114-
V Gorici, v torek dne 8. oktobra 1907.
'gujt trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek
,*»*'
ob 4. uri popoldne ter  stane   po poŠti
'\oiia ali ' Gorici na dom poSiljana: *"     vse leto      ........15 1
- isvfln*' Številke stanejo 10 vin. '    SOfiA" iuia naslednje teratne priloge: Ob no-„:.i'i „Kaiipot po Goriškem in GradilCanskem" in jjpat po Ijub^Jani in kranjskih w«tfoVda!jw-dv»v-J7 ;..;-i „Vowi red icleznic,  parnikov in poštni! '', ;..r j".e.-:tfcno prilogo „5lovenski Tehnik". \v,.:!:ir.c  sprejema apravništvo v Gosposki   ulici * - l naistr. v  »Goriški   Tiskarnu   A. Gabršček jjrflJila bret doposlane naročnine se ne oziramo teiisi iD poslanice ..se raSunijo po PeUt-v^tah^cj? ;.  i-krat 16 v, 2-krat 14 v,  3-krat" 12  v "vsaka ' ^ VcClrat po dogodbi. Večje črke pu prostoru. — " ilar-ie in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za \ ;c vavbino oglasov odklanjamo vs^kb odgovornost,
»Vse za narod, svobodo in napredek!«   Dr. K. Lavrii.
------j9rt
izd^jaje
________TcftaJ XXXVII.
Uredni5tvq\""""
se nahaja v Gosposki ulici St. 7"vlQorioi v I. nadsti. Z urednikom je mogoča govoriti vs* dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoJMe; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. T$ravni§ t vo se nahaja v Gosposki ulici §t. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica Dopisi naj se poSttjajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo  v  delokrog   uredništva,   naj  se   pošiljajo   Is upravniStvu.
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od »SoSe« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
»SoCac in »Primorecc so prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schwarz v Šolski ul., Jellersitz v Nunski, ul., Ter. Lebau na tekališgu Jos-Verdi, Peter Krobelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v pokopališči ulici,!. Matiussi v ulici Formica, I. Hovausk v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Casorma.      '*'¦"
Odgovorni urednik in izdfjafelj Ivan Kavčič v Gorici.
Toiefon it. 83.
»Gor. Tiskarna« A. Gabržček (odgov. J. Fabčič) tiska
in zaL
I trnlo so Yzeli nase.
• (Joricat 5t. 82. z dno 5. t. m. piše ^t načrta volilnega reda :
,,.\V/.s7 poslanci so imeli načrt v roki r;•• J/ ur pred sejo. Določeno pa je, da • rtc-ra zahnski naert vreeiti 48 ur pred ... K^!j iz tega sledi? Da so Lahi našim !,;.-.•{i« saj za en dan prepozno dali v t ni-jl z namenom, da Iti bili naši po-/i r.ato razpravo preprečili, ker se načrt ,:>.'t.';.v'/ ob pravem času. Naši poslanci] j <;n<- hoteli Lahom na ljubo preprečiti \ >rr.:vt' o novem volilnem redu, ki je ne a na narodnost, v vseh drugih ozirov , <:<.!;'.i mnogo pravičnejši od starega. 'Zato • i vi; v' poslanci kot možje dela temeljito i ^udirali načrt in stopili v razpravo .
Torej tako! Lahi so dali načrt i-rikalrom v roko prepozno z narne-pi (];t hi bili klerikalni poslanci pre-r>:.*;ii razpravo, ker načrt ni bil do-tjvijtMi ob pravom času. Klerikalci pa u-> hoteli preprečiti sprejetja za Slo-r;-i> tako krivičnega volilnega reda, ii:vi.>r so načrt temeljito preštudirali tor i;:i!i v razpravo.
