PRIMORSKI DNEVNIK ***** plačana v gotovini Abb postale I gruppo Cena 60 lir 7VA VČERAJŠNJI SEJI MINISTRSKEGA SVETA Sprejete nove določbe o pokojninah in o splošnem obveznem zavarovanju Nove določbe o priznanju kvalifikacije partizanov - Izjave ministra Bosca Odgovor ministra Tavianija in Guija na vprašanja o stanju na univerzah Leto XXTV. St. 53 (6946) TRST, sobota, 2. marca 1968 p. i -5e ° Pokojninah in splošnem obveznem zavarovanju Predvidevajo se viri financira- ----------- PJa bodisi za povprečno 10-od-“totno zvišanje sedanjih pokoj- kakor tudi za postopno izvedbo novega pokojninskega siroma, ki naj poveže pokojnino e povprečnimi mezdami v zadnjih treh letih. V razdobju od 1. maja 1968 do 31. na ei?bra 1970 se h° penzija zvišala ‘a 65 odstotkov prispevkov. Poleg Vi f1 ,®e predvidevajo dragi ukrepi, težijo po racionalizaciji sedanjih “jstemov z ukinitvijo starostne pen-de v prihodnosti in prepoved ku-'Uiacije pokojnine in plače izvzem 4‘ Prejemkov do 15.600 lir. predlog ministra za obrambo i-emellonija so odobrili načrt za-,°na v prid bojevnikom v vojni 1915-1918 in v prejšnjih vojnah, rjed dragim je bilo sklenjeno, da t°do podelili zlato spominsko me-rnv ki so služili vojaški mK v tej vojni, ter posebno odliko-anje tistim, ki so se udeležili voj-un operacij. Starim potrebnim bojevnikom pa bodo dodelili letno nakazilo 60.000 lir. zav Pre£Hog Mora so odobrili načrt tjkona, ki ustanavlja vsedržavni r®Por za proslavo 50-letmice za-JrJPčka. prve vojne in pooblaščajo "hatke za razne manifestacije, pobrili so dalje načrt zakona, jr določa nove določbe o priznanju valifikacije partizanov in prouči-eJi Predlogov o odškodnini. 'Jdobren je bil nato načrt zako-s katerim se poveča letni pri ^®vek v korist ONAIRC na mej n* področjih. r-To originalni dokumenti o Loebkejevem primeru. Eksplodiralo Halo pilot se je ubil FANO, 1. — Vojaško letalo, je letelo nad jadransko obalo, je okoli 11.30 zrušilo na področju Torrette dl Fano. Gre za reakcijsko letalo «F 86 K«, ki Je pripadalo 23 letalski skupini, ki ima svoj sedež na vojaškem letališču Mlramare di Rimini. Letalo je upravljal neki podporočnik, ki se je ubil. Pozneje se je zvedelo, da je letelo skupaj ? nekim drugim letalom v višini približno tisoč metrov, prihajalo je od severa ter je bilo namenjeno na jug. Ko Je prišlo nad kraj Marolta (kakih pet kilometrov od kraja, kjer so potem našli razbiti- Zdaj že vsi, ki zasledujemo slovenski knjižni trg, poznamo barvne monografije o naši zemlji. Knjige z reprezentativnimi fotografijami posameznih slovenskih pokrajin, ki naj bi domačemu človeku in tudi tujcu predstavile slovenski svet, njega lepote, zanimivosti, privlačnosti in vzbudile zanimanje zanj. Ti reprezentativni zborniki barvnih podob so bili zamišljeni v vse bolj upadljivi podobi; bili naj bi taki, da bi zagrabili, navdušili vsakogar, ki bi po knjigah polistal. Vzbujali naj bi ponos in veselje, budili hrepenenje in vsakomur doma ter v tujini predstavljali košček domovine. Dobili smo že nekaj teh knjig. Ob prvih se je vzbudila tudi polemika, ki je bila rezultat razočaranja, kajti knjiga o Ljubljani, ki je izšla kot prva, je prinesla bolj ali manj standardne podobe slovenske prestolnice. Precej navadne in vsekakor prav nič vznemirljive podobe mesta, ki ga sicer poznamo kot kraj, ki nudi očesu in fotografski kameri obilo možnosti za edinstvene posnetke. Druga knjiga o Gorenjski je bila boljša. Gorenjska sama pa je že sama po sebi dovolj slikovita, da je treba pač samo nastaviti oko za lepote. Potem smo dobili knjigo, posvečeno Primorski in Notranjski. V njej smo našli vse preveč črnobelih in premalo barvnih podob. Našli smo tudi slike, ki jih poznamo od drugod, nekaj fotografij ni bilo tehnično popolnih. Toda zapisali smo, da knjiga izpolnjuje svoje poslanstvo, čeprav zbornik ni bil tak, da bi nas prevzel in navdušil Prav isto bi lahko zapisali za najnovejšo knjigo te serije, za zbornik fotografij posvečen Dolenjski in Beli Krajini. Knjiga fotografij o Dolenjski in Beli Krajini, s kratkim spremnim tekstom, je dovolj solidna in bo tudi ustrezala svojemu namenu. Toda solidnost je pri takih delih navadno premalo. Da bi nas knjiga teh podob zagrabila, pa ni pričakovati. Preveč skromna je, podobe so preveč standardne in slike vse preteč statične, neinven-ciozne. Tud’ preveč črnobelih fotografij na račun barvnih, knjigi gotovo ni v prid Vsaj ne taki knjigi, v kateri naj bi podobe go-vbrile vsakomur. Tako pa lahko ugotovimo, da je spremni tekst odlično napisan, da se bere kot pesem o lepi dolenjski zemlji, da pa podobe ostajajo daleč za njim. Saj ne bi mogli reči, da tudi ta knjiga, čeprav prekrasna, ne bo zadostila svojemu namenu. Toda vsakdo, ki Dolenjsko pobliže pozna, bo lahko pritrdil, da bi se dalo s takim zbornikom, s primernim številom barvnih podob povedati vse kaj več. Umetniška podoba Novega mesta s Krko ali pa tudi motiv z avto ceste na naslovni strani povesta mnogo več kot pa na primer druga slika avto ceste v useku z avtomobilom, ki naj tujemu človeku pove, da imamo tudi pri nas take in take ceste in avtemobilsk promet na njih. Črnobeli detajl hotela šmarjeških Toplic je vse prej kot primeren za predstavitev sicer idiličnega okolja tega kopališča, kot je barvna podoba ponesrečeno adaptiranega poslopia Dolenjskih Toplic brez duha in zgrešena. Več poetike in več notranje vsebine pri izbranih podobah ne bi bilo odveč. Tako pa statične slike, in teh je več kot preveč, vzbujajo vtis dolgočasne publikacije, po kateri polistam, ob kateri tudi sem pa tja obstanemo, ki pa kljub vsemu ne ogreje To pa je ško- da. Kajti Dolenjska je vendarle lepa deželica. In podob, l:t.. vabljivo, občutljivo čuteče PrI,.. zale te lepote, najbrž ne bi bi težko ustvariti. Verjetno pa bi J bilo treba ustvariti prav ta namen. Med sodelavci najdemo P*' znane fotografe, toda malo unehi niških fotografij. Samo te pa smele najti mesto i takem zbo niku, ker najbrž zlepa podobn publikacije ne bomo izdali, srn torej ob tej prilik storili Pre" malo. Zbornik Dolenjska in Bela Kra jina sta uredila France Stele 1 Ivan Bratko, tekste so prispevau France Stele, France Planina’ Franček Saje in Niko Kuret. Vs čast tekstom. Podobe pa so me drugimi prispevali M. Pfeifer, *• Zaplati!, D. škerlep J. Smuč, «• Paulič, M. Pavlovič. Foto Erjavec, Foto Mikec, Miha Males, • Mlakar, F. Bar. Odlično je knjigo opremil Jože Brumen. Z eno besedo: povprečna_ P14' blikacija in zamujena priloznos za originalno predstavitev nasi lepot in občuten slikovni prtka* poetične Dolenjske. Sl. Ru- Arheolo;ka najdba blizu grške prestolnice ATENE, 1. — Pri zemeljskiH delih na r.e/cem zemljišču, kje bodo zgradili tovarno, so nas številne stare kipe. Najdeni P1* meti so zelo dragoceni ter dob izdelani. Sedaj jih pregleduje]' strokovnjaki, ki menijo, da 9 v večini primerov za kipe & Je u oou/u m* » trtega stoletja pred našim st jem. Vsi ti umetniški izdelki zelo dobro ohranjeni. Med aru gim gre za kip mladenke, ki < . izdelan iz marmorja, za bare iz marmorja, ki prikazuje dva ■ za neki drug belief, kj va, --------- —„ ----------- j. so prikazane amaconke, za dOF ni kip iz marmorja ter še za r na druga dela prav tako iz m morja. Skupine arheologov odšle na kraj najdbe same, menijo, da je odkritje zelo membno. Trdijo, da bodo e daljnjim izkopavanjem v tem ju našli verjetno staro atensk ^ JU TUISO VCTJCLIIU oiu)« — ■ j svetišče, ker kraj Kallithea so našli kipe, leži blizu Aten. Tovarna munieijc Braziliji eksplodirala v SAO PAULO, 1. — Vojaške ob lasti so sporočile, da je eksplozija deloma porušila w no municije brazilske vojske v Pequete v državi Sao Paulo. Zar , Fequete v arzavi sao rauiv. " 4tjri eksplozije so izgubile življenje j osebe, ranjenih pa je bilo &. sto. Vojaške oblasti so uvedle P iskavo ter ugotovile, da ne 8re zabotažo. Stlačili so jo v vrečo ter živo zažgali HYERE (Modra obala), 1. — raj so našli v bližini Hyeresa , glenelo truplo neke ženske, obdukciji so ugotovili, da so 11 znanci stlačili žensko v vrečo, J polili z bencinom in živo zaž®^ji Ko se je nesrečnica zvijala »,ftr**r silnih bolečin, JI je eden izmed o™ rilcev razbil lobanjo s kamnom ” llcijski organi menijo, da gre ... obračunavanje med tolpami **>--*"! cev. Do sedaj še niso ugotovili is*0 vetnostl žrtve. na Luebkeja in Mahsa. Oba 'sta ne) je prišlo do močne eksplozije. iiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiHiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii POPLAVE V JUŽNI GRČIJI IN NA KRETI Pet mrtvih in veliko škodo je povzročil silen vihar V Neaplju so izkrcali vesoljsko ladjo »Vostok« RAGUSA, 1. — V zadnjih časih so po vsej Siciliji zelo pogosti obračuni med raznimi skupinami, ki bijejo neizprosno borbo zaradi nasprotujočih si interesov, posebno na področju trgovine. Zdi se, da prizadeti najraje uporabljajo kot orožje pri tej podtalni borbi atentate na avtomobile svojih nasprotnikov. V enem samem tednu sta v Ragusi zletela v zrak dva avtomobila, in sicer eden v glavnem mestu pokrajine, drugi pa v Vittorii. Prvi atentat se Je pripeti! med soboto ln nedeljo, drugi pa prejšnjo noč. V Vittorii Je eksplozija uničila avto > znamke «Iiat 600», katerega lastnik Bogata ležišča plina v Alžiriji ALZIR, 1. — Državna alžirska družba, ki se ukvarja z iskanjem in izkoriščanjem petrolejskega in plinskega bogastva Alžirije, Je sporočila da Je odkrila včeraj pomembno ležišče naravnega plina kakih sto kilometrov južno od Hasi Mrsaouda, ln sicer v kraju Gasi El Aden. Računajo, da znaša zmogljivost ležišča kakih 30 milijard kubičnih metrov plina. Proizvodni sloji se nahajajo v globini 5300 metrov. Prvi poskusi izkoriščanja ležišča so dali dnevno proizvodnjo 1.400.000 kub. metrov plina. Na področju mesta Kaneje je morje preplavilo veliko število hiš, porušilo hidroelektrarne in pretrgalo cestne zveze - Hude poplave tudi v Boliviji in Peruju KANEJA, (Kreta), 1. — Silovit vihar z nevihto je včeraj zajel južna področja Grčije in še posebej otok Kreto. Pri tem Je pet oseb izgubilo življenje, materialna škoda pa je ogromna. Na področju mesta Kaneje, ki leži na severni obali Krete, je mor* Je preplavilo na stotine hiš, porušilo jez neke hidroelektrarne ter uničilo več drugih hidroelektrarn. Cestne zveze so pretrgane, radio Kaneja pa ne oddaja več, ker je morje preplavilo poslopje. Grška vlada je poslala na otok oddelke vojske, mornarice in policije, da bi nudili pomoč prebivalstvu. Iz glavnega mesta La Paza (Bolivija) pa sporočajo, da so tamkajšnje oblasti proglasile trimesečno Izjemno stanje zaradi hudih poplav, ki so prizadele deželo v tolikšni meri, da se lahko govori o pravcati narodni katastrofi. Do sedaj so s področij Cochabamba in Santa Cruz evakuirali 11.000 oseb. Ti dve pokrajini sta najbolj prizade- ti od poplav, žal pa niso še prispeli podatki o žrtvah in škodi v drugih pokrajinah. Podobne vesti prihajajo tudi iz Lime (Peru), kjer Je tudi prišlo do hudih poplav. Po zadnjih vesteh je tam Izginilo okoli sto oseb, večinoma otrok. Poplave so posebno prizadele okraj Cuzco v pokrajini MU. Ranjenih Je bilo tudi 500 oseb. 12-letna deklica je rodila dečka VIDEM, 1. — Dvanajstletna deklica Pierina