajli, predvsem zelenjavni in mesni, ki jih prav tako ponudimo kot uvodno jed v svečanem jedilniku, lahko pa so tudi samostojne jedi. Med mesnimi so posebej cenjeni škampov koktajl, koktajl iz morskih sadežev, perutninski in dru-
v kakšnih pogojih živijo in kakšen stik imajo z lastnikom. Vse to je izredno pomembno v nadaljnjem življenju kužka, saj zamujeno socializacijo v tem zgodnjem življenjskem okolju zelo težko ali pa celo nikoli ne moremo nadoknaditi. Kot veterinar doživljam travme skupaj z lastniki - to so pogosto otroci - zaradi pogosto nerešljivih zdravstvenih tegob takih v slabih razmerah vzgojenih in po kletkah preprodajalcev potika-jočih se živalic. Upam, da bodo vse pristojne službe v novem letu uporabile svoje pristojnosti in začele učinkoviteje zatirati preprodajo pasjih mladičkov. Prihodnjim kupcem malih živali pa svetujem, da se prej pozanimajo pri veterinarjih, ki se ukvarjajo z malimi živalmi, ali pa v kinoloških društvih, kako kupiti žival in na kaj moramo paziti.
Otvoritev novega modernega azila za najdene in izgubljene živali v Mariboru je druga velika pridobitev za celotno našo regijo, saj se bodo tako zelo izboljšali pogoji za reševanje vedno pereče problematike izgubljenih in zavrženih živali na našem koncu. Mogoče
Foto: OM
gi. Svoj čar daje katajlom poseben kozarec, v katerih jih ponudimo. Škampov koktajl pripravimo tako, da repke škampov skuhamo v slani vodi, ki smo ji dodali krhelj limone, cel poper in lovor. Kuhane odcedimo in ohladimo. Po želji jim dodamo malo na kocke narezane kisle kumare in prilijemo navadni jogurt ali dodamo majonezo omako. Kozarec obložimo z listi sveže solate, vanj vsipa-mo pripravljene škampe, po vrhu pokapljamo z limoninim sokom, dekoriramo in ponudimo.
Kot majhen prigrizek si pripravimo tudi polnjene ar-tičoke. kot podstavek lahko za majhne prigrizke uporabimo tudi trdo kuhano jajce, tako da ga prerežemo na polovico, rahlo odrežemo dno, da stabilno stoji, in nato izdolbemo rumenjak. Uporabimo ga pri nadevu ali kot dekoracijo. V jajčno polovičko lahko prav tako nadevamo poljubne solate, kisle gobice ali pripravimo namaze iz skute. Kot dekoracijo lahko pri nadeva-nih jajcih uporabite tudi prej omenjen kaviar in dobite prav tako svečane jedi.
Vlado Pignar
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik. si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
se nekateri zmrdujejo zaradi povečane skrbi za varstvo živali zaradi sredstev, ki se temu namenjajo, mogoče nekaterim živali še vedno pomenijo samo nekaj manjvrednega, nepotrebnega oziroma potrebnega za potešitev želodca. Vendar ni tako. Živali so živa bitja, ki sobivajo z nami, bitja, ki čutijo veselje, strah, ugodje in še marsikaj, česar si sploh ne predstavljamo. Izgubljene in zavržene male živali so rezultat človeške brezsrčnosti, neodgovornosti in krize vrednot s pomanjkljivo srčno kulturo. Zato pa sem vesel, da je vedno več ljudi, ki to razumejo in so pripravljeni pomagati živalim v njihovi nemoči.
Vsem bralkam in bralcem rubrike Tačke in repki, vsem ljubiteljem živali in ljudem dobre volje želim zdravo, ljubezni polno, srečno novo leto. Enako želim tudi svojim prijateljem kosmatinčkom in vsem živim bitjem, s katerimi sobivamo na našem planetu.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Tačke in repki
Ob poslavljajocem se letu
Leto 2009 se poslavlja in kot po navadi nas v tem času razmišljanje ponese nazaj. Sprašujemo se, ali je bilo leto za nas uspešno ali ne.
Moje cvetje
Čas norenja in dobrih misli
Božični prazniki so prazniki miru, medsebojnega razumevanja in upanja. Za nami so, pred nami pa je prihod novega leta, ko si bomo izrekli številne dobre želje in misli. Za vse nas upam in si želim, da se jih bo kar največ tudi v resnici uresničilo.
Verjetno bo le redkokdo v tem času razmišljal o rastlinah in vrtu. Morda pa boste v času novoletnega pospravljanja in čiščenja zašli tudi v predale s semeni. Kaj vse se tam najde! Tako kot vse druge predale se splača pospraviti tudi tega. Nikoli ne pozabite, da je seme ravno tako živo, kakor je živa rastlina. Zato z njim tudi tako ravnamo, če želimo, da se bomo spomladi veselili hitrega vznika in kasneje lepih cvetlic ali slastne zelenjave.
Najprej poglejmo, kako imamo označene vrečice, v katerih je domače seme. Na vsaki vrečici naj bo napisana vrsta rastline, predvsem pa tudi letnica, ko smo seme nabrali. Ker je seme živo, je rastlinica v male; pa ne samo to, zraven je še zaloga hrane za majhno rastlinico. Ves čas diha in z dihanjem porablja shranjeno hrano. Rastlinica namreč vse potrebne snovi dobi iz semena tako dolgo, da sama naredi prvi pravi list. Klični listi, tisti, ki prvi pokukajo iz zemlje, še niso sposobni hrane iz zemlje pretvarjati v rastlinsko tkivo. Dalj časa in bolj intenzivno seme diha, več uskladiščene hrane porablja in manj možnosti je, da bo mlada rastlinica dovolj močna za rast in razvoj. Zato ima seme svojo življenjsko dobo. Če na vrečici ne bo letnice, kako pa boste vedeli, kdaj je potrebno seme zavreči?! Ja, tudi to je potrebno pogosto narediti. Seme zelišč in dišavnic vsebuje veliko eteričnih olj, saj veste, da tudi seme zelišč diši. Zato se še hitreje pokvari. Tako ni smiselno, da to seme hranimo dalj kot eno sezono. Kar ni bilo posejano lani, zavržemo. Zavržemo tudi kupljene vrečice s semenom, če so odprte in je v njih še hranjeno
Foto: Miša Pušenjak
seme od predlani. Zelo hitro izgubljajo kaljivost tudi semena trajnic. Mnoga moramo posejati kar takoj po novem letu in jih povsem v nasprotju z našim razmišljanjem najprej vsaj za 14 dni dati v hladilnik ali pa pustiti zunaj na mrazu. Šele potem ga damo na toplo, da vzkali. Posebej velja to za seme drevja in grmovnic. Saj tudi v naravi to seme pade na tla in je celo zimo na mrzlem, vzkali pa šele naslednjo pomlad. Če bi vzkalilo jeseni, mlade rastlinice ne bi preživele zime.
Tudi seme čebulnic - pora, čebule, pa seveda drobnjaka - zelo kratek čas obdrži dobro kaljivost. Tudi zanj velja, da bo dobro kalilo le največ leto ali dve staro seme, vse drugo raje zavržemo. Dve do maksimalno tri leta ohrani dobro ka-ljivost tudi seme cvetlic. Zato prebrskajte svoje predale in vse starejše seme raje zavrzite, da ne bo preveč razočaranja v naslednji pomladi.
Samo eno leto ohrani dobro kaljivost torej seme večine začimb in dišavnic, seme pastinaka, seme črnega korena in seme mnogih cvetlic. Zato to seme uporabite le, če predhodno naredite domač test kaljivosti. Drugače kupite seme teh vrtnin raje vsako leto znova. Do dve leti lahko hranimo poleg semena čebule in pora še seme peteršilja in korenčka. Tudi to seme je veliko bolje kupovati sproti. Tri do štiri leta je uspešno kaljivo seme fižola, solate, graha, kreše, kumaric in bučk, melon, blitve ali mangolda, paprike, zelene, špina-če, paradižnika in radiča. Najdalje pa lahko hranimo seme jajčevca, endivije, zelja in večine ostalih kapusnic, sladke koruze, redkvice in redkve ter rdeče pese. Kar poglejte po predalih in videli boste, da je tudi v njih marsikaj takega, kar je smiselno ob novoletnem pospravljanju zavreči.
Vendar pa je marsikatero domače seme dragoceno in ga kljub vsemu ne zavržemo. Da pa bo setev uspešna, moramo vedeti, koliko tega semena sploh še kali. To lahko zelo enostavno naredimo z domačim kalilnim testom. Vzamemo papirnato brisačo ali toaletni papir, ga zložimo v več plasti in zmočimo pod tekočo vodo. Mokrega položimo na krožnik in nanj razpredimo nekaj semena. Vse skupaj zavijemo v prozorno folijo za živila ali damo v plastično vrečko in postavimo na toplo. Že po nekaj dnevih vidimo, ali seme kali ali ne. Razviti se morata list in koreničica, na semenu pa ne smemo opaziti plesnivih oblog. Če se še po 10 dnevih ne zgodi nič, potem je žal to seme brez življenja in nimamo druge rešitve kakor koš za smeti. Če je lepo razvitih in zdravih rastlinic le malo, pa vemo, da bomo morali kar gosto sejati, če želimo uspeh.
Čeprav vem, da v tem času ne bo veliko ljudi mislilo še na delo s semenom, pa bodo mogoče komu ti nasveti le prišli prav. Želim vam veliko sreče in uspehov tudi v novem letu.
Miša Pušenjak
Slo POP novice
:k-k-k
Kitarski virtuoz in multiinstrumentalist Bor Zuljan je po desetih letih pripravil nov album. Težko pričakovana nova glasbena in virtualna (na www.zuljan.com )podoba Borovega ustvarjanja je luč sveta ugledala 10. decembra.
