Posamezna številka 1 K. Poštnina plačana v gotovini. &EV. 185.	V Ljubljani, v nedeljo, dne 15. avgusta 1920.
»||,OTBNEO< ▼»!)«
t« plm a> m atraal Jnja-
Ss««H fei T fcJoMjant: «sMtototonf»|. K 18»--VB Ml tali m •< « •O'—
C Mrl tata ... w 46— »•■M* m m
l»ta—> ni mtiitateo M40--
M SoboUf beda]*: aa
.... K 30-—
•trt,. . . . _
Letom
" 1 . ■■ Inserati: 1 in ■ I Enoatolpna petltvrsta (58 mu 4troka In 3 mm visoka ali n|<
prostor) h enkrat ... po K B'— podana Itd. . . po K 3'-
Prl T«č|em naročilu poptut
Najmaijil oglu 59/9®m KIS,
Izhaja vsak dan lsvaemii ponedeljek ln dan po praznika •b 5. uri zjutraj.
OrateJiivo i« t Kopitarjevi nliol itev. B/HL M n« mfci«; nalrankiraaa pisma se a« Hredn. talel. itv. 80, npravn. itv. 328.
folitičen list za slovenski narod.
Uprava je v Kopitarjevi nI. 6. — Hačitn poitne hran. ljubljanske it. 850 aa naročnino ln it. 349 aa oglaae, avstr. la čeike 24.797, ogr. 26.511, bosn.-hero, 7563.
Ruske Cele udrle u oar-fausfea predmestja.
ffctriroo poročilo »Slorencti«.]
Osna), li- avgusta. Iz Krakova poro-žajo: Danes so ruske sovjetske čete vdrlo v varšavska predmestja. Bijejo sc hudi poulični boji. Poljaki se hrabro branijo, vendar ni upanja, da bi se mogli uspešno ustavljati. Padec Varšave se pričakuje še daztes zvečer.
LDU London, 14. avgusta. (DunKU) Vodilni vojaški krogi pričakujejo za danes za/vzetje Varšave. Poljsko odposlanstvo, ki je odSlci na Rusko, ima obširna pooblastla.
i Pogodba s čehosln-oašfeo.
v
Bclgraid, 14, avgusta. (Izvirno.) Danes |e došel semkaj češkoslovaški minister za zunanje zadeve dr. Beneš, da položi temelj pogodbi med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Vsi tozadevni sklepi bodo objavljeni, Ker je vlada proti vsakemu tajnemu dogovoru.
Noui železniški ML
Ko je prevzel v Protičevi vladi za dr. .Veljkovičem finančno ministrstvo dr, Velizar Jankiovič, je našel državne blagajne ,<v najslabšem stanju. Mcscca maja jc za časa demokratske obstrukcijc razložil finančni položaj države in ostro obsodil finančno politiko svojega prednika. Da reši državo finančne krize, jc dr. Jankovič uvedel davek na vojne dobičke, davek na veselico, povišal carino na uvoz luksuri-joznib izdelkov itd. Bilo je upanje, da bo dr, Jankovič polagoma spravil finance v xed, toda pršla je nova, konccntracijska vlada, v kateri so dobili finančni portfelj demokratje. Pot, ki jo je ubral finančni minister v dr, Vesničevcm kabinetu, Kosta Stojanovič, sc ie izkazala kot pogrešna. Kljub novim dohodkom, ki jih je uvedel dr. Jankovič, so v državnih financah naslade sedaj vrzeli, ki jih finančni minister ne more pokrili. Sedaj je predložil v rnini-sarskem svetu take finančne predloge, ki so — nesprejemljivi. Sliši se, da hoče ministrski svet uveljaviti te predloge potoni naredbe in jih naknadno predložiti parlamentu v odobrenje, to sc pravi prisiliti zopet narodno predstavništvo, da odobri naredbe, ker po toči zvoniti je vedno prepozno. Tako se jc dosedaj prakticiralo, javnost je pa delala odgovorne poslancc, ki vsled večnih kriz niso prišli prišli do besede. Potom naredbe se hoče rešiti finančno krizo, ker se je g, finančni minister pač ne upa predložili parlamentu.
Slaba finančna politika je pa povzro-fila zle posledicc tudi v drugih resorih predvsem v ministrstvu saobračaja in pošte. Železnice bilo treba urediti in zalo jc treba velikih vsot, izrednih kreditov, ki bi jih moral dati na razpolago finančni minister, pa jih — nima. Železniškemu ministru dr. Korošcu je kratkomalo odrekel kredit, železnice same pa še niso aktivne; manjka še vagonov in strojev, da bi sc mogel razviti promet, pa tudi odnošaji s sosednimi državami še niso tako urejeni, da bi pripuščali večji promet v inozemstvo, k, ibi dal železnicam aktivno bilanco.
Kako so žcleznice pasivne, dokazujejo 2abteve železniškega ministra na finančnega ministra samo za plače železniških nastavljencev, v kolikor sc plače niso mogle pokriti iz dohodkov železnic. Tako je železniško ministrstvo zahtevalo za mesečne plače železničarjev ravnateljstvu v v Bubotici 8 milijonov kron, za zagrebško ravnateljstvo meseca julija 20 milijonov K, za avgust zopet 20 milijonov kron, za že-zniško ravnateljstvo v Sarajevu 16 milijonov 208.000 K, za belgrajsko železniško ravnateljstvo 4 milijone dinarjev, to jc 16 milijonov kron; za nabavo novih in popravo starih lokomotiv, za nove vagone in popravo starih vagonov, za popravo prog itd. potrebuje železniško ministrstvo, ako . hoče železnice oooolnoma urediti in mi- I
sliti na njihovo alčtivnost, 136 milijonov dinarjev.
Tako je zahtevalo železniško ministrstvo žc 26. junija in potem še 17. julija 13 milijonov kron za premog iz pečujskih premogokopov, Ker finančni minister ni hotel vsote izplačati, je pečujski premogovnik zagrozil, da ne da več premoga, ker ne more delavstva izplačevati. Tvrdka za popravo strojev v Florisdorfu je ustavila popravilo 20 lokomotiv, ker finančni minister ni hotel izplačati izrednega kredita dveh milijonov kron kot predujem, da more tvrdka delavstvo izplačevati. Dne 25. junija je zahtevalo železniško ministrstvo 300.000 čehoslovaških kron izrednega kredita za popravo 10 lokomotiv v Pragi, kakor tudi 1 milijon čehoslovaških kron za nabavo češkega premoga, da morejo avstrijske tovarne popravljati naše stroje. Kot akreditiv za mesec julij za tovarne na Ogrskem bi moral dati. finančni minister izrednega kredita 12 milijonov kron; za popravo porušenih srbskih železnic bi moral dati finančni minister izrednega kredita 20 milijonov dinarjev, to jc 80 milijonov kron, za. nakup novih pragov izrednega kredita 5 milijonov kron in za izplačilo južni želcznici zagrebškemu ravnateljstvu 10 milijonov kron. Toda finančni minister niti cnc zahteve ni hotel izplačati. Jasno pa jc, da brez teh najpotrebnejših izdatkov ni mogoče niti zdaleka ustreči niti železničarskim zahtevam, še manj pa spraviti železnicc v normalno, predvojno stanje.
Kot predpogoj, da izplača potrebne kredite, je finančni minister zahteval od železniškega ministra povišanje železniških larifov. Tako sc jc vršila borba med obema ministroma od mcseca junija, pri kateri jc imel pa finančni minister prednost, da jc saobračajni minister od njega odvisen in ni mogel urejevati železnic brez njegovega privoljenja za kredite. Železniški minister se je branil povišati tarife, poudarjajoč, da se z dviganjem tarifov dviga splošna draginja in prihajajo nato zopet državni nastavljenci z zahtevami po iznova zvišanih plačah. Ker pa jc finančni minister uganjal pasivno resistenco in so poprave železniškega materijala zalo zastale, železncarji niso niti za julij prejeli vsi plač in jc pečujski premogovnik ustavil dobave premoga, je bil minister saobračaja prisiljen udati sc zahtevi finančnega ministra in povišati tarife za 100%. Toda finančni minister s tem ni bil zadovoljen. Zato se jc vršila seja ministrskega sveta pod predsedstvom prestolonaslednika, kjer se je razpraveljalo vprašanje finančne krize. Pritoževali so se vojni minister, ker finančno ministrstvo za celc mesece ni plačevalo vojnim dobaviteljem, železniški minister, minister pošte in minister za javna dela. Tudi minister pošte potrebuje izrednih kreditov za obnovo telegrafskega prometa v Srbiji.
Finančni minister se je branil, da nima dovolj finančnih sredstev na razpolago in jc vztrajal na tem, da se morajo povišati tarifi za osebni promet za 200, za blaoovni promet pa za 300 odstotkov, na kar so končno vsi ministri soglasno pristali in vsi prevzeli odgovornost, da rešijo težak finančni položaj, čeravno jc saobračajni minister najprej izjavil, da kot resortni minister smatra 100% povišanja za dovolj-no. Tako morajo drugi ministri odgovornost za slabo finančno politiko finančnega ministra nositi. Ker so demokratski listi namenoma objavili napačne podatke, da bi prikrili slabo gospodarstvo svojega finančnega ministra, jc to vplivalo tudi na razvoj krize. Minister pošte jc stavil cclo kot predpogoj za vstop v koncentracijsko vlado, da finančni minister popravi demokratske laži v časopisju, ki da. imajo po njegovem mnenju izvor v finančnem ministrstvu. Na tem slučaju se vidi, kako težko je za parlamentarno zajednico biti v koalicijski vladi z demokrati in potem nosili č njimi vred odgovornost. To jc zopet dokaz, da parlamentarni zajcdnici borba z demokrati ni morda kaka kaprica, kakor nekateri ljudje, varani od demokratskega časopisja, mislijo.
