42. številka. Ljubljana, v ponedeljek 22. febrnvarja XXV. leto, 1892. Uhaja vaak dati «v/e«er, izimEi nedelje in prasnike, ter velja po posti prejeman ca avatro-ogerak« dežele sa vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., ca četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano bree pošiljanja na dom sa vse leto 13 gld., aa Četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa bb po 10 kr. na meBec, po 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina znafta. plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če sa dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Dredniitvo in upravniitvo je v Gospodskih ulicah Bt. V2. Upravniitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Za* oznanila — Davčna reforma. V petek je finančni minister dr. Steinbach predložil poslanski zbornici željno pričakovani načrt o reformi osobnega davka. Zbornica vsprejela je predlogo tako simpatično, s tako odkritim, iskrenim veseljem, da je moralo že to prepričati vsakogar, da je davčna reforma splošno pričakovana. Jedva je minilo leto dnij, odkar je zasedel mladi dr. Steinbach miniaterski fotelj, in že je izpolnil ob svojem nastopu dano obljubo, lotiti se resno in brez odlašanju nujnega, ako tudi sila težavnega dela — davčne reforme. Zakonski načrt o davčni reformi nam Se ni znan v vseh podrobnostih, oziroma iz obsežnega poročila Se ni bilo moči dognati natančno vse principe, katerih se je držala fiaančna uprava, pre-snujoč dosedanje določbe o osobnem davku. Ali to, kar nam podaja zakonski načrt, koristi namreč, katere bodo imeli zlasti manjši davkoplačevalci, so očividne in zato pozdravljamo novi načrt s posebno radostjo. Reforma davkov sploh, sosebno pa osebnega davka, bila je Že zdavna čutna potreba. Težki boj za vsakdanji kruh poostril je socijalna nasprotstva in prouzročil splošno nezadovoljnost. Mali posestnik in mali obrtnik prenašal je le iz težka naložena mu bremena, katera so v primeri z bremeni, koja je nositi velikim posestnikom, podjetnikom ali kapitalistom, dosti prevelika. Novi načrt odpravil bode tudi to krivično razmerje korenito, Motil bi se, kdor bi sodil, da namerja finančna uprava s pomočjo novega načrta za davčno reformo povišati davke sploh. Ne, finančna uprava želi samo pravično in primerno razdeliti bremena, katera je nositi državljanom, želi jih razdeliti po načelu: kdor ima več, naj tudi več da. Sicer pa določa sam uačrt novega zakona, da je eventuelne večje dohodke iz tega davka porabiti v korist davkoplačevalcev samih, to je, tiste svote, katere bode vrgel osobni davek več, kakor je prelimiuovano, se bodo odpisale pri drugih davkih. Finančno mini-sterstvo sodi, da bode prebitek tega davka tako velik, da bode moči odpisati koj začetkoma po uvo- đenju zakona prav izdatne svote; računa se namreč, de bode mogoče znižati zemljiški davek, iznašajoč seda) 22 7 odstotkov čistega dohodka, na 20-4 do 19 2 odstotkov; davek od stanarine od 26' j odstotkov na 24 do 22»Z, odstotkov; dobit-kovino pa na 7ll2 do 7 odstotkov. Toda novi zakon neče le pravično razdeliti naložena nam bremena, pomagati hoče tndi tistim, ki dosedanjih davkov ne morejo zmagovati. Glasom novega zakona smeti bode tistim najmanjšim obrtnikom, ki delajo za trgovce in plačujejo doslej po 3 gld. 57 kr. dobitkovine, znižati ta davek na 1 gld. 50 kr., ako je pa sila, odpustiti mu tudi to svoto. Primerno temu olajšanju malih podjetnikov in posestnikov bode seveda v večji meri obremeniti bogataše. Zanimivo je, da bode novi zakon odpravil velik nedostatek, namreč maksimalno svoto dobitkovine. Kar je pa sosebno koristno in dokazuje pošteno voljo finančne uprave, je to, da odslej ne bodo dobitkovioe več določevali samo uradniki, kateri so ravnali tako svojevoljno, da je že vsakomur presedalo. V bodoče določala bode dobit-kovino posebna komisija, v katero bodo volili davkoplačevalci sami polovico članov, četrti del članov imenovala bode dotična trgovinska in obrtna zbornica, četrti del pa finančna upnva. Uradniški samovoljnosti je s tem storjen konec, zajedno pa je odpravljena tudi korupcija in denuncijantstvo. Da bi pa tudi te komisije ravnale nepristranski, izdelala je finančna uprava poseben in jako natančen tarif, na podlagi katerega bode določati (oziroma pritože-ževati se) dobitkovino. Glede dobitkovine tistih podjetij, katera so dolžna podati oblastvu natančen račun, določa novi zakon, da morajo ta podjetja podati za določitev dobitkovine efektivno bilaanco, da se bodo zapre-čile nekatere manipulacije, ki so zdaj tu in tam navadne. Glede davka od plač določa novi zakon, da ostane davka oproščen eksistenčni minimum 600 gld., a davek bode nekoliko znižati zato, ker bodo morali ti davkoplačevalci dajati tudi osobno dobo-darino. Novi zakon uvaja tudi rentni davek namestu dosedanjega tretjega razreda dohodarine, a finančna uprava si od njega ne obeča posebnih uspehov. Finančni uspeh cele reforme zavisen je v prvi vrsti od uspeha osebne dohodarine, katera bode, odbivši vse stroške, nesla vsaj 10 3 milijonov goldinarjev ali k večjemu 16 milijonov goldinarjev. — Kar bode prebitka, ne bode, kakor že rečeno, teklo v državno blagajno; le-ta dobila bode samo toliko, kolikor sta nesla doslej dohodarina in dobitkovina. Po preteku dveh let, kadar bode finančna uprava natančno vedela, koliko neso preosnovani ti davki, nadomestilo se bode za sedaj od reparticije odvisno znižanje davkov ter postalo detiuitivno. Državnemu zboru bode soditi o tem načrtu finančne uprave; upajmo, da bode pravočasno dognal vse prednosti in eventuelne nedostatke, da se mu ne bode treba kdaj kesati. Državni zbor. Na Dunaj i 21. februvarja. Poslanska