Pet let po odhodu iz zasedbe Šank rock je Bor pripravil instrumentalni album, na katerem se ne predstavi le kot kitarski virtuoz, ampak tudi kot izjemno subtilen avtor, aranžer in producent, ki presega okvirje žanrskega predalčkanja, hkrati pa poslušalcu ponudi širok spekter občutij skozi glasbo. Bor na plošči Funky rocker pluje po razburkanem morju raznih glasbenih stilov in se na plošči izraža skozi mnogo različnih inštrumentov, ki jih nadgrajuje njegov prefinjeni občutek za doziranje posameznih delčkov glasbe v unikatno celoto. Odprite svoje glasbene čute, dovolite glasbi, da vas ponese v kraje in občutja, kijih ustvarja preplet izjemnega kitarskega virtuoza in njegove glasbene ustvarjalnosti. ■k-k-k
Slavko Ivančič je v studiu, kjer pripravlja nove pesmi. Že nekaj časa se nabirajo nove pesmi, pa tudi stare čakajo na preobleko, izbira glasbenike in eminentne goste. Tokrat je večino glasbe napisal kitarist, avtor inproducent Gaber Ra-dojevič (med drugim se je podpisal kotproducent na ploščah Rudija Bučarja ter skupin Eroika, Zmelkoow, Equi, Ne me jugat in Šank Rock). Plošček bo zunaj kasno spomladi ali v začetku poletja. Iz zbirke »Ljubezenskih, rodoljubnih in optimističnih',« je prva v posluh in pokušino baladna Nisem kriv.
MZ
D
ETI 1 O
r>

Lestvica slovenske zabavne glasbe
Poslušate jo lahko vsak torek
od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. NINA PUŠLAR - SLEČENO SRCE
JHPPU - 42 8. JADRANKAJURAS- - PODEJ NAPREJ 7. ALYA - BRAZIL
v
6. COTO feat. NEISHA - ČRTA 5. ANIKA HORVAT - SAMO TI 4. ZOREN PREDIN & GLOBOKA GRLA - S TOTEGA KONCA 3. JAN PLESTENJAK - PUSTIL TI BOM SANJE 2. VLADO KRESLIN - V PARKU ZA GRADOM 1. TINKARA KOVAČ - LJUBEZEN JE PADLA Z NEBA
Glasujem za pesem: Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Assassins
CR.E EDll
Glasbeni kotiček
Praznični MI2
Glasbena skupina Mi2 je tik pred božičem pripravila novo presenečenje. Na svoji spletni strani so ponudili posebno različico spletnega brskalnika, ki že vsebuje orodno vrstico za spremljanje njihovih pesmi in prihajajočih koncertov.
Ob namestitvi se na na-mizje uporabnika prenese tudi pesem v mp3-formatu z zadnjega maxi singla Haiku. Na spletni strani www. mi2.si si lahko namestite to različico brskalnika in uživate v brskanju po spletu z melodijami skupine MI2.
Skladba Haiku pa ni tista, ki bo okronana z videospotom, saj je po spletu okoliščin to dodeljeno tretji pesmi 'maxi trojčka' Lovec na jelene/Hai-ku/Samo da je petek, ki je izšel pred kratkim. »Po zaslugi prijateljice Lucije Čakš, ki je na Facebooku ustanovila skupino 'Samo da je petek' in v pičlih desetih dneh zbrala več kot 5.000 podpornikov, bo čast za naslednji videospot pripadla skladbi z istoimenskim naslovom. Za sodelovanje v njem se dogovarjamo z znanim obra-
zom iz ene naših razvedrilnih oddaj (ni Mario), več o tem pa bo znanega prav kmalu,« pravi
Jernej Dirnbek.
Sicer pa imajo fantje, podobno kot že nekaj zadnjih mesecev, večino misli okupiranih z nastajanjem zadnjih skladb, ki bodo zaokrožile vsebino prihajajočega albuma, katerega izid načrtujejo pomladi prihodnje leto. Redno se dobivajo na ustvarjalnih vajah, kjer brusijo ideje in polirajo tone ter vedno znova zadovoljni ugotavljajo, da imajo idej več kot časa. Tako lahko že sedaj z gotovostjo trdijo, da bo izdelek zelo dober, ne bo pa ravno rušil rekordov v hitrosti nastajanja, saj ob studijskem ustvarjanju tudi pridno koncertirajo. Do novega leta
bodo igrali še 30.decembra v Škofji Loki. Potem pa v januarju (upajo) na malo miru, da dokončajo posnetke.
V tem času pa so člani skupine vsebinsko in oblikovno že dokončali napovedano knjigo z naslovom MI2 biografija in pesmarico. Seveda pa se je pred novim letom pojavil problem zasedenosti tiskarn, zato bodo z izidom poskušali uloviti zadnje dni letošnjega leta. Promocijske dogodke, povezane z izdajo, pa bodo pripravili v januarju in februarju. Knjigo bo moč kupiti v vseh bolje založenih knjigarnah.
MZ
I
	así H	f	1<
	iSl	m	. L-
	Lvl	H	7*
	HC		4}
Zasedba MI2 tik pred izdajo biografije in pesmarice.
Foto: Zaklop
Filmski kotiček
Ljubezen se zgodi
Vsebina: Burke je pred tremi leti v prometni nesreči izgubil ljubljeno ženo. Nikoli se ni uspel soočiti z bolečino njene izgube, čeprav je o tem napisal knjigo. Pravzaprav je pisanje knjige bilo bežanje od bolečine, a bralci so jo vzeli za svojo. Burke je postal slaven terapist za ljudi, ki so izgubili bližnje, in tako uspešno pomaga vsem, razen sebi. Organizira seminarje, pripravlja dnevno TV-oddajo itd., toda globoko v sebi je čustvena razvalina. Vse to se spremeni, ko v rodnem Seattlu, kjer je umrla njegova žena, spozna prikupno cvetličarko Eloise Chandler, ki je sicer tudi sama precej nespre-
Love Happens
Igrajo: Aaron Eckhart, Jennifer Aniston, Dan Fogler, Martin Sheen Režija: Brandon Camp Scenarij: Brandon Camp in Mike Thompson Žanr: romantična drama Dolžina: 109 minut Leto: 2009 Država: ZDA
tna v ljubezenskih zadevah, a ima kljub temu glavo na pravem mestu. Kljub temu njun odnos ne more napredovati, dokler Burke ne bo dokončno sprejel dejstva, da njegove žene ni več in pričel obdobje žalovanja.
Ljubezen se zgodi je eden tistih filmov, ki so scenaristič-no in žanrsko tako zelo fiksirano umeščeni v svoj žanr, da so zaradi svoje konzervativnosti neverjetno predvidljivi. Film si od predpisane formule ne upa odstopiti niti za milimeter. To sicer ni ravno slaba plat, kajti ne pomnimo več, kdaj smo videli kakšen izviren film, a po drugi strani pretirano oklepanje preverjenih formul tokrat filmu dela škodo.
Vsekakor gre za gledljiv film, a primeren je kvečjemu za TV, takoj po Oprah, kajti človeške težave se rešujejo na tipično njen način: nekoga nekaj doleti, se mu potem še nekaj zgodi in je v pol ure ozdravljen travm, ki so ga mučile leta in leta ali celo vse življenje. Na tak tipično sodoben potrošniško instanten način glavni junak zdravi udeležence svojih seminarjev, film pa
nam to prodaja kot resnico. Vse se da rešiti v eni pogovorni oddaji, ki jo nato dobro prodamo, človeka pa potem zastonj zasipamo še z materialnimi stvarmi (v filmu je to oprema za gradnjo in obnovo doma) in voila, psihiatri se lahko požrejo od zavisti. Nič ni bolj učinkovitega kot TV-psi-hiatrija.
Žal v življenju stvari niso tako preproste in tudi ljubezen se ne zgodi kar tako, kot se v filmu, kljub naslovu. Tako je film konec koncev le pravljica, ki pa je dovolj dobro zamaskirana, da deluje kot resničnost. Navidezno globino ji daje osrednji konflikt junakove bolečine, ki je sicer zelo življenjska, a je zelo neživljenjsko odpravljena. »Kriza tretjega dejanja,« kjer se morata junaka malce pred koncem
obvezno skregati, je tako precej privlečena za lase in je tam le zato, ker jo zahteva formula. Zanimivo, avtorji so kljub temu film sestavili dovolj dobro, da deluje pristno (predvsem zaradi izvrstnih igralcev) in najbrž bi jim ga uspelo prodati kot dober film, če le ne bi na koncu sledil (seveda obvezni) javni zlom te-rapista pred svojimi varovanci, nato pa še aplavz. Ta prizor film dokončno popelje globoko v polje lepljive sladkobnosti in razbije vso iluzijo resničnosti, ki so jo avtorji do takrat uspešno vozili.
Film bo nedvomno našel zvesto občinstvo, a ne v kinu, temveč na TV-ekranih, kjer ga bodo veseli predvsem ljubitelji dr. Phila.
Matej Frece


cunad HßRo 5
nosne —
Po temnih ulicah srednjeveškega Bližnjega Vzhoda, ki še nikoli niso izgledale bolje, se plazi skrivnostna silhueta. Nihče je prav ne zazna, ko že švigne prek streh proti svojemu cilju. Assassin's Creed II tako ni le mobilna igra, temveč nekaj več. Veliko več.
published By Gamel°ft Pošlji: TD CREED na 3030
Pred tabo je ena najboljših iger za mobilne telefone vseh časov, Guitar Hero 5 Mobile. Igra, ki je osvojila svet v svojem pohodu na konzolah, te bo sedaj spremljala povsod. Uporabi svoje prste in se dokaži!	Published By: GLU
pošlji: TD HERO na 3030
. . . . Q
APOCALYPSE
Sedaj je vse odvisno od tebe! Reši človeštvo tako, da prevzameš kontrolo nad silami narave! Sledi legendi 2012 Apocalypse in kontroliraj tornado, ogenj, nevihto in druge katastrofe! Komu bo uspelo preživeti? Published By: GLU
Pošlji:
TD KONEC na 3030
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateija (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 6 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14^95, reklamacije@smscity.net Ponudnik: ThreeAnts Koban & Co. d.n.o., Zg. Bistrica 22, 2310 Slov. Bistrica.