Melosso iz Medune (Pordenon) je rodila dečka, ki Je ob rojstvu tehtal tri kilograme In 150 gramov. Porod je bil v materinskem oddelku civilne bolnišnice v Vidmu. Tako mati kot otrok, ki mu bodo nadeli ime Ennlo, sta zdrava. Pierina Je drobno dekletce, ki ka že na zunal osem let in ne skoraj dvanajst. Ima dolge plave lase ter nosi naočnike. V bolnišnico so Jo sprejeli pred enim mesecem, ko je njena mati ugotovila, da je hčerka noseča. Zadevo še vedno prelzkuje republiško pravdništvo v Pordenonu, ki posveča posebno pozornost govoricam, ki se širijo med ljudmi v zvezi s tem nenavadnim materinstvom. Primarji dr. Colucci je dejal, da Je ta porod »absolutno izjemen«. Pred leti je bil v isti bolnišnici podoben primer. Tedaj Je rodila otroka 14-letna deklica. Primer Plerlne Melozzo pa Je še izredno svojstven, ker se deklica še ni fizično popolnoma razvila. Primarij materinskega oddelka Je še pristavil, da bodo zadevo skrbno proučevali, tudi z namenom, da sestavijo o tem znanstveno poročilo. Zdravniki ln bolničarke pa to sklenili, da napravijo nabiralno akcijo v korist mlade matere, ker ee zdi, da Je materialno stanje njene družine precej slabo. I)ve brhki udeleženki mednarodnega prvenstva v umetniškem dr(i® v Ženevi: Američanka I’eggy Fleming (na desni) in CeSkoslov»9 Hana Maskova DESETKRATNA PREDVOJNA PROIZVODNJA Neprestan vzpon jugoslovanskega železarstva Lani je začela obratovati dvanajsta jeklarna Za Jugoslavijo, posebno Se za “Mno in Hercegovino in deloma *a Makedonijo, velja sploSno mnenje, da je to zemljepisno področje, *ar zadeva razne rudnine, neiz-področje, celo naj bogatejše Evropi. V tej trditvi je seveda tudi precej pretiravanja, toda tudi te bi bilo to stva vse res, so ta boga-v glavnem Se neizkoriščena * veliko truda in veliko investicij “o potrebnih, preden bodo ta bo-Sastva mogla priti do izraza. In endar se splača, ustaviti se pri Jugoslovanski metalurgiji m na-vesti nekaj podatkov, ki naj nam Predočijo postopen in vztrajen napredek, predvsem v povojni dobi. Lani, 23. maja, so v okolici Skopja začeli s poskusno proizvodnjo 'd novi valjarni, ki nosi naslov •Rudniki in železarna Skopje«. To Je dvanajsta železarna v Jugosla-'uji in ima trenutno še razmero-™a majhno proizvodnjo, vendar i do leta 1971 zrastla v velik že-oaarski obrat z letno proizvodnjo Poldrugega milijona ton. Preden spregovorimo o drugih Jugoslovanskih železarskih zmogljivostih se moramo zaradi primerjave ustaviti pri predvojni jugo-s*ovanski železarski proizvodnji: ^se jugoslovanske železarne oziro-™a jeklarne so pred vojno dajale «0.000 ton jekla na leto. Lanskoletna Jugoslovanska proizvodnja Pa je znašala že 2.200.000 ton, kar Je skoraj desetkrat več kot pred °Jho. s tem ne moremo in noče-j®0 re4i, da je Jugoslavija prodrla p med velike proizvajalce jekla b da je pomembna v tej panogi. ■Nasprotno, Jugoslavija je glede teka še vedno precej daleč za mno-(bnp drugimi državami, kar se opaža predvsem če proizvodnjo bjeniih jeklarn prenesemo na pre-“-valstvo: pred dvema letoma je Prišlo v Jugoslaviji komaj 130 kg Jpkla na državljana, že v sosedni Avstriji je bila proizvodnja istega pta 250 kg na državljana, približ-bo enako količino na prebivalca p dale italijanske jeklarne, med-pb ko pride v Angliji že 400 kg Jekla, v Zahodni Nemčiji pa celo p0 kg jekla na prebivalca. Približno enako je razmerje v ZDA, 'e nekoliko nižje pa v Sovjetski &vezi. Ko smo omenili skopsko Jeklar-smo rekli, da bo čez nekaj let “Jena proizvodnja znašala peldrug ■bilijon ton na leto Toda tudi uruge jugoslovanske jeklarne bodo pojo proizvodnjo razširile in povečale, nastale pa bodo tudi nove, ■ako da bo jugoslovanska jeklarska industrija po sedahjih načrtih 7® 1970. dosegla letno proizvodnjo 5®1! milijone ton, to se pravi po kg na prebivalca; v nasledim desetih letih pa se bo mo-a|a proizvodnja celo podvojiti, Slovenija ima tri Jeklarne ozi-,bbia železarne in sicer jeseniško p1 Jeklarni v Ravnah in Štorah, udatkov za leto 1967 nimamo, ato pa bomo navedli podatke iz J"66- leta. Tri slovenske jeklarne P tega leta dale 170.000 ton suhega železa, 520.000 ton jekla ®r nad 650.000 ton valjanih in 'eienih Jeklensklh izdelkov. Levji ®lež pri tej res veliki proizvodnji “UPade na Jesenice, na mano Je-pblško železarno, ki bo prihod-Je leto slavila stoletnico obstoja avgusta 1869, ki je bila seveda le zarodek sedanjega velikega obrata, katerem dela 7000 delavcev in katere letni proizvod je leta 1966 veljal 64 milijard dinarjev. Jeklarna v Ravnah na Koroškem, kot tudi železarna štore pri Celju sta 6eveda manjši. Toda posebno železarna v Ravnah je zelo pomembna, kajti specializirala se Je na plemenite vrste jekla, ki vsaj deloma krijejo jugoslovanske potrebe po izredno dragocenih vrstah jekla, ki ga je Jugoslavija sicer morala prej vsega kupovati na švedskem. Na Hrvaškem imajo sedaj le eno železarno. Gre za železarno v Sisku, ki Je sicer začela obratovati 1939. leta, vendar se je iz manjšega obrata razvila v velik obrat, ki ima v jugoslovanskem železarstvu precejšnjo vlogo. Konkreten podatek: 1958. leta je znašala vrednost njene proizvodnje 18 milijard dinarjev, vrednost njene proizvodnje pred dvema letoma pa je znašala že 60 milijard dinarjev. V bližnjih letih pa bo Hrvaška dobila še dve železarni, ki sicer ne bosta tako veliki, kot je železarna v Sisku, ki pa bosta vendarle pomembni. Obe bosta v južnih predelih Hrvatske. Preidimo v Bosno. Bosenske železarne so dejansko srce jugoslovanskega železarstva. Gre tu za železarne v Zenici, Va-rešu, Ljubiji in nijašu. Ne moremo še govoriti o izrednih kapacitetah, kot bi jih po svojem pri-rodnem bogastvu zaslužila Bosna. Toda železarna v Zenici je zares velik obrat, največji v Jugoslaviji, saj zaposluje 13.000 delavcev. Tudi železarna Zenica je po svoji zgodovini stara, sedem let starejša od jeseniške, toda šele 1898. leta je bila v Zenici zgrajena prva Sle-mens-Martinova peč, v povojnih letih pa se je iz dokaj pomembnega obrata razvila v resnično velik obrat in ko bo obnova podjetja, Ki je sedaj v teku. dokončana, se bo njena proizvodnja podvojila s sedanjega milijona na dva milijona ton jekla na leto. neprestanega napredka. Sicer 71 niogli o Jeseniški železarni go-j^rtti že v srednjem veku, ko so "Ke tod --- primitivne fužine, toda Rustimo staro zgodovino in povej-da so se «gorenjske železarne« •‘“Užile v sedanjo železarno 15. Pustimo ob strani Vareš, Ljubijo Ilijaš, ker gre za razmeroma manjše obrate, posebno v primerjavi z zeniško železarno, pa čeprav je železarna Ilijaš znana po syojd zelo veliki livarni, in preidimo v Srbijo. Srbija Ima največjo železarno v Smederevu, kakih 20 km od Beograda, kjer je zaposlenih 3000 delavcev. Njena proizvodnja se bo po vsej verjetnosti že letos podvojila, ko bo začela obratovati zelo velika visoka peč z dnevno proizvodnjo dva tisoč ton surovega jekla črna gora razpolaga z eno železarno. Gre za podjetje «Boris Kidrič« v Nikšiču, ki so ga začeli graditi 1951. leta, dokončali pa 1956. Zaradi primerjave bomo navedli, da znaša svetovna proizvodnja jekla 484 milijonov ton na leto. Od tega odpade 24,4 odst na ZDA, 21,1 Ow5i,. na Sovjetsko zvezo, 18.6 na države evropskega zahoda ln kar 12,8 odst. na Japonsko, ki je bila pred petnajstimi leti v celotni proizvodnji Jekla na svetu udeležena le s 3,3 odst Povedali bomo še, da je leta 1952 odpadlo na ZDA kar 41,1 odst. svetovne proizvodnje jekla, Sovjetska zveza pa Je bila tedaj v svetovni proizvodnji udeležena s 16,1 odst. m se Je z lanskoletnimi 98 milijoni ton povzpela na drugo mesto z že omenjenimi 21,1 odst. ZDA pa so lani proizvedle 102 milijona ton jekla. Jutri popoldne bo v Kulturnem domu baletna prireditev, na kateri bo nastopil ansambel ljubljanskega Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje. TRST-ŽARIŠČE SLOVENSKEGA SOCIALISTIČNEGA ČASNIKARSTVA Pred 60 leti je prišel na svetlo Regentov ^Delavski lisk (1908-9) V obmorskem, industrializiranem Trstu so dozorele na pragu našega stoletja ugodne okoliščine za razmah delavskega gibanja. Hkrati pa se je tu vzporedno s tem razvilo živahno žarišče slovenske socialistične publicistike. Krepka vzmet: zrela delavska zavest. Socializem poganja tukaj iz trdoživih samoobrambnih in razrednih bojnih nagibov tesno povezanega gibanja slovenskih ter italijanskih delavskih množic. Pojav dvo- in celo trojezičnega najstarejšega tržaškega strokovnega lista «lnter-nationah (1906-15) še tesneje združuje slovenske ter italijanske delavce v skupnem boju za pravice delavskega razreda Podobno tudi poznejši številni strokovni delavski listi na tržaških tleh. Sočasno pa ne smemo prezreti pojava prvih slovenskih socialistič- nih časnikov, ki so tu uzrli beli dan. Na izhodišču je «Delavski list* (1890-1). Zatekel se je v Trst. ker v Ljubljani ni mogel na svetlo. Kljub spletkam ljubljanskih oblastnikov in zaporednim zaplem- ...............iiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiii.iitiiniiiiiiii......iiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiinm........... nunirni im..................imiim iniiiiiiiiiiiii iiiimiimimuii V TEŽAVAH SE DOBROTA VENDARLE IZKAŽE Sloviti kirurg De Bakey bo operira! mlado mater Pri 28 letih ne more vet* na noge, ker ji je srce odpovedalo - Z nabiralno akcijo so zbrali denar za v ZDA Včeraj se je gospa Blaiberg mogla zares srečati s svojim možem zobozdravnikom Philipom Blaibergem, ki ga je pred dvema mesecema operiral dr. Barnard, ki mu je zamenjal bolno srce s srcem mladega temnopoltega človeka in mu s tem rešil življenje. Gospa Blaiberg se je sicer že vi dela s svojim možem, vendar je morala vedno imeti na obrazu zaščitno masko, «da bi ne prinesla okužbe«, ki je še vedno nevarna za njenega moža. Ko so novinarji po obisku vprašali gospo Blaiberg, kdaj se bo njen mož vrnil domOV,1 je rekla, da še ne ve točno, kdaj bo njen mož mogel zapustiti bolnišnico, vendar pa da se ji zdi, da bo to kmalu. krivde za njeno sedanje stanju. Drugi del krivde za njeno mučno stanje pa je v tem, da je kljub bolnemu srcu zanosila in rojstvo zadnje hčerke, ki je danes stara dve leti, je žensko spravilo v posteljo, iz katere se le redko kdaj dvigne, vendar nikoli tako, da bi napravila nekaj korakov vsaj po stanovanju, pač pa jo iz postelje prenesejo na divan, kajti sama, brez opore ne more stati niti na nogah. Medtem ko poročamo to zelo spodbudno vest iz Capetovua, prihaja iz San Vita Romana bolj žalostna vest o neki materi, ki je stara komaj 28 let in ki bo morala v teh dneh zapustiti svoje tri otroke, da bi odšla v ZDA, kjer ji bo sloviti ameriški kirurg prof. De Bakey operiral srce. Kakor smo ob času že poročali, je prof. De Bakey slovit kirurg, specializiran za operacije na srcu. Prof. De Bakey ne zamenja bolnega srca z nekim drugim zdravim srcem, pač pa je njegova specialnost v tem, da s svojimi «čudodeinimi rokami« reši tudi take primere, ki so jih drugi zdravniki označili kot brezupne. Anna Canini por. Mastroantonio je stara 28 let. Njene srčne zaklopke slabo delujejo, to se pravi, da zaradi tega srce ne more potiskati krvi po organizmu kot bi moralo. Zbolela je na srcu pred petimi leti in sicer zaradi nekih revmatičnih obolenj. Zdravniki, kot kaže, niso spoznali resnosti njenega primera in tu je del •milu •milili,......................I.....Hlinili......min..................................................................... ZANIMIVO, POSEBNO ZA LJUBITELJE CVETJA Jože Strgar: VRTNE TRAJNICE V dokaj skromni domači bota-n,cni literaturi, namenjeni širše-?nu krogu prijateljev cvetlic in vr-bo nova knjiga ing. Jožeta ““Oarja o vrtnih trajnicah (Jože ““•gar: VRTNE TRAJNICE, iz- Državna založba Slovenije, °Premil Grega Košak) toliko bolj \aPažena in koristna knjiga. Vsak ■ n je pri nas več hišnih vrtov ,n javnih parkov, ob vsaki hiši Naslajajo vrtovi in ob stanovanjih naseljih zelenice. Za urejanje ?rt0v pa so potrebne rastline, med pjfcrimi pa zavzemajo trajnice po-pomembno mesto. 