\:<\ krivda, da je sprejet novi di-v.¦": volilni red, zadene torej s 1 o-ksko klerikalne poslance. T« hoteli nov volilni red, in Lahi <glasovali zanj, ker sojini pač nudili *• lopo" večino. Sedaj so kriti tudi 'j:;: odium je zvrnen z njihovih ram "j klerikalce, kajti ti so hoteli na vsak zCv. nov volilni red, in Lahi so le kovali, ker so imeli pred očmi dejstvo, *: nov volilni red meče Slovence z :fj pi»d njihovo peto.
iJorica« razlaga torej, da se imamo kaliti za novi krivični volilni red edino Movenskim klerikalnim poslancem. Torej fe r.o-ij,> vso krivtk>, ti ao odgovorni P::evi volilni red. Gorenji odlomek iz r->c pa kale z nova v bengalični F v?e grdo sleparstvo, katero so
uganjali klerikalci z novim volilnim redom.
V protestu »Sloge« je imenoval Gregorčič volilni red »veliko krivico«... »P o o s t r uj e se stara krivica z novimi določbami, ki delajo krivico še bolj občutno in kričečo«... rekel je, da volilni red ni ...» s a d resnega političnega r a z m i š 1 j e va n j a, marveč izrodek politične lahko-tii i s e 1 n o h t i«. V protestu je rekel dr. Gregorčič tudi ... »d a ljudski zastopniki, ki so dobili načrt zakona komaj 24 u r p r e d s e j o v pregled, in nekateri trdijo, d a c e 1 o k a s n e j e , k a r je v o č i t -nem nasprotju z opravilnim redom deželnega z b o r a , niso imeli prilike, da bi temeljito proučili to fazno preosnovo, in da so jo sprejeli le v dobri v o r i, da v predlogi ni nič, kar bibilovoliv-c e m in deželi v škodo«...
Tako v protestu, v zadnji »Gorici« pa pravi Gregorčič, da ko so dobili klerikalni poslanci načrt 24 ur pred sejo, so ga temeljito preštudirali in stopili v razpravo.
Glasom protesta torej niso imeli prilike, da bi temeljito proučili važno preosnovo, sedaj pa izpoveduje Gregorčič v »Gorici«, da so on in njegovi junaki temeljito preštudirali načrt ter potem stopili v razpravo.
Kaka grda sleparija je torej oni protest »Sloge«!!
Gregorčičeva »Gorica« nam je končno odkrito povedala, da vsa krivda na sprejetju tako krivičnega volilnega reda zadene le Gregorčiča in njegove pajdaše.
Goriški Slovenci sedaj vedo jasno, koga treba prijeti radi novih krivic, katere nam je naprtil novi volilni red.
DOPISI.
Iz kanalskega okraja.
Iz Ktll. — Pravi klerikalni Čudaki pri nas so oni v spodnjem koncu vasi, katerih pa menda ni toliko, kolikor prstov na eni roki. Ti vain v svojih domišljijah kujejo razne načrte in naklepe ter pravijo, kaj treba učiteljev, saj bi lahko duhovniki opravljali učiteljsko službo. Keveži, vidi se že m vas, koliko vspeha je Imela šola v onih prejšnjih deset- ' letjih, v katerih ste vi hodili v Šolo k duhovniku. Mi mlajši gospodarji in naši mladeniči, ki smo pohajali v šolo k posvetnim učiteljem, se pa v tem oziru veliko razločujemo od vas. Mi si upamo na klerikalnih shodih ugovarjati, nasprotno pa v vaših vrstah ni niti enega, kateri bi znal ugovarjati govornikom na naših shodih. Razumete nas! Kaj pravite pa vi, g. Lomšok, k temu, ali se strinjalo z izjavo teh klerikalcev?
