™ »Steina plaža** v (elevisi. NaroCnfna Maia letno 30 Din, polletne 15 Dm, - za Inozemstva letne 60 Din. Posamezna itev. i Din UREDNIŠTVO™^--UPRAVA : pri g. Jos. 3enko v M. Soboti telefon številka 8. Itev rač. peštne hran. 12.54» iskala vsake nedeljo IV. LETO nmmn Murska Sobota, 9. junija 1935. Cena oglasov Na oglasni strani; cela stran 600 Din, pol strani 300 Din. — Cena aalim oglasom do 30 besed 12 Dia vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% draiji. Pri večkratnem oglaševanju popust UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti. Rokopisi se ne vralaje ŠTEV. 23 Dva tabora» Cilj svetovne politike je, zavarovati meje lastne države z lastno močjo in s pomočjo drugih. V ta namen se sklepajo veze s sosedi pa tudi z oddaljenejšimi državami na osnovi skupnih interesov, proti skupnemu nasprotniku. To seveda niso trajne stavbe. Cas jih razruši, raztrgajo jih nove potrebe, ker ima delo diplomatov vedno dve ostrini: ostrejša stran je vedno obrnjena tja, kjer sluti večji dobiček. V tem večjem trenju pa je delo za mir, le pesek v oči. Za besedo „mir" se skrivajo nakane in služi kot uspavalno sredstvo za nasprotnika. Čim sladkejša je ta beseda, čim več je obljub nanizanih okoli nje, tem nevarnejša je, ne za poedinca, temveč za državo, za narod. In če bi v današnjem evropskem koncertu stala kaka država samotno ob strani, zaprta bi ji bila vsaka pot v bodočnost. Da je temu res tako, nam dokazuje baš zadnja diplomatska akcija Nemčije, ki se skuša z vso energijo izviti iz osamljenosti v katero je zašla po lastni krivdi. Njen namen je, da razbije železen obroč velikih in malih držav, ki so se združili proti njej, ko je zarožljala z orožjem. Med tem, ko se je sklepal obroč okrog nje, pa je bila tudi nemška diplomacija na delu. Kaj je dosegla, so pokazali zadnji dogodki: V državnem zboru je spregovoril Hitler in naglaševal svojo miroljubnost in zatrjeval, da noče imeti nobenih opravkov z Rusi. To je bil signal za one države, ki so imele že svoje odgovore pripravljene. Mussolini je kljub zadnjim dogodkom silno ljubeznivo govoril o Nemcih. (Zavarovati si hoče hrbet , v slučaju vojne v Abesiniji.) Madžar Gömbös je naglaševal, da gre smer madžarske politike v Berlin. Avstrijski kan-celar je tudi rekel, da je pripravljen na poravnavo z Nemčijo. H koncu so še spregovorili v Londonu, kjer so pohvalili Hitlerjev govor. S tem so se pokazali prvi obrisi držav, ki so se združile z Nem-"jo na čelu, proti boljševiški asiji, ki je prav pred nedavnim Alenila dalekosežno pogodbo z Francijo, ter povezala s svojimi pakti številne evropske države. Tako sta v Eropi ustvarjena dva mogočna bloka, ki bosta odločevala smer evropske politike in vplivala s svojo mogočnostjo tudi na pota zunanje politike posameznih držav. Novo zbližanje držav pod o-kriljem Nemčije in s tihim pristankom Anglije, (Poljska, Avstrija, Madžarska, Italija in še kakšna država na Balkanu) naj bi bilo obzidje proti ruskim boljševikom, oziroma jarek med francosko-boljševiškim blokom, izkopan od severa do juga. To je današnje obličje Evrope. Dva tabora si stojita nasproti. Bodočnost bo pokazala korist ali škodo takega združevanja. PO LIZIKA Francoska vlada je preživela ! krizo. Ministrski predsednik FJandin j je moral zapustiti parlament, ker je ' zahteval izredna pooblastila finančnega značaja, kar je zbornica odklonila. Novo vlado je sestavil Bouisson. Pravijo, da je nova vlada slabotna in se ne bo mogla dolgo držati. Naknadni kredit za javna dela je odobril ministrski svet, na predlog finančnega ministra. Kredit se je povečal ie za 157 milijonov dinarjev, tako da znaša skupno 1.157 milijonov dinarjev. Bolgarska ustava bo v kratkem spremenjena. Predvideno je zmanjšanje števila poslancev v Narodni skupščini. To bo važno za prihodnje parlamentarne volitve, ki bodo meseca oktobra. Nemci in Romuni so sklenili trgovinsko pogodbo, ki je za Romune tako slaba, da se ne razburja samo ljudstvo, temveč celo vladni krogi. Sedaj čakajo, da se iz tujine vrne zunanji minister, ki naj popravi to, kar so drugi zagrešili. Gospodarski boj v Ameriki zavzema vznemirljive oblike. Znano je, da je Roosevelt izdal pred nedavnim zakone in ukrepe v svrho ozdravljenja gospodarskega življenja. Največjo pridobitev so imeli pri tem delavski sloji, saj je predsednik s svojimi ukrepi zlomil oblast velefinanSne skupine, ki je odločala o usodi ameriškega gospodarstva. To vodilno družbo je nadomestil z gospodarskimi strokovnjaki, čigar naloga je bila urediti vsa gospodarska vprašanja. 14 milijonov ljudi brez dela je zahtevalo tako reformo. Sedaj pa se je zamajala vsa ta ogromna stavba v svojih temeljih. Pretres so povzročili baš oni, kijih je Roos-velt nagnal z vodilnih mest. Za to ni čuda, da je vso ameriško delavstvo razburjeno in grozijo s stavko, če bi se zrušil Roosveltov gospodarski načrt. Gospodarski svet Male antanté se bo v kratkem sestal v Bukarešti. Na tem zasedanju bo razpravljal o raznih prometnih vprašanjih, predvsem pa o boljšem tovornem prometu med državami Male antanté (Jugoslov., Romunija in Češkoslovaška). Kljub vsem miroljubnim izjavam, ki jih je dal Mussolini, kljub naporom Ženeve, da bi se abesinsko-italjanski spor poravnal pri zeleni mizi, se od dne do dne bolj kopičijo grozeči oblaki nad Afriko. Neprestani Incidenti ob abesinski meji so Italiji zopet dali povod, da je poklicala pod orožje nove trume vojakov. Še ta mesec bodo odpotovale tri nove divizije v vzhodno Afriko. Italjani prav nič ne prikrivajo svojih načrtov: do meseca septembra bo pripravljenih 300000 vojakov za vojni pohod I Češkoslovaško vlado je sestavil bivši ministrski predsednik Maly-petr. V njej so zastopniki 7 strank. Nemci in Slovaki so ostali v opoziciji. Za slednje pa se pričakuje, da bodo vstopili v vlado še v jeseni, ker so v teku pogajanja, ki bodo po vseh znakih sodeč, zadovoljivo končala. AH je res ? Neki francoski časopis prinaša senzacionalno vest, da so se pogajanja med Berlinom in Rimom uspešno zaključila. Po tem sporazumu bi se na Dunaju sestavila narodno—socialistična vlada, ki se bo obvezala, da se ne bo dotaknila ita-ljanskih mej. Čudna kupčija s samostojno dižavo I Rim in Berlin sta se zmenila — Dunaj pa mora molčati. V Švici je te dni ljudstvo glasovalo ali se naj zniža