'n9- Strgar je z novo knjigo o vrtnih trajnicah hotel približati iVet trajnic sedanjim potrebam. 4aio je knjigo namenil v prvi vr-tistim, ki imajo vrtove in so ljubitelji cvetja. Prav pa bo pri-s a tudi vrtnarskim delavcem. Strgarjeva knjiga ima štiri po Mavja, v prvem poglavju so misli 9 splošnih lastnostih trajnic, v dru-Sem je opisano razmnoževanje in 9*lllllllll|l|||||||ll|||||||||||||||||||||||||ini|||n| IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Bruno Ponte v Občinski in Guido Antoni v «Tribbio» Slikar in grafik Bruno Ponte se nam že tretjič predstavlja v Občinski galeriji Je pa to že sedma njegova razstava v Trstu, odkar je pred desetimi leti prvič nastopil. narodov. Zavrača klerikalizem in liberalizem. Brezposelnim je treba zagotoviti delo in kruh. Ob avstrijski aneksiji Bosne in Hercegovine ugotavlja, da bi ljudstvo lahko živelo tudi brez te aneksije. V uvodniku si privošči tudi gospodo, ki živi po kraških trgih. Terja zavarovanje za starost in onemoglost. Obtožuje slovenske rodoljube v Trstu, ki spodbujajo s svojim delovanjem italijanske iredentistične akcije. Odklanja tako svobodo dela, ki jo zagovarja bur-žoazija, saj hoče s tem le ohraniti rezervo prisilnih brezposelnih. O-gorčeno obsoja napad narodnjakov na sprevod socialnih demokratov 1. 1908. Zavzema se za Slovensko narodno gledališče v Trstu. Zavzeto razpravlja o tržaškem slovenskem šolskem vprašanju. Opozarja, da je treba začeti s socialističnim delom tudi na kmetih. Itd. 5) Zunanji odsev te notranje podobe zajemamo v ustaljeni obliki časniških predelkov, ki se v njih, kakor v dragoceni posodi, preliva tehtno razčlenjena časniška snov: uvodniki, članki, listek, domače stvari, iz stranke, gledališče, književnost, dopisi (Istrsko, Goriško, Kranjsko itd.), društvene vesti, razno. Oblikovalci časniškega programa. Osrednja postava je Ivan Regent, ustanovitelj časnika. Odgovorni urednik pa Vinko Kermolj. Ivan Cankar večkrat omenja svoji Štefki Lofflerjevi, da mu ponujajo uredništvo »Delavskega lista«. Zelo si želi v Trst Ponudbo sprejme, pa ni bilo iz tega nič, četudi se je pozneje za stvar zanimal. Ni dvoma, da bi se bil Cankar lotil uredniškega dela z zanosom in po- Njegova izredno živahna razstavna j gumom. Stvar mi je pojasnil Ivan dejavnost v državi, vse tja do Sicilije, zavzema navedbe cele strani kataloga, ki navaja tudi prisotnosti v Švici. Nemčiji, Franciji in na Danskem. Temu sorazmerne so tudi nagrade, ki jih je prejel. Poznavalca domačih slikarjev pa to ne preše-, , ... , , neča, ker mu je znana slikarjeva I s^enlu *lstu* Lrda predla Zaduši e vztrajnost pri delu in dosledno so ea denarne težave kliuh priin- Regent: slutili smo, da bo življenje časnika in urednika zelo trdo. Zato je bilo treba Cankarju to prihraniti. Slutnje so bile utemeljene. Kljub 'epi nakladi 3009 izvodov, dotlej najvišr slovenski časniški nakladi v Trstu, je «Delav- iskanje novega. To pot nam Ponte prikazuje bolj dognano širjenje tematike okrog železnega okrasja oKen in portalov zlasti iz okolice Devina, obogatenih s prepleti kraške flore. Nekdanji široki razgledi kraških kamnolomov so se zgostili od prikazovanja značilnih podrobnosti Krasa do sedanjih arhitekturnih prvin hišnih predrtin. Novost pri tem pa tvori vnašanje v sliko več razglednih ravnin utemeljenih ‘s prikazovanjem različnih odsevov okolja v okenskih steklih. Od tod poimenovanje del z izrazi kot okno oblo, balkon na morje, veranda, notranjost z oknom, izložba s cvetjem in podobno. Poleg omenjenih slik v mešani tehniki in nekaterih uspelih slik, so posebnost te razstave še listi prefinjene grafične kakovosti, ki jih slikar imenuje zKalkografične elaboracijei, ker so pač natiskani z različnimi postopki jedkanja in izgrebanja plošč. Kakor vsaka Pon-tejeva razstava, torej tudi ta do-prinaša svoj delež k rastočemu slovesu tega resnega tržaškega umetnika. Guido Antoni spada nedvomno med najbolj domiselne tržaške sli-karje v itnajdljivosU raznih slikar skih prijemov, ki bogate njegovo izraznost in tako širijo umetniški sloves našega mesta. To pot nas preseneča na razstavi v galeriji Tribbio z obilico posebne vrste podob. So to slike, v katerih je umno zajel mnoge prednosti informalno abstraktnega slikanja, a jih je uspel obenem uspešno združiti s precejšnjo spoznavnostjo naravnih oblik v naslovih navedene vsebine. MILKO BAMBIČ (Nadaljevanje na 6. strani) so ga denarne težave kljub edinstveni zavesti tržaških delavcev, ki so prinašali v upravo časnika celo prstane in uhane svojih žena. da bi «Delavski list« lahko še vnaprej branil pravice tržaških delavskih in socialistično usmerjenih množic. 6) Sooblikovalci notranje podobe. Kvalitetne uvodnike so pisali med drugimi v stolpce DL dr. H. Tuma, Ivan Regent dr. Dermota in drugi. Notranjo rast živahno dopolnjuje listek na prvi strani časnika. Tukaj srečujemo spise Gorkega, Čehova, Macharja, Cankar> ja, Etbina Kristana, Regenta, Premka, L. Kanteta. J. Grgiča itd. ■•>•■■................................................................umi VSAKOLETNA DOLŽNOST V MESECU MARCU Prijavo dohodkov mora izpolniti vsakdo ki je imel lani nad 060.000 lir dohodkov Prijavam ni treba prilagati delodajalčeve izjave o prejemkih S prvimi spomladanskimi sapicami prinaša marec vsako leto od 1951 dalje italijanskim davčnim zavezancem tudi ne ravno priljubljeno dolžnost, da prijavijo svoje dohodke iz prejšnjega leta. Odkar je tedanji minister za finance E. Va-noni uvedel letno prijavo dohodkov, so italijanski državljani že sedemnajstkrat opravili to dolžnost in jo bodo v tem mesecu osemnajstič. Za letos so napovedali, da bo prijava nekoliko drugačna kakor v preteklosti: napovedanih novosti pa niso utegnili pravočasno, tako da bo v bistvu prijava tudi letos taka, kakršna je bila do lanskega leta. Razlika bo v tem, da bo zapadel rok za njeno izročitev 1. aprila, saj je zadnji dan marca nedelja. Na Tržašket. se na uradu za neposredne davke nabere vsako leto okoli 50.000 takih prijav. Približno 15.000 prijav prinesejo sluge raznih podjetij, gospodarskih in stanovskih organizacij itd., nadaljnjih 5 tisoč jih dospe po pošti, 15.000 prijav pa prinesejo davčni zavezanci lastnoročno, in sicer večinoma predzadnji ali celo zadnji dan. Pametno bo, če bomo prijavo izpolnili in oddali pravočasno, da se bomo izognili nepotrebnemu čakanju v vrsti pred okencem, in da se končno tudi čimprej rešimo te neizogibne marčne dolžnosti. Davčne obvezan-ce pa opozarjamo tudi, naj ne ča kajo doma na formular, kajti ministrstvo za finance je dokončno sprejelo ukrep, po katerem bo formularje sicer še naprej tiskalo, ne bo jih pa več razpošiljalo davčnim zavezancem na dom, ker je ta operacija povezana s prevelikimi stroški. Formularje bo torej treba kupiti ali pa dvigniti na davčnem u-radu. Tu bodo zastonj, v trafikah pa stanejo 25 lir. Dodatne pole stanejo po 10 lir: to so pole C (zelene barve) za industrijske, trgovinske in druge pridobitne dejavnosti, pole D (rdeče barve) za profesionalce in umetnike, pole F (modre barve) za prijavo plač delojemalcev. Prijavo dohodkov mora izpolniti vsak davčni zavezanec, čigar lanski dohodki -presegajo 960.000 lir, Izpolniti jo je treba tudi v primeru, da se dohodki niso spremenili v primerjavi z letom 1966. S posebno okrožni.-o je ministrstvo za finance tudi letos opozorilo perife-rične davčne urade, da morajo izpolniti prijavo lastnik'' hiš in stavb, katerih dohodek — kolikor ni neobdavčljiv — presega 2.000 lir na leto, uživalci dohodkov od kapitala, vsi tisti, ki imajo na leto nad 240.000 lir dohodkov, podvrženih rednemu dohodninskemu obdavčenju (za profesioniste pa velja, da mo-' rajo izpolniti prijavo tudi -v primeru, če njihov letn dohodek ni dosegel omenjene vsote: sama prijava pa v tem primeru velja le za odmero prometnega davka); dalje delojemalci, ki jim delodajalci odtegujejo davek, če njihovi dohodki presegajo 960.000 lir na leto, in še vsak, ki ima na leto več kakor 960 tisoč lir dohodkov, ne glede na njihov vir. Ni pa dolžan izpolniti prijave kdor ima na leto manj kot 960.000 lir dohodkov od zemljišč; dohodek pa se v tem primeru računa takole; letni dominikalni dohodek je treba pomnožiti s 24, agrarni pa s 36. Oproščen prijave je lastnik, pri katerem vsota obeh zmnožkov ne presega 960.00C lir. Oproščen prijave je nadalje tisti, ki uživa dohodek od hiš in drugih poslopij, če ta dohodek ne presega 2.000 lir na leto. kdor ne doseže na leto 240.000 lir dohodkov obdavčljivih z dohodninskim davkom in kdor ne dosega 960.000 lir -letnih dohdokov v primeru, če mu delodajalec redno odteguje davke. Finančni minister Preti je te dni razposlal periferičnim davčnim u-radom posebno okrožnico, v kateri naglaša, da prijavam ni treba prilagati delodajalčeve izjave o prejemkih posameznikov. Delodajalci pa so dolžni dati svojim nameščencem podatke, ki se nanašajo na opravljene davčne odtegljaje. Po členu št. 28 Enotnega besedila o neposrednih davkih imajo davčni uradi pravico zahtevati izjavo delodajalca, ko gre za prijave, ki so «očitno» zlagane. nutku, da je ta sistem bolj v skladu z demokratičnimi načeli ter da bolje ščiti sedanje in potencialne zahteve in potrebe slovenske manjšine v Furlaniji - Julijski krajini. Druga važna zadeva je ta, do so določili v zakonskem osnutku, da imajo pravico do dodelitve svetovalskega mesta iz skupnega deželnega kotla, to je iz seštetih ostankov vseh okrožij, vse liste, ki dosežejo v vsej deželi vsaj 5.000 veljavnih glasov. Štirje demokristjan-ski svetovalci so namreč med razpravo o posameznih členih predlagali, naj bi se to število zvišalo na 6.000, toda s tem se niso strinjali niti odbor nit-' drugi svetovalci, saj so zanj glasovali samo predlagatelji Bianchini, Metus, Romano in Varisco ter vodja skupine KD Mizzau. Proti temu predlogu je odločno nastopil zlasti komunist Pellegrini, ki je dejal, da je treba upoštevati, da so v naši deželi narodne manjšine, ki jih v drugih deželah ni ter da je sploh vsako omejevanje v tem pogledu neumestno. Nasprotno, te omejitve sploh ne bi smelo biti, saj so na primer v naši deželi (v Trbižu) tudi Nemci. V zvezi s tem predlogom je tudi poročevalec Cocianni v svojem odgovoru dejal, da mu nasprotuje, ker je bil glede tega dosežen političen sporazum, saj je treba zaščititi posebni značaj v deželi v zvezi z narodnostno sestavo ter imajo Slovenci sveto pravico do ohranitve teh posebnosti. Končno je tudi važr.a določba, da morajo stranke ali skupine kandidirati vsaj v dveh okrožjih Po poročilu o zakonskem osnutku so v splošni razpravi o njem spregovorili svetovalci Trauner (PLI), Bettoli (PSIUP), Metus (KD), Moro (PSU), Pellegrini (KPI), Boschi (MSI) in Mizzau KD), ki so načeli razne njegove tehnične plati. Značilno je, da je demokristjan Mizzau dejal, da ne razume, zakaj je ostala za določitev količnika formula n + 1 in niso sprejeli formule n+2. Pri tem ga je Pellegrini zavrnil, da pač zato, ker živijo v naši deželi narodne manjšine. Sledil je odgovor poročevalca Co-ciannija, ki_ Je dejal, da zakonski osnutek pač ni mogel biti drugačen in da ga bo Jahko izboljšal prihodnji dezclm svet Odbornik Vi-cario pa je v svojem govoru dejal, da so skušali s tem zakonskim osnutkom zagotoviti tudi malim skupinam in strankam, da se lahko udeležijo volitev. Tudi on je dejal, da bo lahko spremeni zakon bodoči deželni svet. Po razpravi o posameznih členih zakonskega osnutka ;n o nekaterih popravkih je sledile glasovanje z že omenjenim izidom. Prosvetno društvo SLAVEC Ricmanje sklicuje za danes, v soboto, 2. marca ob 20. uri občni zbor Na dnevnem redu: 1. Izvolitev volilne komisije. 