zbornica. Tržko je pričakovala zbornica novi načrt finančnega ministra o preustroju davkov in z nenavadno paznostjo sledila je njegovi razlagi. Mnogo se je ugibalo, a sigurnega ni bo vedelo ničessr. Danes pa leži uačrt pred nami, ki neče zvišanja davkov, pač pa zahteva izjednačenje obremenjenja. Boljši slojevi bodo po novem davku razmerno najbolj prizadeti, sosebno veliki podjetniki, radi česar se ni čuditi, da je levica, zastopnica židovskih denarnih in podjetnih velikašev, s slabo zakrito nejevoljo poslušala izvajanjem ministra, katera so pa temveč in burnejše odobravali člani bivše desnice Ob V* na H« uro dopoludne otvoril je predsednik Smol k a 117. sejo poslanske zbornice. Takoj ob početku sta storilaobljubo novoizvoljena poslanca staročeški zastopnik Praške kupci jake zbornice, Zucker, in Dalmatinec li i a o k in i, urednik »Narodnega Lista" Zadarskega. Nato izročil je finančni minister Steinbuch vladno predlogo, po kateri ae avstrijski zadružni tolarji spravijo iz prometa. Vlada je sestavila načrt, ker je tudi nemška vlada spravila isti naš denar LISTEK. Maruša Čuraj. Zgodovinska pripovedka. — Napisal Marlinski. — Preložil A. Podgorec. Mnogo let je tega, kar se je na ukrajinskih poljanah zadnjič razlegal Marušin sladki glas, a lianes še žive njene pesmi, njen spomin v ustih in v srcu maloruskega naroda. — Očeta se je komaj spominjala Maruša. V dvoboju je ubil nekega oholega poljskega plemiča ter pobegnil k Zaporožcem, ko je ona bila še drobna deklica. — Mati jej res ni bila prebogata ali imela je vender toliko, da je mogla z detetom brezskrbno živeti. Grišo, sin kozaškega častnika, drug Marušin od otročjih let, je bil samo nekoliko starejši od nje. — Ko je dorasel, postal je krasen kozak, čil in jak kakor hrast. MaruSa ga je ljubila. — A tudi Maruša je bila Griši všeč in to ni čudo, ker v celi Poltavi ni bilo lepše deklice. Ni bila visoka, a vitka, lahka in dražestna kakor srna. Oči so jej blestele, kakor zvezde, sedaj strastno plamteče, sedaj hrepeneče sladko-otožno. Srca vseh je očarala s petjem, ni bilo zabave ne shoda brez Maruše. Samo tam je bilo lepo in veselo, kjer je donel njen zvočni, srebrni glas. Nekoč pride Grišo k Maruši. — Bil je otožen in obupan. „Kaj ti je, dragi moj,u upraša ga ona skrbno. „Ali te muči kaka žalost? Zaupaj meni, laglje ti bode. — Bog vedi, če Ti ne morem pomagati V* .Ne žalosti se, duša," odvrne on, aimel sem prepir doma. — Saj veš, da se moja mati protivi uajini ljubezni, izbrala mi je deklico po njeni volji — Hanijo, polkovnikovo hčerko." „To sem že davno slutila," jeclja Maruša, bleda ko sneg. „Ne plakaj," tolaži jo Grišo in jo pritisne na prsa. — „Jaz Bern kazak in sloboden človek." Živela sta tudi potem še srečno in zadovoljno kakor poprej. Toda sreča ju je skoro ustavila. „Z Bogom,u klical je Grišo teden dni kasneje materi, za slovo jo objemavši, ,ako bodem živ in zdrav, vrnem se za mesec dnij. Varuj mi Marušo kakor lastno dete." „Kaj je meni za tujko," odvrne mati osorno in se izvije iz sinovega naročja. Malo v stran stala je Maruša, vedno zroč na Grišo — Da li je te besede čula, ne vem, čul se je le nje bolestni vzklik. Mesec dnij mine a o Griši ni duba ne sluha. — Nekateri bo pripovedovali, da je vojaka Bogdana Chmjelnickega, v kateri je služil Grišo, popolnoma potolčena, drugi zopet, da je sijajno zmagala. Gotovega ni vedel nihče. Tako mine mesec in še jeden. Velika noč se je bližala. — Dvom o zvestobi dragega besnel je v prsih Marušinih — — — — Zrak v Pultavi postal jej je zadušljiv. neznosen, ni mogla več dihati in odšla je v Kijev, da tamkaj moli, ho nadeje ob jednem tajno, da bode morda tam kaj izvedela o Griši, ker v onem času bile so vedeževalke in vračarji KisotBki daleč na glisu. Srečen slučaj je nanesel, da se je obljubila tudi Jagajevna, družica Marušina, da bode romala v Kijev, pa sta tako skupaj šli na pot. Kako žalostne misli so mučile siroto pevko na potu, koliko solz je pretočila, dalo bi se komaj povedati. Tudi molitev je ni utolažila Samo v pesem mogla je vliti ono hrepenenje, kutero ji je izjedalo revno srce. Mej tem se je raznesel glas, da so Poljaki pobiti, da bode Chmjelnickv slavodobitno prišel v Kijev. Nadalje se je pripovedovalo tudi to, da je hrabri Grišo za zasluge postal poročnikom. (Dalje prih.) iz prometa in bode (tolarje po 1 gld. 50 kr.) vročila avstrijski, da je zatopi. Ko ministerski predsednik odgovori neki interpelaciji, jatoe minister St e i n'b ae h razkladati novi davčni načrt. Najprvo omeni, 'da Se bode porabil prebitek vslnd novih davkov v oHptts zemljiškega in hišnega, kakor tudi pridobninHkega davka, z izjemo V § 7. zakoba z dne 9. februvnrja 1882 določenega 5% davka in davka za izvrševanje kroSdjarjeuja in potovalne obrti. Novi davek bode sku?al izjednačiti davčno breme po obdačenji onih, ki doslej ftfeso plačevrfti nikakegn davka, drugič z boljšim raJfre- ■ jenjem davkov po dejanski zmožnosti in končno raz-bremenjenje preobdačeuih. Avstrijski osebni davek , je daleč zaostal v razvitku, občinstvo je nezaupno in treba je a tem, da se davki ravnopravnejše raz-dele v ljudstvo, vzgojiti davčno moralo. Sedanji neposredni davčni sistem obstoji na podlagi raznih vrst zneskov in davčnih virov, ki so vsak zase obdačeni Tudi dohodninski davek iz leta 1849 ni pravi dohodninski davek. Sedaj se bode uvedel splošni in progresivni osebni davek. Najbolj bode novi davek nasprotoval in prestrojil pridob-ninski davek. Cenik b«l je doslej neprimeren in iztrjevanje pri občinstvu na dnevnem redu — a tega so krivi slabi zakoui. Vsa pridobniuBka podjetja bodo dobila po novem zakonu splošen davek, ki se bode na leto skupno določil in zneBek za dve leti uveljavil. Za-slej bode se ustavila ista svota, katera se je poslej plačevala v dotičnih obrtih. Glavna svota bode se po doslejštijem razmerji razdelila na posamne okraje. Vsak davčni okraj bode pa zopet določeno mu svoto porazdelil mej pridobninska podjetja. Razdelitev bode oskrbovala in vodila komisija, v katero volijo polovico davkoplačevalci, oziroma občinski zastopi, četrtino dotična kupci jaka zbornica, zadnjo četrtino imenoval bode finančni minister. Ravnati se bode pa morala po propisib in uzorcih, kateri jej ne puščajo mnogo prostosti v določevanji davkov.