Po f iz močvirja.
Čc opazujemo naše razmere in pro-! učujemo razpoloženje, ki vlada na deželi, posebno pa v mestih med meščanstvom, dobimo vtis, da naši ljudje nc vedo, da je bila naša dežela v vojni. Naše meščanstvo noče spoznati, da je naša zemlja silno obubožala. Zanj ne obstoja resnica, da ima naše narodno gospodarstvo zelo malo gospodarskih dobrin na razpolago za naše ljudstvo. Če bi zanj ta resnica obstojala, bi moralo vedeti, da je v takih razmerah socialna nujnost, da se posamezniki omejijo v uživanju in uporabljanju svojega denarja na celi črti. Vedelo bi, da se morajo vsi, v prvi vrsti pa imoviti sloji denarno žrtvovati za splošnost, ki je postala uboga. Meščanski krogi se nočejo zavedati, da je okrepitev družabnega življenja, konsolidacija države in občine s pomočjo njihovih finančnih žrtev obenem predpogoj njihove lastne osebne eksistence. Če propade družabni ustroj, bodo oni prvi, ki bodo zmleti pod kolesi socialnega prevrata.
Mislimo, da so ta dejstva tako jasna, da jih more vsakdo umeti. Čc bi bili naši kapitalisti pravi in resnični čuvarji svojih interesov, bi bili sami pripravljeni, doprinesti vse potrebne žrtve in bi sc ne upirali ukrepom, ki jih javna oblast v konsolidacijo socialnih razmer odreja.
V deželah, ki imajo zrelo in daleko-vidno meščanstvo, se trudijo danes njihove organizacije in njihov tisk, da dokažejo neobhodnost finančnih žrtev, da širijo razumevanje žalostnih gospodarskih razmer in dvigajo veselje do premagovanja in žrtvovanja med imovitimi krogi, kateri odvračajo s tem lc večjo nesrečo in hujša presenečenja od sebe. Pri nas ni opaziti niti najmanjšega sledu tega mišljenja med premožnimi stanovi. Stanovanjska akcija jc to na najsijajnejši način dokazala, Niti za tako malenkostno žrtev, za žrtev, ki nc zahteva od kapitalistov niti vinarja, temveč jim lc predpisuje, da morajo naložiti svoj denar v investicije, ki so revnim stanovom v prid, nimajo naši kapitalisti smisla. Pri nas smo doživeli sramoto, da so listi celih strank, med njimi cclo proletar-ski list »Napreja, začeli strastno braniti milijonarske privatne interese. »Slov. Narod« in »Naprej« ostaneta neizbrisno zabeležena v zgodovini naše socialnc politike.
Kljub temu strahovitemu odporu in dasi smatra župan dr. Tavčar take social-nopolitične korake za »pravcato revolucijo«, so ti ukrepi edini izhod iz socialnega, političnega in gospodarskega močvirja, ki leži v njem država. Jugoslovanska politika, ki je tako uboga na velikih političnih idejah, mora kljub odporu največje stranke v državi, izdelati veliki socialno-politični načrt in prisiliti z težkimi davki in premoženjskimi oddajami premožne stanove, da sc končno zavejo resnobc časa, v katerem živi država. Vse profite medvojnega kupčevanja in špekuliranja je treba konfiscirati. Z visokimi davki mora država prisiliti bogatine, da se odrečejo vsakemu nepotrebnemu razsipavanju gospodarskih dobrin, onemogočiti jim mora luk-sus v vsaki obliki. Naše obubožano gospodarstvo si ne more dovoliti potrale, da se valjajo ljudje v .sijajnih stanovanjih, da se zapravlja narodno bogastvo s popivanjem vina, likerjev, šampanjca, s plesi, veselicami, kinematografi, da se zapravlja denar v finih oblekah, Židi, baržunu, finih čevljih, z biljardiranjem, kvarlanjcm in z neštetimi drugimi razvadami normalnih, nenevarnih časov, ki jc z njimi prepleteno cclo naše družabno življenje. S strahovitimi davki na vse lc nepotrebne predmete in zabave sc morajo ljudstvo in imoviti sloji prisiliti, da uporabijo svoj denar v produktivne namene. S temi ukrepi bo dobila splošnost milijarde na razpolago in socialno življenje, državno in občinsko gospodarstvo se bo ozdravilo. To je edini izhod iz močvirja. Ako sc ta neusmiljeni in kruti boj nc prične, bomo zaslišali prav kmalu prccl našimi vrati korake onih, ki bodo polomljeni državni in gospodarski aparat Jugoslavije vzeli v svoje rnkc, in lo so delavski sveti boliševiške jugoslovanske države.
Janko 'Jovan:
Držaja železniška npraua.
So gotove gospodarske panoge, ki se nc dajo voditi uspešno iz enega centra, ampak jc njihova uprava mogoča lc, če se izvrši smotrena decentralizacija. K takim panogam moramo prištevati tudi železni, ce. Vzrok raznih nedostatkov v naši državni železniški upravi je po veliki meri pripisovati težnji, napraviti velike upravne direkcije. Da ne more n. pr. direkcija v Zagrebu, ki obsega železniško mrežo okrog 3000 km proge, biti kos vsem zahtevam, sc ni čuditi. V zadnjem času so sc čuli glasovi, da skuša naša vlada dobiti v svojo upravo južno železnico. Dvomim sicer, da ji bo to uspelo, če ji pa uspe, sc bojim, da bodo železniške razmere pod državno upravo slabše kot sedaj. Kdor ima opraviti z. železnico, in to jc vsak trgovec, mi bode rad priznal, da je poslovanje z ju,žno želcznico lažje, kot z državno.
V dokaz navedem nekaj konkretnih slučajev, iz katerih sc vidi poslovanje cnc in druge železnične uprave.
Spomladi se jc vršilo v Logatcu posvetovanje zastopnikov državne in južne žclcznice kakor tujdi državne žclcznicc v Trstu. Šlo jc v prvi vrsti za vprašanje izvoza lesa. Vspch tega posvetovanja je bila obveza državne in južne železnicc, da daste lesnemu oddelku Zveze industrijcev po 4 železniške garniture na razpolago, direkcija drž. železnice v Trstu pa se je zavezala vračati pravočasno vse vagone, ki niso v defektn.em stanju. Na ta način, se je upalo odpomoči prevozni mizeriji, ki je obstojala ves čas po prevratu. Južna želcznica je izpolnila vestno in točno svojo obvezo, državna pa jc pozabila na podpisano obvezo. Na ponovno posredovanje jc bila knčno pripravljena dati defektne vagone, dasi ji jc bilo znano, da defektnih vagonov ni mogoče in ni dovoljeno pošiljati v Italijo. Vtemeljevala je svojo kršitev obljube s pomanjkanjem vagonov. Bivša avstrijska državna uprava jc dala za našo lesno trgovino napraviti posebne vagone dupione, namenjene za transport dolgih tramov. Ti vagoni niso bili odpeljani v Avstrijo, vendar jih naenkrat ni bilo. Slučajno so zastopniki lesnega oddelka zvedeli, da ima zagrebška dirckcija te vagone v Slavoniji raztresene na raznih postajah in se rabijo za prevoz hrastovih hlodov, za kar bi se pač mogli porabiti tudi navadni vagoni in to iz razloga, ker se rabijo za prevoz par postaj in drugič ker morejo hlodi tudi v manjši velikosti odgovarjati svojemu namenu. Ker vse to direkciji v Zagrebu morda ni bilo znano, jc lesni oddelek poslal meseca aprila obširno spomenico železniškemu ministrstvu ter natančno popisal obstoječe razmere, Ministrstvo jc odstopilo akt direkciji v Zagrebu, Zagreb pa molči in aktov ne reši,
Mcseca junija je dobila Gospodarska zveza dovoljenje, da sme 100 vagonov koruze izvoziti v Avstrijo, Obrnila se jc takoj na pristojna mesta radi dodelitve vagonov. Južna železnica jc sicer opozarjala na težkoče radi pomanjkanja vagonov, vendar obljubila storiti, kar bo mogoče, ter je faktično tekom 10 dni dodelila kakih 80 vagonov, državna želcznica je nasprotno sklicujoč sc na Zagreb odlašala z doznačenjem vagonov od dneva do dneva, Posledica jc bila, da si Zveza 10 vagonov sploh ni upala odposlali, drugih naloženih vagonov pa jc prispelo v Lipnico v času, ko je dobavni rok že potekel; Avstrija je seveda priložnost izrabila in postavila po roku dobavljeno blago na razpolago. Da pri takih razmerah ne. moremo imeti zaupanja v državno upravo železnic, nam, mislim, nikdo nc bode zameril,
Kakor pa je težava za vagone pri izvozu, prav taka sc godi pri notranjem pro-metu. Južna žcleznica ima dosit vagonov, državna jih zmirom dirigira, lako da jih v Sloveniji ni dobiti. Neka trgovska firma jc dne 10. t. m. naročila več vagonov, a dobila odgovor, da jc Zagreb mesto naročenih 100 vagonov dodelil vsega skupaj lc 7. Da ni potem mogoče ustreči potrebi trgovine, jc jasno. Da je v blagovnem prometu zasloni, ne dolžimo inšpektorata v
Stran 2.
SLOVENEC, Zno 15. avguste im
St«v. 185.