vrednost švicarskega franka, in tako poživi gospodarsko življenje, ali ne. Velika večina Švicarjev se je v plebiscitu iz javila proti temu. S tem so ovrženi vsi načrti, ki so hoteli poživiti švicarsko gospodarstvo s takozvano devalvacijo. Italjani trdijo, da je Abesinija baje pripravljena za vojno in lahko takoj postavi na bojišče 2 milijona vojakov. Zato se svet naj ne čudi, da pošilja Italija toliko vojakov v Afriko, saj je le vprašanje časa, kdaj bodo dobro oboroženi Abesinci prestopili mejo. Skratka: svet naj bo pripravljen na morabitna presenečenja I Parlament. Novoizvoljena narodna skupščina se je prejšnji ponedeljek prvič sestala. Za prvo sejo je vladalo veliko zanimanje, ne le med beograjskim občinstvom in domačimi novinarji, temveč tudi med zastopniki inozemskega tiska, ki se nenavadno zanimajo za razvoj političnih dogodkov v državi. Pa tudi številni zastopniki tujih držav so prisostvovali prvemu zase-sedanju našega Narodnega predstavništva, kar je dokaz, da inozemstvo budno motri, naš notranji politični razvoj. Parlament se je lotil novega dela, ki bo imel osnovo v dveh načelih: državno in narodno edinstvo in politika malega človeka. Nadaljevala se bo politika 6. januarja, na trdem temelju naše ustave. Delo v Narodni skupščini bo jako težko. Najtežje in najnujnejše vprašanje je kmečka zaščita, odnosno vprašanje zadružništva In denarne krize. Med prvimi zakonskimi predlogi bo načrt o dekoncentraciji. Vlada pa je pripravila tudi že celo vrsto novih uredb. Proučuje se vprašanje cene kmečkih pridelkov. Pri tem pride v poštev predvsem žito. Izdelana je že uredba o silosih, za katere bo določeno 200 milijonov dinarjev. V poštev prihaja še uredba o prepovedi uvoz» oljnatih semen, izvzemši laneno seme, projekt o ustanovitvi radio-družbe itd. K vsemu temu pa je treba složnega dela. Ker je vse bodoče delo našega parlamenta tako velike važnosti za ozdravitev našega celokupnega gospodarstva, so se slovenski poslanci in senatorji organizirali v krožek, da pri vseh važnejših vprašanjih, ki se tičejo naše banovine, nastopajo enotno in ji priborijo ono kar ji gre. Z velikim zaupanjem zremo v našo inovo parlamentarno razdobje. Prepričani smo, da bo delo našega novega Narodnega predstavništva plo-donosno, kar si vsi želimo in kar preveva tudi naše narodne predstavnike, ki so prežeti s temi željami prestopili prag zopet otvorjenega parlamenta. Zaključek šol. lh&1 Z odlokom prosvetnega ministra, se bo v dravski banovini šolski pouk na osnovnih šolah zaključil že dne 22. t. m. radi evharističnega kongresa, ki bo v dneh od 28. do 30. junija 1935. v Ljubljani. Dp. Anton Bonaventura Jeglič. Dne 29. maja je praznoval v Gornjem gradu 85. rojstni dan bivši ljubljanski škof, nadškof g. dr. Anton Bonaventura Jeglič. Na njegovo željo so bile vse že pripravljene svečanosti odpovedane. G. nadškof je po rodu sin kmečkih staršev iz Begunj. Za ljubljanskega škofa je bil imenovan 1. 1898. Leta 1932. se je g. dr. Jeglič odrekel ljubljanski škofiji in ga je pri tej priliki imenoval papež za nadškofa. Umaknil se je v zatišje škofovskega gradu v Gornjem gradu, kjer v polni duševni čilosti preživlja pozno jesen svojega bogatega življenja. Poplave ob Huri« Vsled deževnega vremena in top-ljenja snega, zlasti na avstrijskem ozemlju, je Mura v zadnjem tednu zelo narastla in postala silno deroča. Voda, ki nosi s seboj izruvana dre vesa, drva in razne predmete, je v območju tukajinjega sreza, vdrla črez bregove, poplavila rodovitna polja in travnike. Posebno veliko škodo je napravila na travnikih, kajti onesnažila je travo tako, da bo seno za krmljenje neuporabno. Posestniki so v teh okrajih silno prizadeti. Pred tem jim je slana napravila na poljih in sadnih drevesih mnogo škode in sedaj se je temu pridružila še poplava. Otvoritev XV. Ljubljanskega V navzočnosti odposlanca najvišjega pokrovitelja velesejma Nj. Vel. kralja Petra II, gospoda divizijskega generala in komandanta Dravske divizije Petra Nedeljkoviča, je dne 1. junija ob 10. uri minister za socijalno politiko in narodno zdravje gospod Dr. Drago Marušič v imenu kraljevske vlade in kot zastopnik častnega predsednika velesejma, ministra za trgovino in industrijo gospoda Dr. Milana Vrba-niča, svečano otvoril XV. velesejem. Velesejem je docela zaseden. Zastopane so vse glavne panoge industrijske in obrtne proizvodnje, posebno pohištvo, tekstil, usnje in obutev, vsakovrstni stroji, automobili, ga- lanterija, živilska industrija, kemična in papirna industrija. Velesejmu so priključene še posebne razstave : »Gasilstvo" in „Žena in obrt". V okviru te razstave, ki ji je pokroviteljica Nj. Vel. kraljica Marija, bodo vsak dan velike modne revije. Poučna razstava o domači volni in njeni uporabi. Propagandna razstava za rejo najboljših plemen malih živali. Velesejem traja do 11. junija. Udeleženci imajo 50% popust na že leznicah. Porodile dajatve za zavarovane Leopold Senčar iz Kroga je kot mesarski pomočnik že dolgo časa zavarovan pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev. V letu 1933 je Senčarju porodila žena. Senčar je tedaj zaprosil pri imenovanem uradu za porodično dajatev in sicer honorar za babico in dečjo opremo. Okrožni urad je zavrnil Senčarju prošnjo z motivacijo, da mu to ne pripada, češ, da ima njegova žena postranske dohodke. Senčar je vložil pritožbo na sodišče delavskega zavarovanja v Ljubljani. Pritožba je nato romala postopoma do Stola sedmorice v Zagreb, kjer je bila izrečena končnoveljavna razsodba v korist Senčarju. To naj služi vsem ostalim zavarovancem v znanje in ravnanje. Ciganska nadloga. Ne mislimo baš vse. Le tiste, ki se plašijo vsakega dela in ne znajo razlikovati tuje lastnine od svojega. In teh je mnogo. Posebno na Gori-čkem. Iz Borejc so posebno nevarni. Neprestano dajo delo oblastem, v svojem početju so nepoboljšljivi in so postali prava šiba za naše prebivalstvo. Posebno v zadnjem času, ko so se vrstile številne manjše in večje tatvine po naših naseljih in vlomi v tovorne vagone na naših postajah. Zadnji vlom, ki je bil izvršen na postaji v Murski Soboti, pa je bil za to temno družbo usoden. Takoj uvedena preiskava je orožnike dovedla na pravo sled, ki je peljala k ciganom v Dolino. Cigan Horvat Matjaž, ki je prvi padel v roke pravice, je svoje