USTEK. Trije palčki v gozdu. (Iz Grimmovih pravljic.) Živel je mož. ki mu je umrla žeua; živela je &ena, ki ji je umrl mož, in mož je imel hčerko in žena je irnela ludi hčerko. Dekliei sta bili prijaiteljici, sta se veftkrat shajali in sta prišli k ženi v liišo. l.i žena je rekla tuji deklici: ,,Cuj, povej tvojemu očetu, da bi se jaz rada z njim poroCila; vsak dan se bots potem v inleku kopala in vino pila, moja. hči pa se bo & vodo umivala in vodo pila." Dekle gre domov in tu pove očetu, kaj mu je žena rekla, Oče pa pravi: ,,A kaj čem storiti ? Ženitev ima svojo solnftno pa tudi senčno stran." Ker |pa se le ni mogel odločiti, sezul je čevelj in dejal: ,,Vzemi ta čevelj, ki ima luknjo v podplatu, nesi ga j od streho, obesi ga na velik žr3belj in nalij vanj vode. Ce bo čevelj držal vodo, tedaj se zopeit oženim, če pa voda skozenj steče, se ne oženim." Hčerka stori, kak.or ji je bilo naročeno: toda čudno, \x)da je napojila podplat, da je držal in kmalu je bil čevelj poln vode. In poviedala je o&etu, kaj se je zgodilo. Nato je šel oče sam pod streho; m videl je, da je res, kar mu je dekle povedalo: zaio je §el k vdovi jo snubit in kmalu so praznovali ženiiovanje. Ko \yr\-o jutro nato deklici vsta.neta, stala je že pri hčerki očeto^i posoda z mlekom za umivanje iu vino za žejo, pri ženini ličerki pa voda za umivanje in voda za žejo. Tretje jutro pa je dobila očetova liči vorto za umivanje in vodo za žejo, materina bfii pa nileko za umivanje in vino za pijačo. In pri tem je ostalo vsako jutro.. Žena je osovražila svojo pastorko in j« jo od dne flo dne vedno bolj trdo imela. Bila ii je posebno zavidna, ker je bila pastorka lepa in prikupljiva, njena hči pa grda in odurna. Pozimi je bilo. Zmrzovalo je. da je vse škripalr» in 6ez goro in dol ie ležal debel sneg. Žena je ledaj naredila obleko iz papirja in je poklicala hčcrko očetovo, rekoč: ,,Obleci to obleko in pojdi v gozd in mi naberi torbico jagod, ker jih zelo poželim!" ,,Za božjo voljo", pravi deklica, ,,pozimi vendar jagode ne rastejo; zemlja je zmrzla in visok sneg jo pokriva. In kako naj grem v tej papimati obleki!?! Zunaj je mra^, da človeku1 sapo zapira; burja bi jo prepihala in raztrgala bi se mi ob trnju." .,Ali mi b°S ^0 ugovarjala?" reče ma^elia: ,,le glej, da se mi takoj izgubiš in da se mi ne prikažeš, dokler nisi nabmla polne torbice jagod!" Dala ji je še košček trdega kruha, rekofi: ,,To lahko čez dan prigrizneš", misloč: zunaj bo zmrznila in od lakote nmrla, gotovo ji ne pride nikdar več pred o5i. Deklica je ubogala. odela se ie v papirnato obleko in šla s torbico v gozrt. Na potu v gozd je hzni sneg vse navprek in nobenega zelenja ni opazila nikjer. Ko je prišla v gozd, zagledala je drobno hišico. iz katere so gledali tri mali ]^alčki. Rekla jim je: ,.Dober dan!" in skromno potrkala na vrata. Poklicali so jo v hišo in vstopila je ter se vsedla na klop oli neči, da se pregreje in nnvžije VoSftek krnha. A palčki so ji