__^ (Konec prih.) Gospodska zbornica. Ob polu 1. uri popoludne otvori predsednik grof T r a u 11 m an us dur f f 20. sejo v tekočem za-sedauji. Pravosodni minister izroči dva načrta o ustanovi knez Paarovega ti.ieikomisa in o razširjenji grof Pergenovega. Na dnevnem redu je obravnava o preustroju pravoslavnih ukov. Poročevalec Stremavr poroča o prenareje-nem načrtu preustroja pravoslavnih ukov, kakor ga je poslanika zbornica uposlala, po katerem se določa 8 semestrov uku in štiri pred prvim pravno-zgodovinskiui izpitom. Naučni minister Gautsch zagovarja načrt in ga pr|noroČa zbornici v vsprejein. K § 4. stavi Inama-Sternegg nasvet, da se premeni iu se doizvoli poslušanje predavanj na uiodroslovni fakulteti pred prvim i/pitoni ali pa po izpitu. Grof Bele red i ga podpira. Na predlog Stremayrjev se zakon vprejme nespremenjen. Isto tako se vsprejme poročilo nadzorne komisije za upravo državnih dolgov iu seja zaključi ob l3/4- uri popoludne. Politični razgled. Itlotraiije dežele. V Ljubljani, 22. februvarja. JJržavni zbor. Odsek za reformo tiskovnega zakona izvolil je bil poseben komite da izdela in predloži odseku poseben načrt, kako bi bilo važno to zadevo rešiti ugodno vzlic vladnemu odporu. Komite je ukrenil dogovoriti se najprej o glavnih principih ter je pooblastil posl. dr. JaqueBa, da izdela dotičui načrt. — Proračunski odsek razpravljal je jako obširno v vladni predlogi glede draginBkih priklati. Naglašalo se je splošno, da je zahtevana vsota dosti premajhna; posl. Rutovski pa je predlagal zvišati tu fond na 1 milijon gold., kar je odsek vzlic ugovoru ministra vsprejel. Ogertiki državni zbor. V soboto bila je prva seja novovoljenega državnega zbora ogerskega. Trajala je sicer samo pol ure, toda vzlic temu bila je jako živahna. Ministerski predsednik grof Szaparv pozdravil je navzočnike in izjavil, da sta poslancu Csanadv in Madarasz najstarejša ter kot taka poklicana prevzeti eventu-eluo predsedništvo, dokler ni voljen predsednik de- finitivno. C s a n ady je izjavil: voljan bi bil prevzeti starostno predsedstvo, da mi ni treba peljati poslancev v kraljevski dvorac, raz katerega plapola črno-iumena zastava. Sodim, da je Vladar zaradi naroda na h vetu, ne pa tttfrod varsdi vladarje. Kralj naj pride torej sem m naj tukaj otvori državni zbor. Izjavljam, da ne iprfcvžatflem starostnega predseatva. — Madarasz je Izjavil: 'Prevzamem predsedovanje in smatram je se revno delo. V svesti sem si, da nam pomore do Utogoitenja In do veljave samo potporna neodvisnost. Vie -svoje iiv-Ifertfe boril sem se za pravico. Primoran sem torej storiti posebno iafnVo. MinisWstfo nam naznanja, t iedij bode kralj otvoril državni zbttr. Ofeenttti ssv' koni določajo, da morejo biti v kraljevem spremstvu pri otvoritvi državnega zbora samo ogerski velikaši, a posluževati se je pri tej priliki samo in izključno ogerskega grba in ogerskih zastav. Kon-statujem z obžalovanjem, da se to ne vrši v smislu zakonov. Ker pa govore naši zakoni jasno in do* ločno, zahtevam kot starostni predsednik, da se naj vrši vse v zmislu zakonov. Ako ministerski predsednik ne jamči, da se bo vršila otvoritev v zmislu veljavnih zakonov, potem bodem moral konstatovati, da se je kršil zakon. — Szapary izjavi, da se bo otvoritev vršila tako, kakor se vrši 25 let. — Madarasz: ker je ministerski predsednik izjavil, da se bo Vršila otvoritev državnega zbora nezakonito, ker pa jaz v svojem življenji zakonov še nisem kršil, odpovem se predsedništvu. — Po dolgi debati prevzel je končno Janicsary, vladni pristaš, starostno predsedovanje. V nanje države. I* Srbije. Regent Ristić se je, zaradi interpelacije o iztiranji kraljice Natalije, približal radikalnemu ministarstvu ter zavrgel na stare dni vsa tista načela, za katera se je boril vse svoje življenje. To zvezo dokumentoval je Ristić na čuden način. Priredil je velik diner ter razen regenta Belimarkoviča in ruskega poslanika Persianija povabil samo radikalne ministre,do8tojanatvenžke in poslance, a nijednega nekdanjih svojih liberalnih privržencev. Ta demonstracija vzbudila je toliko večjo povornost, ker so radikalci imeli Rističa doslej na sumu, da dela proti njim razne spletke. Rusija in Turčija. Na sveti gori Atou živi na stotine ruskih menihov, kateri niso v nikaki zanesljivi zvezi z unanjim svetom zlasti zaradi uzorne primitivnosti turških pošt. Da se temu odpomore, osnovala je ruska vlada v Solunu svojo posebno pošto, takisto, kakor jo imado ondu vse druge evropske sile. Glasom dotičnih konvencij smejo namreč te poŠte posredovati samo z zunanjimi deželami. Ruska pošta v Solunu pa je začela samovoljno posredovati mej inozemstvom in goro Atos. Jedva je to doznala turška lokalna uprava, ustavila je ta promet in konfiskovala poštne pošiljatve. Ruski konzul javil je to ruskemu poslaniku v Carigradu ki se je pritožil pri porti, zahtevajoč zadoščenja, V diplomatiških krogih so jako radovedni, kako se bode končal ta konflikt. Francoska min i nt crnka kriza. Ministerstvo uložilo je svojo demisijo in predsednik republike jo je vsprejel. Glede novega mi-nisterstva se ne ve