Ljubljani, dolžimo pa direkcijo v Zagrebu. Pri tem se pa širijo vesti, katerih ne moremo pustiti neomenjenih, čc tudi nam manjka pozitivnih dokazov. Tako sc govori, da družba Croatia dobi vagonov več, kot vse druge izvozne firme .Ta družba u,živa neverjetno protekcijo tudi pri direkciji v Trstu. Nerazumljivo jc, da je direkcija javila inšpektoratu v Ljubljani, da naj ne odpošilja nikakih drugih transportov kot od družbe Croatie v Trst. V koliko je protekcija te družbe od strani direkcije v Zagrebu istinita, bi bilo pač za odstranitev sumnje dvojnega merila želeti pojasnila. Upamo tudi, da inšpektorat ne bode uvaževal navodil italijan. direkcije drž. železnice, ker ni nikakega razloga, da bi se kterikoli firmi dajala prednost. Želeti bli bilo tudi pojasnila, zakaj firma, ki eksploatira belokranjske gozde, dobi redno povoljno število vagonov, dočim morajo naše domače firme stalno moledovati in to največkrat brezuspešno. Da se pri takih razmerah trudijo poedinci na banatski način z mazanjem zagotoviti za prevoz potrebne vagone ni menda čuda in taki slučaji niso osamljeni. Nas vseh dolžnost pa je skrbeti, da ostanemo solidni in preprečimo povsod vrata korupciji, saj ravno poštenost in nepodkupljivost je bila doslej vzrok, da je užival Slovenec dober glas.
Navedeni slučaji, mislim, da v zadostni meri opravičujejo nezaupanje do državne železnične uprave. Glavni vzrok nedo-statkov pa vidim zlasti v tem, ker nimamo naših prog v svoji upravi, ampak smo v vseh ozirih navezani na Zagreb. Dosedanja izkušnja je dokazala, da se uprava naših prog iz Zagreba ne da vspešno voditi in da je pomoči iskati le v decentralizaciji. Dokler je obstojala direkcija državnih železnic v Ljubljani, je aparat funkcioniral, z ukinjenjem direkcije pa se je pričela mizerija. Ni se čuditi, da je trgovski svet ukinjenje žel. direkcije v Ljubljani z bojaznijo sprejel in da so spremenjene razmere že kratek čas potem izzvale v našem časopisju mnogo člankov z zahtevo po zopetni upostavitvi železniške direkcije. Da železniško ministrstvo za 500 km proge obsegajočo železniško mrežo ni iz budžetarnih razlogov upostavilo dragega aparata direkcije, je razumljivo, moglo pa bi ugoditi stvarni želji s tem, da razbremeni direkcijo v Zagrebu in prenese del njenega delokroga na inšpektorat v Ljubljani. Ta naša želja mora postati naša zahteva in ne vem razlogov, da bi bilo to neizvedljivo. Upam, da bodo tudi naši narodni predstavniki uvideli potreho ter zastavili ves svoj vpliv, da se te želje realizirajo.
Zadnji čas pa se je zgodilo nekaj, kar mas mora osupniti. Železniška direkcija v Zagrebu je izdala nov poslovnik za žel, inšpektorat, s katerim bodo ukinjeni zadnji ostanki delnega samostojnega poslovanja našega inšpektorata. Železniške delavnice, signalna služba ter vse progo-vzdrževalne sekcije se neposredno podrejajo direkciji. Tako je inšpektorat v Ljubljani dobil le še značaj kontrolne službe; vsi posli pa se neposredno urejajo iz Zagreba. Ta omejitev nam nikakor ne more biti v korist. Upamo, da bode železniško ministrstvo uvidelo potrebo ukiniti poslovnik, katerega je izdala zagrebška direkcija, ter uvidelo potrebo, dati inšpektoratu vsaj toliko delokroga, kolikor je za vzdrževanje nemotenega prometa v Sloveniji neobhodno potrebno. Neobhodno potrebno pa jc, da prenese direkcija na inšpektorat kompetenco v postavljanju personala, vzdrževanje delavnic in razpolaganje z vagoni in lokomotivami, v kolikor so ti potrebni za naše potrebe. Mislim, da te zahteve niso pretirane, pa tudi nc neizvedljive, niti ne bodo obtežile budžeta, da bi nastale težkoče iz financi-jelnih razlogov. Ne animoznost do Zagreba, ampak red v prometu je razlog, da to zahtevamo.
Mnenja sem, da je kritika vselej potrebna in koristna, ako izhaja iz stvarnih razlogov. Vselej je upravičljiva, ako prihaja iz namena opozoriti na nedostatke javne uprave in provzročiti odpravo istih. Žalibog pa kot sem že nekoč omenil, poteka mnogokrat kritika le iz političnih vzrokov in taka kritika ne more nikdar dosegati svojega namena. V takem tonu pisano kritiko sem pred nekaj dnevi čital v enem slovenskih listov, ki faktično ni vsebovala drugega, kot osebne napade na železničnega ministra, dasi nihče ne more tajiti, da so se prometne razmere v državi baš za časa njegovega ministrovanja neprimerno poboljšale. Da je mnogo težkoč, ki se čez noč ne dajo odstraniti, moramo upoštevati tudi, ko opozarjamo na nedostatke in za vsako zboljšanje je treba razvoja. Upam, da gornje vrstice dobe odmeva in upoštevanja,
tSralfeuta SMS.
Vladna kriza.
LDU Belgrad, 14. avgusta. Včeraj dopoldne je imel dr. /esnič posvetovanje s člani parlamentarno zajodnice. Posvetovanje delegatov je trajalo od 10. do 13. ur<\
LDU Belgrad, 14. avgusta. V političnih krogih govore, da obstoje neka nesoglasja radi pisanja demokratskega tiska proti dr. Drinkoviču. Član narodnega kluba jo izjavil dopisniku, cla se še no ve, ali bo vstopil Naj-odni klub v koncentracijski kabinet. V političnih krogih govore, da bi vlada mogla biti vendar sestavljena tekom dveh ali treh dni.
LDU Belgrad. 14. avgusta- Včeraj ob 18. uri sc je na sestanku demokratskega bloka in parlamentarne zajednice podpisal protokol sporazuma, ki bo v kratkem objavljen. Najvažnejša točka protokola je agrarno vprašanje. Demokrati so pristali na predlog parlamentarno zajednice, po katarem bodo rv vladni izjavi izrečno rekapitulirane vladarjeve besede, izrečene v njegovi proklamaciji na narod na dan ujedinjenja srbskega, hrvatskega in slovenskega naroda Z ozirom na to so priznava svoboda kmetov, zemlja so da obdelovalcem, odškodnina pa se plača onim, katerim je bila zemlja odvzeta. Izplačilo haka, v kolikor Sc ni bil plačan, se predvideva za leto 1018 do 15. decembra t. 1. Vsa ostala vprašanja bi imel v tem smislu rešiti agrarni ministrski komite, v katerega vstopijo ministri za agrarno l-eformo-kmetijstvo, rude in šume, finance, pravosodje in notranja dela. Kar se tiče izvoza, je dovoljeno izvoziti samo 15-000 vagonov pšenice, in sicer zmlete v moko- Glede uradniškega vprašanja je dosežen sporazum, po katerem se razporedba uradnikov ima izvesti na stalni podlagi tako, da se izvrši ta razporedba v razmerju sedem demokratov proti devetim članom parlamentarne zajednice. Noben uradnik ne moro biti odpuščen, vpokojen in ne moro dobiti novega mesta, ako tega nc dovoli prej ukazni komite ministrstva, ki se bo ustvaril. Za uradnike, ki imajo pod 2500 dinarjev letne plače, ostanejo še nadalje pristojna resortna ministrstva* V Zagrebu dobe demokrati poverjeništvo za notranje stvari in socialno politiko, v Sarajevu notranje stvari, prosveto iu socialno politiko, v Dalmaciji ostane staro stanje, V Ljubljani pa se poverjeništvo za notranje stvari nevtralizira, demokrati pa dobe prosveto in socialno politiko. V členu 15 volilnega zakona se črta pasivna volilna pravica vsem državnim uradnikom, razen aktivnim ministrom, ministrom na razpoloženju in profesorjem pravnih fakultet. Predsedstvo narodnega predstavništva dobi parlamentarna zajednica, obe podpredsedniški mesti pa demokrati. Volitve v konstituanto se bodo vršile v novembru. Določeni roki se z ozirom na to v drugem čitanju volilnega zakona skrajšajo ter sc bodo oni člani volilnega zakona, ki so bili že odobreni, spravili v sklad z novimi določbami.
Vojaški vpoklici In občinske volitve v
Srbiji.
LDU Belgrad, 14. avgusta. Minister za vojno in mornarico je izdal naredbo, po kateri se: 1. vojni obvezanci iz bivše kraljevine Srbije, ki so bili pozvani na vojaške vaje, odpuste 17. t m. domov, da bodo mogli biti na dan občinskih volitev v svojih občinah ter se mogli udeležiti glasovanja; 2. v času od 17. avgusta do konca t- ni. se v teh krajih nc bodo pozivali na vojaške vaje vojaški obvezanci; 3. v istem času se v vseh krajih ustavi popis in žigosanje živine.
oo ie ia o-
LDU Berlin, 13. avgusta (DunKU) Na brezžično brzojavko ruskega komisarja za zunanje posle Čičerina na nemško vlacjo, v kateri se prosi nujnega odgovora, ali v glasovalno ozemlje se zatekle poljs čete razorožila in internirala, bo nemš vlada odgovorila na isti način, ne dip' matičnim potom, da je v smislu stroge nevtralnosti poljske čete, ki so stopile na glasovalno ozemlje, žc internirala in da bo tako tudi v bodoče delala,
LDU Konigsberg, 13. avgusta. (DKU — Wolff.) Kakor javlja »Neidenburger Zeitung«, štejejo boljševiške čete, ki so vdrle v Ilovo, 2000 mož in imajo dve strojnici. Bivši nemški vojaki so prevzeli orož niško službo. Ustanovila se je ljudska bramba. Proti 7. uri so jeli boljševiki streljati proti Harzynu in Brodovu, Okrog osmih so jim začeli Poljaki, ki razpolagajo s tremi baterijami, odgovarjati. Poljska vla da je odredila, da se vsi konji in sploh vsa živina odpravijo iz voltavskega okrožja na zapadno Prusko.