početje v polni meri priznal, opisal je, kako so vlomili v vagone v M. Soboti, v Mačkov-cih i. t. d., ter izdal tudi svoje poma-gače. Vrli orožniki so jih kmalu izsledili. Krog osumljencev se je večal od dne do dne in je narastel na 16 oseb. Največ je borejskih ciganov. Pod težo dokazov so priznavali vlom za vlomom, tatvino za tatvino in povedali tudi kam so odnašali ukradeno blago. Imeli so svoje stalne odjemalce, katerim so prodajali blago po 2 Din meter ali pa zamenjali za živež Delokrog te temne družbe se je razširil tudi v obmejne kraje Avstrije in Madžarske, kjer jim je posebno v Šte-fanovcih padel dober plen v roke. Takrat so izropali tamkajšnjo pošto in odnesli skoro za 1000 pengov vrednosti. Da so pa v svojem poslu imeli večkrat tudi smolo, priča slede či primer : Iz nekega tovornega vagona so ukradli več bal blaga. Del plena so nato skrili na neko njivo. Lastnik njive pa je našel blago, odnesel domov ter sumljivo najdbo zamolčal. Okradeni cigani so ga sedaj izdali in mož se bo moral zagovarjati za svoje prikrivanje. Kako je bila ta družba nevarna, priča dejstvo, da so bili vsi cigani oboroženi z modernimi vojaškimi samokresi. Eden je imel celo vojaško puško. Orožje so oblasti zaplenile. Preiskava pa še ni končana. Gotovo bo odkrila še marsikakšen zločin, ki je ostal do sedaj nerazjasnjen. Da se je odkrilo delovanje te vlomilske tolpe, gre zahvala vrlim orožnikom m.-soboške,puconske, fokovske hodo-ške in tišinske žand. stanice, ki so dneve in noči, v dežju in nevihtah zasledovali zločince in jih privedli v roke sodnika. Sodne priče. Prometno ministrstvo je v sporazumu i ministrstvom pravde izdalo pravilnik o pravici prič v kazenskem postopanju do brezplačne vožnje z državnimi prometnimi sredstvi. Osebe, ki so pozvane k zaslišanju kot priče v kazenskem postopku, kakor tudi njihovi spremljevalci imajo pravico do brezplačne vožnje brez pre-kinjenja v III. razredu potniških vlakov za pot do kraja zaslišanja in za povratek. Šolska vodstva! Do 12. t. m. je še čas, da se prijavite kot člani „Slovenske matice" čigar publikacije so baš v letošnjem poslovnem letu izredno dragocene. (Letos izidejo 4 knjige.) Članarina za 4 nevezane knjige znaša 50 Din. Prijavite se pismeno ali ustmeno pri poverjeniku A. Novaku M. Sobota, Zvezna ulica 2. 15 let Sokola v Dolnii Lendavi. V nedeljo, 29. junija bo sokol-sko društvo v Dol. Lendavi slovesno proslavilo 15 letnico društvenega delovanja v najskrajnejšem predelu naše severne meje. Spored slovesnosti je naslednji: Nedelja 29. junija t. 1. ob 9. uri sprejem gostov na postaji, ob 9.30 skušnje, ob 11.30 slavnostni občni zbor, ob 14. uri sprevod po mestu, ob 15. uri javni nastop. Po nastopu ljudska veselica. čuvajmo našo mejol Prevoz potnikov z motornimi vozili. Trgovinski minister je v sporazumu z ministri za notranje zadeve, za gradbe, za promet in za socijalno politiko, izdal pravilnik o prevozu potnikov in blaga z motornimi vozili, ki določa k § 83. zakona o obrtih potrebne odredbe glede tega prevoza. Pravilnik opredeljuje poj m prevoza in mu določa delokrog, zlasti je važen del predpisov o izdaji dovolitev, s Čimer se obstoječa podjetja zaščitijo kot državne ustanove. Dalje opisuje sestavo prošenj za dovolitev in postopek zanjo, kakor tudi za odobritev voznega reda, tarife itd. Pravilnik ureja prevoz blaga in poštnih pošiljk, za kar se uvedejo spremnice. V roku treh mesecev se morajo vsa podjetja te vrste prilagoditi določbam pravilnika. Kot datum velja dan objave pravilnika v „Službenih novinah", kjer doslej še ni ponatisnjen. j.n m. Razpotje. Življenje je že tako, če se obnemogel nasloniš obenj se upogne kot prot, telo pa ostane sključeno k zem lji, kakor bi večno česa iskal. Skrb pa zajaše tilnik in v divjem begu se oklepa las. V šopih jih trga z lobanje, jih raztresa po oblekah in blazinah ali jih pa zakriva z nevidno dlanjo, da brez sonca pobelijo v mraku... Urhu Lecu se je zg >d Io obt je. Dolga pleša se mu je razvlekla skoro do tilnika, ob straneh pa je sivkasto strnišče sililo k ušesom. Tudi skl|u čen je bil Nekaj radi skrbi, nekaj i>a radi večnega sedenja pred škripajo čim šivalnim strojem. Bil je krojač Nekoč celo spoštovan in ugleden t Pa je s temi lastnostmi že tako, da se kaj rade zgubé posebno če se ob kozarcu zabije skoro toliko, kolikor je pridrdral stroj in pretaknila Šivan ka. Kakor voda, ki odplavija pesek s skal... In kdor je pogledal Urhu v obraz, je lahko razbral pot, ki jo je prehodil. Nad sivimi razmršenimi brki nos, ki je spominjal na popek bledi-časte potonike. (V poletnih dneh je bil posejan z belimi mozoljčki, kakor bi ga posul z zdrobljenim proso.) Koža je bila ohlapna in grbančasta. Majhne vodene oči so ležale daleč nekje za žičastnimi očali, ki so našle dovolj opore svojemu porjavelemu loku. Hoja mu je bila počasna in premišljena. Roke so mu visele ob oguljenem suk njiču, kakor da ne bi bile njegove. Ubo-g. Urh Lečo, krojaški mojster, kraj samotne ulice. Kdor te je srečal, se je ozrl za teboj I Ne radi smrdečega di ma, ki si ga puhal iz vivčka, ne radi kloketajočega samogovora, ki te je spremljal, le radi samega sebe, ki si zbudil pomilovanje I Urh pa ni bil sam. Ženo je imel. Trideset Jet je že čuvala nad njim. Ves ta čas je prežala v kuhinji in gledala kdo prihaja v delavnico. Prisluhnila je žvenketu denarja, ki so ga ljudje odštevali Urhu za storjeno delo. Kljub temu pa se mu je večkrat posrečilo, da je marsikatero vsoto zatajil, sebi v dvojno veselje: radi žene in radi vina. Ko pa je Urh ponoči prihajal pijan domov, se je sključil pod ploho besed. Nekoč mu je celo vrgla iena molitvenik v glavo, ki ji je bil najbližje, ko se je Urh prikazal pijan na pragu. Spočetka je tudi še on rohnel in ji krepko odgovarjal. A ko mu je nekoč zagrozila, da ga nažene od hiše, se je prihulil in zlezel pod odejo. Bog ve koliko let je že od tega I Hiša je bila namreč ženina. Ku pila jo je takrat, ko sta se vzela. Denarja je bilo dovolj. V Ameriki se je dobro služilo. In ko je kupila hišo, je ostalo še precej denarja. Pa je dolarje zamenjala za krone, krone pozneje v dinarje, šop jurjev pa je skrila v slamo svoje postelje. Tam se ji je zdelo najbolj varno. Kljub temu pa so se sosedje kaj radi pogovarjali o bogati Lecovki in od njih je zvedel tudi