2. Poročila. 3. Razprava. 4. Volitve. 5. Razno. Vabljeni vaščani Ricmanj in Loga. PROSVETNO DRUŠTVO IGO GRUDEN priredi v nedeljo, 3. marca t.l. ob 15. uri v prosvetni dvorani v Nabrežini Prešernov praznik Na sporedu so odlomki iz Slodnjakovega romana o Prešernu; recitacije igralcev Slovenskega gledališča; nastop otroškega pevskega zbora Kraški slavček in koncert pevskega zbora Jakobus Gallus. Vse vljudno vabimo in prosimo točnosti, ker bo začetek točno ob 15. uri. V Slovenskem klubu — Gregorčičeva dvorana, Ul. Geppa 9 — v torek, 5. marca ob 20.30 bo govoril dr. ALJOŠA VOLČIČ o temi MLADINA ■ včeraj, danes in jutri Vljudno vabimo k številni udeležbi. Prosvetno društvo «France Prešeren« v Boljuncu priredi v nedeljo, 3. marca, ob 20.30 v bivši kino dvorani KULTURNI VEČER Nastopajo: zbor p. d. «Sla-vec« iz Ricmanj, gojenci baletne šole Slovenskega dijaškega doma v Trstu, člani Slovenskega gledališča in mešani zbor p. d. «F. Prešeren«. Vljudno vabljeni! Pogrebno podporno društvo v Bazovici vabi na redni letni občni zbor vse člane. Občni zbor bo v nedeljo 3. marca 1968 ob 17. uri v Preslovi dvorani. , -..c *, Vljudno vabljeni vsi člani. Odbor Tudi Plečnikova razstava v okviru razstave avstrijske arhitekture Danes ob 18.30 bo v palači Co-stanzi otvorjena razstava avstrijske arhitekture, na katero še zlasti o-pozarjamo zaradi posmrtne razstave Josipa Plečnika. Plečnikovo razstavo je pripravil Boris Podreka, ki bo navzoč na otvoritvi. V krožku «R. Morandi« bo prof. Valerio Zappia predaval o reformi in reorganizaciji ZKJ. Predavanje, ki ga krožek prireja s sodelovanjem Zveze Italijanov Istre in Reke, bo na sedežu krožka Trg Stare mitnice 11, danes ob 18.30. V Rimu razstava o tržaškem Krasu V Rimu se je 27. februarja zaključila razstava o tržaškem Krasu, ki jo je organiziralo združenje Tržačanov in Goričanov v Rimu, kateremu predseduje prof. Pie. tro Valdoni. Razstava spada v okvir proslav «Trst 68» in njen namen je bil prikazati rimskemu občinstvu z izbranimi fotografskimi posnetki značilnosti našega Krasa. Raz stava je bila v palači Barberini in jo je 20. februarja uradno odprl minister Andreotti, ki je ob tej priliki poudaril važnost našega Kra-sa glede zaščite krajevnih značilnosti v naši državi, kar je podčrtal tudi poslanec Belci, arheolog prof. Molaioli pa je na kratko opisal morfološke značilnosti Krasa. Ob tej priliki so predvajali tudi barvni kratkometražnl film o lepotah Krasa. Ob zaključku razprave se Je župan inž. Spaccini toplo zahvalil prof. Valdoniju za uspeh omenjene razstave. RAZSTAVA O JANKU PREMRLU-VOJKU V kultumoprosvetnem domu v Podnanosu bo v nedeljo, 3. marca otvoritev razstave ob 25-letnici smrti narodnega heroja Janka Premrla. 25 tržaških slikarjev bo razstavljalo v New Yorku Ob obilni udeležbi zastopnikov tržaške kulture in tiska je včeraj ob 18.30 prof. Fraulin, predsednik li-teramo-umetniškega društva v novinarskem krožku predstavil ameriško slikarsko gospo Sireno, katere razstava se otvarja danes v ameriškem centru kulture pod pokroviteljstvom tukajšnjega Italijansko-ameriškega združenja. V razpravo, ki se je nato razvila, so posegli predsednik umetniških sindikatov Romeo Daneo, predsednik društva cerkvene umetnosti prof. Campitel-li, novinar Italo Sonclni in mnogi drugi. Spoznali smo tako, da se Sirena ne navdušuje za najsodobnejšo likovnost ameriških ustvarjalcev pop-arta in happingov. V Ameriki dobro znana po svojstvenem načinu slikanja je sedaj Sirena na razstavnem potovanju po zapadni Evropi, kjer je prejela že mnogo visokih odlikovanj. Je pa tudi sama lastnica dveh slikarskih galerij v New Yorku. Ob zaključku tega idejno plodovitega srečanja je slikarka predložila, da bi 25 tržaških slikarjev razstavilo pri njej v New Yorku vsak po eno sliko, kar so navzoči z navdušenjem sprejeli. GLASBENA MATICA V TRSTU V nedeljo, 3. marca ob 17. uri v Kulturnem domu NASTOP BALETNEGA ANSAMBLA ZGBI IZ LJUBLJANE S PRAVLJIČNIM BALETOM HRESTAČ glasba P.l. ČAJKOVSKI Koreografija: Lidija VVisiak, Anton Dolin, Henrik Neubauer, Gorazd Vospernik Priredba in režija: Henrik Neubauer Kostumi: Alenka Bartl Rezervacija in prodaja vstopnic danes od 8.30 do 13. ure pri Glasbeni matici, Ul. B; Manna 29 (tel. 29779) in jutri eno uro pred začetkom predstave v Kulturnem domu. Vse tiste, ki so vstopnice rezervirali po telefonu, prosimo, da jih dvignejo vsaj pol ure pred začetkom predstave. Gledališča Verdi Danes ob 20.30: Balet državne OPe’ re »Janaček« iz Brna. Igor Stravinski: Petruška. Maurice Ravel: D*1* nis in Hloe. — Balet iz Brna je za baletom praške Opere drugi najbolj pomemben ansambel v CSSR. Stalno gledališče Danes ob 20.30: La signora e da but-tare. Dario Fo in Franca Rame. Izven abonmaja, vendar veljajo za abonente popusti. Nazionale 16.00 «Tre pištole per un massacro«. T. Hunter, Nadia Moretti. Technicolor. Excelsior 16.00 «1 tali a n Secret Service«. Nino Manfredi, F. Prevost. Te-chnicolor. Fenice 15.30 «L'ora della civetta«. C-Cardinal«, F. New, L. J. Cobb. Te-cnicolor. Eden 15.30 «Glt occhi della notten. Senzacionalno! Audrey Hepburn in Alan Arkin. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Važn« opozorilo: zadnjih osem minut filma bo vstop v dvorano najstrože prepovedan! Grattacielo 16.00 «11 profeta«. V. Gass-man, Ann Margret, Technicolor. Ritz (Ulica San Francesco štev. 10) 16.00 «1 7 fratelli Cervi«. G. M. Vo-lonte, Lisa Gastoni, Don Backi. — Eastmancolor. Alabarda 16.00 «Nick mano fredda«. P. Newman. Prepovedano mladini pad 14. letom. Technicoior. Filodrammatlco 16.00 «My Faire La-dy». A. Hepburn, Rex Harrison. T* chnicolor z najlepšimi melodijami. Moderno 16,00 «La Cina e vicina«. Kandidat za nagrado Oscar. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 16.00 «Blow up«. Režija M. Antonioni. Prepovedan mladini P°“ 14. letom Garibaldi 16.30 «5.000 doiiari suU’as-so» R. Wood. Technicolor. Capitol 16.00 «Edipo Re«. F. Citti, S-Mangano, A. Valil. Prepovedano mladini pod 18. letcm. Technicolor. Aurora 15.30 «Dalle Ardenne ali'interno« Technicolor. Impero 16.30 «Piano, piano nori t’a" gitare«. T Curtis. Technicolor. Astra 16.30 ((Penelope la magnifi«* ladra«. Technicolor. Vittorio Veneto 16.00 «A pledi nudi ne! parco« Technicolor Ciriemasco-pe. R Redford, J. Fonda. Ideale 16.00 «Sansone contro il Corsa-ro Nero«. Technicolor. A. Steel. Abbazia 16.30 «Intrigo internaziona-le». G. Grant, J. Mason. Technicolor. Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI, POROKE Dne 1. marca 1968 se Je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 18 oseb. UMRLI SO: 39-letna Bruna DePo1' lo, 84-letna Marcella Fonda, 69-letna Luigia Moretti vd. Dal Giogo, 81-1«1' nl Andrea Cossutta, 83-letni Benedet-to Carli, 69-letna Lucia Bonato, M' letnl Bruno Zucca, 72-letna Fedora Vessel vd. Felluga, 67-letnl Marceli0 Manzam, 71-letni Bruno Sullich, 6®” letni Mario Giovannlnl, 55-letna Albina Calzi por. Ludvik, 77-letnl Francesco Somma, 68-letni Lulgl Lamber-ti, 62-letni Mario Cadel, 59-letnl Ar* turo Frausin, 66-letni Lorenzo Grisan, 67-letna Antonia Danielli. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8,30 do 19.30) Dr. Gmeiner, Ul. Gluiia 14 (tol-95-767). Manzonl, Largo Sonnino 4 (tel. 90-965), INAM — Al Cedro, Tri Oberdan 2 (tel. 36-274). D’Ambrosi. Ul. Zorutti 19/c (tel. 96-212). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8 30) AlFAngelo d'Oro, Trg Goldoni J (tel. 38-009). Cipolla, Ul. Belpoggio 4 (tel. 35-602). Marchio, Ul. Ginnasti« 44 (tel. 95-417). Miani, Barkovlje —* Miramarskl drev. 117. (tel. 35-728). Fotografije, ki jih je posnel Mario Magajna na novinarskem plesu v soboto, 24. februarja in na otroškem rajanju v Kulturnem domu 25. februarja, so na ogled v Tržaški knjigarni v UL sv. Frančiška 20. Naznanjamo žalostno vest, d® nas Je za vedno zapustila Zorka Ludvik Pogreb bo danes, 2. marca, ob 16. uri iz hiše žalosti na Padričah. Žalujoči mož Romano, hčerka Luciana, sestri Rosina in Marija ter brat Franc z družinami Padriče, 2 marca 1968 Iz Murske Sobote se je oglasil 83-letni učitelj Edvard Sosič f SPOROČILA PREDSEDNIKA POKRAJINE V Gorici bodo kmalu odprli deželni urad za kmetijstvo Še ta mesec oddaja gradbenih del za avtocesto ■ Načrt za gradnjo deželne otroške bolnišnice pri Krminu Na zadnji tedenski seji pokrajin-1 odločilnim prispevkom dežele, pri- Ko smo preteklo nedeljo objavili sbko nekega razreda osnovne šole 118 Proseku-Kontovelu iz leta 1910, ®nio tudi napisali, da je med učen. učitelj Edvard Sosič, ki še živi * prebiva v Kopru. Do danes se nihče od učencev ni javil v našem uredništvu, da bi prejel obljubljeno knjigo. Pač pa se je z lepim pismom javil — učitelj! Sedaj je v 83. letu in prebiva v Murski Soboti (njegov naslov: 17. oktobra u- lica 4). V Koper pa prihaja — tako sporoča v pismu — le včasih na obisk k hčeri, ki je tam poročena. Tovarišu Sosiču se za njegove prijazne besede o našem listu ter za izražene želje za uspeh pri našem delu prav prisrčno zahvaljujemo ter mu želimo zdravja in še mnogo veselih let. Ko pa bo spet v Kopru, naj nas pride še v skega upravnega odbora je pred sednik dr. Ohientaroli sporočil odbornikom nekaj važnih novic. Prva od teh je, da bo v kratkem začel delovati v Gorici deželni urad za razvoj kmetijstva (ERSA), ki bo začasno imel svoje urade na sedežu pokrajinske uprave na Kor-zu Italija, dokler ne bodo urejeni novi prostori v palači, ki jo bodo zgradili v Ul. Roma. Druga je novost, o kateri smo že pisali, da je bil odobren izvršni načrt za gradnjo prvega odseka avto ceste Villesse-Gorica. Tako gre v zaključno fazo to delo, za katerega izvedbo si je pokrajinska u-prava mnogo prizadela. Se ta mesec bodo oddali na dražbi gradnjo cestnega priključka pri Vil-lessah. Predvidoma bo kmalu izdan tudi poseben deželni zakon, za finansiranje drugega dela te ceste, ki bo tako dosegla Gorico. Z stojnih vladnih organov in uprave državnih cest AN AS se bodo praktično kmalu začela na terenu gradbena dela