Dalje so ti backi rogovilili in dolžili gosp. učitelja pri Muroveib, da nI imel v preteklem šol. letu komaj za 15 dni šole. Lagati res znajo. Vi pobožni verniki in kristjani, izprositi ste si morali od boga milosti, da bi nam olajšal take hude pretekle zime in nam prizanese! s tolikim snegom, kakoršnega ni bilo pri nas uže kakih trideset let, potem bi se uže lahko in veliko poprej spravilo z vozom šolsko opravo k novo ustanovljeni šoli k Mutovcem, katero opravo se je moralo vseeno radi velikega snega znositi na ramenih. — C'e gosp. učitelju iz hinavščine zavidate, da ni imel več časa šole, storili bi vi gorečneži za šolo zelo pametno delo, da bi prišli in vsak izmed vas zadel na svoja ramena po par klopi in hajd iz Kala ž njimi k Murovcem. Naj ved predrznež te male peščice je neki Jožef Vončina. Ta vam je največji siromak na svetu, saj nima niti za potrebno sol in vendar si upa blatiti gosp. učitelja. Dokler je dobival od njega razne darove, je bil dober gospod, koj po volitvah pa plosk čez njega. — Ne-hvaležnost je pač plačilo tega sveta. Vsem skupaj svetujemo: bodite previdni in dobro premislite, kaj porečete, in če že ne veste kaj
druzega govoriti kakor druge obrekovati in o njih raznašati neresnice, držite lepo jezik za zobmi.
Tudi našim strankam bi svetovali, naj nikar preveč ne obiskujejo klerikalne krčme znanega krčmarja, katerega je lansko leto meseca maja »Primorski list" primerno okrcal radi plesa in kateri se je predrznil pred nedolgim izustiti v lastni krčmi in v pričo mnogih na-prednjakov, »da on ne potrebuje naprednjakov", seveda kot njegove goste, je mislil.
Našim svetujemo to tudi že radi tega, ker dobro vidite, kako znajo klerikalci držati se načela »Svoji k svojim" in drugič radi tega, ker lahko z »a priti kdo v kake neprilike s klerikalci, obiskujočimi to krčmo, ker ž njimi sploh ui mogoče se razgovarjati o politiki. Slučaj v nedeljo, dne 29. pr. m., je pokazal, kako daleč zabredejo ti nerodneži v svojem govoru, namreč izrazila sta se dva pobožnjaka, da še celo Bog je imel politiko, o katerem uči katekizem, da je neskončno pravičen. Tu se vidi prave brezverce v pravi luči.
Pri Gorenjempolju so ulovili pred mesecem nekaterniki čolnič, ki je priplaval po Soči.
Lastnik naj se zglasi pri g. Henriku Klavora, učitelju istotam.
Iz tolminskega okraja.
Iz Grahovega ob Bači. — Marsikateri bralec »Primorca" ali ,,Soče" je že posetil prijazno vas Grahovo, kjer je središče Baske doline. Od tod te pelje najbližja pot v Ko-ritnico, Nemški rut, čez Bukovo v Cerkno; sploh je ta kraj jako romantičen in gorat, kamor bi turisti in sploh tujci z veseljem prihajali, s čimer bi ta kraj gotovo pridobil in se povzdignil. — Tudi tukaj je nekoliko industrije (z noži), vodne žage, precej kupčije z lesom; tu je 5 trgovcev, 4 gostilne, župni, poštni urad, Šola, finančna in orožniška postaja in pa tudi, kar je najbolj imenitno za moderne ljudi, železniška postaja — toda, dragi bralec, strmi — brez javne poti in dovozne ceste do vasi in sosednih krajev. — Pel leta po otvoritvi je minolo, pretino je napravilo gradbeno vodstvo lep  betonski
pvajset let pozneje.
Nadaljevanje
„Treh mušketirjev". =
Francoski spisal: -   ALEXANDRE DUMAS.   ==
(Dalje.) Molil bom Boga, gospod, odvrne Raoul, spo-p-ai  bom  kraljevstvo;   služil   bom   kralju,   in   Če r-:lvmt bom skušal umreti za kralja,  za kraljevstvo ¦¦ *a ftoga. Ali sem vas prav razumel? Athos se nasmehne in pravi: r- Vi ste plemenita duša; tu imate svoj meč. Itaoul poklekne na jedno koleno.
Nosil ga je moj oče, pošten plemenitaš; tudi ': s*m ga nosil, in izkazal sem mu nekolikokrat čast, Se«i ga sukal v roki in je visela nožnica ob moji •^J. Oe je vaša roka, Raoul, preslaba, da bi že su-'/¦ ta meč, tem bolje: imeli boste več časa, da se ^¦adtte, da ga ne boste drugače potegnili, nego ka-5: b(> v resnici potreba.