Urh, da je doma skrito bogastvo. In preganjal ga je večen nemir. Vsako ženino odsotnost z doma je izrabil, da je pretikal po hiši in iskal skrite jurje. Prav spočetka se mu je celo oglašala vest : «Urh ne kradi, čeprav je ženino 1" «Pogledati le hočem koliko "je denarja. Krasti nočem I" Ko je pa oba zagrenilo življenje in sta si všled večnih prepirov stala kot sovražnika nasproti, ga je gnala želja, da bi vzel nekaj teh metuljev, se peljal tja v mesto, poiskal prijatelje in pognal denar z naslado, kakor če slednjtč ujameš skritega sovražnika, ga stisneš za vrat in prisiliš, da utihn« za vedno ... A Urhove želje se nisó uresničile 1 (Se bo nadaljevalo.) Zgodovinski narodni praznik v Gornji Radgoni. Gor, Radgona 30. maja 1935. Ob navzočnosti ogromne mno žice sokolstva, gasilstva in ostalega občinstva iz vseh krajev, kakoršne obmejna Gornja Radgona še ni doživela, so bili posmrtni ostanki rad gonskih žrtev 97. pešpoika in Maistrovih borcev položeni, dne 30 majnika t. L v naročje odrešeni domovini Jugoslaviji, za kafero so padli in dali svoja mlada nadebudna življenja. Pogrebnim svečanostim je prisostvovala okrog 5000 ljudi. Krste z zemeljskimi ostanki radgonskih žrtev so bile na predvečer, dne 29. majnika t. I. prenešene iz mrtvašnice v pokopališčno kapelo, kjer so krste okrasili s cvetjem, članice gornjeradgonskega sokola. Z nevihto in grmenjem se je danilo jutro, dne 30. majnika t. 1. kakor da spominja na posebno resne trenutke onih dni, ko so pred 17. leti trgali streli srca mladi junakov — oznanjevalcev svobode naše domovine. Toda ta nevihta ni plašila onih, ki so zavedajoč se pomena velikega praznika, pohiteli ta dan v Gornjo [Radgono, da s svojo prisotnostjo počastijo spomin radgonskih žrtev. Ko ie je izza bežečih temnih oblakov prikazalo sonce, je nudil pogled na Gornjo Radgono veličastno sliko. S streh trških hiš so vihrale jugosloven-ike trobojnice ovite s črnim žalnim florom v dokaz žalosti prebivalstva, pa tudi v dokaz veselja, da so našli mučeniki za našo Jugoslavijo svoje ladnje počivališče v svobodni domo-tini Jugoslav ji, za katero so se žrtvovali. Zemski ostanki žrtev radgonskih ipornikov so bile shranjene v šestih majhnih zabojih. Vsak zaboj je imel napisno tablico z imenom pokojnika. Zemski ostanki Majstrovih boicev pa io se nahajali v skupni veliki krsti. Toino ob 8. uri zjutraj so prispeli iomači Sokoli in gasilci na pokopa He, da preneso krste pred farno irkev na pripravljeni podij. Krste so «ili domači gasilci ob častni straži rnačih sonolov. Na pokopališču se ibralo mnogo občinstva tako, da ikrenil veličasten sprevod pred cerkev. S cvetjem in zelenjem okrašene krste so bile položene na podij pred farno cerkvijo, na nje pa so položili številne vence domača društva. Dva venca, z avstrijskim trakom, sta bila dne 7. majnika t. 1. z zemskimi ostan ki pripeljana k nam. Podarili so jih avstrijski bojevniki (Freischar). Mimo krst, katere je slražila častna straža domačih Sokolov in gasilcev, je ro-maia nato do pol 11. ure množica domačega in iz ostalih krajev priha jajočega občinstva. Že takoj po 8 uri so začela prihajati razna društva iz bližnje okolice peš, iz oddaljnejših krajev pa s kolesi, tovornimi automobili in auto busi. Ko je z majhno zamudo prispel ob 10 05 uri redni vlak iz Ljutomera, z okrog 700 potniki, je bil pred informacijsko pisarno pravi naval. Pred občinsko hišo je bil nato zbor vseh uniformiranih, ki so nato od korakali pred farno cerkev, kjer je ob tem času bila končana pozna maša. Povorka, ki se je formirala pred ob činsko hišo, je nato izvršila poslednji pozdrav z mimohodom mimo krst pred cerkvijo, nakar je zavzela od-kazana mesta. Pred cerkvijo je opravil cerkvene obrede, ob asistenci domače duhov ščine, dekan g. Josip Weixl iz Križe vec pri Ljutomeru. Po končanih obredih je zapelo domače pevsko društvo ,Zora! pomnoženo z ostalimi pevci ža-iostinko „Vigred se povrne". Nato so Sokoli in gasilci dvignili krste, ob katerih je šla častna straža Sokolov in gasilcev, in dolg sprevod je krenil, od farne cerkve na pokopališče. Na čelu povorke je šla šolska mladina okrog 300 po številu, nato vojaška godba 45. mariborskega pešpoika, zatem častna četa istega pešpoika, Sokolstvo Murskega, Slovenje-goriškega, Prekmurskega in Dravskega okrožja po številu okrog 280 s 7 prapori in na čelu starosta marib. župe br. Dr. Gorišek Milan in staroste ostalih dtuitev, nato gasilstvo okrog 300 s 9 prapori, stari vojaki s praporom, bojevniki, večje skupine raznih društev v civilu, združeni pevski zbori, venci, od katerih so imeli venci do- mačih drušiev napise Otona Zupan čiča in sicer: Venec v narodnem motivu, ki ga je darovala trška občina Gornja Radgona : „Svetinje drage vra čajo se k nam, odpri jim domovina večen hram 1* Venec Gornjeradgon skega Sokolskega društva : „O mlada srca, skozi noč, vihar, kazala bratom ste svobode žar". Venec gasilske čete Gornja Radgona : „Mirno junaki spHe večno spanje, rod ujtdinjen čuva Vaše sanje«. Kraj odbora Jadranske straže : „O sveta kri, prelita si za nas češčena zdaj in ves bodoči čas". Pevskega društva Zora v Gornji Radgoni Pozdravljen dragi prah na rodnih tleh!" Narodne odbrane : „Skrivnostno seme, vrženo v tujini, razprši se v zlato klasje v domovini 1" Skupno je bilo 34 vencev in veliko število šopkov. Za duhovščino so nosili krste Sokoli in gasilci, ob strani pa je šla častna straža in sicer pri vsaki nosil niči po dva Sokola s potegnjeno sabljo in dva gasilca s čeladami. Za krstami so šli nato sorodniki padlih borcev in sicer Masten Matija in tega sinova Matija ml. in Konrad, vsi iz Središča ob Dravi kct oče in brata pokojnega Ivana Masten, nadalje Türk Ivan, železničar iz Središča, Ko-lar Martin iz Sv. Lenarta v Slov. goricah, vsi kot sorodniki padlih Maistrovih borcev ter Knez Josip in Matilda, sestriča ustreljenega upornika Melihen Andreja iz Serpenšce. Tem so sledili vojaki bivšega 97. pešpoika, oddelek Majstrovih borcev, na čelu katerih je korakal profesor Dr. Dolar in oba sinova pokojnega generala Maistra, rezervni oficirji, deputacija emigrantskih društev, med katerimi so šle članice v tržaških in istrskih narodnih nošah. Za temi so se razvrstili odlični gostje kakor : podban g. Dr. Otmar Pirkmajer, sreski načelnik Dr. Anton Farčnik, mestni