še nič gotovega. NajčešČe ime nuje se ime dosedaujega ministra vnanjih rečij, Ri-hota, imenujejo se pa tudi Jules Ferry, Censtans in Frevcinet. Vsestransko se želi vzdržati Frevcineta kot vojnega ministra. Zlasti višji častniki izjavljajo jako decidirano, da je Frovenet jedini civilist, ki je sposoben biti vojni minister. Ako bi vojno ministerstvo prevzel kak vojak, utegnilo bi to oško-diti celokupnost. Gotovo je, da ministri Fallieres, Barbey in Guyot no bodo v novo ministerstvo pozvani. „Justice", govoreč o sedanjem položaju na na Francoskem, dokazuje, da je v narodni zbornici francoski dobiti večino le za stranko, ki stoji na starorepuhlikauskem stališči in kateri je gdslo: Boj klerikalizmu. Dopisi. Iz Maribora dne 18. februvarja. [Izv. dop.j *) Ker se žalibog ni oglasilo boljše pero, da popiše lepi večer in krasno slavnost Prešernovo, ki se je vršila 2. februvarja t. I. v prostorih pri Gambrinu, Bem se odločil vam poročati na kratko. — Vspored sam nas je že vabil, še bolj pa ime Prešernovo, da vsak počasti veselico in koncert in tako so se res že pred osmo uro napolnili dvorana in pritlični nrostori s Čestilci Prešernovimi. Točno ob 8. uri pričela je vspored godba južne železnice, katera res zasluži pohvalo. Nato stopi na oder predsednik čitalnice g. P., ter v kratkih in jedrnatih besedah pozdravi vse došle, opominja nas je na ljubezen in slogo, ter navdušeno pozdravljen otvori oficijelni del. Potem nastopil je močan mešan zbor, ter nam prav krasno pod dobrim vodstvom g. M. zapel Foersier-jevo pesen „Ljubica", ki je občinstvu prav ugajala. Po zboru nastopili so *) Slučajno zakasujeno. Op. ured. željno pričakovani vrli akademiki. „Triglavovi tamburaši" so po prisrčnem pozdravu, na svojih slovanskih instrumentih pod izbotmim vodstvom in z veliko natančnostjo izvabljali milo Zveneče glasove 1* svirali prav mojsterairi zlasti Zsjjčev potpouri iz opere ,X i k ol a Š ubi c Ztr i n j a k i* ter zatem dr. B. Ipavčev-Š vabor „M rak*. — Kafko je pa očarala ta domača prav slovanska godba naše občinstvo, -pričajte je ogromno odobravanje. K vsaki točki morali so dodati So po jeden komad, V resnici sme akad. društvo .Triglav" po-IfdMrO *b1ti na svoj z^ber. Vse dbčitnttvo čitalnice je vrlim mladeničem posebno hvaležno ter si le želi, da bi bilo zopet kmalo prilika jih imeti v svoji Bredi. V slavnostnem govoru nam je g. dr. B. krasno slikal Prešernovo življenje ter njegov sonetni venec, ki ga je tako lepo tolmačil — da vsak želi, da izvoli g. dr. B. kje obelodaniti svoj govor. — Proti konci nas je pa še bolj prijazno iznenadil, ko nam je odkril oljnati portret Prešernov, kojega je navlašč za ta večer za našo čitalnico slikal naš domači slikar g. Dekleva, — Slika predstavlja nam Prešerna v oprsji, naravne velikosti, ter se mora g. umetniku in tudi čitalnici čestitati. Zatem je še prav lepo igral kvartet gospodov G-dur odstavek Haydnove sonate, a mladi svet je že nestrprno čakal; da bi se pričel ples. — Želeli bi ta kvartet kedaj posebej slišati pri kakšnem koncertu — Ženski zbor „Rasti, rasti rožmarin" se je izvršil prav dobro — isto tako mešani zbor dr. G. Ipavčev »Slovenec sem". Posebno dopadla sta samospeva gospice B. in gosp. Dost. St. tako da sta ju morala oba ponavljati. Po petju nastopi podpredsednik „Triglava", g. drd. jur. Domicelj ter v lepih besedah podari skupno sliko „T r i g I a v a n o vu gospicain čitalnice kot povračilo za krasi trak ki so ga podarile „Triglavu" pred 2 letoma. V imenu Mariborskih Slovenk se je nato naudušeno zahvalila gospdč. M. K. Po koncertu začel se je že željno pričakovani ples, katerega se je udeležilo jako lepo število prav zares krasnih dam in je prvo kadriljo plesalo nad 50 parov. Isto tako se je plesalo jako dobro naše slovansko „Kolo" iu je le želeti, da sta ples prav udomači v naših zabavah. Mej počitkom peli sta se še dr. B. Ipavćeva „Zapuščena" in Nedvedova „Ne skrivaj ljubezni". — Čas je žalibog o teh lepih urah Je prehitro vsem potekel. Posebno smo hvaležni za ta večer slov. akad. društvu „Triglav" ter vsem obiskovalcem od blizo in daleč, ki so nas počastili. Zahvala in prošnja družbe sv. Mohorja. Naši slovenski listi so zlasti v zadnjih dveh mesecih toliko govorili o družbi sv. Mohorja, popisujoč njeno stanje v primeri proti prebivalstvu v posameznih župnijah, presojajoč njene knjige in spise ali drugače je omenjajoč v raznih dopisih, da jim mora odbor iz srca hvaležen biti za to ter jim tem potom izreka svojo najtoplejšo zahvalo za njihove času in stvari primerne objave. Menimo, da so s tem jako koristili družbi, ker so neprenehoma na njo obračali pozornost svojih bralcev ravno o najvažnejšem času, ko se večinoma vrši nabira za tekoče družbino leto; tako so se Slovenci sproti spominjali in opominjali, da je prišel čas, ko naj zopet pristopijo ali vabijo k pristopu v družbo sv. Mohorja. To nam daje upanje, da tudi letos ne zaoBtanemo za preteklim letom, akoravno se Slovenci v obče niso imeli pohvaliti z dobro iu obiluo letino; nadomeščala jo bo gorečnost in izkušena požrtvovalnost naših čč. gg. poverjenikov, katere zopet lepo prosimo, da ostanejo družbi naklonjeni, kakor dozdaj, da skupno kolikor moč častno izvršimo imenitno svojo nalogo. Pred svetom smo res da lahko zadovoljni, ako se družbenikov število vprihodnje ohrani tudi le na sedanji svoji visočini — saj se mu čudijo povsod — ; ali Če pomislimo, da je tu pa tem družba vender še prepičlo zastopana, da se nahajajo deloma še cele pokrajine, kjer družbine knjige niso dosti znane ali še skoro uepoznane, usiljuje se nam v rodoljubno Brce goreča želja, naj bi se s takih krajev, zlasti ob naših narodnih mejah, pridobilo in oglasilo