LDU Berlin, 13. avgusta. (DKU — W.) Pariška izdaja lista »New York Herald« priobčuje vest o vojaški, politični in gospodarski alijanci, ki se je baje sklenila zadnjih deset dni med Rusijo in Nemčijo in ki ima namen izpodkopati versaillesko mirovno pogodbo. Te vesti, kakor tudi vse govorice, ki se naslanjajo nanjo, so popolnoma izmišljene. Gre za časopisno borbo, ki hoče oskruniti našo nevtralno politiko.
LDU Varšava, 14. avgusta. (DKU) Poljski zunanji minister Sapicha je na-
-innnil nn.--l>nmii 1 111 rl el'Omll 1.*f»m 1 Cfl Vili '/O / uunii i vi - rvv. ir i va ijuu »j »\«-»»»«-» i»uuuvwi jvi uu
zunanje zadeve, da bo poljsko mirovno odposlanstvo prekoračilo fronto danes oh
9. uri. Odposlanstvo šteje 30 članov in ima tehnično osobje. Časnikarji in poročevalci bodo sledili odposlanstvu kot posebna misija. Dosedaj se je prijavilo 17 poročevalcev tujih in poljskih listov. Poljska pričakuje glede odpotovanja to posebne misijo posebnega privoljenja sovjetske vlado.
LDU Carigrad, 13. avgusta. (DunKU — Havas.) Čete generala Wrangla so porazile 13. rusko armado. Ujele so 4000 sovražnikov ter uplenile 4 oklopne vlake, 150 strojnic in 39 topov. Brodovje generala Wrangla obstreljuje očakovske baterije, da si pribori vhod k Dnjepru,
Italija.
Sestanek med Sforzo in Tusarjem.
LDU Berlin, 14. avgusta. (DKU) »Ber-liner Tageblatt« javlja iz Rima: Včeraj se je v Benetkah sestal italijanski zunanji minister grof Sforza s češkoslovaškim ministrskim predsednikom Tusarjem.
Odstop laškega finančnega ministra.
Trst, 13, avgusta. Agencija Štefani poroča, da je podal ostavko finančni minister Tedesco in sicer z ozirom na svo',e zdravstveno stanje. Imenovan je bil takoj na njegovo mesto poslanec Facta, ki je bil tudi že zaprisežen. — Novi finančni minister, Luigi Facta, je znan Giolittijev pristaš in je bil pri zadnjih volitvah izvoljen v Torinu. Šteje 59 let, je po poklicu odvetnik in član laške zbornice od leta 1892 sem. Bil je večkrat dr?, "ni podtajnik Ln v Giolitlijevem kabinetu tik pred vojno finančni minister, v Orlandovcm kabinetu leta 1919 pa pravosodni minister.
Velikanski neredi v laški vojaški upravi.
Trst, 13. avgusta. Milanska »Sera« poroča iz Rima o velikanskih neredih, ki jih je dognala preiskovalna komisija v vojaških delavnicah v Rimu. Škoda, povzročena vojaškemu erar ju, je ogromna. Sedaj se je dognalo še nanbvo, da so se v teh delavnicah v nekaterih oddal ki h namesto pušk, patron in municije skoraj celo leto izdelovali razni predmeti iz bele kovine, iakor posoda za kavo, namizno orodje in druge take stvari in se prodale za kak miljon lir. Nekoliko strojev za risanje pušk je izginilo. Zatrjevalo se je, da so bili prodani v Firence, ali tjakaj niso dospeli, temveč so bili odposlani nevesekam. Izdelovali so v tvornici orožja tudi leseno pohištvo na račun zasebnikov in druge take stvari. Našli so se štirje vozovi zlomljenih pil, ki so popolnoma neuporabne, a so bile kupljene za nove in so dali zanje okoli 2OO.O0O lir. Za več ko 200.000 lir jekla je tudi izginilo. Preiskava se nadaljuje. — Iz zaporov v Sirakuzi na Sicliji je ušel poročnik Osvaldo, rodom Benečan, ki je osle-paril državo za kakih 400.000 lir. Orožnikom se je posrečilo ujeti tička v Messini, kamor je pobegnil v spremstvu svoje ljubice,
Smodnišnica v Firenzi zletela v zrak.
Trst, 13. avgusta. Iz Firenze se poroča, da je včeraj popoldne nastal ogenj pri Sv. Gervaziju. Delavci so izpraznjevali 8.7 centimeterske granatne patrone, ki se jih je nahajalo v smodnišnici okli 260.000, Neki delavec, misleč, da je stresel ves smodnik iz patrone, je vrgel patrono na kup k drugim, ali v patroni je bil še smodnik, Patrona se je vžgala in sledile so potem eksplozije druga za drugo. Granate so frčale na vse strani. Ker se smodnišnica nahaja sredi med zidanimi hišami, je bilo poleg človeških žrtev, katerih število še ni natančno znano, tudi poškodovanih veliko sosednih poslopij. Mrtvih so našli doslej osem oseb, ranjenih pa nad stoinpetdeset.
Anglija.
Zarote proti LIoydu Georgeu,
LDLJ London, 13. avgusta. (DunKU) *Daily Express« domneva, da je ministrstvo za notranje posle včeraj prejelo obvestilo o nekaki zaroti proti Lloyd Georgeu. Ukrenilo se je vse potrebno, da se ščiti angleški ministrski predsednik. Po poročilih angleških listov Lloyd George najbrže še ne obišče celine.
LDU London, 13. avgusta. (DunKU) Kakor doznava Reuterjev urad, se ne potrjujejo vesti, da bo Lloyd George opustil svoj izlet v Švico. Potovanje v Pariz se je le odložilo. Angleški kralj odpotuje prihodnji teden v Balmoral. Sodijo, da se bo parlament odgodil na ponedeljek.
Avstrijska republika.
Štajerska deželna vlada in obmejna komisija.
LDU Gradec, 14. avgusta. (DKU) Štajerski deželni tiskovni odsek javlja: V interesu svobodnega izražanja lastnega mnenja pred delimitacijsko komisijo, ki bo tc dni pričela s svojim poslovanjem na licu mesta, je deželna vlada izdala nastopni proglas: Avstrijska državna vlada želi, da se prebivalstvo obmejnih krajev pred mednarodno razlastitveno komisijo, ki začne v kratkem s svojim poslovanjem izraža po-
polnoma svobodno in neovirano. Avatrij-ska vlada tedaj zagotavlja za vaa isražanja lastnega mnenja popolno svobodo in obljublja popolno nekaznjivost za taka dejanja ali njih posledice. Ker so tudi odposlanci kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v mednarodni razmejitveni komisiji podali glično izjavo, da bo tudi ta država brezpogojno spoštovala svobodo izražanja lastnega mnenja pred obmejno komiaijo, je podana vsakomur možnost, da izrazi pred mednarodno razmejitveno komisijo svoje naziranje in svoje želje, brez skrbi, da bi se mu kaj zgodilo. To se daje splofino na znanje.
Razna porodili.
Papeževa nezgoda.
LDU Dunaj, 14, avgusta. (DunKU) — Kakor poročajo listi iz Rima, se j« papežu pripetila mala nezgoda. Ko se je po zajtrku vračal v svoje privatne soba&e, sa je izpodtaknil in sc jc poškodoval na kolenu.
Napad na Venizelosa. LDU Pariz, 14. avgusta. (DunKU —• Havas.) Zdravniki upajo, da bo mogal Ve-nizelos v treh dneh zapustiti kliniko.
LDU London, 14. avgusta. (DunKU) Vest o atentatu na Venizelosa je londonske kroge silno presenetila. »Westminster-Gazetta« piše, da bi doživela Grčija težak dan, če bi bila krogla bolje zadela. Veni-zelos je danes ena izmed najvplivnejših osebnosti v Evropi. Njegova smrt bi povzročila na Grškem kaotične razmere.
Nesoglasje med Anglijo in Francijo.
LDU Pariz, 13. avgusta. (DKU — W.)
Saint Brice piše v »Journalu«: Afera Wrangel je le epizoda. Nesoglasje med Francijo in Anglijo temelji globlje. Ne omejuje se le na rusko politiko, temveč v igri stoji ves versailleski sistem. Že mesece se bojimo odločitve in izpremembe. Ako bi to tudi sedaj storili, bi težkoče odgodili. Miflcrand je položil roko na rano, Naj jo tedaj ne odtegne, predno se ne zaceli.
LDU Bcriin, 14. avgusta. (DKU) »Ber-liner Tageblatt« javlja iz Rima: Vse italijansko časopisje ostro napada Francijo radi njenega dejanja. Italijansko časopisje vidi v postopanju Francije ogroževanje miru vse Evrope, »Tribuna« izjavlja, da je najnovejša akcija najbolj kategorična in bolj kompromitujoča, ko vse prejšnje, ki kažejo, kako trdno se Francija drži versail-leske mirovne pogodbe. Končno list na uvaževanja vreden način pozdravlja prihod ruskega odposlanika v Rim. Najbolj ostro tolmači »Idea Nazionale« psihologijo najnovejše francoske akcije. Pariz smatra priznanje sovjetske Rusije za čin, ki je na en mah razbil francosko politiko, ki jo je pričel Clemenceau in ki pomeni končni polom v versailleski mirovni pogodbi.