tega važnega objekta, ki odpira nove izglede in možnosti za razvoj gospodarstva na Goriškem. Predsednik je omenil tudi obisk deželnega odbornika za zdravstvo Nardinija. Ob tej priliki so proučili možnost, da bi gradili neuro-psihiatrično bolnišnico za otroka nekje v gričevnatem predelu pri Krminu. Ta pobuda je vključena v splošen državni načrt za bolnišnice in vsi prisotni so se strinjali s potrebo take gradnje. Pokrajinska uprava je s svoje strani dala zagotovilo za načelni pristanek tudi glede posega pokrajinske uprave za izvedbo te pobude. Ob zaključku so obravnavali še razne upravne ukrepi s posameznih odbornikov. Sestanek PSU v Tržiču Na krajevni sekciji PSU v Tržiču so imeli prejšnji večer sestanek, na katerem so obravnavali aktualne probleme. Razpravljali so med drugim o občinskem proračunu, Solvay in Rimskih toplicah. Sporazumeli so se za ponoven sestanek z deželnima tajnikoma stranke poslancem Fortuno in odv. Devetagom ter sklenili, da bodo v zadevi pokojnin poslali rimski vladi brzojavko z izjavo, da se ne strinjajo z njenim stališčem v tej zadevi. Kulturno srečanje v Katoliškem domu V nedeljo, 3. marca, ob 16.30 bo v dvorani Katoliškega doma v Gorici, Drevored 20. septembra jol-klomo-vokalna prireditev, na kateri bosta nastopila folklorna skupina iz Kaprive ter mešani pevski zbor nCitta di Gradišča» iz Gradiške. Na tem večeru bo sodeloval tudi moški zbor vMirko Fileju Gre za prvo tovrstno kulturno srečanje med obema narodnostni-na skupinama v Gorici, ki ga pri reja Zveza slovenske katoliške pro svete. Obenem bodo italijanski gost je s tem nastopom vrnili obisk ki ga je lani napravil pevski zbor «Filej» skupno s folklorno skupi no ttOlimpija« v Gradiški. Občni zbor zavarovalnic« pSročja' goveje živine v Sovodnjah In prebiva v Kopru. Do danes se boti (njegov naslov: 17. oktobra u- štu ter ža izražene želje za uspeh Trst obiskat! sle> ^ ' *™“ •mi...................................................................mini.....n.....umnim..........................................................................................................................."""""".............."iiiiiiimiiiiniiniiiiiiiiiiimimiiii..."""'.......i"""m"»ii DARIO FO, FRANCA RAME IN NJUNA SKUPINA Izredno duhovita predstava zabava občinstvo v Avditoriju K tržaškem Avditoriju nastopa že nekaj dni s prodornim uspehom Stedališka skupina Dario Fo-Fran-c“ Rame. Letos se je ta skupina Predstavila italijanskemu občinstvu. ** sedaj tudi tržaškemu, z novo Fojevo «komedijo za same klovne«' Gospa se poslavlja (La signora e da buttare). O Foju in o njegovi sintezi intelektualnega gledališča s tradi&onal Pimi sestavinami renesančnega gledališča. in torej posebnega ljudskega gledališča, je bilo že mnogo napisanega O novem delu. ki smo ta sedaj videli tudi v Trstu, m le treba poudariti, da predstavlja bilo skoraj neumestno pisati, saj je že samo Fojevo delo tako zelo gledališko občuteno, dognano in izrazito, da ne zahteva (če ga uprizarja Fojeva skupina) daljših komentarjev. Tudi tokrat se je Fo predstavil ne samo kot avtor, pač pa tudi kot režiser, scenograf, kostumist in vodja skupine par excelence. Ob njem je nastopala njegova žena Franca Rame ter še nekaj igralcev. Predstava je neprisiljeno tekla, bila je živa in prijetna. Se posebno je bil nagrajen s spontanim aplavzom na odprti sceni sam Fo, ki je s to predstav) še enkrat pokazal svoj P° svojih bistvenih sestavinah ne-1 izredno sproščen in prijeten nastop ko tretjo fazo Fojeve dramatur- Domiselno glasbo Fiorenza Carpija Bife, saj gre za najbolj nevezano, sta izvajala Oscar in ansambel «Le odprto in domiselno Fojevo delo. ^ bistvu gre za «gledališče v gledališču» odnosno za predstavo v cirkusu s tipičnim bedastim smehom klovnov, akrobatsko igro. z Pogonsko surealistično duhovitost-1°- To so sicer elementi, na katere smo naleteli tudi v prejšnjih Fojevih delih, kot recimo v farsi *Arhangeli in avtomati» ter v delu sDve pištoli v rokah, pa z belim m črnim gleda«. V tem primeru Pa imajo ti elementi prvenstveno hi bistveno vlogo, saj jim je dana raožnost, da se prosto gibljejo, ne °ziraje se na nadaljevalen in skladen potek dejanja. Vsak prizor ima svoj avtonomen razvoj in izhaja iz Pekega dogodka v samem dejan iu Elementi, 'ki se jih Fo poslužuje, s° povzeti iz najbolj tradicionalnega repertoarja: zamenjava oseb, na Pačno naslovljene klofute, ljudje v spodnjih hlačah, dvoumnosti in podobno. Vsaka priložnost je dobrn *<* razvedrilo, za izzivanje smeha. To je končno shema commedie dell’arte: a Foju tile elementi slu-fijo le kot pretveza za sodelovanje ‘P vzburjenje občinstva. Tako postavila to občinstvo pred dejstvo Sodobne resnice. Bolj kot kjerkoli drugje obsoja Fo v tem delu tisti Pačin mišljenja, ki pravi, da mo-ramo sprejeti vse. kar nam ie da-P°. in pustiti na strani vse težave, da moramo živeti in se ljubiti ne Pfede na vse gnilobe, ki so v družbi. samo da se lahko redimo. To la neka svetohlinska oblika naše družbe, pravi Fo, ki skuša reagirati- na tak način, da zaplete v svoj Prtiljak državno zastavo, svete ide-ale, svobodo in vse vzvišene besedo, samo da se lahko brani in obsoja v res bedastem načinu. pa še nekaj, kar velja še poseb-Po za delo cGosm se poslavlja«, oelo je res gledališki tekst v pra-Pom smislu besede, kajti ni samo Popisano za oder ampak predvsem tP zlasti pogojeno od samega odra. Noravno je, da je Fo delo zasno-Pdl «pri mizici», kot se temu pra-ij1' vendar koliko črtanj, poprav-*°v, izločitev nekaterih prizorov in Pvedbe novih je bilo potrebnih ra Pojah in samih ponovitvah, da je ^o zadobilo svojo skoraj končno Podobo. Torej res živo gledališče v Pdjglobljem pomenu besede. O samem poteku uprizoritve bi mani pesanti«. Seja pete deželne komisije Včeraj popoldne se je sestala peta deželna komisija, ki je ponovno odobrila z večino glasov zakonski osnutek o urbanistiki, ki ga je vlada vrnila za ponovno razpravo deželnemu svetu. Proti osnutku so glasovali komunisti; mi-sovci in liberalci pa so se vzdržali. Seje sta se udeležila tudi predsednik deželnega odbora Ber-zanti in odbornik za urbanistiko inž. Leschiutta. V začetku je Ber-zanti povedal, zakaj je vlada vrnila osnutek. Zatem pa sta spregovorila v splošni razpravi liberalec Trauner in komunist Bosari. Skoraj za 23 milijard lir posojil za javna dela Deželni odbornik za finance Tri-pani je včeraj sprejel ravnatelja Tržaške hranilnice dr. Giordana Deliseja. Razpravljala sta o posojilih, ki jih dajejo hranilnice za javna dela za katera daje prispevke tudi dežela. Doslej so ugodile hranilnice 436 prošnjam za skupno 22 milijard in 951 milijonov lir posojil. Od tega je odpadlo na Trst 12.267 milijonov, na Videm 8.437 milijonov, na Gorico 2.247 milijonov. EPILOG TRČENJA V ZDRAVŠČINI PRED SODISCEM Zaradi napačnega manevriranja je trčil s traktorjem v avto Pravda zaradi izposojenega električnega spajalnika - Na zatožni klopi, ker ni plačeval družini preživnine razumela sta se za ločitev in sodišče v Benetkah je dne 24. januarja 1962 razsodilo v tem smislu, ugotovilo krivdo moža ter mu naložilo plačevanje alimentov za ženo in tri hčerke po 40 tisoč lir mesečno za vse štiri, žena se je pritožila, ker jim mož ni plačeval dolžne preživnine, ta pa se je izgovarjal, da mu njeni starši niso dovolili, da bi videl svoje otroke in jim plačal dolžno vsoto, žene same pa tudi ni mogel nikoli srečati. žena je vložila proti njemu tožbo pred okrajnim sodiščem v Gorici, ker se je med tem preselila k sorodnikom v Stražile .Ul. Colombo 6 In sodnik je obsbdil Saccona na mesec dni zapora, 60 tisoč lir denarne kazni ter izplačilo odškodnine civilni stranki. Obtoženec je vložil priziv, sodišče pa je potrdilo prvostopno razsodbo in mu prisodilo še dodatne stroške, vključno 60 tisoč lir za stroške žene, id jo je zastopal odv. Pascali. Obtoženca, ki ni bil prisoten, je branil odv. Pe-droni. Drž. tož. dr. La Greca; preds. sodišča dr. Storto; sodnika Aiculeo in Mancuso; zapisnikar Petti. DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri, 3. marca je v Gorici odprta cvetličarna BANDEIjJ .JOŽEF, na Travniku, tel. 54-42. . ■•■■■■ im iiiiiiiiiiiiii im mn V Bazovici poslovilni večer komandanta karabinjerjev Pod predsedstvom dr. Sto rte je goriško prizivno sodišče obravnavalo včeraj vrsto prizivov, pri katerih je z nekaj spremembami potrdilo prvo razsodbo okrajnega sodnika. Med prvimi je bil na vrsti 42-letni Giovanni Seculin, ki je po rodu iz Furlanije, pa živi v Sovodnjah, Ul. Ex Impero 22. Dne 21. januarja lani okrog 17.30 so ga karabinjerji, ki so bili na službenem obhodu v Zdravščini, srečali, ko je pri gostilni «A1 Gelso» s traktorjem preko ceste oviral promet na njej, potem ko je pri vzvratni vož-nji zadel ob avto giulietta 34-let-nega Sergija Calligarisa iz Gradiške. Po trčenju 'je prišlo fned obema voznikoma do prerekanja in, , okrog njih se je nabrala gruča lju- j SPOROČILO POKRAJINSKEGA VETERINARJA di, ki je privabila tudi karabinjerje. Ti so ugotovili, da je bil Se-cuiin vinjen ter da je izvedel napačen manever s traktorjem, ter tako povzročil trčenje. Poleg tega pa nj hotel takoj pokazati dokumentov. Pri prvi razpravi dne 12. junija lani v Gradiški, je bil Seculin obsojen na 4 mesece pripora in 25.000 lir globe. Pri prizivni razpravi je obtoženec poudaril, da ni bil vinjen, ter se je le zmotil pri manevriranju traktorja; kar se karabinjerja tiče, pa ga ni takoj prepoznal, ker je bil ta v civilu. Sodišče je to upoštevalo ter ga je oprostilo Odbor društva za zavarovanje goveje živine v Sovodnjah sporoča, da bo v nedeljo 10. marca ob 11. uri dopoldne v sejni dvorani na županstvu v Sovodnjah redni obč ni zbor članov društva. Odborniki bodo ob tej priliki podali poročilo o delu v preteklem letu; pomenili pa se bodo tudi o bodočem poslovanju društva. Člani naj se udeležijo zbora v čim večjem številu. Snežne razmere na goriških smučiščih Po podatkih Goriške turistične zveze v Novi Gorici je bilo včeraj zjutraj stanje snega po razn.h goriških smučiščih naslednje: LIVEK: —4 stopinje 35 cm snega, vlečnice delujejo, cesta do vlečnic je prevozna. LOG pod MANGARTOM —5 stopinj; 60 cm snega, vlečnica deluje LAŽNA —3 stopinje; 15 cm snega, vlečnica deluje. BOVEC —2; 10 cm snega. Timi ji' 7 v tole Janc na V četrtek se Je v Slomškovem domu v Bazovici vršil poslovilni večer na čast karabinjerskemu marešalu Vlttoriju Sardelliju, ki Je bil od leta 1954 predstojnik karabinjerske postaje v Bazovici. Bazoviški župnik je ©tvoril poslovilni večer. V svojem nagovoru je msgr. Zlvic pozdravil g. Sardellija ter se mu zahvalil za vse, kar je storil v korist domačinov. Marešal Sardelll Je bil v 14 letih pravi čuvar bazovske varnosti in za vaščane je bdi kot oče. V imenu vaščanov ga je pozdravil učitelj v pokoju mmm-i Zatrli $0 afriško prašičjo kugo Za pohite živali so v državi potrošili skoraj dve milijardi lir . Posredna škoda v goriški pokrajini znaša 30 miljonov l.r V Gorici sestanek o protosinhrotronu Deželni odbornik za finance Tri-pani se je predvčerajšnjim udeležil v Gorici na sedežu zveze industrij-cev sestanka, na katerem so proučili vprašanje jedrskega pospeševalca, in sicer na podlagi poročila, ki ga je pripravil arh. Di Sopra. Ponovno so poudarili vse razloge, ki govore v prid Doberdobu za namestitev protosmhrotrona. Padla je v tovarni Včeraj zjutaj ob 6.40 so sprejeli za 30 dni na zdravljenje v goriško civilno bolnišnico 30-letno Marijo Bearzi iz Trtič^, Ul Rossetti 1, ki je malo prej padla na dvorišču tekstilne tovarne v Podgort, kjer je zaposl^a. Pri padcu si je zlomila levo stegnenic?)