kar največ novih udov, to tembolj, ker so tudi naši ljudje v duševnem oziru dostikrat kaj malomarni in zanemarjeni iu zatorej vspodbuje in pouka silno potrebni. — Ako pa pogledamo na kujige, ki se pripravljajo bodočim našim družbenikom, privoščili bi najrajši kar vsaki hiši vsaj po jeden komad vseh šesterih Mohorjevih knjig. Po „Domačem zdrav oiku" naj seže vsaka slovenska obitelj, da ai iz njega prisvoji modre nauke slavnega zdravnika Žnpnika Koeippa ter jih uvede v življenje pri aebi in drugih, Zlasti pri mladini, ki se se brez težave poprime vsega, kar se ji priporoča in čemur se privaja; življenje, uravnana po teh naukih, nam je jedinu poroštvo, da se ohrani naš narod čil in zdrav in ga ne potare grozeča potratnost in pogubna mehkužnost. — Naj bi tudi vsakemu Slovencu prišla v roke lepa knjiga: „Jeruzalemski romar", ki obeta biti preaanimiva in jako vabljiva po vsebini in obliki; nad 50 deloma izvirnih slik jo bode krasilo; vemo, da, ko izide, bode jo vsakdo hotel imeti. Kateri kristijan bi pač ne želel zvedeti kaj već o svetih krajih, kjer se je vršilo naše odrešenje in toliko drugih dogodb svetega pisma! Sicer pa upamo ustreči tudi z vsemi drugimi knjigami, izmej katerih so „Šm ar niče" že popolnoma dogotovljene, „Naših Škodljivih rastlin" I. snopič doti8kau, B S I o v. Večer niče* stavljene; ravnokar se pa stavita: „Domači zdravnik" in „Jeruzalemski romar". • Zaupljivo torej zopet polagamo prihodnjost naše družbe na srce iu v rdke našim rodoljubnim duhovnikom, vrlim gg. poverjenikom, unetim narodnjakom iu vsem milim slovenskim rojakom — vse proseč blage pripomoči. Končno opozarjamo še posebno vse naše čč. gg. poverjenike, da naj se nabira družnikov sklene v zadnjim dnevom meseca februvarja in naj se upi-sovalne pole z denarjem vred pošiljajo pod napisom: „Družba sv. Mohorja v Celovcu" franko VBaj do 5. marcu t. 1. družbinemu blagajniku. Na spremembo stanovaliSca društvenikov mej letom se družba pri tolikem številu ne more ozirati ; vsak ud dobi torej knjige tam, kjer se je dal upisati. Božja pomoč in božji blagoslov z nami! V Celovcu, dne 20. februvarja 1892. Oelbor družbe sv* Mohorju. Domače stvari. — (Odgovor „Novi Soči".) Nekaj let sem trosi se po Slovenskem vest, da smo onemogli, da tičimo v poginu in da nam je smrt gotova. Zategadelj pa prihajajo junaški zajci iz vsacega kotička, pa nas opsujejo, da se kar vse kadi, meneč, da se v svoji onemoglosti ne bodemo upali odgovarjati. Ali prav zelo se motijo ti prnznoglavci! Naš list je sedaj v istini najbolj preganjan po celi Slovenski: mečejo ga z lece in preklinjajo ga pred božjimi oltarji! Pa to je ravno dokaz, da je list potrebeu in da še ni tako onemogel, če se uspešno braui pred tako mnogobrojni m i nasprotniki! Tudi „Nova Soča" se je sedaj zakadila v nas ter pomnožila število naših nasprotnikov. V svoji zadnji številki piše tako-le: „Gospo d je, ki stojo v krogu onega lista, sože povsem izgubili glavo, zato so izgubili celo pri svojih nekdanjih ozkih prijateljih vse zaupanje. Dosledni so jedino le v — nedoslednosti in konfuznosti.* — To je napad, ki žali našo čast, ter je toli občutnejši, ker prihaja od človeka, o kojem ne vemo, na kaj naj je ponosen! Na drugi strani zaganja bo „Nova Soča" v naš list tudi zategadelj, ker smo mesto glavnega urednika razpisali, ter piše: »Naravnost smešno pa je. da se taka „služba" razpisuje, kakor služba kacega pisarja pri sodiščih." Ne samu pisarske, tudi učiteljske in druge višje službe se razpisujejo, ne du bi se svet podiral zategadelj. Mi svojim očem nismo verovati hoteli, ko smo razkrojili zadnjo številko Goriškega tednika ter pročitali vse zgoraj navedeno puhlo-oholo štempiharstvo! Kaj smo zakrivili, da nas sme listič tako nedostojno in za vratno napadati? Ali smo kdaj le jedno samo žaljivo besedico zapisali proti „Novi Soči" in ali je nismo dosedaj vedno prijateljsko podpirali in priporočali slovenskemu občinstvu? Sedaj pa nas je brez vsacega povoda počakala, kakor Lahon mirnega Slovenca, ter je izza plota s cepcem.planila za nami! če je to dostojno, potem je vse dostojno! Zaničevuti bi morali sami sebe, da bi kaj tacega mirno pogoltuili! C-$ hočete imeti iz trte izvite prepire, dobro! Vzlic temu pa nas ne bodete prisilili, da bi poprej vselej v Gorico romali, ako hočemo natisniti kak neznaten podlistek, ali ako hočemo oddati urednikovo mesto pri svojem listu. Goriška ošaibnost kazala se je do sedaj v osebi dr. Mahničevi, kakor je danes vidno, kazala se bode odšle tudi v osebici redakterja širokoustnega Goriškega tednika. Le tako naprej, gotovo dosežete izvrstnih uspehov. — No, pa mi dobro vemo, čemu se je napravil ta grom z jasnega neba! Gospod Andrej Gabršček, glavni urednik pri „Novi Soči", bi se rad z lepo doslednostjo nekoliko prelevil. O možu vemo, da umu abc fino poučevati in da ve za silo, kako se naj slamnata streha proti požaru zavaruje; on sam pa je tudi o tem prepričan, da ima v sebi v.se lastnosti malega boga, ki uaj bi po Goriškem in Primorji delal politično vreme. Sedaj pisari na vse strani — tako pismo se nahaja tudi v Trstu — ter razklada svojim rojakom, da je tičal v zmoti iu da se prav zelo kesa, če je kdaj Mlado-čehe in Hrvate hvalil. Odšle hoče po Mladočehih ravno tako dosledno udrihati, kakor jih je do sedaj dosledno hvalil. Z jedno besedo, najnovejša politična modrost gospoda Gabrščeka tiči v izreku, d a m o-ramo Slovenci braniti se proti vsaki zvezi z Mladočehi, proti vsaki zvezi s Hrvati, in da je naša jedina rešitev vlada, koji moramo slepo pokorni biti. — To so tačasui politični nauki doslednega in ne-konfuznega gospoda Andreja, ki hoče razviti prapor servilizma do vlade, pod kojim naj