Zlato II. del
Trenutne razmere so zelo podobne in govorijo v prid dviga cene, vendar do kam in koliko časa, je vprašanje. Kot je razvidno, je cena zelo hitro spet padla, saj se je gospodarsko stanje umirilo, inflacija je bila spet pod kontrolo. Cena zlata je zatem praktično 20 let izgubljala na vrednosti, kljub povečevanju denarne mase po svetu.
Napovedi o dvigu cene na 5.000 do 5.800 USD za unčo, ki se pojavljajo, niso v celoti napačne. Cena bi se lahko povzpela na ekstremne vrednosti. Kljub vsemu pa ta napoved ne upošteva, da zlato ni več popolna podlaga za denar in s tega vidika je tudi logično, zakaj cena ne dosega tako visokih ravni. Na drugi strani v prid dvigu na 5.000 USD govori teoretično možen propad dolarja. Le-to bi sprožilo paniko po celem svetu in izid je logičen oz. en in edini - vsi bi se zaradi negotovosti umikali v zlato in s tem ustvarili ekstremno povpraševanje. Ceno bi izstrelilo tako kot leta 80. Drug možen scenarij za tako visoko ceno zlata pa bi bila lahko inflacija, ki pa bi morala doseči 20 % ali več.
Trenutno se vse vrti okrog špekulacije o tem, kdaj bodo v ZDA začeli cikel dvigovanja obrestne mere. Zavedati se morate, da je obrestna mera v ZDA na uradnih 0,25 % (v realnosti pa nekatere banke v težavah dobivajo denar zastonj), torej na dnu. Nižje obrestne mere ni možno spustiti, in ko se bo ta cikel obrnil, se bo vsaj od začetka dolar zelo verjetno hitro in močno okrepil. Torej se zlato precej verjetno ne bo več tako svetilo, kot se sveti danes.
Še nekaj zanimivosti o zlatu:
Na svetu se trenutno nahaja okrog 120.000 do 140.000 ton zlata. Še neizkopane svetovne zaloge zlata naj bi znašale okrog 40 % zlata, ki je že izkopanega. To je cca 50.000 ton. Polovico še neizkopanih zalog zlata se nahaja v južni Afriki. Za lažjo predstavo - vso zlato na kupu predstavlja kocko s stranicami približno 19 metrov oz. kocka, ki je približno tri metre manjša od igrišča za tenis. To je vse zlato, ki je bilo kdajkoli izkopano. Trenutna cena vsega zlata je okrog 1,8 trilijona dolarjev. 75 % zlata je v »privatnih rokah« (zlatnina, palice, zlati kovanci itd.). Na leto se izkoplje skoraj 2.600 ton zlata, kar pomeni, da se zlato »nad zemljo« povečuje za okrog 2 % na leto. Pri trenutnem izkopu se tista kocka v velikosti tenis igrišča (do prave velikosti manjka še 3 metre) povečuje za okrog 12 cm letno, kar pomeni, da bo velikost tenis igrišča dosežena v dvajsetih letih.
Mitja Petrič
Tadejevznakpskpp
To je to
	Ljubezen	Posei	Denar	Zdravje
Oven	V	©©	€€€	0
Bit	VV	©©©	€	000
Dvojčka	V	©©	€€€	0
Rak	VVV	©	€€	000
Lev	VV	©©©	€€	0
Devica	VVV	©©	€€€	00
Tehtnica	VV	©©©	€	00
Škorpijon	V	©©©	€€	0
Strelec	VV	©	€€€	00
Kozorog	VVV	©	€€	00
Vodnar	VVV	©©	€	000
RiBi	VV	©©©	€	00
Velja za teden od 30. znak - slabo, 2 znaka
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
decembra 2009 do 7. januarja 2010: 1 - dobro, 3 znaki - odlično
C7adej öink
horarni astrolog
VSj^ (04) 515 96 01 feaw- 041493 966 Qrenc9M^$ko Skofja J3oka
Smeh ni greh
Poročila sta se polž in krava. Nekaj časa sta srečno živela, potem pa je krava začela varati polža z bikom. Ko je polž to videl, je ves žalosten rekel kravi: »Že dobro, krava, saj sem vedel, da si me vzela samo zaradi hiše.«
Trinajsletnik je rekel svoji mami: »Prebral sem pisma, ki ti jih je pisal oče, in še zdaj ne razumem, kako si mogla pasti na tako sranje!«
Teliček prijoka k mamici: »Mami, mami! Pujsek mi je rekel, da je moja mama navadna krava!«
Mama krava odgovori: »Sine, ti mu kar povej, da je njegova mama navadna svinja, njegov oče tudi, tvoj oče
Same želje
Svet je te dni poln samih dobrih želja. Vsi vsem želijo zdravja, sreče, obilo denarja in ljubezni, posamezniki si želijo nehati kaditi, želijo shujšati in tako naprej. In vse to zaradi dneva, ki mu pravimo novo leto. Osebno novega leta ne dojemam kot nekaj posebnega, čarobnega in čudovitega. Je preprosto še en dan, le da zaradi vseh ognjemetov in petard malo težje zaspim. Ne predstavlja mi novega začetka, kot nov začetek si lahko izberem vsak dan in teh je v letu kar 365.
Torej z vidika novega začetka tega ne praznujem, z vidika zaključka leta pa tudi ne. To pa preprosto zato, ker mislim, da bi se leto zaključilo v vsakem primeru. Zemlja bi se vrtela, pa če bi kdo to praznoval ali ne. Saj ima svoj čar in vse to, ampak nekako me ne pritegne.
Ravno zadnjič smo domov dobili novoletno čestitko neke politične stranke, na kateri je pisalo, kaj vse nam želijo. In kaj me prešine? Politiki spet želijo, namesto da bi kaj dejansko naredili. Veliko srečnejši bi bil, če čestitke sploh ne bi dobili in bi vsi bili lepo tiho, pač pa bi samo nekaj naredili. Kaj pa ljudem pomagajo želje... Lepo je, če jih imaš, še zdaleč pa to ni vse. Treba je kaj tudi narediti. In to je tisto, kar bi mnogo raje videl na tem svetu... Malo večsamoudejstvovanja.
Če nekdo želi shujšati, naj. Naj bo tiho in shujša, ne pa da naokoli govori, kako bo . Po novem letu seveda. Morali bi se naučiti uživati in praznovati vsak dan posebej. Kaj pa vem, morda bi zaradi takšnih majhnih slavij postali kaj srečnejši. Potem bi namesto ene velike čokolade, na katero čakamo celo leto in nam je po njej na koncu slabo, imeli polno majhnih bonbončkov, bonbonjero, iz katere bi vsak dan vzeli po en sladkorček. Potem bi bili vsi dnevi lepi, ne samo eden.
Matic Hriberšek
pa je diplomiran veterinar, ki se vozi okoli z landrover-
jem!«
Trije zdravniki psihiatrične bolnišnice se nekega dne odločijo, da grejo pogledat svoje paciente. Ko pridejo v njihovo sobo, vsi »norci« skačejo. Zdravnikom se to zdi čudno, zato jih vprašajo, zakaj skačejo. Odgovorijo jim: »Skačemo, ker smo koruzne kokice v vroči posodi!«
Potem zdravniki zagledajo pacienta, ki stoji sredi sobe čisto pri miru. Začnejo se dogovarjati, da bi ga izpustili, ker se obnaša tako normalno. Odločijo se, da stopijo k njemu. Vprašajo ga, zakaj ne skače. On jim odgovori: »Ne skačem, ker sem se zalepil na dno posode!«
Micka se gola kopa v jezeru. Na obali se pojavi Janez in čaka, kdaj bo prišla iz vode. Ko Micka spozna, da Janez nima namena oditi, po daljšem času le priplava k obali, zleze iz vode in zagleda pod grmovjem staro posodo. Z njo zaščiti delček svoje golote in se odpravi proti obleki. Vmes besno pogleda Janeza in jezno reče: »Dobro veš, kaj si mislim!«
Janez se nasmeje in reče: »Vem, misliš, da ima posoda dno.«
»Urin. Pred tremi meseci mi je rekel, naj ga danes prinesem na pregled.«
Prijateljici se pripravljata na zabavo v planinski koči, polni fantov. Ko se približata koči, ena izmed njiju reče: »Joj, saj ti nimaš pod plaščem sploh ničesar oblečenega!«
»Seveda ne. A si ti kdaj vtakneš vato v ušesa, ko greš na koncert?«
Janez potiska po cesti pred sabo sod. Prijatelj ga vidi in vpraša: »Kam greš?«
»K zdravniku.«
»S sodom? Kaj pa imaš notri?«
Dijakinja prvega letnika gimnazije pride domov. Mama jo vpraša: »Kako je bilo v šoli?« - »Imeli smo higiensko uro.« - »Kaj pa je to?« - »Ginekolog je pregledal ves razred in ugotovil, da je samo ena še nedolžna ... « - »Upam, da si bila to ti!« - »Ne, profesorica.«
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________SiP_______
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Horoskop
OVEN
Ljubezenska sreča prinaša določeno čarobnost in popolno predanost delu in obveznostim. Pri opravilih bo pomembno, da si boste postavili določene meje in pravila igre. Zelo boste blesteli na delovnem mestu in zadeve opravljali na harmoničen način. Sprostila vas bo bučna glasba.
BIK
Energije bo veliko in napredovali boste postopoma. Dogodkov in začrtanih poti ne boste mogli prehitevati in sprejeti boste morali pot korak za korakom. V ljubezni se odpirajo možnosti za napredek, v ospredju bo romantika. Dnevi, ki prihajajo, prinašajo ravnovesje.
DVOJČKA
Življenje boste sprejemali iz drugega zornega kota in prinašali boste notranjo moč In modrost Odprle se vam bodo tudi nove poti tako na osebni kot duhovni ravni. Na delovnem mestu boste imeli v rokah škarje in platno. Vzemite si čas za pogovor z ljubljeno osebo.