Medzavezniška konferenca v Ženevi. LDU Ženeva, 13. avgusta. (DKU) It dobro poučenih krogov sc poroča, da jc za sredo avgusta v Ženevo sklicana medza^ vezniška konferenca, ki bi se imela ba-viti z obnovitvenimi določbami versaille-ske mirovne pogodbe, preložena na konec septembra.
Nemiri v šleziji. LDU Tropava, li. avgusta. (DKU —i ČTU) Ker so se naborni obvezanci v nemškem političnem okrožju Zuckmantel branili priti k asentaciji, jc bil v Zuckmantel odposlan oddelek orožnikov in vojaška asistenca. Zbrano ljudstvo jc zahtevalo odstranitev orožnikov in vojakov, ker pa temu niso ugodili, je množica insultiralS oro$niški in vojaški kordon, pri čemer so ustrelili orožnika, ki je hotel nekomu vzeti orožje. Tedaj je oddalo orožništvo več strelov ter usmrtilo enega moža, osem oseb pa ranilo. Šlezijska vlada je proglasila preki sod v okrožjih Frciwaldau in Jaegerndorf.
Politične novice.
+ Koroški plebiscit. Ponovno pozivamo vso našincc. ki imajo glasovalno pravico, naj javijo svoj naslov Narodnemu svetu v Vclikovcu. Glasovalno pravico pa imajo v pasu A brez razlike spola vsi tisti, ki so bili: 1. 1. januarja 1919 stari najmanj 20 let; 2. ki so na dan 1. januarja 1919 stalno bivali v katerikoli občini pasa A in 3. ki poleg teh točk izpolnijo vsaj šo enega izmed sledečih treh pogojev: a) rojeni morajo biti v pasu A in b) stalno so morali bivati v pasu A vsaj od 1. januarja 1912 ali pa c) ki so v katerikoli občino pasa A pristojni. Isti so pogoji za glasovalno pravico v pasu B. Prijavijo naj so pa tudi tisti, ki dvomijo, če imajo glasovalno pravico, in sporoče svoj naslov z natančnimi podatki.
f Redka odkritosrčnost. Včerajšnji
»Slov. Narod« ponatiskujo Članek, ki ga jo prinesel v obliki dvogovora »Boogradski dnevnik«. Pogovor, ki so vrši gotovo zelo pogosloma med demokratskimi poslanci v Ljubljani, pravi med drugim: »Kdo dela ministre?« — »Vsaka stranka ima enogn ali več prvakov, ki so vedno ministri ic>
oni so tisti, ki delajo nove ministre, ml (ostali poslanci) samo blagoslovimo one, katero napravijo drugi.« (Demokrati si niti predstavljati no morejo, da bi kaka druga stranka drugače postopala, kakor oni- Op. ured.) — »Kdo dela ministre pri demokratih?« — Gosp. Davidovič, gosp. Pribičevič, gosp. Draškovič.« — »Torej, kaj je potreba, da napravi poslanec, ki hoče biti minister?« — »Ako hočeš biti minister, moraš biti najprvo podrepnik t. j. najprvo moraš biti pod repom onega od one dvojice ali trojice!« (Zelo važen nasvet zfc gosp .Ribnikarja). Pogovor se končuje z divnim stavkom: »Demokrati smo v zunanjosti, a v notranjosti oiigavhičui.« Redek »lučaj, da sc s »Slov. Narodom« popolnoma strinjamo.
-j- Dr. Beneš v Rumuniji. Prihodnji teden pričakujejo v Bukarešti prihoda češkoslovaškega ministra za zunanje posle dr. Beneša.
+ Liberalna učiteljska Zaveza je nameravala zborovati prvotno v Celju, sedaj so pa to delegacijsko zborovanj« preložili v Maribor na čas, ko tam zborujejo Sokoli. Čudno to ni, kor jo eden učiteljskih »prvakov« podpredsednik slovenskih Sokolov.
+ Slomškova zveza je ustanovila svojo podružnico na Štajerskem, kjer je pristopilo takoj 50 vzornih in pogumnih učiteljev ter učiteljic, ki se niso pustili stra-liovati od svojih liberalnih tovarišev, ki so prepojeni s sokolsko »kulturo«. Kakor poroča mariborska »Straža« so hočejo nekateri »Zavezarji« nad njimi znašati. Poživljamo vse tamošnje krščansko-misleče učiteljstvo, da takoj javi glavnemu odboru »Slomškove zveze« vsako najmanjše nasilstvo od strani liberalnega učiteljstva ter naj zlasti pazi na početjo okr. šol. nadzornikov, ki so eksponenti liberalnega učiteljstva in so le vsled lojalnosti Slomškove zvezo prišli na svoja mosta- Kar so pa tiče zavezarskih okrajnih učiteljskih društev, je pripomniti, da noben član Slomškove zveze nima ničesar opraviti s temi ekspoziturami liberalne stranke.
-j- Izjava ministra dr, Drinkoviča, Belgrad, 14. avgusta. Minister za pošto in brzojav jc izdal kot popravek na članke v raznih časopisih to-le objavo: 1, V resortu ministrstva za pošto in brzojav se niso prekoračili, niti porabili predujmi in dovoljeni krediti lanskega proračunskega leta, ki se je končalo letos koncem meseca maja. To sc je zgodilo vsled tedanje krize in vsled tega, ker minister tedaj ni hotel nakupovati materijala v inozemstvu radi tedanje slabe valute. 2. Draginjske dokladc se morajo izplačati vsem uradnikom brez izjeme, po odloku ministrskega sveta, po proračunu finančnega komiteja in kredita pod rubriko: Vrhovna državna uprava. Medtem je začasa uprave predhodnikov sedanjega ministra za pošto in brzojav iz leta 1918., 1919. in 1920. izplačevala te dodatke pošta iz svojih sredstev na račun finančnega ministrstva. Na ta način je finančno ministrstvo dolžno ministrstvu za pošto in brzojav okroglo 120 milijonov kron. 3. Ministrstvo za pošto in brzojav jc neprestano nrgiralo pri ministrstvu za finance, naj vrne pošti, kar je izplačala na račun slednjega, ker sc ni hotelo, da na odgovornost sedanjega ministra pošte ne bi mogla vršiti svojih dolžnosti, ki jih ima do ljudstva, ki ji je denar poverilo. 4. Sedanji minister za pošto in brzojav ja zahteval nov kredit; to pa ne zato, da bi kril, kar je samolastno potrošil, nego zato, da bi ga investiral, posebno v Srbiji za. pošto, brzojav in telefon, da deluje na narodovo in državno korist.
D2iewne norica.
—	Izobraževalno društvo in Orel Vič-
Glince vabita k blagoslovljenju orlovske zastave, ki se vrši 29. t. m. Ljubljanski in okoliški udeleženci naj sc zbero pri Ljudskem domu vsaj do J/i8., ker točno ob pol 8. uri odide od lam salezijanska godba. Pridite v krojih, narodnih nošah in z zastavami!
—	Vsem, ki,so se prijavili za sprejem slovenske decc z Dunaja, sporočamo, da
smo naznanili »Jugoslovanskemu pripo-močnernu društvu« na Dunaju, naj ne pošiljajo dece v Slovenijo, ker se je priglasilo za sprejem lo 30 rodbin, a otrok bi morali porazmestiti 172. Poverjeništvo za socialno skrb v Ljubljani, oddelek za zaščito dece iu mladine.
—	»Rdeči Prapor« z dne 14. avgusta jc državno pravdništvo zaplenilo, ker sc v dopisu »Pozor prolctarci!« poživljajo železničarji, da naj se ne pokore neki naredbi naše vlade.
—	člane Ferijalncga Savcza opozarjamo na poset trboveljskega rudnika v ponedeljek, 16. t. m. Zbirališče 16. avgusta, točno ob 6 uri 30 minut zjutraj v Trbovljah št. 69 pri cerkvi. Za prenočišče od 15, na 16. avgusta sc jc zglasiti istotam.
_ Velika avtomobilska nesreča. Pri
Lavorci sc jc ponesrečil neki avtomobil. 13ttjii jo neka oseba mrtva.
—	Kongres jugoslovanskih dobrovolj-e«v za Slovenijo združen z občnim zborom Društva jugoslovanskih dobrovotjcev za blovenijo. sc bo vršil lotos dno 8. septem-
bra v Ljubljani. Vspored je določen takole: Dopoldne: zadušnico za padle dobro-voljce, po zadušnici veliko manifestacijsko zborovanje, popoldne občni zbor »Društva jugoslovanskih dobrovoljcev za Slovenijo«, zvečer velik komerz združen z ljudsko veselico. Kongresa so udeležijo vsi slovenski dobrovoijci, kakor tudi vse dobrovoljske organizacije Jugoslavije in zastopniki če-hoslovaških dobrovoljcev.
—	Z veselice pri Koselld v Malem Mengšu, V noči od 8. na 9. t, m. je bila pd g. Avguštinu Koselka v Malem Mengšu veselica; 9. t. m. zjutraj med 3. in 5. uro je pa bilo g. Kosclki ukradeno 3000 K vredno kolo z znamko S. K Avstrija, zeleno barvano, prostega teka i novo pnevmatiko,
—	Cigani na Notranjskem. Cigani so ukradli posestniku Ivanu šparenbloku v Dol. Jezeru, občina Cerknica, s pašnika •i leta starega konja.