bi se zbrali vsi vladni kimova, kar jih diha po Goriškem in v Primorji. Bog vam daj srečo, da bi na ti stezi prav mnogo dosegli v korist narodu slovenskemu! Mi pa, gospod Andrej Gabršček, na golo vašo besedo še ne bomo sledili za vami! — Kdor igra v kaki komediji, se v6, potrebuje nekaj dekoracij. V to dekoracijo uporabil je gospod Gabršček naš list, češ, tako bom najlažje mlako preskočil, če pograbim »Slovenskemu Narodu" v lase. S tem se prikupim vladi in svojim dosedanjim nasprotnikom, ki že itak vse vrage celega pekla bujskajo na „Slovenski Narod". Tu tiči torej vzrok, da nas je „Nova Soča" brez vzroka nečuveno robato in gorjansko napadla! Ali naj še kaj odgovarjamo? Stvar ne potrebuje komentarja! Gospodje pri „Novi Soči" naj ne mislijo, da se bodemo tresli pred njuni ! Mi se ne tresemo pred teologiškim profesorjem dr. Mah-ničem, pa tudi pred gosp. Andrejem Gabrščekom, ki niti teologlški profesor ni, se ne bomo! Pisarite, kar hočete, toliko je gotovo, da bodemo „Novo Sočo" in „Rimskega Katolika" odsld v jeden koš metali, ter ne bodemo čitali niti jednega, niti drugega lističa! Mi smo siti prepirov v Ljubljani, da bi jih še v Gorici iskali, k temu nas „Nova Soča" ne bo prisilila, in naj še tako brska s šibkimi svojimi ko-pitci! To naj je naš .prvi in zadnji odgovor! — (D ne v ni red seji občinskega sveta Ljubljanskega) v torek 23. dan februvurija 1892. ob 6. uri zvečer v mestni dvorani: I. Oznanila predsedstva. II. Pravnega in personalnega odseka poročilo a) o izboru 4. članov v naborni ko-misijon; b) o izboru 2. članov v komisijon za odmero voj. takse. III. Dopolnit vena volitev 1 člana v odsek za imenovanje ulic. IV. Finančnega odseka poročilo a) o proračunih mestne klavnice in mestnega loterijskega posojila za 1892. leto; b) o škontrovanji mestne blagajnice in ž njo združenih fondov meseca jauuvarja in februvarja letos; c) o vodstva mestne jeduorazrednice na Barji za napravo šolskega vrta; č) o tistega vodstva prošuji za nakup potrebnih učil; d) o prošnji za podporo stalni učilski razstavi; e) o določitvi nagrad mestnim redarjem za za«ledite v utajenih psov; f) ob odpustu zamudnih obresti pri predujemno plačanih oskrbovalnih troških za Uršo Šober iz Britofa; g) o prošnji Uršulinskega samostana za povračilo troškov otroškega vrtca. V. Občinskega svetovalca viteza Zittererja samostalni predlog, da bodi hišnim gospodarjem Ljubljanskim naročena razsvetljava vež in stopnic po hišah. VI. Personalnega in fioaučnega odseka poročila o per-sonalijah. — („Sokolova" maskarada.) Opozarjamo vse one, kateri bi morda po kakem naključji ne dobili pravočasno vabila za maskarado, da se lahko oglasijo pri odboru o tej zadevi. Zanimanje za to veselico raste od dne do dne. Ne da bi bili indiskretni, povemo, da smo čuli zopet o neki mali a gotovo dobro izmišljeni skupini duhtečih rož, ki bodo svojo prijetno vonjavo razširjale po dvorani. Več ne smemo povedati. — (Slovensko gledališče.) Včeraj bilo je gledališče prav dobro obiskano, kar konstatujemo ' z veseljem. Igralo se je prav povoljno. O igri „Materin blagoslov" smo že imeli priliko izreči se, istotako o nekaterih muzikalnih ulogah, katere je zložil g. Forster. Posebno odlikovali so se: g. Nigrinova v igri in petji, gg. Borštnikova, Danilova in Slavčeva in gg. Borštnik, Ve-rovšek, Danilo, Sršen, in Prdan v večjih ulogah. Uprizorjena je igra bila dobro in so elegantni kostumi pripomogli celotnemu skupnemu uspehu. — (Gospod Albin C. Achtscbin) je povodom svoje srebrne poroke podaril 20 gld. za tukajšnje mestne uboge in razielitev tega zneska prepustil magistratu. — (Koncert VVolska - Juffe.) O gospodični Bronislavi Wolski, katero, kakor smo Že nazuanili, imenujejo „poljskoga slavčka", imamo na razpolaganje mnogo laskavih iu lepih ocen naj-veljavnejših muzikalnih kritikov. Vsi hvalijo krasni, izborno Šolani glas slavne mlade koncertne pevke, živahen njen temperament, ki kaže, da jo umetnica z vso dušo vdana svoji umetnosti, tako da je ob-čiutvo kar očarano. Imenujejo jo pravo juuakinjo koncertnega petia, ki se more prištevati mej najbolj izvrstne. Ona razume pridobiti si srca poslušalcev z zvonkim svojim glasom in z umetniškim prednašanjem. Gospodična Wolska rojena je 1. 1864 v Galiciji in je izvršila svoje pevske študije na Dunaji. Povsod, kjer je nastopila dozdaj, žela je burno pohvalo in gotovo bo tudi naše umetno-Ijubno občinstvo vedelo ceniti izredni užitek tega koncerta. G. \Volska je nekak ženski Mezzofanti, kajti govori in poje v desetih raznih jezikih. „ Vsaka dežela, veak narod bil bi ponosen na tako rojakinjo" pravi jeden nemških kritikov.« Tudi o mladem vijuločeliBtu gospodu Leonu Juffe-u izražajo se prav pohvalno. Sedeži v I., II. in III. vrsti so po 1 gld. 50 kr., v IV., V., VI., VII. in VIII. vrsti po 1 gld.; vsi drugi sedeži po 80 kr. — Vstopnina 50 kr. — Dijaški in garnizonski biljeti po 30 kr. Sedeži dobivajo se v trgovini gosp. V. Petričiča pri čitalničnem kustosu (trafuu) in na dan koncerta zvečer pri blagajnici. — (Ples jednoletnih prostovoljcev) na strelišči je bil jako živahen in dobro obiskan. Nad 100 parov plesalo je kadrilje. Ples počastili so mnogi dostojanstveniki vojaški iu civilni s svojo navzočnostjo. — (S a m o m o r.) Obesil se je v soboto pekovski pomočnik Jurij P., kateri je bil v delu pri pekovskem mojstru Jožetu Š, Igriški trg štev. 1. Kmalo po kosilu proti jedni uri popoludne odšel je samomorilec v upalnu sobo pomočnikov in tam so ga našli proti polu 4. uri popoludue, klečečega na tleh, mrtvega in že popolnem mrzlega. Samomorilec se je tako rekoč sam zadavil. Zakaj je izvršil samomor, je neznano, bil je priden in vesten delavec in malo pohajkoval