RAK
V vaše življenje bodo prihajali ljudje, ki vas bodo osrečili in mnogo naučili. Zelo se boste izurili v pogovoru in pri izmenjavi mnenj. Sodelovali boste pri tistem, kar bo novo. Nostalgično se boste spominjali časa, ki odhaja. Srčni izvoljenec vam bo zelo pomagal!
LEV
Pričakovati je paleto kreativne
in ustvarjalne energije. Dokazali boste sposobnosti In raziskovali skrite strasti v sebi. Ne prenaglite se v odločitvah in bodite prožni. Na delovnem mestu boste morali biti zelo pridni in marljivi. Narediti boste tudi več pomembnih zaključkov.
DEVICA
Spodbudno bo delovala umiritev in razmislite o tem, kaj vas veseli. Obračuni bodo dobili epilog v tem tednu in odločitve se bodo zavrtele tako, da boste od vsega imeli koristi. Srčni izvoljenec prinaša neko posebno harmonijo in notranjo modrost. Vsak dan je lahko praznik!
TEHTNICA
Notranji mir si bost ustvarili sami in tako našli navdih za prihodnost. Po razpotjih življenja boste stopali zelo pogumno in samozavestno. Razrešili boste nekaj, kar vas bremeni. Na delovnem mestu bo potrebna previdnost. Odzovite se klicu narave!
ŠK0RPIJ0N
Na delovnem mestu bo pestro in zahtevno. Vendarle se bodo zadeve postopoma uredile. Notranja moč in ambicioznost vam bosta koristili in spodbudno si bo znati postaviti meje in pravila igre. Skozi vas bo govorila ljubezen in imeli boste možnosti za osebni razvoj.
STRELEC
Veliko boste na poti in se družili z ljudmi. Osrečili vas bodo pogovori in z lastnim optimizmom boste lahko v veliki meri pomagali. Popaziti morate, da se ne boste prenaglili, ampak korak za korakom sledite svojim sanjam. Odlične iztočnice bodo v ljubezni in v službi.
KOZOROG
Nakazano je, da bo pred vami čas, v katerem boste doživeli mnogo romantike in prijetnosti. Staro se bo zaključilo in prihaja val sveže in dinamične energije. Notranji nemir bo izraz tega, da se morate soočiti z novo in svežo energijo. Na delovnem mestu bo zabavno in kreativno.
VODNAR
Notranja modrost vam bo podarila krila in upanje. Tako se vam odo odprle nove In zvedave energije. Čeprav boste nekoliko bolj tihi, boste kljub temu dobro dojemali okolico. Nakazano je, da vas bo iz ozadja obiskala sreča. Varujte se pretirane trme, kajti škodi lepoti.
RIBI
Mističen čas boste začinili s sanjavo in harmonično energijo. Odločili se boste In postopoma naredili določene korake naprej in tako v prenesenem pomenu zaživeli svoje sanje. Odgovornost bo nekaj, kar vam podari moč. Ljubezen: cedila se bosta med in mleko.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98.e-l0473
SILVESTRSKI PROGRAM RADIA mrilJ. Z vami bosta Mateja Arnuš in Slavko Bezjak.
28 Štajerski
Nagradna križanka - Trgovina Kemovod
sreda • 30. decembra 2009
TRGOVINA KEMOVOD
ANTON OCVIRK
ROKOMETAŠI-CA Z MOČNIM UDARCEM
OBUJEK
NASA PEVKA
(MERI)
PREGRADA, ZAGRADA
NAS BIOLOG (KAZIMIR)
i4
OKOLJEVAR-STVENIK
STEFAN ADAMIČ
IZVAJALEC RAPA
ZORAN DIDEK
MASNI POMOČNIK
18
LJUBITELJ GOJENJA
ii
VNAŠANJE PODATKOV
VALJAR (NAREČNO.)
STANE VALANT
NERGAČ
RADO SIMONITI
SAMOTEZNI VOZIČEK
ZGORNJI DEL STOPALA
TRILČEK
OTON SAJOVIC
TRGOVINA KEMOVOD
PESNITEV
SVETOVNO MORJE
FIZIK (JANEZ)
PREKMURSKO PECIVO
SNEŽNI NANOS
ALPINIST
DREVESNA KROSNJA
PTICA UJEDA
iß
PARCELA
PISMAR, UČITELJ
UMETNIKOVA DELAVNICA
MEDMORJE
IZČRPEN PREGLED
22
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
MARKO ELSNER
MADAGASKAR-SKA PALMA
DENAR ZA STO ENOT
NOSILNI STEBER
IZDELOVALEC TRAKOV
ODTIS IZ SVINCA
ERIKA ŽNIDARŠIČ
NASA MESEČNA REVIJA
RASTLINA
AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA GARDNER
PISATELJ SELIMOVIC
KOZNA BOLEZEN
i5
OLGA KOROŠEC
NAŠ FILOZOF VLADIMIR
SKODLJIVEC V OBLEKI
KRALJ ZIVALI
TEGOBA
RAVNA STREHA
SEVERNA IRSKA PROVINCA
DEL KOLES. DIRKE
DOBIVANJE ZOB
2i
KRAJ PRI SMARJAH
BRUCKA
NAS PRAVNIK (STEVO)
TRGOVINA KEMOVOD
OBSTOPITEV
UROS
Zgajnar
i0
VESOLJSKO PLOVILO
MANJSI IZBRUH
PRIPRAVA ZA RISANJE
MORSKI
glavonoZec
IZG. GLASU I NAMESTO E
ČRNOBEL ROPARSKI KIT
i2
STOLNI KANONIK
RADIOAKTIVNA PRVINA
SREDINA RIM MESECA
POKVEKA
BARIJ
AVTOBUS (KRAJSE)
NESTROKOVNJAK
MOSTIČKI
ZNAMENOS-LOVJE
20
SKLADBA (POMANJ.)
FR. AVTOMOBILSKI DIRKAČ
KACJI GLAS
EVROPSKI VELETOK
NAŠA EKOMOMISTKA PETRIN
SEF UDBE (TOMAZ)
SKUPNO STRELJANJE
STEFAN TIVOLD
NATKO NODILO
JUREZBOGAR
MANJSI TOLMUN
NOŽ KOSIR, KANJEC
MAZANJE Z OLJEM, OLJITEV
VOJASKA ZVEZA
NASA PEVKA KRASEVEC
ZETVENI VENEC (PREKM.)
5
ZAMAŠEK
POPOLN MRAK
OBREZJE
9
3
ig
RENČANJE
i?
i
Velika nagradna križanka KEMOVOD
1.	nagrada: držalo za brisače
2.	nagrada: držalo za brisače
3.	nagrada: držalo za brisače
Nagrade prispeva podjetje KEMOVOD, d. o. o., Rogaška cesta 18, 2250 Ptuj.
Nagrade niso prenosljive na drugo osebo in jih ni mogoče zamenjati za gotovino. Rešitev križanke je geslo, ki ga dobite iz črk, označenih na poljih (številke od 1 do 22). Rešitev napišite na izrezan kupon (ne fotokopiran) ter ga pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., Raičeva 6, do ponedeljka, 4. 1. 2010. Imena nagrajencev bodo objavljena v Stajerskem tedniku, ki izide v torek, 5. 1. 2010. Nagrajenci prevzamejo nagrade na naslovu Kemovod, d. o. o., Rogaška cesta 18, 2250 Ptuj.
i	2	3	4	LOI	6	7
s i		i m		i2	i3	i
iS	iß m		is	i9	20	2i
	KEMOVOD, d.				o. o	■
Ime:___
Priimek: Naslov: _
Tel. številka:
o
o


<
<
>N OC
<
a <
oc
o <
sreda • 30. decembra 2009
Šolski šport, poslovna sporočila
Štajerski	[ 29
Šolski šport
Športna jesen na OŠ Cirkulane-Zavrč
Pohod prijateljstva
Osnovna šola Cirkulane-Zavrč je v ponedeljek, 5. oktobra 2009, za vse svoje učence, njihove družine in prijatelje organizirala Pohod prijateljstva. Prireditev, ki je zaznamovala tudi teden otroka, se je začela s pohodom izpred obeh šol, zaključila pa na gradu Borl, kjer so se srečale družine, ki prihajajo iz dveh sosednjih občin. Pohod se je pričel ob 15. uri, ob 16. pa se je začelo zabavno dogajanje na gradu in je trajalo, dokler nas ni ustavila tema. Okoli tristo otrok in prav toliko odraslih se je družilo, zabavalo v odličnem vzdušju. Izvedli smo športne in zabavne igre, delavnice za otroke, pekli kostanje, jahali in še kaj. Udeležencem prireditve je bil omogočen ogled gradu Borl s strokovnim vodenjem.
Dogajanje smo popestrili še s stojnicami, kjer smo lahko pokušali domače izdelke, kruh, kozji sir in med. Na eni izmed stojnic se je predstavilo tudi Planinsko društvo Cirkulane s svojimi aktivnostmi.
Na koncu smo podelili nagrade za najštevilčnejšo družino, najmlajšega in najstarejšega udeleženca pohoda. Prireditev je odlično uspela in upamo, da bo postala tradicionalna. Veseli nas, da smo dobili veliko podpore od ljudi in organizacij iz obeh občin.
Ekipa U-8 v tekmovanju Rad igram nogomet - RIN
Jesenski kros
Po dobrih pripravah na urah športne vzgoje smo se z učenci od 5. do 9. razreda OŠ Cirkulane-Zavrč udeležili medobčinskega tekmovanja v jesenskem krosu, ki je potekalo na Vidmu dne 8. 10. 2009. Naša ekipa je bila z okoli 60 udeleženci najštevilčnejša. Učenci so se izkazali z dobro kondi-cijsko pripravljenostjo in s številnimi dobrimi uvrstitvami. Najbolj je po pričakovanjih izstopala Doroteja Domjan, ki je zmagala z veliko prednostjo v kategoriji učenk letnik 96. S tem rezultatom se je uvrstila na državno prvenstvo. Čestitamo!