, ^ ~- Gospod, pravi Raoul ter vzame meč Athosu
* [°*e, ?.a vse se imam vam zahvaliti;  vendar je ta
najdragocenejše darilo, kar ste mi jih dali. Nosil
n< to vam prisegam,  kakor se spodobi hvalež-
Ul možu.
Jn približal je svoje ustnice ročaju ter ga spošt-fi Poljubil.
Prav, pravi Athos. Vstanite, vikomt, in poslo-
i\ b
Raoul vstane, ter se ginjen vrže Athosu v roke. Zbogom, zašepeče grof, ki je čutil, da mu poka srce, zbogom, in mislite name.
—  O, vedno, vedno! vsklikue Raoul. O, prisegam vam, gospod: če me doleti nesreča, bo vaše ime zadnja beseda, ki jo izgovorim, spomin na vas bo moja zadnja misel.
Athos je odšel naglo po stopnicah, da bi zakril svojo ginjenost, stisnil čuvaju grobišča zlatnik v roko, se priklonil pred oltarjem ter dospel z velikimi koraki do cerkvenega stebrišča, pred katerim je čakal Olivain z dvema konjema.
—  Olivain, pravi Athos ter pokaže na Raoulovo orožje, popravite malo jermen tega meča, ker sega nekoliko prenizko. Prav. Sedaj spremljajte gospoda vikomta, dokler vaju ne dohiti Grimand, potem zapustite vikomta. Razumete, Raoul? Grimand jo star služabnik, poln poguma in previdnosti, Grimand pojde z vami.
—  Da, gospod, odvrne Raoul.
—  Torej na konja, da vas vidim oditi. Raoul uboga.
•—¦ Zbogom, Raoul, pravi grof, zbogom, dragi sin!
—  Zbogom, gospod, odvrne Raoul, zbogom, moj dragi varuh!
Athos je mignil z roko, ker govoriti se ni upal, in Raoul se je oddaljil, odkrite glave.
Athos je ostal nepremično na mestu ter gledal za njim, dokler ni izginil za vogalom neke ulice.
Tedaj je vrgel Athos vajeti svojega, konja nekemu kmetu, se vrnil počasnih korakov po stopnicah, stopil v cerkev, pokleknil v najtemnejši kot ter molil.
XXV.
ledno izmed štiridesetih sredstev, ki jih ja poznal Beaufort za beg.
Med tem je potekal čas jetniku, kakor tudi onim, ki so pripravljali njegov beg: toda potekal je počasneje. V nasprotju z onimi ljudmi, ki se oklenejo z ognjem kakega nevarnega sklepa ter se ohlajajo, čim se približuje čas, ko treba ta sklep izvršiti, je vojvoda Beaufort, čegar kipeči pogum je prišel v pregovor in ki ga je tlačilo brezdelje petih le*, pobiajal vedno ne-strpnejši in komaj čakal ure, ko bo mogel nekaj storiti. V njegovem begu samem so tičali, ne glede na načrte, ki jih je gojil za bodočnost, še drugi nejasni in temni načrti, nekak začetek maščevanja, ki mu je polnilo srce. Pred vsem bo moral njegov beg neljubo zadeti Chavigny-a, katerega je sovražil, ker mu je bil vedno za petami z razum i neljubimi sitnostmi; Se bolj pa bo moral zadeti ta >¦. Mazaraa, katerega je črtil iz dna svoje duše, ker im je vedel očitati velikanske pregrehe. Tako vidimo, da je ohranil Beaufort neko gotovo razmerje v čuvstvi >, ki jih je gojil napram guvernerju in ministru, podMniku in gospodu.