po goatilnicnh. Najbrže se mu je zmešalo. Prenesli so ga v mrtvašnico k sv. Krištofu. — (Od Save) se nam piše: Danes popoludne ob V« na l. uro Čul sem od Save sem silen vik in krik. Stopim preko železnice in kaj zagledam? Brod. natovorjen z 10 otroki, ki so se hoteli z one obali prepeljati, da gredo v šolo, drvil je po reki. Vrv, na kateri je pritrjen, bila se je odtrgala. Brzo sem sklical nekaj ljudi, da smo hiteli na pomoč. K sreči voda ni velika, a še veča sreča je, da se je odtrgana vrv zaplela v skale ter tako jela ovirati, da brod ni več tako silno drvil dalje. Onemogel stari brodnik Štrus krmaril je na našo stran, kjer je več pogumnih mož Bkočilo v vodo ter po silnem naporu brod zavleklo h kraju. Da ni bilo srečnega slučaja z vrvjo ali da je voda bila velika, z Bogom brod, krmilar iu deca! — (Volitev občinskega starešinstva za občino Zagorico v političnem okraju Litije.) Dne 18. februvarja je bila na povabilo staroste odbornikov, posestnika Frauc Sever-ja, volitev starešinstva, pri kateri so bili izvoljeni: županom g. Josip Štepec posestnik v Biču — sedaj že petič zaporedama voljen županom; s to izvolitvijo je občina jasno pokazala, kako čisla možaka ki ji izvrstno gospodari. Prvim svetovalen m pa je biljvoljea Anton Sever, posestnik v Pristavici, drugim pa Franc Pianinšek posestnik v Zagorici. — (Različne bolezni.) V sodniškem okraju zatiškem se v zadnjem času jako širijo bolezni med ljudstvom. Obžalovati je jako, da nam je te dnij tudi občno spoštovani in priljubljeni okrožni zdravnik gosp. Jak. Lukan v Št. Vidu pri Zatičini obolel, ker je bil jedina pomoč v boleznih; kajti daleč ua okrog ni sedaj zdravnika, ker ga tudi v Trebnjem mauka. Dal Bog, da bi prav kmalu ozdravil, ter bil zopet bolnim v tolažbo in pomoč. — (Umrl je) v Trstu vrli narodnjak, trgovec Josip Urbančič, odbornik „Del. podp. društva" iu podpiratelj vsacega narodnega podjetja. N. v m. p. — (Hripa v Zagrebu) V soboto v Zagrebškem narodnem gledališči niso mogli dati nobene predstave, ker je pet prvih igralnih močij bolnih. Društvene veselice. — (Društvo „Edinost" v Ajdovščini) priredi domačo plesno zabavo dne 25. februvarja ob 8. uri zvečer v svojih prostorih. Svira Goriški septet. Ustoriua 1 gld. — (Hrvatska čitaonica v Kastvu) priredi v nedeljo 28. t. m. v svojih prostorih „Narod* nega doma" zabavo. Razpored: 1.) Pjevanje. 21) Šaljiva igra 3.) Pjevanje 4.) Tombola 5 ) Ples. Začetek ob 7. uri. Prosi se priti v kostumih. Telegrami ..Slovenskemu Narodu": Beligrad 21. februvarja. Vojni minister zahteva še 12 milijonov za vojsko. Feterburg 21. februvarja. Listi obžalujejo francosko ministersko krizo, katera ugaja neprijateljem Francije, prijateljem pa ni prijetna. Pariz 21. februvarja. V merodajnih krogih se sodi, da prevzame Ribo t predsedstvo in ministerstvo vnanjih zadev, Frevcinet vojno ministerstvo, Rouvier finance, Roche trgovino, De veli e poljedelstvo in, ako Con-s t a n s ne ostane, Bourgeois ministerstvo notranjih zadev. Za ostala mesta imenujejo se Porier, Cavaignac in Burdcau. Berolin 21. februvarja. Budgetna komisija državnega zbora brisala je pri etatu za mornarico 8,722.000 mark. Budimpešta 22. februvarja. Prestol ni govor, s katerim se je otvonl danes opoludne državni zbor ogerski, omenja 2 5letnico sprave iz 1. 1867. poudarjajoč veliki napredek Oger-ske na vseh poljih in nadejajoč se jednako mirnega, rednega razvoja na tej skušeni podlogi. Okrepljena finančna moč države dopušča pri obče ugodnem stanji denarnega trga pričeti regulacijo valute. Vlada bode skušala kar preje mogoče predložiti dotične načrte. Dalje naznanja prestolni govor pravično reformo davkov brez povišanja, predloge v novi organizaciji uprave, ki je jedna najvažnejših zadač tega državnega zbora in mnogo drugih predlog. Glede verskih uprašanj izraža nado, da bodeta cerkev in država v tradicijonelni složnosti, ki obstaja že stoletja v interesu in na korist obema spolnjevala svojo nalogo. Z zadoščenjem omenja koin'no nepremenjene prijateljske razmere z vsemi unaujimi državami. Razne vesti, * (Angleška vojska) Šteje vsega vkup le 200.221 mož. Razdeljena je na 70 polkov pešcev, 31 polkov konjenikov, 182 baterij topničarjev in 45 stotnij pijonirjev. Če se primerja število vojske s prebivalci Velike Britanije, potem pride na vsakih 185 prebivalcev jeden vojak, če se pa vzame število prebivalcev vse države z zunanjimi državami, potem pride še le na 1600 ljudij jeden vojak. Pri nas v Avstro-Ogerski je v mirnem času že vsak G2ti človek pod orožjem. * (Gostišče sv. Bernarda) 2472 metrov nad morjem, ki obstoji že 90O let, bilo je v nevarnosti, da se popolnoma opusti, ker mu je primanjkovalo dohodkov. Sedaj pa je italijanska vlada sklenila dajati mu redne letno podporo, ker vsako leto išče tam prenočišča okoli 15.000 Italijanov. Vseh potujočih gostov sprejme to gostišče na leto okoli 22.000. * (Bliskovlak mej New-Yorkom in Čik agom.) Zaradi bližnje razstave v Čikagu pripravljajo nov bliskovlak, ki bode vozil z do sedaj nezaslišano hitrostjo. Daljava mej obema mestoma znaša 1440 km., a bliskovlak jo bode premeril v 18 urah, vozil bode torej h hitrostjo 80 kilometrov vsako uro. Vlak se odpelje iz New-Yorka vsak dan ob 5. uri popoludne in bode že ob desetih drugega jutra v Cikagu, to pa za to, ker leži zadnje mesto 15 zemljepisnih stopinj bolj proti zahodu in ima torej jedno uro pozneje dnevno čase, nego New York. Zaradi te časovne razlike pridobi bliskovlak celo uro. ljoterljiie »resice 20. februvarja. V Trstu: 34, 15, 72, 53, 17. V Linci: 21, 15, 33, 47, 81. Spominjajte se dijaške in ljudske knhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tndi pri nepričakovanih dobitkih. «lt*i>tHIIIHIM*li«iMllilllHlai „LJUBLJANSKI ZVOM" ntoji za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. ttm SSJ9SSI THjCl: 20. februvarja. Pri IfltalJeit Pressburger, Mravljag, Reicb, Mandh Dellen, Neuman * Dunaja. — Snchv iz Gradca. — Roaina iz Ribnice. — Burger is Brna. — Binder iz Trsta. Pri »lomi: Feder, Pollak, Brener, TOpfer z Dunaja. — Alher, Stalita is Trata. — Pfrimer iz Maribora. — Dr. Zvviedineck iz Gradca. — Falits is Celovca. Pri jatneni kolodvoru i Bendik iz Sv. Velentioa. Pri Vir* u tu: Ekar iz Ljubljane. — Koiel iz Petru. 