V soboto, 10. 10. 2009, se je učenka OŠ Cirkulane-Zavrč Doroteja Domjan skupaj z najboljšimi tekači iz Spodnjega Podravja udeležila Državnega prvenstva v jesenskem krosu, ki je potekalo v Železnikih. Doroteja je v zelo težkih razmerah zmagala in stopila na najvišjo stopničko. Pokazala je, da se splača žrtvovati čas za vsakodnevne naporne treninge, odrekati razvadam, ki so jih sicer deležni njeni sovrstniki, in slediti ciljem z načrtnim in strokovnim delom. Zla-
Doroteja Domjan je v Železnikih stopila na najvišjo stopničko.
ta medalja pa je samo eno številnih odličij, ki sta jih skupaj s sestro Veroniko, prav tako atletinjo, osvojili v jesenski atletski sezoni.
Otvoritev ŠKL
V	okviru drugega letošnjega športnega dne, ki je potekal v ponedeljek, 16. novembra, na svetovni dan strpnosti, smo v telovadnici v Zavrču z medrazrednimi tekmovanji v malem nogometu odprli letošnjo sezono šolskih športnih tekmovanj in ŠKL-nogo-met. Po kulturnem programu, nastopu šolske plesno-navijaške skupine in besedah, namenjenih pošteni igri, so se med seboj pomerile ekipe a- in b-oddelkov. V ospredju ni bil rezultat, ampak medsebojno druženje učencev obeh lokacij. Poslastica dneva je bila ekshibicijska tekma med šolsko ekipo ŠKL ter učitelji. Kot je že v navadi, so bili tudi tokrat boljši učenke in učenci. S tem so napovedali dobre uvrstitve v letošnji sezoni šolskih športnih tekmovanj.
Šolska tekmovanja
V	jesenskem času se začne sezona šolskih športnih tekmovanj. Učenci naše šole so v zadnjih letih na njih dosegali odlične uspehe. Medaljam, doseženim na krosih, smo dodali še naslov medobčinskih prvakinj v nogometu, srebrni medalji v strelstvu in šahu.
Čeprav so naši učenci in učenke prikazali dobro igro na tekmovanjih v odbojki, se jim ni uspelo uvrstiti na zaključni turnir. Smo se pa izkazali z dobro organizacijo medobčinskega tekmovanja v odbojki za deklice v Zavrču. Več uspeha, kot je zadnja leta tudi v navadi, je dosegla naša ženska nogometna ekipa, ki je brez poraza in prejetega gola zmagala tako na kvalifikacijskem kot na fi-
nalnem turnirju medobčinskega tekmovanja. Medobčinske prvakinje v malem nogometu so postale: Maja Kokot, Nuša Pernat, Larisa Šic, Sara Gorenjak, Andreja Pajnkiher, Marina Hutinski, Veronika Domjan in Doroteja Domjan. Želimo jim veliko sreče na državnem tekmovanju, ki bo v januarju.
Zelo ponosni smo tudi na dosežka učencev v posamičnih tekmovanjih. Na medobčinskem tekmovanju v streljanju, ki je potekalo 30. novembra na Ptuju, je učenka 8. a-razreda Laura Bratušek osvojila 2. mesto. Na področnem tekmovanju v šahu, ki je potekalo 2. decembra na OŠ Mladika na Ptuju, so se izkazali naši šahi-sti. Z drugim mestom je svoj največji uspeh dosegel učenec 9. b-razreda Klemen Kokot.
RIN
V letošnjem letu smo se z učenci od 2. do 5. razreda vključili v tekmovanje Rad igram nogomet. Da bi se naučili osnov nogometne igre in dobro pripravili na tekmovanje, so se učenci vključili v interesno dejavnost, ki smo jo poimenovali kar RIN (rad igram nogomet). Za kategorijo učencev U-8 smo tekmovalni turnir organizirali kar pri nas v Zavrču. Vrstni red po koncu tekmovanja, v katerem sicer ni v ospredju rezultat, je bil sledeč: 1. NK Aluminij, 2. OŠ Cirkulane-Zavrč, 3. NK Slovenska Bistrica in 4. NK Drava. Za ekipo OŠ Cirkulane-Zavrč so igrali: Mai Mlina-rič, Nino Kokol, Dario Ivančič in Žan Levičnik.
Ekipa U-10 se je udeležila turnirja v Destrniku in dosegla 4. mesto.
Veseli smo predvsem, da si tudi naši najmlajši želijo športa in mu dajo prednost pred računalnikom in televizijo.
UR
Šolski šport
Rokomet • Oba naslova romala na Ptuj
Prejšnjo sredo se je za naslove področnih prvakov v rokometu pomerilo pet šol v kategoriji starejših dečkov ter štiri v kategoriji deklic.
Deklice so tekmovale v telovadnici OŠ Ormož. Ptujski konec sta zasto-
pali Oš Mladika in Oš Destrnik-Trnov-ska vas, ormoškega pa OŠ Središče ob Dravi in OŠ Miklavž pri Ormožu. V polfinalu se je drugouvrščena ekipa iz medobčinskega tekmovanja spopadla s prvo. Miklavžčanke so premagale vrstnice iz Destrnika-Trnov-ske vasi (11:8), Ptujčanke pa so bile boljše od Središča ob Dravi. Tako so se v finalu srečale igralke iz OŠ Mladika ter OŠ Miklavž, boljše pa so bile
Ptujčanke, ki so zmagale s petimi zadetki razlike (17:12). Tretje mesto je osvojila OŠ Središče ob Dravi.
Dečki so tekmovali v športni dvorani OŠ Markovci. Iz skupine A se je v finale prebila OŠ Ljudski vrt, ki je zmagala v tekmi z OŠ Ormož (17:10) in OŠ Oplotnica (15:6). V drugi skupini je bila OŠ Velika Nedelja boljša od domačinov (10:18). V finalu so si na-
slov področnih prvakov priigrali Ptuj-čani, ki so premagali Veliko Nedeljo z rezultatom 17:9. Najbolj dramatičen je bil obračun za tretje mesto, kjer so Ormožani le z enim zadetkom razlike ugnali gostitelje turnirja.
Obe najboljši ekipi iz vsake kategorije bosta tekmovanje nadaljevali na četrtfinalu državnega prvenstva.
UG
Rokometna ekipa dečkov OS Ljudski vrt
Rokometna ekipa dečkov OŠ Velika Nedelja
Mali oglasi
STORITVE
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice.
ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine, možen odkup lesa na panju. Opravljamo storitve sekanja v gozdu. 041 610 210 ali 02 769 15 91, G.O.Z.D-BIO-LES, Vlado Medved, s. p.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
FASADE - IZOLACIJSKE iz sti-ropora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikople-skarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
KNAUF stene in stropovi, na-pušči ... ter izposoja gradbenih delovnih odrov. Branko Černesl, s. p., KPK, Muretinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu, Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM: 031 811 297, tel. 0599 20 600.
SLIKOPLESKARSKA DELA, izravnava bavalita, valita, saniranje vlažnih sten, izdelava in pleskanje fasad, napuščev ... Franc Petrovič, s. p., Tovarniška c. 6, Kidričevo. GSM 031 449 722.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
ODPRAVA CELULITA in oblikovanje telesa brez diete in telovadbe z najnovejšo tehnologijo ELOS. MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 74 5 01 43, www. Milumed.si.
VARČNA okna in vrata iz smrekovega in macesnovega lesa. Jani Serdinšek, s. p., Jablane 42, Cirkovce. Tel. 031 748 744.
CENTRALNA KURJAVA, VODOVOD - Franc Strelec, s. p., Prvenci 9 b, tel. 041 730 857, DO 10 % POPUSTA.
IZPOSOJA IN PRODAJA poročnih, birmanskih, obhajilnih in svečanih oblek. HARMONIJA, Ivica Jauk, s. p. Minoritski trg 4, Ptuj, od 13. do 18. ure. Tel. 41 317 361.

Izvajamo krovska, kleparska in tesarska dela. Montiramo vse vrste opečnih, betonskih, bitumenskih in pločevinastih kritin, razen v enem kosu od kapi do slemena. Akcija opečnih kritin Jungmeier Universo, Tondach, Bramac ter Gerard. Janez Lah, s. p., Mezgovci ob Pesnici 70 c, 2252 Dornava, tel. 041 375 838.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. Tel. 041 279 187.
KMETIJSTVO
PRODAM smrekov opaž, ladijski pod, bruna in drugi gradbeni les ter gajbe, možna dostava. Tel. 041 331 831.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM zelo kvalitetne bukove bri-kete iz uvoza, karton. Možna dostava. Tel. 051 828 683.
PRODAM suha bukova drva, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, narezana, z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAM suha drva, cepljena na 1 m, bukev in druge vrste lesa. Po želji drva razrežem in dostavim. Tel. 041 375 282.
UGODNO prodam drva z dostavo. Tel. 051 632 814.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM 180 kg prašiča domače reje. Tel. 051 254 813.
PRODAM SVINJO, mlado, domače reje. Tel. 041 920 575.
PRODAM dvobrazdni hidravlično obračalni plug Regent, 14 col. Tel. 040 123 549.
PRODAM dve svinji, 160 kg in 250 kg. Telefon 041 705 717.
PRODAMo telico simentalko, brejo -v devetem mesecu, možna zamenjava za neplodno kravo z doplačilom. Telefon 041 263 537.
PRODAM svinje, težke od 100 do 120 kg. Telefon 051 340 496.
PRODAM traktor New Holland TL 90, letnik 2006, 1400 delovnih ur. Telefon 040 522 614.
PRODAJAMO jabolka za ozimnico sort jonagold, idared, možna dostava. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale, 769 26 91.
NEPREMIČNINE
KIDRIČEVO, prodam trisobno stanovanje, obnovljeno. Tel. 040 881 723 ali 041 863 206.