Beaufort, ki je tako; dobro pozni! <iosranjoBt Kraljeve Palače, kateremu je bilo znano tudi razmerje med kraljico! in kardinalom, si je predstavljal v svoji ječi živ prizor tistega razburjenja, ki se poloti duhov, ko bo odmeval od ministrovega kabineta do kraljičine sobe klic : Beaufort je ušel! Ko je Beaufort sam pri sebi to govoril, se je sladko nasmehnil; mislil je, da je že zunaj, da diha sveži zrak planjav in gozdov, da stiska čilega konja med nogama ter kliče na ves glas: »Prost sem!«
most in del ceste (do tega Časa namreč je j bila postaja vsled krivde občine, ki je v klerikalnih rokah, za ves promet zaprta) čez Bačo, kar je stalo okroglo 80 tisoč kron. Vsak pometen človek bi bil torej mislil, da bodo merodajni občinski faktorji to priliko uvaževali ter napravili, Če ne že dovozno cesto, pa vsaj pešpot, kjer bi bil človek življenja varen, posebno po zimi in o slabem vremenu, ali tudi to ne.
Žalostno pa resnično : Vsaka kozja steza po gorah je lepše izdelana, kakor pešpot od postaje na Grahovo; ako je naliv, te voda odnese, ako je led, ne moreš dalje.
Dovozna xesta pa —- ta trn v poti našega gosp. podžupana Rejca — je pa taka, da bi bilo treba napraviti svarila: „Po tej _""l«8tt_l^ff"je-'lmrfi^l^llBT8^lo,, in sleherni voznik bi moral, predno bi nastopil to strmo in trhljeno pot, pri gosp. Črvu zadnjo popotnico prejeti, česar bi mu on gotovo ne odrekel.
Kdo je vsega tega kriv ? Največ podžupan in cestni odbornik Rejec, ki je sto let prespal, on ne sliši nič, ne vidi nič, ko bil bi mrtva stvar; za pešpot pravi, da ni javna, za dovozno cesto pa pravi, da naj jo tisti vzdržuje, kdor po njej vozi — to je logika Čudnega človeka!
Vi za javno varnost poklicani faktorji, okr. glavarstvo, orožniki, preprečite Še pravočasno nesrečo, ter takoj zaprite cesto javnemu prometu,
Gospod okr. glavar in g. načelnik okr. cestnega odbora pa pridita na lice mesta, da se prepričata o resničnosti tega dopisa ter skrbita, da te besede ne ostanejo glas vpijočega v puščavi, da se v najkrajšem času temeljito popravi dovozna cesta, oziroma pešpot od postaje do vasi Grahovo.
Dixi.
Iz kobariškega okraja.
S Kobarlškeia, 3. oktobra. — Naš c. kr. okrajni sodnik je razposlal dne 26. m. m. okrožnico vsem duhovnim uradom, županstvom, šolskim vodstvom in nekojim drugim osebam tega okraja, v kateri je vabil na posvetovanje, dne 3. t. m. glede ustanovitve siro-tinskih odborov in društva za varstvo otrok kobariškega sodnega okraja.
Temu vabilu sta se odzvala gg. notar in davkar, večina županov, skoraj vse učitelj-stvo in samo eden duhovnik v osebi kobariškega dekana. Upam, da naše dobro ljudstvo tega ne zameri svojim dušnim pastirjem, da jim kljub temu tudi ob letošnji beri napolni vreče in jih bo še nadalje imelo za svoje voditelje in poslance.
Potem, ko je sklicatelj sestanka dokazal potrebo, ustanoviti omenjene odbore in društvo, katere imajo tudi že v naših sosednih okrajih, sklene se soglasno ustanoviti v Kobaridu glavni sirotinski odbor, kojemu naj bodo podrejeni po županijah pododbori, koje naj materijelno zalaga društvo za varstvo otrok s sedežem v Kobaridu. Predpriprave za ustanovitev odborov in društva poskrbi odsek petih članov.
Sirjasloinpljs^pilelte
se najlažje prodaja na Tržaškem trgu potoni mojega podjetja pod Jako ugodnimi pogoji. Kupujem tudi na lasten račun po dnevnih cenah.
Vekoslav Plesničar
komisije in zastopstva
TRST
Ulica Gaetano Donizetti štev. S.