—	»Lana«, tekstilna tovarna v Zgo-iah pri Begunjah, je razstavila svoje prve izdelke v izložbi tvrdke Gričar in Mcjač. Izdelki so iz čiste volne in vzbujajo vso pozornost. Podjetje je v domačih slovenskih rokah. Podpirajmo domačo industrijo! 3323
Uublianske
lj Pisarna Zveze dramatičnih odsekov v Ljudskem domu v Ljubljani I. nadstr. je odprta od danes nadalje vsak delavnik od l). ure dopoldne. Kdor ima kaj opraviit z Zvezo ali tudi z Ljudskim odrom, naj se oglasi v pisarni ob omenjenih urah. Eventuelno bo kdo v pisarni tudi vsako popoldne. To za časa počitnic. — Vsa naša izobraževalna društva, ki imajo svojo dramatično odseke, prosimo, da prijavijo svoj pristop k Zvezi najmanj do konca tega meseca. Podrobnosti bomo objavljali v »Vestniku S. K. S- Z.«, ki iehaja kot priloga »Slovenca«. Vsi dopisi naj sc naslovijo na »Zvezo dramatičnih odsekov«, Ljudski dom I. nadstr. Ljubljana.
lj Kopanje v Savi. Ob lepih solnčnih dneh se vozijo kar cela krdela na Savo v Laze, Vlaki so prenapolnjeni in železnica uporablja celo živinske vagone za ljubljansko gospodo. Posebno mladina je mnogo-brojno zastopana, katera pri kopanju smelo uhaja v najglobočje vodovje. Pred nekaj dnevi se je pripetilo, da je 12 letni dijak sredi nekega tolmuna izgubil zavest in se krčevito oprijel mimo plavajočega g. Danila in se hotel vzpeti po njegovem telesu nad vodo. Boj je trajal skoro *tri minute, okoli stoječi so gledali z zanimanjem ta boj na življenje in smrt, misleči, da je šala. Vendar je pa vedno potapljanje in boj v vodi trajal predolgo nekemu gledalcu in je pričel kričati in kazati na skupino v vodi. Poprijeli so se v zadnjemtrenutku trije gledalci za roke in v trenutku, ko se je g. Danilo prikazal zopet iz vode, so ga pograbili za roko in potegnili na obrežje. Dijak jc bil popolnoma nezavesten in ni vedel, kaj sc je godilo ž njim. Po preteku petih minut se je pa prav na istem mestu začel potapljati, drugi dijak, katerega sta dva plavalca spravila h kraju. Starši naj bi malo bolj pazili na nedoraslo mladino pri kopanju v Savi.
lj Iskrena prošnja. Aktivna uradnica južne železnice, Ljubljančanka, katero je stanovanjski urad, čeravno bolehno, sredi zime s služkinjo vred neusmiljeno na cesto vrgel in ki si jc v železniškem vagonu nakopala težko bolezen in sc. nahaja še v bolnišnici, prosi milosrčne hišne posestnike, da ji preskrbe stanovanje s kuhinjo. Blagohotne ponudbe na uredništvo lista pod »Bog povrni«.
lj Plohi za ino3t Opekarska cesta— Prulc so se izgubili med vožnjo od Medvod do Ljubljane. Kdor bi zanje zvedel, naj nemudoma naznani to mestnemu stavbenemu uradu v Ljubljani.
Ij Nesrnčn na državnem kolodvoru. Pri premikanju železniških vozov sta bila. ko sta nakladala pivo v sodčkih v voz, ranjena delavca Franc Novinc in Andrej Ogrinc.
lj Mizarsko orodje. Urad za pospeševanje obrti je prejel z Dunaja nekai kom-
E letnih garnitur mizarskega orodja, katere o porazdelil med obHnike. Interesenti, ki žele prejeti celo garnituro, naj takoj zaprosijo ustmeno ali pismeno pri Uradu za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska ccsta 22 od 8. do 12. nre dop. Priglasili ie treba najkasneje do 25. t. m. Na poznejše priglase se nc bo mogoče več ozirati.
ISalKBSiefia porasli
JUGOSLOVANSKI KLUB IN KRIZA.
Belgrad, 14. avgusta. (Izvirno.) Kakor smo žc poročali, jc Jugoslovanski klub včeraj ob 4. uri popoldne pismeno dal svoj odgovor na protokol sporazuma. Njemu sc tedaj nc more očitati zavlačevanje krize, pač pa sc lo lahko očita Davidoviču in Draškoviču, ki sla sc brez potrebe dalje časa mudila izven Belgrada.
Belgrad, 14. avgusta. (Izvirno.) Dr. Vesnič je izjavil Davidoviču, ko je bil sestavljen protokol sporazuma, da ga nc
more podpisali, dokler ga nc prouče njegovi prijatelji v parlamentarni zajednici. S tem jo. bolel dati priliko Jugoslovanskemu in Narodnemu klubu, da protokol proučita in da stavita svoje pripombe. Sporazum s tcrti ni ogrgžen, ker jc Vesnič, sodelujoč pri sestavi protokola, v glavnem znal za mišljenje parlamentarne zajednicc. Spremembe bi se izvršile lc glede stvari podrejene važnosti.
Belgrad, 14. avgusta. (Izvirno.) Vsi demokratski in »neodvisni« belgrajski listi napadajo dr. Korošca, češ, da je povišanje železniških tarifov naperjeno proti Srbiji. Ti napadi nimajo stvarne podlage, ker povišanja ni zahteval dr. Korošec, marveč demokratski minister dr. Slojanovič, in ker se nc nanaša samo na Srbijo, ampak na vso državo.
SPOR MED NARODNIM KLUBOM IN FINANČNIM MINISTROM..
Bol^rad, 14. avgusta. (Izvirno.) Hrvatski ban dr, Laginja in dr. Lorkovič sta došla v Belgrad. Narodni klub se posvetuje ) o protokolu sporazuma. Ni nevarnosti, da bi Narodni klub razbil koncentracijo,
BREZ DEMAGOŠTVA NE GRE.
Belgrad, 14. avgusta. (Izvirno.) Davidovič je danes naslovil na dr. Vesniča pismo, kateremu je dal inicijativo dr. Draškovič. V pismu se hinavsko namigava, da Jugoslovanski in Narodni klub zavlačujeta krizo, zahtevajoča rok za premislek, ker sta dva dni prej vedela za protokol sporazuma, nego je bil podpisan. Demokrati smatrajo, da jc kriza rešena. Dr, Vesnič jc odgovoril, da so med njim in demokratsko zajednico trajala pogajanja 23 dni. Demokrati so za vsako malenkost skliccvali sejo kluba, izjavljajoči, da nimajo pooblastil za aefinitivne sklepe. Enako imata tudi Jugoslovanski in Narodni klub pravico, da za to stvar zahtevata dva dni za posvetovanje.
PROTIČ V ROGAŠKI SLATINI-
LDU Zagreli, 1 i- avgusta. Minister na razpoloženju Stojan Protič jc včeraj ciošel v Rogaško Slatino.
SESTANEK TUSARJA S SFORZO.
Trst 13. avgusta. Iz Portorose v Istri, kjer se nahaja čchoslovaškj ministrski predsednik Tusar na letovišču, poročajo, da je Tusar s svojo soprogo odpotoval danes zjutraj z avtomobilom v Benetke, kjer se sestane z laškim ministrom za zunanje stvari, conte Sforzo. Iz Rima pa sc poroča, da je conte Sforza odpotoval za dva dni v Benetke, Laško časopisje, pripisuje temu sestanku veliko važnost. — II Gior-nale d'Italia meni, da je Sforza odpotoval v Benetke, da se sestane z jugoslovanskimi odposlanci.
ITALIJA OBŽALUJE.
LDU Reka, 14. avgusta. »Vedetta d' Italia« priobčuje vest zagrebškega lista, da je italijanski minister za zunanje posle grof Sfcrza izrazil v Rimu dr. Antonijeviču obžalovanje italijanske vlade radi dogodkov v jugoslovanskem Primorju ter piše: Prepuščamo popolnoma sosednim Jugoslovanom, da se tolažijo z zasebnimi obžalovanji, ki so izmišljena, da se tako zadovolji samoljubje tega naroda. Način tega obžalovanja pa dementira njegovo resničnost. Kako je mogoče, da more £ of Sforza pri obžalovanju dogodkov v Trstu govorili o jugoslovanskem Primorju. Tudi pri izmišljevanju obžalovanj jc treba imeti nekakšne spretnosti.
PRED PADCEM VARŠAVE,
LDU Berlin, 14. avgusta. (DunKU) — Poveljnik IV. boljševiške armade jc včeraj izrazil poročevalcu lista B. Z. am Mit-tags ki sc nahaja na rusko-poljski fronti, da je Varšava od štirih strani obkoljena in da sc vsak čas pričakuje padec mesta,
PROTI' (VOJSKI Z RUSIJO.
LDU London, 14. avgusta. (DunKU) — Vse strokovne organizacije so se na včerajšnji delavski konferenci obvezale, da sc bodo v rusko-poljskem vprašanju zo-porstavljale vsake intervenciji proti Rusiji
SOJI NA POLJSKEM.
LDU Varšava, li. avgusta. (Brezžično) Sovražnik se od severa približuje Modhiru (Novi Georgijevsk) in Zegrzu.
LDU Varšava, 11. avgusta. (Brezžično) Poljska mirovna delegacija jo davi pod predsedstvom državnega podtajnika v uradu za zunanje pošlo odpotovala v Minsk.
LDU Varšava, li- avgusta. (Brezžično) Narodni brambni svet jo ra svoji seji dno 11. avgusta pooblastil vlado, da pokliče pod orožje letnike 1SS9 do 1885.