! "V bolnišnico so jo odpeljali z avtom Zelenega križa. Pes ga je napadel Ko je včeraj popoldne 52-letni Sflvatore Cinausero iz Gorice, Ul. Colobini 12 kot občinski sluga razna al listine po mestu, ga je nenadoma napadel pes, ki je bil privezan na verigi pri hiši št. 23 | v Ul. Cipriani. Povzročil mu je Pokrajinski veterinar dr. Germi- doslej pokazala vrsto uspehov z' rano na desnem kolenu in desni netti je predstavnikom oblasti in odpravo bruceloze m jetike pri go- roki. V bolnišnici so mu nudili pr. tiska sporočil uradno obvestilo mi- vejih živalih Vo pomoč s prognozo okrevanja M upoštevalo tci Ba Jc o-p.osvuo, ?° v Sestanekjeotvorilpodprefektdr.lv 4 dneh. zaradi pomanjkanja dokazov. Bra-j ^ahjl zatr atnsk° Prašičjo kugo, Loricchi, udeležili pa so se ga po-nil ga je odv. Blessi. , I je povzročila občutno škodo na- krajinski p-eosednii Chientaroli, Zaradi električnega snatalnika cloaalne™u gospodarstvu. Bolezen podžupan Candussi, kvestur Chin Zaradi električnega spajalnika. se Je pojavila o veliki noči lanske- ni. pokrajlnsl,, zdravnik Montagna, ga leta v Rimu .er se je v razme- načelnik kmetijskega nadzorništva roma kra kem času razširila se na Marsii predstavnik trgovinske zbor-ostaia velika italijanska mesta kot nice Marsa„0. predsednik veteri-so Milan, Turin itd Sprva zdrav- narske zbornice Vida s številnimi stvem organi niso vedeli, za kaks- Miro Preši, ki Je ob koncu svojega govora izrekel željo, da bi ga na njegovem mestu nasledil prav tako dober in pošten komandant. Nato je že Valerija Preslova pozdravila gospo Sardellijevo v imenu vseh bazoviških žena, nakar so domačini podarili maršalu sliko Bazovice delo slovenskega slikarja Lukežiča, album fotografij iz Bazovice in okoliških vasi ter cvetja Poslovilnega večera se je udeležilo veliko Bazovcev, ki so hoteli s svojo prisotnostjo počastiti odhajajočega komandanta. Med govori sta domača pevska zbora «Llpa» in cerkveni zbor zapela nekaj slovenskih narodnih in umetnih pesmi. predvaja film teci danes, 2. t. m„ s pričetkom technicolor in techniscope: ob 18. uri italijanski II lungo II corpo II gatto Igrata priljubljena igralca FRANCO FRANCHI in CICCIO INGRASSIA ZAGOTOVLJENI DVE URI SMEHA! H1JVO «1 R1S» PBOSKK predvaja Technicol danes, 2. t. ra. ilor film: s pričetkom ob 19.30 Cinemascope LA € ADUTA DELLE AQUILE C§30] Seorge PEPPARD, URŠULA ANDRESS in JAMES MASON Mladini pod 14. letom vstop prepovedan vrednega okrog 150 tisoč lir. sta bila v sporu ter sta imela mnogo več sodnih stroškov 49-letni mehanik Pietro Grassi iz Ronk Ulica Matteotti 46, ter 55-letni Antonio Raclti, pravtako iz Ronk Ul. Ra-paroni 41. Raclti je pred tremi leti posodil Grassiju električni spajal-nlk, ki mu ga ta ni hotel vrniti češ da mu je Raclti dolžnik in mora prej plačati dolžno vsoto. Ko je ta poveril zadevo odvetniku, je Grassi vrnil sporni stroj lastniku. Medtem je šla zadeva preko karabinjerjev že na sodno pot in ko je Raci ti hotel ustaviti sodni postopek, je bilo že prepozno. To se je zgodilo 28. maja 1965 in okrajni sodnik v Tržiču je razsodil, da ne gre za tatvino ter je Grassija oprostil. Ta pa je hotel iti zadevi do dna ter je vložil priziv. Sodišče je včeraj potrdilo prvo razsodbo ter še oprostilo RacitiJa plačila sodnih stroškov, ki jih bo moral plačati Grassi sam. Branilec odv. Pedroni. 40-letni kovač A rt uro Saccon iz Chirignana pri Benetkah se nikakor ni mogel sporazumeti s svojo ženo Marijo Gasdia za mimo „ , j , zakonsko življenje, čeprav sta ži- Na koncu pozdravov in kratkega , vr.._ „ ■noromo oljilo ,o vco navw*V VelE SKUPaJ M VrSt° *et ib SO Se programa Je sledila za vse navzoče zakuska, ki so Jo servirale mlade domačinke v narodnih nošah. Jima rodile v zakonu tri hčerke: Eleonora, Gabriella in Marina. Spo- Prizor z otroškega rajanja na pustni torek v Prosvetni dvorani v Gorici. Udeležilo se ga je veliko število otrok iz Gorice in bližnje okolice s svojimi mamicam* ki .->o v premoru med nastopom elanu. SG lz Trsta z arijami iz Pepelke in predvajanjem kratkometražnih otroških filmov, plesali po dvorani v najrazličnejših kostumih, od Zor-ia, preko kavbojev, do Indijancev in ljubkih Holandk. no bolezen gre, čim pa so na podlagi analiz spoznali da gre za ne- j varno eksotično bolezen, so ji z najrazličnejšimi ukrepi napovedali neusmiljen boj, ki so ga po enem letu kronali z uspehom V Španiji in na Potrugalskem ta bolezen že celo desetletje mori prašiče ter so oblasti pred njo še vedno brez moči. Upoštevajoč ta dva primera je obstajala nevarnost, da se bo tudi pri nas bolezen tako trdovratno upirala. Zato je ministrstvo naročilo vsem stopnjam veterinarske službe policijskim in drugim organom, da so s pobijanjem obolelih ter sumljivih živali zatrle sleherno žarišče. Prepovedali so prevažanje prašičev, živinske sejme, krmljenje živali z odpadki iz kuhinj. Na jugoslovanski in švicarski meji so oblasti teh dveh držav strogo nadzorovale uvoz hrane, preko katere bi se utegnlia bolezen razširiti na njinovem ozemlju. Prvi primer afriške prašičje ku ge so zabelpžili v bližini mednarodnega letališča Fiurrucino pri Rimu, kjer so s pomijami iz letališke kuhinje krmili prašiče na neki bližnji farmi. V kratkem času je bolezen zajela 28 italijanskih pokrajin. Za pobite živali okoli 99.000 repov, je država izplačala blizu 2 milijardi lir odškodnine. Goriška pokrajina ni bila okužena s to boleznijo, kljub temu pa je občutila njene posledice zavoljo strogih ukrepov, ki so prizadejali našo prašičerejo ter industrijo prašičjega mesa. Sodijo, da znaša gospodarska škoda v naši pokrajini okoli 30 milijonov lir. Odkar se je pojavil zadnji primer bolezni, je do sedaj minilo 6 mesecev. To dokazuje, da je italijanska veterinarska služba dobro delovala ter zatrla nevarno bolezen. Pokrajinski veterinar dr. Ger-minetti se je v imenu ministrstva zahvalil V3em, ki se sodelovali v tej akciji. Predstavnik živinorejske zveze prof. Marsano je ob tej priliki poudaril nujnost nadaljevanja akcije za zdravstveno zaščito živali, ki je veterinarji nase p«.krajine, predstavniki organizacij ir drugi. C Na delu v tovarni Lacego v Sovodnjah se Je ponesrečila 38-letna Ema Petejan iz Gorice, Ul. Vittorio Veneto 65. Ko je hotela zapreti železna vrata, si je priprla levo roko in si precej močno ranila prste. V goriški civilni bolnišnici so jo pridržali za 15 dni na zdravljenju. | uiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiMitimiiniiiiMiiiiiiimiiiinMiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiHHiiiHiimmiHiiimimiiiii Pustovanje v Doberdobu brez Lovretovega pogreba mmm ..................... Tudi letos so se v Doberdobu vsaj deloma držah starih pustnih šeg in tradicij. V ponedeljek so fantje ln dekleta hodih našemljeni po vasi ter pobirali jajca, klobasi) in vino. V torek pa so imeli tako bero» tudi poročeni možje. Sicer pa je letošnji pust izgubil na zanimivosti v primerjavi s pustova-njim v prvih povojnih letih. Takrat je bila namreč mladina pove čini še doma, ker ni bila zaposlena v industriji ter se je lahko v večji meri ukvarjala s takimi tradicionalnimi prireditvami. Po navadi je takrat sodelovala tudi domača godba, ki pa dandanes ne more nastopati, ker so godci zapo sleni in morajo na delo Po vasi je bilo sicer tudi letos več našemljenih skupin, toda bili so povečini otroci. Le v emi taki skupini je bilo nekaj odraslih vaščanov, ki so skupaj z nekim improviziranim harmonikarjem oprav- ljali zgoraj omenjeno «bero» po vasi. V tej skupini je bila tudi šema, ki je predstavljala ameriškega predsednika Johnsona, ki je bila predmet splošne pozornosti zlasti v zvezi z vojno v Vietnamu. Zvečer so se po stari navadi zbrali v gostilni ter pojedh in popili, kar so čez dan nabrali po vasi, harmonikar pa je od časa do časa skušal intonirati himno «Pust se je oženil«, kar pa se mu ni vedno posrečilo, ker se je njegovih prstov že lotila vinska revma. To se je pripetilo z mladino v ponedeljek. Isto so potem v torek ponovili možje. Za sredo pa so vaščani pričakovali Lovretov pogreb, ki pa je odpadel, ker se nihče ni zanimal za organizacijo tega pustnega pogrebnega obreda. Morda bo prihodnje leto Lovre razdelil vaščanom bogatejši «teštament»; letošnji, pravijo, da mu je zamrznil «na ronškem hribu«. NATEČAJ ZA ZDRAVNIŠKEGA ASISTENTA V POKRAJINSKEM LABORATORIJU Pokrajinska uprava v Gorici je razpisala natečaj s predložitvijo dokumentov in izpiti na mesto zdravniškega asistenta pri mikro-grafskem oddelku pokrajinskega laboratorija za higieno in profilakso. Prošnjo na kolkovanem papirju za 400 hr je treba poslati na tajništvo pokrajinske uprave v Gorici, Korzo Itahja 55 do 12. ure dne 30. aprila letos. Vsa podrobnejša pojasnila dobijo prizadeti na personalnem oddelku pokrajinske uprave v gorici, na Korzu Itahja 55. V nedeljo, 3. marca v prosvetni dvorani, Korzo Verdi 13 v Gorici ob 16. uri PREDSTAVA STUDIA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA V TRSTU RUSI MOST Izbor iz literature tržaških ustvarjalcev: ALOJZ REBULA, BORIS PAHOR, MIROSLAV KOŠUTA, JOSIP TAVČAR, FILIBERT BENEDETIC, MARKO KRAVOS, IRENA ŽERJAL-PUC-NIK, SERGIJ VERČ, BRUNA PERTOT, IGOR TUTA, FILIP FISCHER, MARIJA MIJOT. DAMATIKA, POEZIJA, PROZA Nastopajo gojenci Studia: BOGATEČ LIVIO, COLJA STOJAN, GAŠPERLIN DRAGO, JANKOVIČ NORA, KRA VOS ALENKA, KRAVOS MI LICA, MORELJ PAVEL, OFI CIJA MARIJA, SANCIN SAMO, VERČ SERGIJ. REŽIJA: JOŽE BABIC GLASBA: ALEKSANDER VODOPIVEC LIKOVNI SODELAVEC: DEMETRI CEJ (lori ca VERDI. 17.15—22: «La 25.a ora>. Vima Lisi in A, Quinn. Kinema-skope v barvah. C.ORSO. 17—22: «Le grandi vacan-ze», L. De Funes. Francoski ki-nemaskop v barvah. MODERNISSIMO. 16.15—22: «Cul de sac», F. Dorleac in D. Ple-veance. Angleški film; mladini pod 14. letom prepovedan. CENTRALE. 17.15—21.30: «E1 de-sperado«, A. Giordana in R. Dex-ter. Kinemaskope v barvah. V1TTORIA. 17.15—21.30: «Bandi- dos«, E. M. Salerno in M. Martin. Italijanski barvni film; mladini pod 14. letom prepovedan. /rsi«* AZZURRO. 17.30: «Edipo Re» — Film P.P. Pasolinija — S. Man-gano m F. Cittl — Barvni film. EACELSIOR. 16.00: «Pacce per rinfemo«, G Peppard in R Burr. Kinemaskope v barvah. PRINCIPE. 17.30: «Sinfoma dl guerra«, C. Heston in M. Schell. Kinemaskope v barvah S. MICHELE. 19—22: nVajas con dios Gringo«, G. Saxon in E. Love. Kinemaskope v barvah. Ran kr EXCELSIOR. 19—2130: «Quando dico che ti amo», r Renis in L. Falana. Kinemaskope v barvah. RIO. 19—21.30: «Agente 007 si muo. re solo due volte«, J Connery. Kinemaskope v barvah. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan m ponoči )e odprta lekarna SOR4NZO, Vedrijev korzo 57; tel. 28-79. TRŽIČ Danes ves dan tn ponoči )e odprta lekarna «Alla Salute« Fabbris, Ul. Cosulich 117 - tel. 72486. RONKE Ves dan ln ponoči le odprta lekarna «ALLA STAZIONE« dT. Mat-tlti, Vermegliano, Ul Garibaldi 3, tel. 77446. odbojka Moška B liga Derby Bor-Gasilci drevi v Ul. della Vaiie Obe ekipi sta v zelo dobri formi Bor bo nastopil s popolno postavo Drevi bo v Trstu v telovadnici v Ul. della Vatle moško odbojkarsko srečanje II. lige, v katerem se bosta pomerili med seboj najmočnejši tržaški ekipi: Bor in Gasilci. Na lestvici sta trenutno med obema le dive točki razlike in v primeru zmage slovenske šesterice bi Bor še ostal v borbi za osvojitev BREG — AURISINA: Izid je zavit v megli. Najvažnejše srečanje tega kola bo na igrišč uv Boljunou, kjer se bosta pomerili enajsterici Brega in Aurisine. Na lestvici si moštvi delita prvo mesto z enakim številom točk, vendar pa ima Aurisina tekmo manj. Za obe ekipi bo torej srečanje izredno važno. Posebno še za Brežane, ki v zadnjem času niso vedno dosegali zadovoljivih rezultatov in bi bila slučajna jutrišnja zmaga zanje zelo dobrodošla ((rehabilitacija)). Domače občinstvo zato nestrpno pričakuje to tekmo, v kateri pa morajo 'tudi igralci iz Nabrežine poravnati stare račune. V prvem delu prvenstva so namreč zmagali Brežani z edinim golom, ki je padel v tekmi in to celo v Nabrežini. Razumljivo je torej, da bodo tudi Nabrežine! napeli vse šile, da bi jim uspela ((povračilna •iiiiiiimiiiimiiumiiiiiiHiiiiiMMiiittiiiiiMiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiMiiiiiimimitiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiitiimiiiiiiii drugega mesta, Ce bo pa poražen, potem lahko seveda ohrani največ tretje mesto. Drevišnja tekma bi morala biti — kot vse kaže — ne le napeta, ampak tudi tehnično lepa. Gasilci so v svojem zadnjem nastopu premagali vodečega Bovolija in to z zelo dobro igro, Bor pa se je tudi izkazal v Forliju, kjer je brez posebnih težav odpravil Intrepido. «Plavi» so se na povratni dvoboj s svojimi mestnimi nasprotniki skrbno pripravili in bodo seveda nastopili s popolno postavo, čeprav so teoretično Gasilci trenutno nekoliko boljši od njihovih drevišnjih nasprotnikov, pa sta dejansko obe ekipi vendarle precej izenačeni. Bo- rovci Igrajo namreč mnogo bolj požrtvovalno in s tem nadomestijo marsikatero drugo pomanjkljivost. Za tekmo Bor - Gasilci torej praktično ni mogoče dajati zanesljivih napovedi, saj je v njej možen vsak izid. Prav ta negotovost pa je povzročila, da vlada za drevišnje srečanje v Ul. della Valle med navijači Bora izredno zanimanje, če sodimo po obisku prvega srečanja med obema nasprotnikoma v Miljah in po zanimanju za povratni derby, potem je gotovo, da bo drevi balkon v telovadnici v Ul. della Valle že precej pred začetkom tek-ke nabito poln. Drevišnje srečanje se bo začelo ob 21.15. NOGOMET Prvenstvo III. kategorije Breg - Aurisina za prvo mesto Po prekinitvi minulo nedeljo (zaradi Slabega vremena), se bo prvenstvo III. amaterske lige nadaljevalo s četrtim kolom. Na sporedu bodo štiri srečanja, v katerih bodo nastopile slovenske enajsterice. GORIŠKI NOGOMET Sovodenj ci jutri v Podgori Jutri popoldne se bodo na podgorskem igrišču pomerili v nogometu sovodenjski in domači igralci. Ta je skorajšna derby-tekma, saj je razen Sovodenj edina Podgora, ki je dokaj slovenska ekipa v tej skupini. V jesenskem srečanju so bili na sovodenjskem igrišču boljši «beli». Kako bo jutri? Se bodo So-vodenjci spet izkazali? Na včerajšnjem treningu smo videli tudi Vojka Cotiča, ki je prejšnje prvenstvo igral srednjega branilca ter je s Fajtom in Kuzminom, ustvarjal gotov obrambni zid. Možen je njegov takojšnji nastop. Na treningu smo videli tudi ostale igralce prve ekipe ter kaže, da se stanje izboljšuje. Za jutrišnjo tekmo vabi trener naslednje igralce: Stanzani, Ferfo-Ija, S., Kuzmin, Devetak. Cotič, Ferfolja B., Petejan J., Černe, Pe-tejan B., Marinič, Gulin, Dužman, Ferfolja A., Cijak, Sfiligoj ter Malič. Odhod bo ob 14.15 izpred gostilne «Pri Francetu«. Vodstvo vabi na tekmo tudi navijače. K. B. ZENSKO MLADINSKO ODBOJKARSKO PRVENSTVO Bor gotovo v finalu Zarja zelo verjetno V prvi tekmi sinočnjega sporeda mladinskega ženskega prvenstva, ki je bilo na stadionu Prvi maj, sta se pomerili prvi eiripi z lestvice. Pričakovali smo napeto in zagrizeno borbo a smo se ušteli. Zarja je odpovedala na vsej črti in ni pokazala niti drobtinice tistega kar smo videli v prejšnjih nastopih na tem prvenstvu. Dekleta so kot okame-nela in Bor je imel gladko pot do zmage že s samimi servisi. Krizo Bazovk si lahko razlagamo samo na en način. Preveč so bile živčne v srečanju, v katerem jim — glede na njihove zmožnosti ni bilo mogoče zmagati. Borovke so tokrat nastopile brez Sonje Barejeve, v ekipo pa se je vrnila Silva Pernarčič. Igre Borovk ne moremo oceniti, ker nasprotnik praktično ni obstajal. Bor si je s to zmago zagotovil prvo mesto v lestvici in in Padrič so se predstavila v lepih novih dresih, ki so zbujali med občinstvom občudovanje Gaja je skušala ukaniti Borovke ki pa se tokrat niso dale in niso dopustile nasprotnicam, da bi osvojile set, kot se je to zgodilo v prvem delu prvenstva. Bor je tako še povečal svojo prednost na lestvici. Odločilna tekma za častno drugo mesto pa je bila med Bregom in Zarjo. Bazovke so se v tem srečanju nekoliko otresle MiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii DOMAČI ŠPORT ODBOJKA Danes, 2. marca žensko juniorsko prvenstvo Ob 19.30 na stadionu «Prvi ma.W BREG — BOR BOR — FARI GAJA — BREG * * * Moška B liga Ob 21.15 v Ul. della Valle BOR — GASILCI (Trst) * * * Jutri, v nedeljo, 3. marca Žensko juniorsko prvenstvo Ob 8.30 na stadionu «Prvi maj» FARI — GAJA GAJA — ZARJA FARI — ZARJA * * • Prijateljske tekme Ob 10. uri v Nabrežini SOKOL — CORRIDONI GAJA — CORRIDONI * * * Za zimski pokal Na Reki ob 10.30 PARTIZAN — BOR (ženske) PARTIZAN — BREG (moški) PARTIZAN — BREG (ženske) KOŠARKA Jutri, v nedeljo, 3. marca Promocijsko prvenstvo Ob 11. url v goriški športni palači ARTE — BOR NOGOMET v lestvici in matematično gotovost vstopa v finale. . ,.v . Naslednji spopad je bil med Bo- , apatičnosti m so ponovno za-. rom in Gaio Dekleta iz Grnnarip' lgra e Z nekaj lepimi akciJami- Breg' rom in Gajo. riekietg iz Gropade je v prvih stezah kljuboval a nato je moral popustiti Bolje je šlo J Brežankam v drugem setu. Vsi so že tnisliii, da bo Zarja gladko zmagala, a proti koncu se je spet nekaj zataknilo in Breg je stanje najprej izenačil nato pa še povedel. Zarji ni preostalo drugega, kot da zbere še zadnje moči in po večkratni menjavi servisa pri štirinajsti oz. petnajsti točki osvoji še eno točko in s tem tudi verjetno napredovanje v deželni finale. Četrta tekma sporeda se je močno zavlekla. Breg in FARI, zavedajoč se dejstva, da je moštvo, ki podleže praktično odrezano iz bitke za drugo mesto, sta bila živčno bitko. Igra je bila bolj podobna ping-pongu kot pa odbojki. Prvi set so osvojile igralke FARI, zaradi zmešnjave, ki je vladala na nasprotni polovici, naslednji set je pripadel Bregu, ki je nekoliko uredil svoje vrste. Zadnji in odločilni niz pa se je zaključi) z zmago slovenskih igialk, ki so z minimalno razliko osvojile zmago. Izidi: Bor — Zarja 2:0 (15:5, 15:0) Bor — Gaja 2:0 (15:0, 15:8) Zarja — Breg 2:0 (15:8, 16:14) Breg — FARI 2:1 (4:15, 15:8, 15:13) Postave: BOR: Pernarčič Silva in Sonja, Pahor, Demšar, Bezeljak, Rauber, Kalan, Bole, Čandek Rogelja. ZARJA: Vodopivec, Križmančič Sonja, Dora in Magda, Seražin, Fonda, Terčon, Bandelj. GAJA: Vrše, Grigič Daria in Sonja, Kalc, Bizjak, Babič, Bajc. BREG: Foraus, Corradini, Rapo-tec, Boneta, Slavec, Zobec, Žerjal. F. V. Jutri, v nedeljo, 3. marca II. kategorija ob 15. uri v Nabrežini VESNA — SAGRADO * * * III. kategorija ob 10.30 v Nabrežini PRIMORJE — LIB. PROSEK * * * ob 10.30 v Boljuncu ZARJA — PRIMOREC * * * ob 15. uri v Boljuncu BREG — AURISINA * * ♦ ob 15. uri na stadionu «Prvi maj« RUPINGRANDE — UNION Jutri v Nabrežini ženska odbojka V nedeljo bosta na nabrežinskem odbojkarskem Igrišču ženski prijateljski odbojkarski srečanji. Najprej se bosta pomerili šesterki domačega Sokola in Corridomija iz St. Petra na Soči, nato pa bo proti Corridoniju Igrala še Gaja s Padrič. Tekmi se bosta začeli ob 10. uri. akcija«. Kdo je torej favorit? Glede na domače igrišče m občinstvo ima določeno prednost Breg. Kot moštvo pa je nekoliko boljša Aurisina, ker ima več izkušenih igralcev v svoji enajsterici. Toda ti so večinoma že starejši in verjetno ne bodo vzdržali vseh 90 minut hitrega tempa igre, ki ga bo skušal vsiliti Breg. Prav tu pa je Aurisina najbolj ranljiva. Sicer pa je vsako napovedovanje zmagovalca odveč, kajti v tem srečanju je mogoč kakršen koli izid. Občinstvo pa naj vsekakor ne zamudi priložnosti, da si tekmo ogleda, saj bo verjetno odločila prvenstvo te lige. PRIMORJE — LIB. PROSEK: Zopet spremembe v vrstah Primorja? Prosečani bodo v nedeljo sprejeli v goste enajsterico Libertas Prosek, ki trenutno deli prvo mesto lestvice z Bregom in Aurisano ter ima samo dve točki naskoka pred Primorjem. Zato vse kaže, da bo to srečanje zanimivo. Obe ekipi upata na celotni izkupiček. Primorje bi z zmago dohitelo na lestvici svojega nasprotnika, če bi pa zmagal ta, bi še bolj povečal razdaljo med seboj in Primorjem. Ni znano s kakšnima postavama bosta nastopili enajsterici, kaže pa, da bo Libertas igral s standardnimi Igralci, v vrstah Primorja pa bo nekaj sprememb, posebno na sredini igrišča, kjer je bilo moštvo v zadnjih srečanjih najbolj pomanjkljivo. Kaže, da bosta igrala tudi Fragiacomo in Metelko in sicer v vlogi režiserjev, kar bi zanju ne bila novost, njun nastop pa bi moštvu precej izboljšal sistem igre. V tem srečanju je težko predvidevati izid, kajti sile obeh strank so precej izenačene, čeprav bo imelo Primorje določeno prednost, ker bo igralo pred domačim občinstvom. ZARJA — PRIMOREC: Za točke in prestiž. Tudi v nedeljo bo na sporedu srečanje med slovenskima nasprotnikoma. Tokrat se bosta v Boljuncu srečali enajsterici Zarje in Primorca. Bazovci bodo morali še enkrat stopiti na igrišče z nepooolno postavo Standardni vratar Babu-der bo moral še eno kolo počivati zaradi izključitve. Nekatere druge odsotne igralce pa bo skušal trener nadomestiti čim bolje. Kljub temu pa Bazovci upajo na zmago in to predvsem, ker nočejo ponovno razočarati svojega občinstva. Po drugi strani pa želijo tudi Trebenci poravnati račune iz prvega dela prvenstva, ko so morali kloniti pred Zarjo z 0:1. Ekipi se torej ne bosta spoprijeli le za točke, ampak tudi za ugled, sicer pa bi bil v tem srečanju tudi izid brez zmagovalca sprejemljiv za obe stranki. RUPINGRANDE — UNION, Plavi upajo na uspeh. Podlonjerci bodo v nedeljo gostovali pri žilavi enajsterici Rupin-grande. Igralci Uniona upajo, da bodo po svojih zadnjih pozitivnih nastopih tudi v nedeljo zaigrali dobro Kaj pa nasprotnik? Ekipe Rupingrande ni mogoče podcenjevati, o tem priča tudi njen položaj na lestvici. Res je pa tudi, da je Rupingrande zmagal v tem prvenstvu le dvakrat, medtem, ko je sedemkrat rezultat deli! a tudi premagan je bil le trikrat. Glavna odlika tega moštva je v dobri kondiciji in hitrem tempu skupne igre. Zato Podlonjerci ne bodo smeli dovoliti nasprotniku, da prevzame vajeti igre-v svoje roke, ker bi mu to dalo