rekli: Mge nam daj malo kruha!" ,,Rada", je dlejala in jim odrezala polovico koSa kruha. Vprašali so jo, kaj misli v tald oblekci tukaj v gozdu. ,,Ah", je odgovorila, ,,nabrati bi morala v torbico jagod in ne smem prej domov, dokler j3 polrie ne Tia,berem." Ko je pojedla svoj košček kruha, dali so ji ti palčki metlo, reko6: ,,Odmeti sneg izpred našimi duri!" Dekle je šlo z metlo z hišice, palčld ^a so dejali nied seboj: ,,Kaj naj ji damo, ker je tako priljudna in dobra in nam je rada dala od svojega kruha?" -Tedaj pravi eden: ,,Jaz poskrbim, da bo vsak dan lepša"; drugi reče: ,,jaz storim, da ji pri vsaki besedi, ki jo spregovori, pade cekin iz ust" in tretji dostavi: ,,Jaz pa delam na lo, da pride kralj in si jo vzame za ženo." Dekle je šlo z metlo iz bišice, palčki p'a so dejometalo je sneg od vrat hijšice in kaj mislite, kaj je nalšla? Same rdefie zrele jagode, ki so se ji smejale izpod snega. Vzradoščena jih nabere polno torbico, zahvali se malim možem, da vsakemu roko v slovo, in teče domu, rla prinese materi, kar je hotela imeti. 'Ko je vstopila v hišo in rekla ,,Dober večerl", padel ji je prvi oekin iz ust. Nato je pripovedova,la, kaj je dnživeia v gozdu in pri vsaki besedi ji je padei cekin iz ust, tako da so bila tla kmalu polna samih zlatih cekinov. ,,Glej jo, prevzetnico", vsklikne njena polsestra, ..knTco meCe denar ]>o tleh": v srcu- |>a jo ie zavidala in hotela tudi sama v gozd po jagodie. Mat' oa ji r©^ že: ,,Ne smeš; premraz je in ti mi la-tiko zmrzneš!" Ker pa ji 1© ni dala miru, ji je mati naposled dovolila; sešila ji jb krasen, gorak kožuh, ki naj ga obleCe in dala ji je maslenega krulia in klolača seboj na pot. Deklo gr» v gozd naravnost do male hišice Trije palčki so knkali iz hišice, pa ona jih nič ne pozaravi; ne da bi jih pogledala, prilomasti v bišieo, vsede se na klop k peči, izvleče iz torbe masleni koIa6 in kiruh, ki ji gresta zelo v slast. ,,Daj še nam pokusit", rekli so palčki, pa odgovorila ]im je: ,,Se zame ne bo dovolj, kako naj Se dnigim dam." Ko se je nasitila, rekli so palčki: ,,Na, vzemi metlo in pojdi pred vrata pometat!" ,,Ej, le sami pometajte, kaj mislite, da sem vaRa Hekla?" Ker je videla, da ji ničesjar nofiejo dati, odšla je dekle iz hišice. Tedaj pa so se palčki menili med seboj: ,,Kaj naj ii damo. ker ie tako nepriljudna in ker iroa tako grdo, zavidnb srce, da nikomur ni8 ne privošfii?" — Prvi de: .,Jaz hočem, da je vsak dan grSa", drugi re6e: «Jaz storim, da ji pri vsaki besedi, ki jo spregovori, poskoči krota iz ust", in tretji ]e dejal: ^Jaz pa poskrbim, da nesrečno umrje." Dekle je okrog bišice iskalo jagod. pa ker jib ni nifi dobila, je odšla slabe volje domov In ko odpre usta, da bi materi potožilat kaj se ji je v gozdu primerilo, skoči ji pri vsaki besedi krotx iz ušt — vsem se je hitro zagnjusilo. MaCeha je sedaj seveda še huje ,)ihala in le to premišljevala, kako bi nagajala pastorki, ki je bila vsa.k dan lepSa. Zaknrila je pod kotlom in naraoftila Strene. Ko so prevrele, obesila jih je pastorki na ra- me, dala ji je sekiro in ukazala, naj gr3 na zamrznjeni potok, naj s sekiro napravi luknjo v led in naj Strene splakne. Dekle je ubogalo, šlo je in prebila s sekiro led ter splakovala štrene. 