LDU Pariz: l i- avgusta. (Brezžično) >;Petit Parisien« poroča iz Varšave, da so je velika bitka okoli Varšave pričela na odseku od 40 km, iu sicer na severu, severovzhodu in na vzhodu. Bitka bo trajala več dni in bo mogoče odločila Ako pa bodo Poljaki v tej bitki premagani, sc zaradi tega nc ustavi boj.
AMERIKA IN WRANQEL.
LDU Washin[jlon, 1:1. avgusta. (DKU — lleuter) Govori se. da smatra državni
departement vprašanje pomoči za Poljsko in vprašanje priznanja VVranglove vlade kot, dva različna problema, ki se morata ločeno iazpravljuli. Skoro goltno je, da so simpatijo ljudstva Zedinjenih držav na strani Wrangla. Vendarle pa se mora skoraj gotovo pričakovati, da vlada nc bo priznala VVranglove vlade; kakor tega ni storila v primeru admirala Kolčaka, ako nc bi bilo potrebno, ustvariti z AVnmglorn direktnih stikov. Tako prizananjc bi bilo samo provizorno in bi pomonjalo samo priznanje fakticno obstoječe vlude. Zdi se, da jc ameriška vlada še negotova glede pomoči Poljski in pričakuje predloga drugih vlad, ki jih bodo mogočo stavile na noto državnega departeincnta.
NOVA TELEFONSKA ZVEZA.
LDU Belgrnd, 14. avgusta.'Za nekoliko dni se dela na vspostavitvi nove telefonske zvoze med Belgradom in Zagrebom. Nova proga bi imela biti najkasneje v treh tednih izročena prometu.
BORZA.
LDU Belgrad, 13. avgusta- Devize: Pa. riz 170—172, London 80—85, New York 22.50—23.50, Berlin 49.25—49.50, Ženeva 385—393, Dunaj 10.05—10.15, Praga 39.50 do 41, Rini 118—119, Solun 270—275. Valuto: 20 dinarjev v zlatu 24.10—24.30, francoski franki 172.50—173, dolarji 21.10-22.30, italijanske liro 110—118.75, bolgarski levi 40 do 41, rumunski leji 48—i9-50, nemške marke 49.50-50, drahme 250—0, češkoslovaško krone 41—0, avstrijske krone 10.40—10.80.
Cerkveni
c Duhovniki se vedno bolj glasno pritožujejo, da trpe pomanjkanje in da si posebno nove obleke ne morejo napraviti. To so uvideli jugoslovanski škofje in so že na svojem sestanku meseca aprila sklenili utemeljeno vlogo na belgrajsko vlado, naj duhovnikom draginjsko doklado znatno poviša. V imenu vseh škofov jc to vlogo v Belgrad poslal nadškof belgrajski. Ker ni odgovora, mislijo škofje zopet na nove korake.
c Tržič. Na dan sv. Roka, t. j. v ponedeljek, 16. t. m., ima društvo sv. Jožefa iz Tržiča procesijo na Dobravo pri Kropi. Ob 10. uri je sveta maša s pridigo. Člani naj se v obilnem številu udeleže procesije.
DišaškS V2sM1&.
d Vsem podružnicam in pododborom!
1. Osrednji odbor šc do danes ni prejel natančnih počitniških naslovov funkcionarjev posameznih podružnic in pododborov. Ker je na ta način vsako redno poslovanje onemogočeno, prosim, da vpošljejo vse podružnice in pododbori čimprej osrednjemu odboru SDZ natančne naslove svojih funkcionarjev. — 2. Doslej jc prejel osrednji odbor komaj eno poročilo o našem delu. Poroča j le o svojem gibanju in ne-gibanju.
—	3. Vse nolice, ki jih želi kdo objaviti pod »Dijaški veslnik«, je treba vposlati osrednjemu odboru SDZ. Drugače nc bodo priobčcnc. — Predsednik SDZ.
d Pojasnilo. K moji trditvi, da je Dijaški Ferijalni Savez do danes popolnoma liberalna institucija, sem primoran dati pojasnila v toliko da Ferijalni Savez nastopa v javnosti v splošnem kot stanovska ustanova- Katoliško dijaštvo gleda žc od početka Ferijalni Savez sem to ustanovo nezaupljivo, ker ni rnoglo in so danes ne more zaupati iskrenosti nekaterih faktorjev pri tem Savezu- To nezaupanje moremo tudi argumentirati. Ker se čutijo nekateri tovariši — ki niso i/, naših vrst — po mojih noticah prizadete, jib morem mirne vesti zagotoviti, da bo SDZ z veseljem sodelovala pri vsaki akciji, ki bo strrjinila izključno in samo za materijalno podporo potujočih dijakov v počitnicah.
—	Predsednik SDZ.
pr Priporoča r,c zbirka deklamacij M. Elizabeta O. S. Urs.: Cvetje na poli življenja. Cena 10 K. Dobiva se v uršulin-skem samoslanu v Ljubljani.
pr Pesmarica — zbirka narodnih iu drugih pesmi. Tiskala in založila Narodna tiskarna v Gorici 1920. Prejeli smo lo lično knjižico v luksurijozni vezavi na 90 straneh, ki jc zopet pomnožila književna izdanja na oni strani črte po vojni. Veseli smo tc priročne knjižice, ker vemo, kako bo lepo služila svojemu namenu. Poglejmo, kaj piše knjižica v svojem u.vodv: -»Odločili smo se, da izdamo to knjižico, ker smo videli, da nageljni, roženkravd in rožmarini niso usehnili samo na naših vitih, od vojne opustošenih, ampak tudi v srcih naših fantov in deklet; da sc jc v teh žalostnih, v begunskih barakah ln strelskih jarkih prebitih vojnih letih jko-ro že izgubilo seme naše prej tako cvetoče domače pesmi in da se zdaj ponc':od že ljujjka seje v našo zemljo. Zato smo izdali lo knjižico, ua bo naša mladina vedela in ohranila, kar so nam izročili očet-
jc in naših očetov očetje, da bo sprejelo deščino nezmanjšano ohranila svojim sinom in bodo ti sinovi pojoč pesmi, porojene iz src njihovih dedov, sc spajali ž njimi in r,o pojili s tisto silo, ki jc hranila in ohranila našo zemljo in našo besedo in ko bo lucti sinovom pomagala kljubovali in prenesti vse sovražne viharje. Naj vzcve-lejo torej zopet naše pesmi na planinah naših gora, ob bregovih naše Vipave, med skalami našega Krasa in pod trtami naših Brd. Naj bodo zopet spremljevalke našega dela in našega trpljenja.., — To so lepe besede. V zbirki so narodne pesmi in domoljubne, že skoro ponarodele pesmi. Vseh pesmi jc nad 140. Med pesniki so zastopani Virk, Vilhar, Orožen, Gregorčič, .Jenko, Prešeren, Hubcr. Resnian, Potočnik, Gomilšak, Trstenjak, Semrajc, Stritar, Funtck in Ccgnar.^ Največ pesmi imata v zbirki .Tenko in Gregorčič, toda narodnih pesmi je v knjigi nad tri četrtine; v zbirki so same take pesmi, ki imajo že znane napeve in samo prijetno vzbujajo spomin na melodijo. Nc vem. čemu ni v zbirki tako značilne in lepe pesmi od
beneškega Slovcnca Podreka: .laz nisem | lovala. Slovenske pokrajine se udeleže Taljanka, pa tudi nc bom...« Morda ni šlo radi Italijanov. Knjiga stane vezana 3 lire.
g Nova lariia za izvozno carino. Na podlagi brzojavne naredbe generalne direkcije carinske uprave so carinski uradi počenši z včerajšnjim dnem začeli odprem-ljati izvozno blago na podlagi nove izvoz-nocarinske tarife, ki jo je izdalo ministrstvo trgovine in industrije dne 28. julija 1920, štev. IV—8148, in je bila objavljena v »Službenih Novinah« št. 156. Želeti bi bilo, da izide slovenska uradna prestava skoro v .Uradnem listu«.
g Razstava hrvatskega radiša, za katero se vrše v Zagrebu, velike priprave, nudila bo velike zanimivosti. Posebno veliko zanimanje obstoja za oddelke narodnih noš. Žc na razstavi lanskega leta presenetilo jc obiskovalce bogastvo srbskih in hrvatskih narodnih noš. Letošnja zbirka bo ono lanskega leta šc znatno nadkri-
razstavc lc z izdelki domače obrti, ki bodo razstavljeni v sobi: »Slovenska doma-
ča
obrt«. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani izdaja udclcžnikoni izkaznice, ki opravičujejo do polovične vožnje na južni železnici. Razstava sc otvori 18. t, m.
£ Bebava kopit. Urad za pospeševanje obrti ima na razpolago nekaj garnitur kopit, Interesenli-obrtniki naj priglase svoje potrebščine najkasneje do 25, t. m. pri Uradu za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta 22 ocl 8—12. ure dopoldne. Na poznejše priglase sc ne bo mogoče več ozirati.
g Predavanja za vinogradnike. Višji vinarski nadzornik B. Skalicky predava o trgatvi ter ravnanju z moštom in vinom v naslednjih krajih: v nedeljo, dne 22, avgusta ob pol 8. uri zjutraj v Sv. Križu pri Kostanjevici, ob 3. u,ri popoldne v Kostanjevici; dne 28, avgusta ob pol 8. uri zjutraj v Semiču; dne 5. septembra ob pol 8. uri zjutraj v Leskovcu pri Krškem, ob 3. u,ri popoldne na Čatežu ob Savi; dne 12. septembra ob pol 8, uri zjutraj v Mir-
ni peči, ob 3. uri popoldne v Trebnjem; dne 19. septembra ob pol 8. uri zjutraj v Št, Rupertu, ob 3. uri popoldne v Mokronogu, dne 26. septembra ob 8. uri zjutraj v Škocijanu, ob 3. uri popoldne v Beli cerkvi.