župan iz Maribora Dr. Lipoid Franjo, narodni poslanec August Lukačič, min. Dr. Kukovec, trški župan Dr. Lenart Boezio in ves trški občinski odbor, zastopniki ostalih občin, predstojniki uradov, depu-tacije in korporacije raznih društev v uniformah, nato deputacije in korporacije v civilu in ostalo občinstvo. Ob turobnem zvonenju in igranju žalnega marša godbe marib. pešpoika Občni zbor Rdečega hriža v JHursiu Soboti. (Nadaljevanje,) Občinski odbor Šalovci 40 red i, 1 pomožni, 41 skupaj. Poverje-itvo Bodonci 4 rednih, 3 pomožnih, skupaj, Knževci 5 redmh, Kupšinci rednih 2 pomož, 6 skupaj, Mur. ooota okoi. 9 rednih, Pucorci 2 dnih, 12 pomožnih, skupaj 14, Siru ivci 2 rednih, 7 pomožnih, 9 skupaj tšanovci 2 rednih, 5 pomožnih, 7 lupa j, Tišina 18 rednih članov. Skupno število naročnikov na ilasnik" je v srezu 26. Naš odbor je v letu 1934 prejel inosno rešil 579 dopisov, med temi prejel od banovinskega odbora iečega križa v Ljubljani 17 okrožnic, eski odbor pa je izdal 6 okrožnic «m obč. odborom in poverjeništvom srezu. Pisarniške posle je brezplač- no odpravil tajnik sreskega odbora Cižek Gustav, okrožnice je izdelala pisarna sreskega načelstva, vse članske izkaznice pa je napisala gosp. Kočevar Heda. Delovanje niših odborov je bilo zadovoljivo, zlasti moramo pohvaliti delovanje obč. odbora Cankova, Gor. Lendava, Gor. Slaveča, Pertoča in Rogaševci. Na žalost pa moramo ugotoviti, da je delovanje poverjeništev Križev-C, Murska Sobota okolica, Strukovci, Tešanovci in Tišina nezadostno. Na naše dopise, kljub večkratni pospeš niči sploh niso odgovarjali. Tudi niso nič storili, da bi se pretvorile v obč. odbore. Upamo, da se bo v letu 1935 delovanje omenjenih poverjeništev o-živilo in da nam ne bo treba zoper nje postopati v smislu razpisa Glav nega odbora z dne 14. decembra 1934, A. br. 14 072. Glavno delo našega odbora v letu 1934 je bilo posvečeno organizaciji naših edinic. Z izredno živahnim delovanjem se nam je posrečilo ustanoviti 10 občinskih odborov in 8 po verjeništev Rdečega križa, ter smo s tem ustregli zakonu o društvu Rdečega križa in intencijam njegovih zvi šenih pokroviteljev. V vsaki občini je obč. odbor R. k ali vsaj poverjeništvo in sicer : v občini Murska Sobota je sresiti odbor, ki obenem opravlja posle občinskega odbora R, k. za občino Murska Sobota. Občinski odbori R. k. obstojajo v občini Cankova, Gor. Lendava, Gor, Slaveča, Mačkovci, Marljanci, Pertoča, Prosenjakovci, Rogaševci. G. Petrovci, Šalovci. Poverjeništva R. k. pa v občini Bodonci, Križevci, Kupšinci, M. Sobota, Puconci, Strukovci, Tešanovci in Tišina. (Dalje.) se je razvil dolg sprevod na pokopališče. Pogreba so se udeležili sledeče delegacije in korporacije : društv» Nanos Maribor 85 članov s praporom, pevsko društvo Jadran 35, Maistrovi borci pod vodstvom profesorja Dr. Dolarja po številu 50, in razne druge manjše deputacije okrog 350 Iz Ljubljane so bila zastopana društva : Klub Koroških Slovencev, Savez jugoslovanskih emigrant, udru-ženj, Branibor, Prekmursko akademsko starešinstvo, Edinstvo, emigr. društvo Tabor, Akademsko društvo Jadran, Klub Primork, in matica Soča, iz Zagreba Istra 31 članov s praporom, Ptuj : Jadranska Straža, Narodna odbrana, Kolo jugoslovanskih sester. Gremij trgovcev, Maistrovi borci, rezervni oficirji in mestna občinska uprava, iz Murske Sobote Bojevniki 52 po številu pod vodstvom notarja Ant. Koder, Narodna odbrana, Soča, občinska uprava M. Sobota, Nabav-ijalna in kreditna zadruga, Jugoslovansko učiteljsko udruženje. Narodna odbrana s 14 člani, Rogaška Slatina. Sokolsko društvo, Sv. Lenart v Slovenskih goricah s 42 člani v kro-ih in ostalo občinstvo, ostala društva, kakor iz Ljutomera, Gornje in Dolnje Lendave, Ormoža, Središča, Št. Ija, Sv. Antona v SI. gor., Sv. Jurija ob Ščavnici, Celja, Murska Sobota, Slatina Radenci, Kapele in dr. Nekatera društva niso omenjena, ker se niso prijavila. Ob odprtem grobu so govorili domači župnik g. Gaberc Martin, nato župan trške občine Dr. Boezio Lenart. Pevsko društvo Jadran je zapelo v srce segajočo narodno žalostinko Spomladi vse se veseli." Sledili so še govori ostalih govornikov, kakor podbana Dr. Pirkmajerja. V imenu emigrantskih društev je govoril Dr. Čermel iz Ljubljane, ki je v svojem jedrnatem govoru orisal pomen padlih žrtev za domovino. Ante Iveša iz Zagreba je govoril v imenu emigr. društva Istre, profesor Dr. Dolar iz Maribora za Maistrove borce, Dr. Milan Gorišek v imemu sokolskih žup Maribor in Ljubljana, Dr. Lašič Ferdo iz Maribora v imenu Narodne odbrane, Pressi Miro iz Ljutomera je recitiral v imenu Murskega Sokolskega okrožja v Ljutomeru v srce segajočo pesnitev. Sledil je govor Uršič Andreja iz Ljubjane za zvezo Akademskega društva Jadran, Kutin Franca iz Ljubljane za Edinstvo in ravnatelja Munda iz Ormoža v imenu združenja borcev iz Jugoslavije. Združeni pevski zbori so h koncu zapeli še ža lostinko „Oj Doberdob". Vsi odhajajoči so zapustili ros-nih oči zadnje počivališče junakov, ki jih je domovina sprejela v naročje. Občina Gornja Radgona je sprejela grob padlih borcev v svojo varstvo, ki naj bo mejnik naše narodne zavesti ob skrajni severni meji. Slava padlim borcem za Jugoslavijo 1 Naj jim bo lahka osvobojena gruda. S F. Naročajte in oglašajte v „MURSKI KRAJINI!« Doneče \?es£i ITìurska Sobota: — Osebna vest. V višjo skupino je napredoval tuk. sres. šolski nad zornik g. Velnar J. K napredovanju čestitamo 1 — Tombola Športnega kluba Mura. Kakor smo že v zadnji šte vilki najavili, priredi športni klub .MURA" veliko tombolo. Izvedeli smo ie nekaj podrobnosti. Zavedajoč se požrtovalnega dela, ki ga opravljajo naši športaši, je društvu naklonjeno ljudstvo priskočilo v zelo izdatni meri na pomoč. Izkazale so se posebno različne tvrtke, ki so poslale krasne dobitke. Da bo vsakemu omogočeno, si že pred tombolo ogledati dobitke, bodo nekateri večji dobitki razstavljeni v izložbah tukajšnjih trgovcev. Imena trgovcev bomo pravočasno javili. Tombola bo v slučaju lepega vremena nepreklicno, v nedeljo dne 7. julija 1935 v parku poleg grada. Vsa okoliška društva se naprošajo, da ta dan ne prirejajo nikakih drugih zabav. Čisti dobiček tombole je namenjen tako vzvišenemu namenu, da pričakujemo obzir od vseh drugih društev. Med glavnimi dobitki bo tudi