'Mimo pa se je po potu pripeljal krasen voz, v vozu ;>a kralj. Voz obstane in kralj jo vpraša: ,,Deklica, odkod si in kaj delaš tukaj?" ,,Uboga deklica sem in štrene splakujem.-' Kralj pa zaCuti usmiljenje za njo iu ker ,je videl, kako je lepa, reče: ,,Ali bi šla z mencj?" nOd srca rada", odgovori; bila je vesela, če bi se mogla umakniti izpred oči mačehe in sestre. Vsedla se je na voz in se vozila s kraljem v kralievi grad. In kmalu so ondi obhajali čudovito ženitnino, kakor so to palčki odločili zanjo. Cez leto ]e kraljica porodila kralju sina. Ma6eha pa je izvedela o veliki sreči pastorko ter je prišla s svojo hčerjo v grad obiskat kraljioo. Nekoč pa je odšel kralj iz gradu in Ver ni bilo nikogar, zgrabila je zlobna žena kraljico za glavo in iijena hči za nogi, dvignili sta jo iz postelje in skozi okno vrgle v mimo deročo reko. Potem pa se vleže hitro njena hfii v posteljo in mati jo odene čez glavo. Kralj se vrne in hofie govoriti s kraljico, pa mačeha mu refie: ,,Tiho, sedaj ni mogoče, ker je Sc vsa v potu. Danes je najboljše, da je sama." Kralj ni nič hudega slutil in prišal res še le dmgo jutro; a med razgovorom z ženo ji skofii pri vsaki besedi krota iz ust, dočun je sicer padel zlat cekin. Kralj vprašas kaj to pomenl, pa mačeha mu rcče, da }e to najbrže od hudega pobi, pa da se to zol>et izgubi. Ponoči pa je mladi kuhar videl raco, ki je pla- vala v ribniku in govorila: ,,Kralj, kftj nameravaš? Ali CujeS ali spavaš?" In ker kuhar ni nič odgovoril, je dejata: nKaj moji gosti delajo?" Tedaj odgovori kuhar: ..Vsi sladko spavajo?" Tn zopet je vpraSala: ,,Kaj dete dela v zibelki?" Kuhar reče: ,,Sladkega spanja se ves«n." Tedaj pa je šla v podobi kraljice, dala mu ]e piti, zrahljala rnu je posteljico, jo pokrila in ie zopot plavala kakor raca v ribniku. Tako je prlhajala dve no6i; tretji vtftčer pa ]e rekla mlademu kuharju: ,,Pojdi in po/ij Lraljn, nai vzame svoj meč in naj ž njim trikrat zamahne preto praga.." Kiihar steče h kralju mu povedat in ^a pride z mečem in trikrat ž njim zamahne preko praga "na<l duhom in po tretjem mahljaju stoji pred, njim njegova soproga, živa, zdrava in vesela, kakor je poprej vedno bila. Kralj ,j« bil zelo vzradoščen, a Je imel Vrnlnco skrito v sobi do nedel,je, ko je imel biti sinko krš5on. In ko so opravili krst, tedaj je rekel kralj: ^KaJ zasluži žlovek, M je drugega dvignil iz postelje in ga je vrgel v reko?" Mačeha odgovori: ,,Tak zasluži, da ga zabijejo z žroblji v sod in aod sprožijo, da se xrsHi po hriBu v rfiko." T«daj pa reče kralj: ,,Ti si izrekla sodbo sama nad sebbj!", ukaže poiskati tak sod ter ran.i vtakne maCeho in njeno htfer. Sod nato zabijejo m ga zavale po hribu v reko.