Poročni prstan se je našel v Komen-skega ulici v Ljubljani. Lastnik naj se zgla-si pri najditelju Mihaelu Alaroltu, Komen* skega ulica 13, pritličje.
Našla sc je listnica z manjšo vsotd denarja. Dobi se Cegnarjeva ulica 8,
j	Vilibald Scheuer, kemigra/ \
j	Hermina Scheuer roj. Knoll j
i	poročena \ §1 • Dunaj 14. VII/. IH20 Ljubljana j
Tončki fovli! visoki'št-42< novl>flnl
iAi!UnI liullj!) Sevro, za starejšo gospo so naprodaj. Martinova ccsta 22, I. a,
X

Vsoib znancem in prijateljem naznanja podpisana dru-ziua pretužno vest, da jo naša iskrenoljuhljena hčerka, oziroma sestra
po mučni bolezni dne 10. t. m. umrla v 21. letni mladosti. Pogreb se je vršil 12. t. m. na Jeseniško pokopališče.
Tem potom se najtopleje zahvaljuje vsem, ki so nam ob tej težki izgubi izrazili tolažbo in sožalje ter se udeležili pogreba.
Posebna hvala Jugoslov. strokovni zvezi, katoliškemu delavskemu društvu Jesenice, novcem, ki so peli nagrobnice, •n godbi.
Jesenice, 13, avg. 1020.
Žalujoča družina Mmu.
ferdinand ,Merala
sodnik
jMinka T^even
poročsna.
^očcy]c, 15. avgusta 1920.
Jjrez posebnega obvestila.
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu dajem na znanje, da sem se preselil na Glavni tig tiišnn št. 117 (nasproti trgovine g. išavnika). — Priporočam se za obilen obisk iu nadal no naklonjenost. — Medlctnalna rtrojierija 3. Šinkovec, Kranj.
emsir
m Brdtaira «5. sspSemijrs.
vm m
po
Dobavi se vsak teden več vagonov znižanih cenah. Prevzame naročila na drobno ili debelo, i'ianc Batilaj, trg. z apnom, Stranje, p, ftamnlk 320<J
vešča slovenskega, nem-Jl|ll'U, škega in event. francoskega" jeslka z znanjem klavirja se išče. — Ponudbe z izpričevali se prosi na upravo lista pod »dobrosrčna 3201.«
Qrllfl Pl'azno meblirano išče mirna uliSlU gospodična, ki je čez dan v službi.
Išče se v dobro meščansko hišo čedna 3ki|]^kŠni(l Znati mora sobe posprav-ihUlflulIju. 1 jati in dobro, a ne fino kuhati. Ozira sc samo ua pametna dekleta. Plača po dogovoru. Ponudbe pod M. K./3268 na upravo „Slovenca".
M gospode1/
pod štev. 3321.
se sprejme na hrano. Naslov pove uprava lista
SS SOiiO S POKRU,
no, za kratek čas. Plačam dobro. Cenjene ponudbe na upravništvo tega lista pod št. 3286.
Tovarno za čisll, ss /SR
za dobo 10 let z vsemi potrebnimi surovinami in vodno močjo. — Naslov pove uprava „Slovenca" pod št, 3285.
moški
sto. Polše, Duuajska cesta št, 17 v aki.	3282
dobro ohranjeni, se , po nizki cent pro
Kupim vsako množino
Ponudbo na l. Mik lave, Komenskega nllca štev, 36.
IhmfrniOC;) nova, kompletna z dobro UVURIhLIU, pnevmatiko od 2200 kron. Pnevmatika po znižani ceni. Fr. Batjel, Ljubljana, Stari trg St. 28.	3096
nrvn več vagonov suhih bukovih se Ul Vil kupi. — Oferte na upravništvo „Slovenca" pod »Drva 3316«,
CM popir J1BAIIE"
v knjižicah z zlatotiskom in patentni brez tiska 100 kosov v kartonu po K 160-— razpošilja, dokler v zalogi. F. ftiory, Šmihel pri Pliborku.
ssn> Siegone, kumno ter vse
druge deželne pridelke ku-puje trgovina s semeni: sevor & Komu, Ljubljana, Woliova nlica številka 12.
!IIRI9!ll!lllllllllllllllll|l|i
Naznanjam slavnemu p. n. občinstvo, da sem prevzel v lastno režijo
Hotel Triglav
v Beogradu, Zeleni venac St. 11
in priporočam vsem domačinom svoja izborno domačo kuhinjo ter pristno vino ln vedno svežo pivo. Za mnogobrojni obisk se priporoča
Ivan Kriinar,
hotelir,
iisiviiieBiiiraRiiiiiiiiiig
Sprejme se v stalno službo
P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da ostane moja trgovina v \Volfovi ul. 4 zaprta zr.radi dopusta osobja od 16.—SO. avg,
Ponudbe na upravništvo pod »Soba 1920/3257«.
..Slovenca"
Kino - aPrirnl brem stanju, se proda.
Več se poizve: Jan. Šemerl, Sp. Hajdina, 07, p. Ptuj.	3252
Naprodaj LrnnjijČrC 1 lesenim zaprtim je čedno lllilJlJliiuC salonom. Oglodaš ga lahko na vrtu šentpeterskoga žup-liišča v Ljubljani.	3302
s podboji, ter nov
__r_______________močan vozna dveh
kolesih in molzno kozo po ceni proda Lovro Hafner, Preska 22, p. Medvode.
z večletno prakso, zmožno slovenskega in nemškega dopisovanja. strojepisja in po možnosti tesnopisja. S znanjem hrvaščine imajo prednost. Ponudbe s plačiluim zahtevkom pod »Stalno« na anoučno ekspedicijo AL. MATELIČ, Ljubljana.
dražba z o. z,
Zgoše 27, p. Begunje, Slovenija
začne v kratkem z izdelovanjem nogavic, volnenih jopičev. svitrov, športnih potrebščin in različ-nili drugih pletenin iz bombaža in volne.
Sprefema naročila za jesensko in zimsko sezi]o.
ki je vajena v kuhi Zganja. — Naslov pove upravništvo »Slovcnca« pod štev. 3253.
md
k lokomobili Wolf, ključavničarji-mo-dellrjl (Schmitt- iti Werkzcugmacber) se sprejmejo pri „B1STRA", Domžale.
Ustanovljeno 1903.
Katalog franko j
Pečati Šablone Klifeeji za tisk
______VzvAdne d stalnice
Modeli za predtiskanje perila itd.
k g Datum-štamplljs 'JZ lastnega izdelka.
ti kavčuka * . CIRIL SITAR
stavbne stroke sprejme kranjska stav-j bena družba, Ljubljana, Levstikova u, 191
LJUBLJANA
'etra ce

i,'».< '\jj'^	a»sumi

deln!Sko dru2tvo xa kemline proizvode

sprejema ta izvršuje naročila neposredno takoj brez kakih izrazitih lormalnosti, v cisternah kakor tudt v sodih
Petrolej za razsvetljavo vedno po naj-
povoljnejih dnevnih ccnah	po ceni od
Bsncin 725/30 ............K 25-
MoJorin (plinsko olje) ........„ 15-—
Strojno oljic Viskozitct na 50 C—I . „ 20-— „ n „ „ 50 4- 5 . 25-— n «	11 n 50 5—G , ,, 27-—
,,	,,	50 8 za av-
tomobile ia cilindre hencinmotorjev .. 32-— Cilinciersko o!Je za zasičeno paro . . «6 — Cene se razumejo za en kilogram neto, franko vagon Bosanski lliod (odnosno Beograd za olje). Sode dajemo na ra;;polago:
železno (za bcncin) proti kavciji . . K 15C0-—
lesene proti kavciji.......... 750-—
Naročbe sprejema:
„OANSCft'* ts, di. za Heiwl2ne proizvode.
Cenlra'a: J^anteb. 1'etrinjska ul. t7. i ilijaln: Beograd, Balkanska ul. 18. Haimcrija v Bosanskom Brodu.
vseh vrst ima in dobavlja naj hitreje in najkulantneje
Hartl i Mernatovič,
(preje Petrovič Hartl) veletrgovina
SUBOTICR (Bačka)
Kotle za žganjekuho
pralne kotle	posodo iz ema]la
pločevino in železnino
vsake vrste dobavi ceno
Franz Perl. velelroovsfeo podjetje. GleisUori, Štajersko. ,zeaV8°sS!
lerpiiiiovo čislilo za čevlje
razpošilja glavna zaloga
M. TBEBflS v LJUBLJANI
Sv. Petra cesta 6. Telelon 539.
m-«E.-Eaewn\:wsET/^303HT: »/"rraisBsrcKi™
,Siyria'-gnmža, Graz, Lagergasse53, Telel.1540
najmodernejša in največja garaža Štajerske, velika popravljalnica, 20 oddelkov (Box) dobro zaprtih, stalna zaloga luksus in tovornih avto. Popolcn materijal za popravila.
T«?na posSr-jffoa.	Zmerna r.nrs,
Dima m nota slsa^ba.
v&vviirttm,510Mmxrsr~re,r&.-iw:i-HScaa C »Viru—i n mu 11 in.....m imi>Mfmiwr i | I&immmh» • iiT.i,vnt.Tw«nw k fl

J