8t Meteorologično poročilo. 1 Čas opisovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. •o & o (m 7. zjutraj 2. popof. 9.zvećer 7318». 733- 0 mm. 734- 6 mm. 06° C 5 0° C 1-4° C si. vzh. ■1. jzh. si. jzh. obl. obl. obl. OOOaa. 21. febr. 7. zjutraj 2. popol. 9.zvečer 735-5 mm. 735-8 mm. 735-9 mm. 1-2° C 8-2° C 1S° C brezv. hI. jzh. hI. jzh. megla obl. d. jas. 000 mm. Srednja temperatura -f-2'30 in +37°, aa 2*7" in 41° nad nortualom. XD\xzxsOslca. borza dne 22 februvarja t. 1. včeraj — danes Papirna renta.....gld. 9490 — gld. 9475 Srebrna renta.....„ 9445 — m 9430 /.lata renta......, lil-— — „ tli'— 5°/0 marčna renta . . . 10265 -— „ 10265 Akcije narodne banke . . „ 1041"— — „ 1041'— Kreditne akcije .... „ 801*50 — „ 308-75 London......., 118-30 — n 118 30 Srebro.......„ —'— — , —*— Napol........j, 938'/, — . 937 •/. C. kr. cekini....., 557 — „ 5'57 NemBke marke .... . 5795 — m 57-92«/. 4'/, državne srečke iz 1. 1854 . 250 gld. 138 gld. — kr. Državne srečke iz 1. 1864 . . 10O „ 182 , 60 , Ogerska zlata renta 4"/........ 107 „ 55 „ Ogeraka papirna renta 5°/„......10'i „ 35 , Dunava reg. srečke 5°/, . . . 10O gld. 123 m 25 , Zemlj. ob«, avstr. 4Vi°/0 «lati zast. listi . . 115 „ 50 , Kreditne srećke......100 gld. 185 , 75 , Rudolfove srećke..... 10 „ vO , 25 , Akcije anglo-avstr. banke. . . 120 „ 156 , 50 , Tramway-društ. velj. 170 gld. a. v..... 240 , 50 , Frančišek Modic Josipina Modic roj. Premrov poročena. Bloška polica Grahovo dne 32. februvarja 1892. (»'») J. Giontini knjigo tržnica in trgovina s papirjem -v Xjjmit>ljunl ima v zalogi: Maacagni Oavallerla rustioana.....gld. 3*— „ Intsnnssso iz tega dela .... „ —-90 „ IV amloo Frlts (izvod za kla\ir) . „ 4*20 „ Interznezzo iz tega dela .... „ 1-20 Dansa Esottoa....... „ 2*16 Slasni album ia salon....... „ — i<0 tira Id pisani album........ 1*20 Dunajski pleni album........ 1-20 Ciardas-album, ori g. ogerski plesi .... „ 1-50 Gzlbulka-album, 19 lepih komadov ... „ 1-50 Ivanoviol-album, 5 priljubljenih valčkov i-r,o Komsak-album, knj. I/II a...... „ 150 Album avstrlj. vojaških koračnlo ... „ — -90 Album dunaj. koračnlo 10 priljublj. koračnic „ 1 10 Zlererjev album, zvez. ■/■ a...... „ l-— „ „ knj. I/llI a...... „ 1-50 vse te izdaje so prirejene za klavir. Vsprejemajo se naročila na „ITeue Flieg-ende", vsako leto 17 zvezkov a 30 kr. (169—2) Jutri dne 23. februvarja popoludne ob 3. uri (177) zabavni shod gostilničarjev in kavarnarjev v Kosler-Jevi pivar ni. IHaVaaa^BaVHaHBHklaHBHr Hotel Klem"bas v Brežicah z lepimi prostori, vrtom, kegljiščem, ledenico, več polja, da ne ©«1 IS. april« t. I. itn 8 lin tudi lin O let v najem. Natančnejše pove lastnik W. Frltsch v I£re2U*ali. (178) „K zlatemu ]. PSERHOFER lekarna na Dunaji. I. oIkvclJ, Slngorstrasso IS. Kri čistilni svalki, ^ univerzalni svalki SSSŽJSflSS je jako mnogo boleznij, pri katerih se je dokazala izvrstna zdravilna moč teh svalkov. Ti svalki znani so že več desetletij, nasvetovani so od mnogih zdravnikov in malo je fumilij, katere nimajo vsaj malo zalogo izbornega tega domačega zdravila. Ti Bvalki veljajo: 1 *katl|ica « IS »valiti 21 kr., 1 zavoj « O akatljlcaml 1 glti. ti kr., ako se poSilja nefrankovano po povzetji 1 frld. IO kr. Ako se dotična svota pošlje naprej, odpravljajo se naročila frankovano in velja: 1 zavoj svalkov 1 gld. 25 kr, 2 zavoja 2 gld. 30 kr., 3 zavoji 3 gld. 35 kr., 4 zavoji 4 gld. 40 kr., 5 zavojev 5 gld. 20 kr., 10 zavojev 9 gld. 20 kr. (Menj kakor jeden zavoj se ne pošlje ) Prosi se, zahtevati izrecno „J. Pserhofer-ja kri čistilne svalke" in paziti na to, da je na pokrovu vsake Skatljice zapisan, kakor na poučnem listku, podpis J. Pserhofer in sicer rndeče. Ozeblinsko mazilo imu*** k"fTimnkol vhiio pošiljatviju 05 kr. rVi „ j nm% *a nahod, hripavost, krčni irpOLCeV S0& kaSelj itd. I Btekleuica 50 kr. Američansko protino vo mazilo, 20*kr. Prašek za p6tae noge, kovano doposiljatvijo 75 kr. Golžunovo mazilo, frankovano dopodiljat- v i jo 65 kr. Angleško čudežno mazilo,1 Prašek za fijakerje, ** kaiUu td Univerzalni obliž steklenica 50 kr. 1 skatljica 35 kr., s frankovano doposTljatvijo 60 kr. Tanokiiiinova pomada krT»"er*Z boljfie sredstvo za las6, 1 jaška 2 gld. prof. ttteudel-a, domačo zdravilo za rane, uljesa itd. 1 lonOiC 50 kr., s frankovano dopoii- Ijntvijo 75 kr. Univerzalna čistilna sol burno domače zdravih* proti vsoni posledicam po-habljouega prebuvljenja: 1 paket 1 gld. Življenjska esenca (Praške kap- Ilir o ')roti pokvarjenemu ielodcu, slabemu pre-ijlCe bavljuuju itd. itd. 1 steklenica 22 kr. Rasen tu naauou|enlh lsdelkov so na prodaj tudi se vae druge po ovazrljsklla eosui-kiti nassan|ene tu« In lnoiemtke foruiaeevtldue specljolltete in me tiste, ki aluča|no nlao v khIokI. naročajo točno In ceneno. — Pošiljat ve PO posti ao točno Isvranjejo. nko se denar uapref POČlie, večja u»r«»*ila ae odprwvl)n(<> tudi po poKturm povBetji. Ako se denar naprej pošlje (po poštni nakaznici), je poštnina dosti manjša, kakor da se pošilja po povzetji. ii05i—loj Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina ie tisk .Narodne Tiskarne*. 76802