KIDRIČEVO - prodam dvosobno stanovanje, 65 m2, opremljeno, takoj vseljivo, delno adaptirano. Telefon 031 244 748.
DOM-STANOVANJE
V	NAJEM ODDAM enosobno opremljeno stanovanje na Ptuju. Tel. 041 730 818.
PO ZNIŽANI ceni prodam novo urejeno stanovanje na Ptuju. Tel. 030 396 757.
V	NAJEM VZAMEM garsonjero v Ptuju ali enosobno stanovanje v starem delu Ptuja. Tel. 070 896 138.
V	PTUJU ODDAM v najem trisobno stanovanje. Telefon 041 91 41 81.
MOTORNA VOZILA
PRODAM opel astro, letnik 2006, dobro ohranjen. Telefon 031 254 243.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, boge-ce, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
KUPIM stare razglednice ter pez figurice, dobro plačilo. Tel. 041 453 093.
PRODAM peč Feroterm Stadler 35 kW, staro dve leti, skupaj z ventilatorjem. Telefon 031 560 598.
SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Nolesberg Trajanom 1, Ptuj (ob Moribonki costi), tel.: 02 780 6710
ZOBNOPROTEHČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obročnega odplačila
Prireditvenik
Četrtek. 31. december
17.00 Maribor, SNG, balet, Netopir, VelDvo, za izven 17.30 Maribor, SNG, drama, Malomeščanska svatba, silvestrska predstava, StaDvo, za izven 20.00 do 22.00 Ptuj, Mestni trg, Veselo silvestrovanje 2010 22.00 do 03.00 Ptuj, Mestni trg, zabava z narodnozabavnim ansamblom Ptujski kvintet
0.15 Ptuj, Mestni trg, nagovor župana in podelitev sredstev dekanijskemu Karitas Ptuj-Zavrč, območnemu združenju Rdečega križa Ptuj in srečnemu dobitniku žrebanja kupona sreče -	Poljčane, pod šotorom, silvestrovanje z živo glasbo
Sobota, 2. januar
Ptuj, pohod po poti Ivana Potrča in Matija Murka, zbiranje pred knjižnico Ivana Potrča v Prešernovi ulici 33, cilj na Drstelji, hoje je od 2 do 3 ure
Vse čestitke v letu 2010 in zahvala vzvišenemu županu občine Videm in direktorici Darinki Ratajc, občinskemu svetu ter novinarki ge. Simoni Me-znarič za vso pomoč, trud in razumevanje vsebine, ki ste jo izkazali družinskemu podjetju Vrček, Cafuta Jožica, s.p., za 20 let obstoja podjetja, ki še danes skrbi za kruh za zaposlene delavce in plačuje vse prispevke v skladu z zakonodajo širši družbeni skupnosti v tem delu Haloz in si v bodoče, v naslednjih letih, želi SAMO mir pred Vami, vrli gospodje. Iskrene čestitke zaposlenim v našem kolektivu in njihovim družinam, obilo zdravja in sreče. Hvala za Vaše iskreno sodelovanje!
Kolektiv podjetja Vrček - Haloze tours Cafuta Jožica, s. p.
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA«	OPR.	BARVA
AUDI M 2.0 TDI LIMUZINA	2006	13.990,00	AVT.KUMA	SREBRN
AUDI M 2.0 IDI KARAVAN	2006	13.550,00	AVT.KUMA	SREBRN
BMW 320 D UM.	2006	16.990,00	AVT.KUMA	KOV. SIVA
FIAT SUL01.9 J1D ACTUAL	2003	4.390,00	KLIMA	BELA
FORD FOCUS 1.81DCI TREND	2006	6.990,00	KLIMA	BELA
FORD FOCUS CMAX 1.6 CD TI TREND	2007	10.300,00	KLIMA	KOV. SIVA
HYUNDAI MATRIX 1.6 CRDIGLSI	2006	6.980,00	KLIMA	SREBRN
MERCEDES CLK 270 CDI AVANTGARDE	2003	12.980,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
OPEL ZAFIRA 1.9 CDT1 COSMO	2007	11.370.00	AVT.KUMA	KOV. PEŠČENA
PEUGEOT 4071.6 HDIUMUZINA	2006	9.770,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
RENAULT LAGUNA 1.5 DCIUMUZINA	2008	12.980,00	AVT.KUMA	KOV. SIVA
RENAULT MEGANE 1.5 DCI KARAVAN	2007	8.350,00	AVT.KUMA	KOV. MODRA
VW GOLF V 1,9 TDI UM.	2004	8.770,00	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
VW SHARAN 1.9 TDISPDRTUNE	2002	7.750,00	AVT.KUMA	KOV. T. MODRA
VWT0URAN 1.9 TDI	2005	10.750,00	AVT.KUMA	SREBRN
Na zalogi preko 40 vozil.
piHililIMiiiHiPIIF: C 02/2280110
SoliS d.
Razlagova 24, Maribor
3
CMIM
¡m iml®!«^
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
KLEPARSTVO
ROBERT HERCOG, S.p. Hermanova ul. 3, PTUJ
02/787-88-30,031/500-598
Izdelujemo In montiramo
-	pokrivanje vseh vrst streh
-	žlebovi in kleparski izdelki
Možnost plačila na 5 obrokov brez obresti
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po o. 0038549 372-605
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SIP
SPORED ODDAJ
SREDA 30.12.
8.00 Praznični koncert 0Š Hajdina 17.00 Iz domače skrinje - Hajdina 18.00 SUPER HITI
19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica 20.00 Kronika občine Hajdina 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Vldeo strani
ČETRTEK 31.12.
8.00 Obisk Božička v občini Dornava 17.00 Iz domače skrinje - Dornava 18.00 SUPER HITI 19.00 PRI GAŠPERJU 20.00 V objemu šole - OŠ Dornava 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Vldeo strani
PETEK 1.1.
8.00 Občina Gorlšnlca - Iz naših krajev 17.00 ŠKL- mladinska oddala 18.00 PRI GAŠPERJU 19.00 Imamo se fajn - mladinska oddaja 20.00 Občina Gorlšnlca - Iz naših krajev 21.00 SIP Lestvica - glasbena oddaja 21.45 Ljubezenski kalkulator 23.00 Vldeo strani
SOBOTA 2.1.
8.00 Božični koncert KOR Markovcl 06
9.10 ŠKL- mladinska oddaja 10.00 Praznični koncert Markovci 11.00 Imamo se fajn - mladinska oddaja 12.00 SUPER HITI 13.00 SIP lestvica 17.00 Iz domače skrinje - Markovci 18.00 PRI GAŠPERJU 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica 20.00 Praznični koncert OŠ Markovci 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Vldeo strani
REZULTATI ŽREBANJA
Velike nagradne križanke Avto Šerbinek d.o.o.
(objavljene 18.12. v Štajerskem tedniku)
Med prispelimi dopisnicami nagradne križanke (pravilno geslo se je glasilo: VSE ZA VAŠ AVTO NA ENEM MESTU) smo v
uredništvu Štajerskega tednika izžrebali naslednje nagrajence:
3. nagrada - Paket presenečenja
Cilka Šimenko, Soviče 16, 2284 Videm pri Ptuju
2. nagrada - Paket presenečenja Elizabeta Mlinaric, Kukava 18, 2256Juršinci
1. nagrada - Paket presenečenja
Marija Šumandl, Ul. Jožefe Lackove 10, 2250 Ptuj
Nagrajencem iskreno čestitamo! Nagrajenci prevzamejo nagrade na naslovu Avto Šerbinek d.o.o., PE Ptuj, Mariborska cesta 68, 2250 Ptuj.
www.avto-prstec.si
Ob menjavi vetrobranskega stekla
PODARIMO BON 20 EUR
za nakup v trgovinah Spar in Interspar.
GARANCIJA JE
VASE VOZILO!
Avtocenter Preteč d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
Španinger Ivan s.p.
Vodenje poslovnih knjig Ivan: 041 953943 Refleksna in klasična masaža Telovadba za nosečnice Priprava na naravni porod Tibetanske vaje Ana: 041 974 927 Računalniške storitve Osnove igranja kitare Jernej: 041 711 791
spaninger.hfan@siol.net www.r-r.si
GOTOVINSKI KREDITI D010 LET
ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER UPOKOJENCE, do 50 % obremenitve, obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMEFtO UNO, s. p., Mlinska 22,2000 Maribor. 02 / 252 48 26, 041 750 560.
Ni več besed in stiska rok, ostal je le spomin in trpek jok. Le duša ve, kako boli, ko moža in starša več med nami ni.
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 79. letu po hudi bolezni zapustil naš dragi mož, oče, dedek in tast
Edvard Frank
upokojenec Taluma Kidričevo
IZ LACKOVE ULICE 3, KIDRIČEVO
Od njega smo se poslovili na hajdinskem pokopališču.