priložnost, da izkoristi vsako napako Uniona, če bodo Podlonjerci v tem uspeli, lahko upajo na pozitiven izid. Nedeljski tekmovalni spored bosta dopolnili naslednji srečanji: Tecnoferramenta - Alabarda, kjer bi verjetno neodločen izid zadovoljil obe stranki in Roianese - Gret-ta, v katerem so domačini favorizirani pred gosti. KOŠARKA . PROMOCIJSKO PRVENSTVO Peterka Bora jutri v Gorici proti Arti Košarkarje Bora čaka jutri v Gorici zahtevna tekma z goriško peterko Arte. V 12 srečanjih so plavi odnesli le dve zmagi in še ti v začetnih spopadih prvenstva, že več časa pa borovci zasledujejo nov uspeh, da bi se oddolžili navijačem in predvsem, da bi jim ta vlil malo več zaupanja v njihove sposobnosti, da bi igrali bolj samo- zavestno in napadalno. Kaže pa, da so prišli do mrtve točke; hibe v njihovem načinu igranja so vse prej psihološke kot tehnične narave. Zanimivo je, da na treningih odvijajo sproščeno in zato tudi u-činkovito igro. Na tekmah pa je vse drugače. Napad je statičen in olajšuje nalogo nasprotnih branilcev, ki prestrežejo dosti žog in odhitijo v protinapad. Piavi pa se vračajo v obrambo v dveh in šele kasneje jima prihitijo tudi drugi na pomoč. Nič čudnega torej, če vse ekipe zmagujejo z lahkoto proti Boru. Res je, da je letošnje prvenstvo le priprava za naslednja leta, toda kljub temu ni razveseljivo, da se Bor lovi za predzadnje mesto, medtem ko je bil lani drugi za močno Ardito, ki dela letos preglavice ekipam D lige. čeprav je nivo letošnjega prvenstva visok in so nekatere ekipe celo močnejše od lanske Ardite, bi si borovci zaslužili kaj več od predzadnjega mesta. Zato se polni dobre volje odpravljajo v Gorico, kjer bo jutri ob 11. uri v goriški športni palači tekma Bor-Arte. Borovci bodo verjetno nastopili s postavo S. Spacal, Sirk, Kralj, Sancin, Starc, Rudež, Fabjan, Prin. čič in Zavadlal. ADRIJAN ZAVADLAL Jugoslovani so zadovoljni z olimpijskim izkupičkom BEOGRAD, 1. — Tajništvo jugoslovanskega odbora je na današnjem sestanku prišlo do zaključka, da je bila udeležba smučarjev in dolgoprogašev na 10. zimskih olimpijskih igrah uspešna in je izreklo za dosežene uspehe priznanje Ludviku Zajcu, ki je zavzel 9. mesto v skokih na veliki skakalnici, Majdi Amkele, ki je zasedla 12. mesto v slalomu in 15. v kombinaciji in moštvu hokeja, ki je zavzelo prvo mesto v skupini. Tajništvo je razpravljajo tudi o pripravah kandidatov za letne igre v Mehiki in je ugotovilo, da se resno pripravljajo, da pa primanjkujejo materialna sredstva. Za zagotovitev teh sredstev bo tajništvo aprila organiziralo veliko loterijo. V iste namene bodo 3. marca dalje pri vstopnicah za nogometne tekme doplačevali 0,20 din v korist olimpiade. Olimpijski komite je predložil skupščini osnutek zakona, po katerem bi se v olimpijskem tednu vse poštne po- iiilliiilliiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHimimiitiitTUililmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijimiiiii iinim iiiuntmiiiiiiiiini, iiiiiim, ,i,,il|l,iii„iiiiii,i,ii,i,, ni, ntmiitiiiimtiiliiu SMUČANJE Dem«tzova prvakinja tudi v veleslalomu S. CATERINA VALFURVA, 1. — Giustina Demetz je zmagala tudi v veleslalomu italijanskega prvenstva v alpskih panogah in je pustila za seboj tako Cipollovo kot Chevallardovo, ki si deli tretje mesto z Jouxovo. Tudi danes se je izkazala komaj 17-letna junior-ka Tiezza, ki je, kot včeraj v smuku, osvojila v veleslalomu častno peto mesto. Izid ženskega veleslaloma za italijanski naslov je naslednji: 1. GIUSTINA DEMETZ (SC Pi-rovano) 1’18”32 2. Glorianda Cipolla (SC Cour-mayer) 1’19”95 3. Marisella Chevallard (SC Gres-soney) in Roselda Joux (SC Pila) 1’20”41 5. Giovanna Tiezza (SC Cortina) T21”18 6. Clotilde Fasolis 1’21”19 7. Paola Strauss 1’21”52 8. Susanna Cova 1’22”41 9. Marisa Mion 1’22”45 10. Lotte Nogler 1’23”93 itd. * * * SKOPJE, 1. — Na Sar planini se je danes pričelo letošnje prvenstvo Jugoslavije v alpskih disciplinah. V smuku je, kot je bilo pričakovati, zmagal Peter Lakota, ki je 2400 m dolgo progo z višinsko razliko 607 metrov prevozil s časom 1’34"8. Drugi je bil Jože Gazvoda s časom 1’35”1. V konkurenci žena pa je zmagala Majda Ankele s časom 1’51”8 pred Vido Tevžovo 1’55”6. * * * VARS, 1. — Jean Noel Augert je osvojil naslov francoskega prvaka v slalomu. Za njim sta se uvrstila Jean Pierre Augert in Louis Jauffret. KOUSAKSTVO DIRKA PO SARDINIJI šiljke frankirale z doplačilno marko 0,10 dinarjev. Ob sprejemu Južnoafriške unije v olimpijski komite je predsednik jugoslovanskega olimpijskega odbora Zoran Polič poslal mednarodnemu olimpijskemu odboru brzojavko, v kateri zahteva revizijo sklepa ter opozarja, da bi vztrajanje pri sprejetem sklepu spravilo * vprašanje same olimpijske igre v Mehiki. * * * CHICAGO, 1. — Predsednik CIO Brundage je izjavil, da bo v najkrajšem času sklical izredno zasedanje vodilnega odbora CIO, o» bi preučili če bi bilo še enkrat treba glasovati o pripustitvi Južne Afrike k olimpijskim igram. UMETNO ORSANJt Bitossi osvojil zadnjo etapo Eddy Merckx zmagovalec dirke Tekmovalci so spočetka vozili zelo počasi in so v prvih 30 minutah opravili celo le 12 km poti. Sele v drugem delu etape je postala vožnja živahnejša, vendar pa to ni prineslo tudi večje borbenosti med tekmovalci. Glavnina je namreč praktično ves čas vozila skupaj. Le nekateri posamezniki so skušali od časa do časa pobegniti, med temi so bili tudi uiv/u vv,iiu ou uui tuui Zilioli, Gimondi, Dancelli, Adomi in drugi, toda noben poskus ni uspel. Favoriti so skrbno nadzorovali položaj, pa tudi ubežniki sami niso pokazali prave volje do posebnega naprezanja. Zato se je vsa velika skupina istočasno pojavila pred ciljem. Pri 500 metrih se je začel zadnji nalet: Merckx in drugi Belgijci so bili v prvih vrstah. Tik ob Merckxu je vozil Franco Bitossi, za njim pa Dancelli. 200 metrov pred belo črto je šinil v ospredje Bitossi, prehitel je nekatere vozače pred njim ter si zagotovil poslednjo etapo letošnje dirke po Sardiniji. Italija je z Bitossijevim uspehom zbrala na tej dirki pet zmag, tri na so osvojili tujci in. sicer Belgijci. Letošnja dirka po Sardiniji je potekala v znamenju premoči Belgijca Eddyja Merckxa in dolgočasne vožnje v večini etap. Merckx je potrdil, da je za letošnjo sezono odlično pripravljen, res pa je tudi, da mu je k uspehu precej pomagalo njegovo moštvo FAEMA, ki je skrbno varovalo dosežke svojega glavnega vozača. Merckx si je zagotovil zmago praktično že v prvi etapi, na kateri je z velikim naskokom prispel prvi na cilj. Zmago z naskokom si je nato privoščil še v 5. etapi in to sta bili tudi edini etapi, kjer glavnina ni prispela enotna na cilj. Današnja sedma in zadnja etapa je dala na cilju tak izid: 1. Franco Bitossi (It.), ki je prevozil 133 km dolgo pot od Olbie do Sassarija v 3.40’23” s poprečno hitrostjo 36,202 km na uro. 2. Michele Dancelli (It.) 3. Guido Reybroeck (Belg.) 4. Taccone (It.) 5. Van Sweevelt (It.) 7. Michelotto (It.) 6. Baldan (It.) 8. Merckx (Belg.) in nato vsa glavnina v zmagovalčevem času. Končna skupna lestvica 1. Eddy Merckx (Belg.), ki je prevozil 1.131 km dolgo pot v skupnem času 30.42’24” s poprečno hitrostjo 36,733 km na uro. 2. Luciano Armani (It.) 7’28” za- n c ta n Irci 3. Vittorio Adomi (It.) 7'51” 4. Italo Zilioli (It.) 8’01” 5. Vito Taccone (It.) 8’21” 6. Basso (It.) 9’48” 7. Michelotto (It.) 10’14” 8. Dancelli (It.) 11’51” 9. Pingeon (Fr.) 12’44” 10. Gimondi (It.) 13’03” itd. ŽENEVA, 1. — Avstrijec Emrns-rich Danzer je ponovno osvojil naslov svetovnega prvaka v umetnostnem drsanju Drugo mesto je pripadlo Američanu Timu Wooau, tretje pa Francozu Patricku fen-V prejšnjih dneh so oddali se dva naslova: v parih sta zmagaj* sovjetska predstavnika Belousova-Protopopov, v plesnih dvojicah P» Angleža Towler in Ford. Bologna — Inter 2Xl Brescia — Fiorentina 1 Mantova — Vicenza 1 Milan — Cagliari 1 Napoli — Sampdoria 1 Roma — Juventus l X 2 Torino — Atalanta 1 Varese — Spal X 1 Bari — Piša 1 X Catania — Lazio 1 Potenza — Perugia 1 Triestina — Udinese X 1 Ascoli — Sambened. 1 iiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiimmmiimiiiMmiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiirftiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii BOLOGNA Vavassori; Furianis, Ardizzon; Guameri, Janich, Fogli; Pera-ni, Bulgarelli, Ferrario, Turra, Pascutti (Pace). INTER Sarti; Burgnich, Dotti; Bedin, Landini, Santarini; Domenghi-ni, Mazzola, Cappellini, Suarez, Corso. ROMA Pizzaballa; Robotti, Carpenetti; Cappelli, Losi, Pelagalli; Tac-cola, Cordova (Scaratti). Enzo, Ferrari, Capeilo (Scaratti). JUVENTUS Anzolin; Onor (Gori), Leonci-ni; Coramini, Roveta, Sacco (Volpi); Favalli, Del Sol, De Paoli, Cinesinho, Menichelli. MILAN Cudicini; Anquilletti, Schnel-linger; Trapattoni, Malatrasl, Rosato; Hamrin, Lodetti, Sor-mani, Rivera, Prati. CAGLIARI Pianta (Reginato); Tiddla, Lon- goni; Cera, Vescovi, Longo; Ne-ne, Rizzo, Hitchens, Greatti, Riva. • TORINO Vieri; Poletti, Fossati; Puia, Agroppi, Cereser, Careill, Ferri-m, Baisi, Moschino, Facchln. ATALANTA Balzarini; Poppi, Nodari; Tiberi, Ceha, Signorelli; Danova, Salvori, Savoldi, DelTAngelo, Rigotto. • BRESCIA Brotto; Fumagalll, Bolti (Vitah); Rizzolini, Tomasini, D’A-lessi; Salvi, Mazzia, Bralda (Troja), Schutz, Colausig. FIORENTINA Superchi; Rogora, Mančln; Bertinl, Ferrante, Cencettl; E-sposito, Merlo (Magli), Mara-schi, De Sisti, Chiarugi. • VARESE Da Pozzo; Maroso, Borghi; So-gllano, Cresci, Della Giovanna; Leonardi, Tamborini, Anastasl, Mereghetti. Vastola. SPAL Cipoliini; Stanzial, Tomasin, Pasetti, Bertuccioli, Reja (Parola) , Boldrlni, Lazzotti, Roz-zom, Parola (Massel), Bean. MANTOVA Bandoni, Scesa, Pavinato; Zoff II., Spanio. Giagnoni; Tomeaz-zi, Catalano, Spelta, Di Gia-como, Corelli. LR VICENZA N e g r 1; Plampiani, Rossetti; Volpato, Carantini, Calosi, Men-ti Gori, Cosma, Gregor!, Fontana. NAPOLI Zoff; Nardin, Pogliana; Stenti, Panzanato, Girardo; Canč, Ju-liano, Altaflnl, Sivori, Orlando SOMPDORIA Battara; Sabatini (Dordoni), Delfi no: Carpanesi, Morini, Garbarlni; Salvi, Vieri, Cri-stln, Frustalupi, Francesconi. L 2. 3. 4. 5. 6. prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi 1 1 1 X 1 2 1 2 1 2 1 X 2 1 2 1 IZ UMETNOSTNIH GALERIJ (Nadaljevanje s 3. strani) Ta se v glavnem nanaša na ze” ’ nje okolje in občutja, «Po plfsfjv «Za zaveso», «žena pred oglejjr lom», "Plesalkam, Večerni «Pričakovanje», "Mt.iitevm s0.,z1xg. čil na poimenovanja teh v Prl“ ni pestrobarvm skladnosti barv . delanih temper, ki se zdijo kot bile dodelane z nenavadno poln0i jo prekrivanja vseh delov slike-Zanimivo pa je. da to Antoni o seže s pomočjo odti-Kovanja z oa vami prepojenih kosov mrežast pletenin, katerih okrasni vzorci o gate slikovnost, a tudi pogojuje} žensko ciričnost del a Mnoge tempere v posebni Tn v L luni tani - 501-3-2(0,1 OGLASI: tena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur. — Mali oglasi 40 lir beseda — Oglasi za tržaško •h goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh dnigin -> uvali n rtaltle pri «Sne<»*>. oohnitetta ttahana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja In tiska Založništvo tr*n«kega tiska. Trst h