moderen 5 cevni radioaparat, znamke „Hornyphon". Ime tvrtke nam jamči, da bo aparat res prvovrsten, saj je cenjena na 5000 Din. — Nabori so se v preteklem tednu vrlili, za naš kraj, kakor tudi za bližnje okoliške občine. Fantje so prihajali dostojno v mesto in nikjer ni bilo opaziti ne neredov, ne razgrajanja. Tako je prav I Mladina je sama obračunala s starimi navadami, da je moral ob takih prilikah imeti svojo besedo tudi — alkohol. — Nesreče. Serec Karel, sin agr. Interesenta iz Lipovec je tako nesrečno padel, da si je zlomil nogo. — Pet letna hči posestnika Ferčak Marija iz Renkovec, je spodrsnila na lestvi. Iz precejšnje višine je padla na tla in si pri tem pregrizla jezik. Ponesrečenca se zdravita v tukajšnji bolnišnici. — Živinski sejem, ki je bii prejšnji ponedeljek, je bil dobro obiskan. Prignanih je bilo 136 glav živine. Prodalo se je 36 krav. Največ kupcev je bilo iz ptujskega sreza. — Gradbeno gibanje. Kakor vsi znaki kažejo, se bo naš kraj v letošnjem letu pomnožil za lepo število novih zgradb in je v tem pogledu opaziti velik porast napram preteklim letom. Poleg kopališča, kjer so gradbena dela že v polnem razmahu in poleg stadiona Viteškega kralja Aleksandra I. so izdana gradbena dovoljenja sledečim gg.: Car Aleksandru, zgradba stanov, hiše na Lendavski cesti. Zver Ivanu, zgradba stanov, hiše na Lendavski cesti. Števančec Ferdinandu za prizidavo hiše na Radgonski cesti. Kumparič Andreju za zgradbo stanov, hiše na Kroškt cesti. Benko Josipu za zgradbo gospodarskega poslopja. Rogač Mariji za zgradbo stan. hiše v Benkovi ulici. Š ftar Dragotinu za zgradbo stanov, hiše v Benkovi ulici. Sukič Juriju za zgradbo stanov, hiše na Lendavski cesti. Poleg tega je izdano še mnogo dovoljenje za večje adaptacije, prizidave i. t. d. Vse to bo v veliki meri pripomoglo za omiljenje pomanjkanja stanovanj, a naše brez poselno delavstvo bo našlo svoj zaslužek. — Smrt. Prejšnji teden je nenado ma preminul g. Kirbiš Karol, posestnik v Ivanjcih pri Ljutomeru. Pokojni, ki je bil star 46 let, je brat tukajšnjega gostilničarja g. Kirbiša. Prizadetim naše sožaljel Naj mu bo žemljica lahka I — Smrt kosi. V tukajšnji bolnišnici so umrli v preteklem mesecu: Horvat Marija, ciganka 40 let G. Črnci; Komar Franc, sin agr. inter.21 let, Kapca; Ritlop Katarina 47 h hči m. posestnika G. Bistrica; Mešter Jožef h. sluga 50 1. M. Sobota; Goinboc Vilma, dnina-rica 24 1. Sv. Jurij; Pestner Albina, hči dninarice, Lendava. N. v m. p Gornja Lendava: — StreliSče. Streljačka družina je uredila svoje novo strelišče po vseh zahtevanih predpisih. Ugaja nam pa posebno to, da je odbor tokrat upošteval okus in lepoto posameznih delov. Velika zasluga pa gre pri tem veleposestniku gospodu Hartner Gezi, ki je dal vse potrebne deske pri prenovitvi varnostnega zida brezplač no na razpolago. Za to velikodušno dobroto se mu strelci najiskreneje zahvaljujemo. — DruStvenl dom. Sirom našega sreza je že znano, da se namerava zidati v Gor. Lendavi društveni dom. Kako je prišlo do te zamisli ? Vsa tukajšna društva, 5 po številu, so uvi dela, da bi se s pridobitvijo primerne dvorane — telovadnice z gledališkim odrom, prosvetno in kulturno delo v tem lepem severnem-zgodovinskem kraju podvojilo. Že v nacijonalnem oziru je potrebno, da dobi ta obmej ni kraj društveni dom, ki bo ponos vsakega Goričanca. Zamišljena je im pozantna stavba v velikosti 20x10x6 m. Tozadevni odbor, ki sestoji iz samih agilnih prosvetnih delavcev, je započel velikopotezno akcijo in se poslužuje vseh virov in dohodkov, tako, da je nabral v kratkem času že lepe zneske. Upamo, da bo znal ves prekmurski narod ceniti to plemenito delo odbora in bo skočil s primernimi zneski na pomoč, ko se oglasimo z nabiralno polo. Zadovoljimo se z naj manjšim zneskom, kajti držimo se gesla: „Ii malega raste veliko." Ob tej priliki se zahvaljujemo za lepe prispevke za naš dom, cenjenemu učiteljstvu, ki je zborovalo 25 maja v Ormožu. Istotako iskrena hvala gdč. Krešovec Antoniji, učit. v Šalov-cih in g. Makariju šol. upravit. v Ša-lovcih, ki sta v največjem nalivu po magala pobirati prispevke po Ormožu. Pokazala sta, da jima je pri srcu dobrobit Prekmurja. — Slovo. 1. junija je odšel od nas, na svojo lastno prošnjo, v novi službeni kraj dolgoletni starešina tuk. in. oddelka g. Pavlina Andrej. Imenovani je bil vnet in agilen član vseh tuk. društev, tako, da bo nastala z njegovim odhodom velika vrzel v marsikaterem društvu. Posebno pa se e dičil kot uradnik v svoji skrajni natančnosti, doslednosti in pravici. Kako vnet je bil v svoji službi, je dokaz v tem, da vsi oddelki v vsem srezu n?so vlovili toliko vtihotap ljenega blaga kakor finančni oddelek Gornja Lendava sam. V lovljenju tihotapcev je bil strokovnjak. Njemu kakor priljubljeni g. soprog» želimo na novem mestu obilo sreče In zadovoljstva. — Ekskurzija. Obiskovalci kmet. nadaljevalne šole v Gor. Lendavi, Krupllvniku, Kuzmi in Gor. Slaveči se naj prijavijo pri omenjenih šolskih upravah v slučaju, če želijo v teku tega meseca napraviti enodnevni izlet v Beltince, kjer si bodo ogledali se-menovzgojno postajo ter v Rakičan, kjer bo ogled ondotnih hlevov, živine in gospodarskih poslopij. Pri povrat-ku bo ogled tovarne mesnih izdelkov g. Benka v M. Soboti. Potovanje je zamišljeno na kolesih. K temu poučnemu potovanju vabimo vse kolesarje, zlasti starejši posestniki naj pridejo v velikem številu. Dan izleta se bo pravočasno javil. Družabni večer. Jadranska straža priredi v četrtek 20. junija na Telovo, družabni izlet v Gor. Slavečo k g. Fartek Francu. Za prijetno raz vedrilo je preskrbljeno, zato pridite v čim večjem številu. — Martjanci. Bivša posojilnca (Hitelszövetkezet) v Martjancih v likvidaciji, bo v mesecu juniju in juliju tega leta vsak ponedeljek predpoldne izplačala hranilne vloge onim, ki pred tožijo od nje izdane hranilne knjige v likvidacijo. Vlagatelji, ki bi slučajno zgubili svoje knjige, naj iste uradno razveljavijo še v mesecu juniju. Vloge, ki se do 31. decembra 1935 ne dvignejo, se bodo predale ubožnemu skladu občine Martjanci. — Beltinci. Iz poročil zadnjega občnega zbora Zadružne elektrarne v Beltincih, in iz računskega zaključka za leto 1934. je bilo razvidno, da ta zadruga zelo dobro posluje, ker vsako leto odplačuje s precejšnimi