Žalujoči: njegovi najdražji
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik		Cenf>	Oprema	Barva
HONDA HR-V1,6 4X 4 AVT.	1999	5.500,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
HYUNDAI TRAJET 2,0	2000	1.400,00	AVT. KLIMA	KOV. BORDO
ŠKODA OCTAVIA 1,9 TDI GÜÍLIMUZ.	1998	3.690,00	SERV. KNJIGA	KOV. BORDO
PEUGEOT 2061,41 ELAN	2002	3.900,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
VW VARIANT PASSAT 1,9 TDI TREND	2003	6.850,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT1061.0 MISTRAL	1999	1.350,00	STREŠNO OKNO	KOV. T. MODRA
CITROEN XSARA 1,41 BREAK	2000	3.300,00	PRVA REG. 2001	KOV. MODRA
PEUGEOT 206 2,0 HDISW	2003	4.960,00	SERV. KNJIGA	KOV. B. RDEČA
RENAULT CLI01,5 DCI	2004	4.960,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
RENAULT LAGUNA BREAK 1,9 DCI PRIV.	2003	5.150,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
CITROEN BERLING01,6 HDI MULTISPACE	2007	8.990,00	PRVA REG. 2008	KOV. SREBRNA
AUDIA A41,8	1999	2.960,00	REDNO SERV.	KOV. SREBRNA
CITROEN XSARA PICASSO 2,0 HDI EXC.	2004	7.150,00	PRVA REG. 2006	KOV. BORDO
FIAT PUNT01,2	2004	3.900,00	SERVO VOLAN	RDEČA
BMW 530D AVT. KARAV.	2000	6.990,00	AVT. DEU. KLIMA	KOV. M. SIVA
PEUGEOT 406 ST	1996	1.780,00	SER. KNJIGA	ZELENA
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI DYNA. KARAV.	2001	4.450,00	KLIMA	KOV. MODRA
REANULT MEGANE CABRIOLET 1,9 DCI	2004	9.350,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
OPEL CORSA1.012V CITY	1998	1.300,00	3 VRATA	RDEČA
NISSAN PRIMERA 2,0 AVT. LIM.	2002	6.790,00	SERV. KNJIGA	KOV. M. SIVA
PEUGEOT 2061,4ISW POP ART	2004	5.500,00	PRVI LAST.	MODRA
SEAT CORDOBA 1,416V FRIO	2005	5.650,00	PRVI LAST.	KOV. SIVOMODRA
BMW 318 TI COMPACT	1997	2.750,00	KLIMA	KOV. ZELENA
AUDI A31,6 AMBITION	2001	5.430,00	AVT. KLIMA	KOV. VIJOLA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. ZAVAROVANJE 50% POPUST!
PETKOV VEČER
Bodite Vsak petek
V družbi oddaje	.......
Z glasbo do srca z	dO
na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-tednik.si
SPOMIN
V soboto, 2. januarja, minevata dve leti, odkar nas je zapustil
Franc Mlinaric
NOVA VAS 76
Hvala vsem, ki prižigate svečke in postojite ob njegovem grobu.
Njegovi najdražji
SPOMIN
V ponedeljek, 21. decembra, sta minili dve leti, odkar nas je zapustil dragi ata in dedek
Branko Šegula
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu poklonite lepo misel, cvet in svečo.
Vsi njegovi
Življenje celo si garala, za dom in svoje bližnje vse si dala, sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
SPOMIN
29. decembra je minilo leto žalosti, odkar nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, babica in tašča
Katarina Malinger
LANCOVA VAS 69
Hvala vsem, ki pot vas vodi tja, kjer njen zadnji dom rože zdaj krasijo in sveče ji v spomin gorijo.
Mož Anton, sinovi Marjan, Anton, Ivan ter hčerki Darja
in Helena z družinami
Življenje niso dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ki si jih zapomnimo.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega očeta
Franca Špraha
IZ PODLEHNIKA 6
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala za izražena ustna in pisna soža-
lja.
Hvala duhovniku za opravljen obred in sveto mašo, govornikoma za besede slovesa, gasilcem PGD Podlehnik za častno stražo, podjetju KZ Ptuj in pogrebnemu podjetju Mir za organizacijo in izvedbo pogreba.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Z žalostjo v srcu sin Branko
ZAHVALA
ob izgubi moža, očeta in starega ata
Martina Bezjaka
IZ KRČEVINE PRI VURBERGU 16
17. 11. 1926 - 16. 12. 2009
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so ga v lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala za ustne in pisne izraze sožalja, darovalcem cvetja, sveč in svetih maš.
Zahvaljujemo se gospe Veri za prijeten čustven govor, župniku gospodu Pihlerju za krščanski obred in zaposlenim iz Komunale za sočutna opravila. Imejmo ga v lepem spominu.
Vsi njegovi
Tvoje pridne roke, pošteno in dobro srce so naš ponos in lep spomin na te.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage tašče, mame, babice in prababice
Kristine Milošič
IZ REPIŠČ 46
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili sožalje. Osebno se zahvaljujem kolektivu Marketa Žerak Videm, govorniku g. Kozelu, g. župniku za opravljen poslovilni obred ter pogrebnemu podjetju Mir. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: snaha Zdenka, vnuk Silvo in sin Stanko
z družino
Življenje gre naprej, nič ni tako kot prej in vendar si, čeprav te ni.
SPOMIN
30. decembra 2009 mineva eno leto, odkar se je od nas poslovila
Elizabeta Tušek
IZ FRASOVE 5
Hvala vsem, ki s svečko in lepo mislijo postojite ob njenem grobu.
Njeni najdražji
t*)
Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka. Eno leto že v grobu spiš, a v naših srcih že živiš.
SPOMIN Angela Hanželič
IZ CVETKOVCEV 56
Iskrena hvala vsem, ki se je spominjate in ji poklonite lepo misel.
Vsi njeni
Leto dni že v grobu spiš, v srcih naših še živiš, ni ure, dneva, ne noči,
da te z nami ni, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš, kjer tihi dom le rožice krasijo in sveče v spomin gorijo. V naših srcih bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je naša sreča.
SPOMIN
31. decembra mineva leto žalosti, ko si nas za vedno zapustila, draga žena, mama, babica, sestra in teta
Lizika Kmetec
IZ VELIKE VARNICE 56
Hvala vsem, ki ji prižigate sveče, nosite cvetje in z lepo mislijo postojite ob njenem grobu.
Tvoji najdražji: mož Franc, sin Franc z družino, hčerka Marija, sin Marjan in vnuki Mladenka, Maja, Bogdan, Sabina,
Karmen in Kristjan
Največji ljudje so tisti, ki drugim dajejo upanje.
Jean Jaures
SPOMIN
Minilo je pet let in minevajo štiri leta, odkar sta nas zapustila naša draga
Elizabeta Mlakar
26.	12. 2004
in
Franc Mlakar
27.	1. 2006
IZ LANCOVE VASI 23
Hvala vsem, ki se ju radi spominjate, darujete cvetje in ob njunem grobu prižigate sveče.
Vsi vajini
Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin na te za vedno bo živel.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, dedka in pradedka
Maksa Skledarja
IZ ČERMOŽIŠ 68
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste bili z nami v trenutkih žalosti in slovesa, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala govornikoma Borisu Jazbecu in Antonu Kolarju za poslovilne besede. Iskrena hvala patrom minoritom, g. župniku Cirilu Čušu in g. Štefanu Zveru za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala tudi cerkvenemu pevskemu zboru in pogrebnemu podjetju Mir.
Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: njegovi najdražji
Srce tvoje je zaspalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel!
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage prababice in tašče
Amalije Zorec
IZ PREŠERNOVE ULICE roj. 24. 4. 1930 t 20. 12. 2009
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše.
Iskrena hvala g. župniku, ge. Veri, pevcem, godbeniku. Hvala sodelavcem in podjetju Janeza Murka, s. p., sodelavcem podjetja Telekom Slovenije, svetnikom, občinski upravi, županu občine Destrnik, solovcem LD Jožeta Lacka Ptuj, osebju Doma upokojencev Ptuj. Vsem iskrena hvala.
Žalujoči: sin Zvonko z družino, sin Zdenko z družino,
vnuki in pravnuki
Ptuj • Končan proces zaradi incesta in nasiiništva
P. R. obsojen na 17 let zaporne kazni
Veliki senat Okrožnega sodišču v Ptuju je pod predsedstvom Okrožne sodnice-svetnice Katja Kolarič Bojnec 62-letnega Ptuj-čana P. R. spoznal za krivega in mu za spolno nasilje nad mladoletno hčerko in nasilje nad družino prisodil enotno kazen 17 let zapora, kar je največ doslej za tovrstno kaznivo dejanje.
Obtoženi 62-letni Ptujčan P. R. je v sredo, 23. decembra, nekaj pred deveto uro zjutraj ob prihodu na Okrožno sodišče v Ptuju na vprašanje novinarjev, kakšno sodbo pričakuje, sicer odgovoril: »Kako sodbo, saj je še ne bo danes, ker je nadaljevanje glavne obravnave razpisano še v januarju!« A se je pozneje, po dobrih osmih urah zadnjega dne glavne obravnave, ki je zaradi zaščite identitete mladoletne osebe v celoti potekala za zaprtimi vrati, po zaslugi odločne predsednice senata Katja Kolarič Bojnec zgodilo drugače.
Obremenilno tudi pričevanje psihiatrinje
V večurnem zasliševanju, v katerem so po nam dosegljivih podatkih na predlog zagovornice obtoženega P.R., odvetnice Tanje Kompara, v veliki razpravni dvorani št. 24 opravili še dva dokazna predloga, naj bi svoje ugotovitve in dognanja o psihičnem stanju mladoletne oško-dovanke, sicer obtoženčeve hčerke, ter o vplivu in posledicah obdolženčevih dejanj nanjo sodišču predstavila sodna izvedenka psihiatrične stroke Martina Tomori s Pediatrične klinike v Ljubljani. Ta naj bi med drugim ugotovila, da je obtoženi dejanje nesporno storil z uporabo groženj in sile, kar je težo očitanega mu kaznivega dejanja samo še povečalo.
Po zaključni besedi Okrožne državne tožilke Sonje Erlač in zagovornika oškodovancev, odvetnika Franca Rojka iz odvetniške pisarne Matoz, je po krajšem premoru okoli 17.30 predsednica senata Katja Kolarič Bojnec za nekatere malce nepričakovano opravila še izrek sodbe. Ta je bil sicer javen, a je zaradi interesa zaščite mladoletne osebe na njem bilo prepovedano snemanje in fotografiranje. Obtoženega P. R., ki ga obtožnica bremeni spolnega nasilja nad mladoletno hčerko in nasilja v družini, je sodišče spoznalo za krivega, da je v času od druge polovice leta 2002 zaradi zadovoljevanja spolnih potreb občeval s svojo mladoletno hčerko, ki tedaj še ni bila stara 10 let; sprva naj bi jo samo otipaval, kasneje pa pod psihičnim in fizičnim pritiskom z njo tudi spolno občeval ...
Kot je znano, je hčerka z njim zanosila in mu v začetku letošnjega leta rodila v incestu spočetega sina. V sodbi, ki še ni pravnomočna, je med drugim zapisano, da je obdol-ženi izvajal nasilje tudi nad svojo zunajzakonsko partnerico iz Ptuja, jo večkrat grobo pretepal in nad njo pogosto izvajal psihični pritisk.
Za kaznivo dejanje spolnega nasilja nad mladoletno hčerko mu je sodišče prisodilo 15 let zaporne kazni, za nasilje v družini pa 2 leti in 2 meseca, tako da ga je obsodilo na enotno kazen 17 let zapora, pri čemer je upoštevan
Foto. M. Ozmec
Obdolženi P. R. je zadnji dan pred vstopom v sodišče novinarjem dejal, da sodbe še ne pričakuje, saj naj bi bilo nadaljevanje obravnave še v januarja; a se je očitno zmotil.
Foto. M. Ozmec
Tudi tokrat je zaporniški bolničar za obdolžencem v sodno dvorano odpeljal invalidski voziček, saj naj bi bil ta zaradi gladovne stavke povsem izčrpan.
tudi čas pripora v mariborskih zaporih, kjer je od 24. januarja letos.
Med izrekom sodbe je sedel le obtoženec
Medtem ko so ves sodni senat in prisotni v dvorani med izrekom sodbe stali, je obtoženec sedel na invalidskem vozičku, saj naj bi bil zaradi gladovne stavke v priporu povsem izčrpan in onemogel. Med branjem sodbe je deloval malce nestrpno, saj je nezadovoljno odkimaval, gledal levo in desno na prisotne v sodni dvorani, sicer pa je ves potek izreka sodbe sprejel dokaj mirno; ob njem in za njim so bili kar trije sodni pazniki ter zaporniški bolničar.
Neuradno smo izvedeli, da naj bi po zaključnih govorih tožilke in zagovornika še pred izrekom kazni obdolženi na hodniku govoril, da je »pomagal prek 150 Albancem, ki bodo sodnico zagotovo še našli«. Ko so ga po izreku sodbe na invalidskem vozičku pripeljali iz hiše pravice, pa je med vstopom v zaporniški kombi očitno nezadovoljen novinarjem nekoliko zmedeno dejal, da gre za čisto maščevanje nad njim, zato ker naj bi nekega tožilca pri-
Napoved vremena za Slovenijo
Od božiča do treh kraljev če gosta megla nastaja, ( bo veliko bolezni doma.
javil zaradi povojnih pobojev, ter dodal, da se bo zagotovo pritožil - tudi na ustavno in evropsko sodišče v Strasbo-urgu, če bo treba.
Okrožna državna tožilka Sonja Erlač je med odhodom iz sodne stavbe novinarjem povedala, da je z odmerjeno kaznijo zadovoljna, saj je zahtevala le leto dni zapora več, kot mu je bilo odmerjeno v sodbi. Zagovornica obtoženega, odvetnica Tanja Kompara, ki naj bi med procesom zahtevala izločitev sodnega senata, tožilke in zagovornika, tudi tokrat ni želela dajati nobene izjave. Z odmerjeno kaznijo pa je bil očitno zadovoljen tudi odvetnik Franc Rojko iz odvetniške pisarne Matoz, ki je zagovornik oškodovane hčerke in obdolženčeve družine.
Izrečena doslej najvišja kazen
Pozneje smo izvedeli, da je bil z izrekom sodbe zadovoljen tudi glavni zagovornik oškodovancev, koprski odvetnik Franci Matoz, ki zadnji dan pri obravnavi in izreku sodbe zaradi odsotnosti ni mogel sodelovati: »Z izrečeno najvišjo možno kaznijo sem zadovoljen, čeprav se zavedam, da škode in gorja, ki sta bila storjena žrtvam, nihče ne more popraviti ali odvzeti.
Sodni senat se je pošteno in pogumno odločil za najvišjo možno kazen, ki je bila za tovrstno kaznivo dejanje do sedaj izrečena v Sloveniji. To štejem za velik uspeh našega sodstva in tega procesa nasploh!« je poudaril Matoz.
Tako se je kljub večkratnemu izmikanju obdolženega in domnevnemu pretvarjanju, da je hudo bolan, kljub domnevnim padcem v nezavest in kljub izrečenim grožnjam ter pisanjem pisem predstavnikom javnosti ta zelo odmevni proces, ki je ves čas potekal za zaprtimi vrati, končal v dobrih treh mesecih. Predsednica senata Katja Kolarič Bojnec se vseh domnevnih groženj očitno ni bala in jih skupaj s številnimi poskusi izmikanja roki pravice niti ni vzela resno, saj je kazen izrekla presenetljivo hitro.
Naj dodamo, da je ptujski Center za socialno delo omenjeno družino zaradi neurejenih razmer sicer obravnaval že pred 17 leti, a se je tedaj družina nenadoma za nekaj let odselila v tujino, po vrnitvi pa podobnih težav baje niso zaznali. Kljub temu pa kaže, da bodo 62-letnemu P. R. v kratkem sodili še za dva spolna napada na mladoletni osebi, domnevno na starejšo hčerko, ki naj bi bila sedaj stara že okoli 30 let.
M. Ozmec
Danes bo pretežno oblačno, na vzhodu tudi delno jasno. Predvsem v zahodnih krajih bo deževalo. Zapihal bo jugozahodni veter. Meja sneženja bo na nadmorski višini med 1200 in 1600 m. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 3, ob morju okoli 6, najvišje dnevne od 4 do 10 stopinj C.
V četrtek in petek bo pretežno oblačno. Na severovzhodu bo suho, drugod bodo občasno padavine, največ na jugozahodu. Pihal bo jugozahodni veter. Meja sneženja bo na nadmorski višini okoli 1200 m.
DV0S0BN0 STANOVANJE V KIDRIČEVEM
V izmeri 96,82 m2, v pritličju, centralna kurjava, balkon, prenovljeno leta 2005. Stanovanje se nahaja v bližini šole, vrtca, zdravstvenega doma, pošte,... Št. nepremičnine: 14059 Cena: 75.000 EUR
SRBCNO 2010!
s REAL SPARKASSE d.o.o., Poslovalnica Ptuj, Trstenjakova ulica 7,2250 Ptuj Gsm 041 645 586, telefon 02 777 77 77, e-mail: aleksandra.bezjak@sreal.si, www.sreal.si
Osebna kronika
Rojstva: Rebeka Kociper Škedelj, Šardinje 15 a, Velika Nedelja - deklica Leja; Ana Laura Alvarez Kravicc, Podgorci 9
-	deklica Analia; Klavdija Zele-nik, Spuhlja 138, Ptuj - deček Nino; Zdenka Petek, Placar 18, Destrnik - deček Anej; Tamara Šoštar, Ormoška cesta 120, Ptuj - deček Nai; Nuška Vrabl Ferenčič, Lovrenc na Dravskem polju 108 a - deček Domen; Alenka Šuman Irgolič, Gorišni-ca 39 - deklica Iza; Dominika Kelemina, Hum pri Ormožu 26, Ormož - deček Tjaš; Jana Kolarič, Mali Brebrovnik 51, Ivanjkovci - deček Luka; Manuela Herbst, Globoka 52, Ljutomer
-	deček Enej; Tatjana Trunk, Cvetkovci 8, Podgorci - deček Gaj; Tina Hausmajster, Rošnja 13, Starše - deklica Leila; Jasmina Bezjak, Sveti Tomaž 19 a - deček Anel.
Umrli so: Marija Aleksic, rojena Voljč, Ciril-Metodov drevored 19, Ptuj, rojena 1931 - umrla 17.decembra 2009; Amalija Zorec, rojena Voda, Drstelja 30 a, rojena 1930 - umrla 20. decembra 2009; Ivan Voršič, Go-rišnica 76, rojen 1943 - umrl 18. decembra 2009; Elizabeta Bobnarič, rojena Lihtenvalner, Miklavž pri Ormožu 52, rojena 1935 - umrla 14. decembra 2009; Anton Horvat, Ulica 25. maja 9, Ptuj, rojen 1942 - umrl 15. decembra 2009; Sandra Juričinec, Hrastovec 12 a, rojena 1994 - umrla 9. decembra 2009; Terezija Horvat, rojena Školiber, Murkova ulica 3, Ptuj, rojena 1944 - umrla 21. decembra 2009; Marija Blagovič, rojena Male, Rimska ploščad 2, Ptuj, rojena 1913 - umrla 14. decembra 2009; Edvard Frank, Lackova ulica 3, Kidričevo, rojen 1931 - umrl 19. decembra 2009; Silvestra Mohorko, rojena Kolar, Ptujska Gora 61, rojena 1940 - umrla 20.decembra 2009; Milan Bezjak, Kraigherjeva ulica 19, Ptuj, rojen 1966
-	umrl 21. decembra 2009.
Črna kronika
Streljanje v Lenartu
28. decembra okoli 2.50 ure je prišlo do prepira, prerivanja in do pretepa med skupino moških pred gostinskim lokalom v bližini Lenarta. Med pretepom in prerivanjem sta bili poškodovani dve osebi, od tega ena oseba, 18-letni moški iz okolice Lenarta, s strelnim orožjem. Policisti so opravili ogled dejanja in pridržali dve osebi. Policisti zbirajo obvestila in preučujejo okoliščine dejanja zaradi nasilništva in lahke telesne poškodbe.
Zasegli petarde in rakete
23. decembra ob 12.40 so policisti PP Ptuj med kontrolo parkirišč v Trstenjakovi ulici na Ptuju v osebnem vozilu 29-le-tnega moškega iz Maribora našli 1510 petard, v osebnem vozilu 37-letnega moškega iz Maribora pa 5220 petard. Petarde so zasegli, zoper moška sledi prekrškovni postopek. Ob 14. uri so pri preprodaji pirotehničnih izdelkov zasačili 21-letnega moškega iz Maribora. Zasegli so mu 574 petard in 16 raket. Izdelke so zasegli, moškemu pa izdali plačilni nalog.