vsotami investicijsko posojilo, katero znaša po bilanci za leto 1934 samo še Din. 25 000, Cena toku, kakor tudi najemnina za števce ostane v letu 1935 ista, kakor v lelu 1934, ker je načel-stvu veliko ležeče na tem, da se dolg čimpreje odplača. Občni zbor je vodi1 načelnik g. inž. Mikuž. Pri volitvah je bil izvoljen v nadzorstvo g. Dečko Franc, na mesto umrlega člana g. Horvat Ivana. — Vučja gomila. Tukajšnja gasilska četa priredi narisalski pondeljek, dne 10. junija t. I. plesno veselico v prostorih gostilne Antalič. Igrala bo prvovrstna godba. Prijatelji gasilstva se vljudno vabijo. — Vandalizem. Tako se pravi nespametnemu in divjaškemu delu, ki ga vidiš, ako greš po cesti iz Radenci proti Radgoni. Tam so namreč ob kraju ceste posajana krasna mlada hruškova drevesa. Približno 20 po številu pa jih je zlobna roka na sredi odžagala. Upravičeno je zgražanje vseh nad tem delom. Mar storilec ne ve, da je s svojim dejanjem oškodoval tudi sebe ? Želeti bi bilo, da se ga izsledi in se rrW Hogomet : Prijateljska tekma med Rez. oficirji in odborniki Mure, je ob vsesplošnem zanimanju občinstva končala neodločno 2:2. Pravijo, da sta bili obe stranki sila bojeviti. Radi verjamemo. Še vse naslednje dneve so se poznale posledice : počasna, utrujena hoja igralcev, šepanje, copate na nogah itd. skratka — goli so bili zasluženi. Vsi so prišli na svoj račun: igralci, gledalci, najbolj pa odbor za zgradbo kopališča, ki je dobil precejšnjo vsoto za svoj namen. Namen je bil dosežen. Strelska družina: Radi slabega vremena, preteklo nedeljo ni bilo streljanja. Opozarjamo vse pristaše strelskega;sporta, da lahko vsak dan streljajo od 18—19 ure, z maiokalibersko puško na zračni pri tisk, na dvorišču H!rschel-nove hiše na Lendavski cesti. NOVOST I „DPEL" KOLESA HOD. 1935 z elastičnim dvojnim okvirjem, (Patent. Opel-Doppelrohr Stabil-Rahmen) ki Vam vožnjo olajša. Najmodernejia kolesa Krasni hromlranl modeli. Sedaj le sa reklamno ceno. Samoprodaja: Ernest Vogler, Cankova Telefon štev. 2. Zastopstvo „OPEL" avtomobilov in koles. GASILSTVO: Občina Puconci. Štev. 1379. Razglas. Občina Puconci razpisuje pismeno ofertalno licitacijo za dobavo in napravo lesene ograje na sejmišču v Puconcih in sicer : 72 komadov hrastovih soh 16x18 cm debeline in 160 cm visoke 56 komadov hrastovih štafelnov 10x10 cm debeline in 300 cm dolge 12 komadov hrastovih itafelnov 10x10 cm debeline in 400 cm dolge. Ves les mora biti tesan ali rezan, strogo štirioglat brez zunanje redke plasti, ne surov. Cena naj vsebuje, vendar ločeno drug od drugega, vso tesarsko delo postavljeno na lice mesta z delom za vkopanje itd. Ponudbe ie poslati na Občinski urad v Puconcih z označbo .Ponudba za ograjo sejmišča" najkasneje do 15. unija t. I. Delo je potrebno izvršiti do najkasneje 9 julija t. i. Puconci, dne 1. junija 1935. Predsednik občine: KUHAR ŠTEFAN 1. r. Naše romanje na Oplenac. Gasilska župa srez Murska So->ota pripravlja potovanje in pokloni-ev Prekmurcev na grobu blagopo-čivšega viteškega Kralja Aleksandra l na Oplencu, katero je namenjeno ne e gasilskim organizacijam, temveč tudi ostalemu prebivalstvu, bodisi moškim ali ženskim osebam. Gasilska ' ieta Murska Sobota je sama prijavila :e 10 udeležencev izmed svojih članov, zgleda pa, da bo udeležba iz Murske Sobote okoli 60 do 80 oseb, zato naj vsi, ki se žele udeležiti poklonitve na Oplencu, čimprej prijavijo na naslov: Gasilska župa za srez Murska Sobota v M. Soboti. Potovanje na Oplenac, to je poseben vlak iz M. Sobote do Mlade-novca in avtobus od Mladenovca do Oplenca bo stal predvidoma cca Din 190.— Župa pričakuje udeležbo 500 do 600 udeležencev iz celega Prekmurja, t. j. sreza Murska Sobota in Dolnja Lendava. V interesu vsakega posameznika je, da se čimprej, bodisi pismeno ali ustmeno prijavi. Gasilci se udeleže poklonitve v krojih. Vsaka četa pa naj pošlje vsaj 2, po možnosti pa tudi več članov. Poklonitev je zamišljena začetkom avgusta, to je po dovrienih poljskih delih (po žetvi in mlatitvi). Prijavite se kot (lani h gasilski četi v M. Soboti! V prihodnjih dneh bo dostavila uprava Gasilske čete v M. Soboti vsem moikim osebam, starim nad 18 let, ki prebivajo v območju občine M. Sobota, pristopnice in prosi vsakogar, naj to pristopnico izpolni ter s tem prijavi svoj pristop kot član h Gasilski četi v M. Soboti. Kako velikega pomena je gasilstvo v samarijanskem, socijalnem in obrambnem delu, nam ni treba posebej povdarjati, radi tega pričakuje prostovoljna gasilska četa v M. Soboti, da svojega pristopa ne bo nihče odklonil, saj znaia članarina za vsakega podpornega člana komaj 2 Din na mesec. Ako bi sluCajno kdo pomotoma ne dobil pristopnice, se naproia, da javi to tajniku Cete, tovarìiu Čeh Franc u, trgovcu V M. Soboti, kjer so pristopnice na razpolago, odnosno kjer lahko tudi vsak posamezaik ustmeno prijavi svoj pristop. OeeeAn /Ma A^-TIVAR Mt MJto PRIJETNO POLETJE J^TIVAR^JBjLEKM Poletna moda je praktična : elegantne svetle hlaCe, lahek poseben suknJK brez podloge (Janker). Nabavite si tako obleko pri nas. Niti v najtoplejših duh Vam ie bo vroče. Bouret obleka Din 190—240.— Kaša hlače „ 90-110-140.-Janker „ 110-130.- Tricot —Sacco „ 110.— Bele Bouret hlače 90-100-110-130.— Otroški janker Din 65—75.— Velvet hlačke „ 40-45-50.-Bouret hlačke „ 45—50. Ose naS» poletne oblehe se lahho urijo. OblSCIte nasi AR OBLEKE Oasllske čete Puconci, Bokrači, Križevci in Borejci priredijo v svojih krajih dne 10. junija 1935 veselice z plesom. V Borejcih bo prirejena razen tega tudi igra »Deseti brat". Prijatelji gasilstva se vabijo na udeležbo. Opozarjamo vse čete, da se dobijo predpisane pristopnice in formulale za Matično knjigo v trgovini I. Hahn v M. Soboti. Javna borza dela - ekspozitura v IMi Soboti. Pregled stanja na delovnem trgu. Iščejo delo moški : 660 polj. delavcev, 1 opekar, 11 kovačev, 1 klepar, 8 stroj, ključavn., 1 mehan., 13 mizarjev, 4 kolarji, 2 sodarja, 1 usnjar, 11 krojačev, 26 čevljarjev, 5 mlinarjev, 1 pek, 1 mesar, 2 natakarja, 21 zidarjev, 2 slikarja, 1 dimnikar, 6 tesarjev, 1 tiskar, 1 strojnik, 2 služitelja, 5 trgov, pom., 49 težakov, 1 zvaniS-nik, 2 šoferja, 1 žel. kurjač, skupaj moških 840. Ženske : 99 polj. delavk, 13 služkinj, 1 uradnica, skupaj žensk 113. Vseh 953. Dela jena razpolago: 3 vajencem. SOKOL Nläelvicer. Ob petnajstletnici Sokolskega društva Murska Sobota. Zanimivo je tudi število telova-dečih pri javnih nastopih : Prvo leto je nastopilo skupno 132, naslednja leta se giblje to število med 130 in 180. Na župnem zletu znaša število telovadečih 628, leta 1931 pri domačem nastopu 421 in doseže pri lanskoletnem nastopu številu 590. V 15 letih je sprejelo in rešilo tajništvo 6598 spisov, uprava je imela 280 sej. V tem času je bilo 22 obč. zborov. Društvo je priredilo 14 javnih nastopavt16 akademij. 72 gledaliških predstav, 18 glasbenih prireditev, 15 lutkovnih predstav in 147 javnih predavanj. Društvo je sodelovalo pri vseh javnih nastopih okoliških edinic, pri vseh župnih in vsesokolskih zletlh v Pragi, Beogradu, Ljubljani, Sarajevu in Zagrebu. Tekmovalo je od leta 1925 pri vseh tekmah in tudi samo organiziralo domače tekme, kakor n. pr. štafetni tek iz Mačkovcev in Cankove. Društvena knjižica je izposodila letno povprečno 1000 knjig, skupaj 11.447 in ustanovilo je 8 potovalnih knjižnic. Denarni promet znaša v tem času Din 4 828 246. V kratkih potezah je s tem podana petnajstletna zgodovina našega društva. Pove nam, da so člani vstra-jali na poti, ki so jo začrtali ustanovitelji, vstrajali večkrat s stisnjenimi pestmi, prebrodili so srečno vse tež-koče, ker jih je vodila nesebično bratska ljubezen. Delo še ni končano. Še ni popolnoma izvršena obljuba, ki jo je dal br. starosta na župnem zletu i. 1925 : „da bo v 10 letih polovica prebivalcev sreza Murska Sobota vClanjenih pri Sokolu" Izpolnili pa jo bomo, če bomo hodili še naprej po potih, ki nam jih je začrtal br. Tyrš. vodi naj nas geslo : »Brez boja ni zmage in kdor ne aapreduje — nazaduje." Do končne zmage nas bo vodila ista ljubezen, isto bratstvo in ista požrtvovalnost, ki je vodila brate, ki so nam ustanovili Sokolsko društvo. Zdravo I Čuvajte Jugoslavijo 1 Prekmursko Sokolsko okrožje župa Maribor. Vsem br. edinicam okrožja 1 Župni zlet v Dolnji Lendavi je, po želji SSKJ, preložen na 29. VI. 1935, vsa že izdana navodila veljajo tudi za ta dan. V ostalem pa prejmejo vse edinice še posebno okrožnico tudi od br. društva Dolnja Lendava. Pripravljajte se na naš okrožni zlet v M. Soboti dne 16. t. m., vrnite ob pravem času prijavnice, ki ste jih prejeli s posebno okrožnico. Redna seja uprava Sokolskega društva Murska Sobota bo v sredo, dne 12. junija 1935 ob 20. uri v So-kolskem Domu. Okr. uprava. Zdravo 1 Upr. s. d. M. S. Brate in sestre, ki bi se hoteli udeležiti zleta .Junakov" v Svofiji dne 10. do 14. julija 1935 (zleta se morejo udeležiti tudi netelovadci) po zivamo, da se javijo brezpogojno do 12. VI. 1935 br. tajniku, kjer dobijo tudi točnejša navodila. Vožnja je četrtinska, obenem s prijavo je vplačati Din 300—. Vsak udeleženec mora imeti članski kroj, odnosno narodno nošo. KmETiJsrco Modra galica. (Nadaljevanje.) Drugič se škropi 15 do 20 dni po prvem škropljenju, to že z 2% zmesjo. Nadaljno škropljenje se ponavlja po potrebi vsakih 15 do 20 dni z 2 do 2 5% zmesjo, ta pa, ker po tem času zgubi galica moč, med tem pa je zraslo 2e nekaj novih listov, ki še niso bili škropljeni, torej so še nezavarovani pred peronospero. Po toplem dežju se naj škropi s 3% zmesjo modre galice in apne- nega beleža. Dneve ali datume, kedaj se naj škropi, se nemore kar po koledarju določiti, ker peronospora ne nastopa povsod enako in istočasno. Ravnati se je pač po starih izkušnjah pridobljenih zadnja leta. Poškropiti se mora vse zelene dele trte, posebno pa spodnje dele listja, ki so za peronosporo najbolj občutljivi. To brozgo se mora pred vporabo dobro zmešati. Za prvo škropljenje se rabi na ha okrog 100 1 te borološke brozge, za drugo 500 1, za tretje 600 1 in za vsako nadaljno škropljenje okrog 6001. Krompirjeva smod (plesen, gniloba). Ta bolezen nastopi, med tem ko krompir cvete ali kmalu na to, ko je odcvetel. Pojavi se v obliki porjavelih lis na listju, ki so vsak dan večje. Listje kmalu uvene, počrni in odpade, steblo pa ostane golo. Iz take njive se širi zaduhel smrad po gnilobi. Pri toplem, vlažnem in meglenem vremenu se bolezen hitreje razvija in širi. V enem do dveh tednih je cela njiva črna. Pri suhem vremenu se ta bolezen ne pojavlja tako močno. Smod na krompirju pa preide z listja na krompirjeve gomolje. Najpo-prej napade gomolje, ki so bolj na vrhu. Bolj, ko je bolezen razširjena, bolj so napadeni gomolji. Že, Se samo krompirjevo listje (nat) oboli, je pridelek krompirja slabši, če pa še napade smod (tu v obliki gnilobe) gomolje, je pridelek precej uničen. Najbolj učinkovito sredstvo za preprečevanje in zatiranje te bolezni je bordoška brozga, to je zmes modre galice in apnenega beleža v 1 do 2% jakosti. Krompir se mora škropiti s tem najman} dvakrat. Prvič se škropi 8 dni poprej, predno začne cvesti, drugič pa 3 do 4 tedne po prvem škropljenju. Ker pa imamo različne vrste krompirja, ki ne cvetejo vse na<-enkrat, se mora vsako vrsto posebej škropiti. Uspeh še imamo tudi pri že napadenemu krompirju, če škropimo takoj, ko to opazimo. Tudi v tem slučaju se mora škropljenje 3 do 4 tedna po prvem škropljenju ponoviti. Škropljenje proti krompirjevi smodi (plesnobi, gnilobi), ki je nastopila pri nas zadnja leta v katastrofalnem obsegu, bi se moralo splošno vpeljati, kot je že vpeljano škropljenje proti peronospori trte in hmelja. Modra galica v bordoški brozgi se rabi s prav dobrim uspehom tudi pri paradižnikovi smodi na isti način» kot pri krompirju. Nadalje je v porabi bordoška brozga kot učinkovito sredstvo pri zatiranju škrlupa (fuzikiadij) na jabianih in hruškah; kodravosti na breskvah, suhorobosti na ribezu in kosmuljab; pegavosti na orehih; rožičavosti na slivah i. t. d. ISfem stanovanje 3 popolno oskrbo, za vajenca, pri boljši hià|> Naslov se poizve v Prekmurski Tiskarni, Murska Sobota. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiitiiiiiioiiiiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiit Kam za Binkošti ? NA JADRAN! HflŽTEL ŠTABI, PALME HOTEL Tik ob morju. Lastno kopališCe. Velik park z krasnimi sprehodi. | 14 dnevna popolna oskrba, z vra-Cunjenlml taksami le Din 980. lűiwiiiiHiimiiiniHiiMimaHiiiHHnuiaHifHiiiniiininiRaaaa STANOVANJE. 2? ártKf Ä pletno 2 sobno stanovanje. — Poizve m t'] Prekmurski tiskarni.