Domače in razne novice.
Zi druž&e a. Cirili In Mefod2 daroval gosp. Anton Štemberger iz Branice K 1'—.
Premeščen je okrajni sodnik v Kanalu g. Al. MaSera v Gorico kot sodnijski tajnik.
Nujne ponoči potrebuje vas Ponikve v tolminskem okraju, kjer je požar uničil 30. julija t. L 24 hiš s poslopji, pohištvom itd. Prispevke je poSiljati najbolje kar na županstvo v Ponikvah. Apel za pomoč priobčimo prihodnjič.
PreskUŠnJa za usposobljene za ljudske in meščanske šole začno v Gorici dne 4, novembra t. L ob 8. uri zjutraj. Prošnjo je treba predložiti predpisanim potom izpraševalni komisiji najkasneje do 20. t. m.
Poroka. — Danes se je poročil g. Milan Šubič z gospico Zinko Demojzes. — Vse najboljše!
»Družba si. Cirila In Metoda" razpolaga z večjim številom računskih listkov za gostilničarje in trgovce z napisom: „Mal položi dar domu na altar! 2 vinarja se vračuniia za „Družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani". Narodni gostilničarji in trgovci bi z uporabo teh listkov zdatno koristili našim slovenskim namenom, zato se pa nadejamo, da si jih na-roče v pisarni »Družbe sv. Cirila in Metoda" vsi, ki mislijo in Čutijo narodno.
Uprava državnih železnic In njeni uslužbenci na tukajšnjem državnem kolodvoru se vedno mislijo,
da je občinstvo tu radi njih in ne, da so oni radi občinstva. Kdor želi na goriškem državnem kolodvoru kakih pojasnil ali karsižebodi, mora letati od Poncya do Pilata, preden naleti na uslužbenca, ki bi mu vedel, oziroma hotel postreči, zlasti kadar je prošnja izražena v slovenskem jeziku. Tu je šele križ. Najprvo mora človek čakati, da dobi uradnik tolmača, ki mu pove, kaj potnik želi, potem pa se ga lepo navrne na drugega uradnika, kjer se ponavlja zopet ista procedura in isti način občevanja. Potemtakem izgubi potnik že za najmanjšo stvar polno časa, če pa zahteva pritožno knjigo, bi bilo pa skoraj dobro, da bi si vzel dopust, da pride do nje. Ne samo, da ga težko kdo razume, kaj hoče imeti, da se leta po tolmače, ki so navadno nižji uradniki, se celo potnika izprašuje, zakaj izraža tako neprijetno željo, česar pa vendar nihče ni dolžan razlagati, kar je to tudi nepotrebno, ko si vendar dotični radovedneži pozneje lahko prečitajo pritožbo. In tako slednjič vendar pride do pritožne knjige I Ta ima seveda tiskovine v edinoizveličavni nemščini. Slovenec torej, na domači zemlji, ne sme zahtevati, da bi se smel pritožiti v svojem jeziku, ali pa naj se gre privandranim Nemcem na ljubo učit nemščine, da bo razumel železniške predpise. Oe že noče imeti železniška uprava večjezičnih tiskovin, naj si jih da napraviti za vsak jezik posebej, če se boji zgražanja kakega Italijana ali celo Nemca, da ima poleg teh jezikov slovenščina enake pravice.
Ista stvar je tudi v garderobi na kolodvoru. Tiskovina nemška in izpisek iz obratnega poslovnika nemški. Čudno, da se še potnika ne pouči, naj si da na lastne stroške napraviti poverjen prevod, da se lahko zanese nanj in da se bo vedel ravnati.
Kar se tiče voznih listkov, se je že veliko pisalo, toda vse je bob ob steno. Na voznih listkih za Trst n. pr. je pač označena proga po nemški Gbrz-Triest in italijanski Gorizia-Trieste, a zaman iščeš označenja Oo-rica-Trst. Tega nesramnega in žaljivega preziranja mora biti konec. Mi, Slovenci, zahtevamo, da se nas kot enakopravne državljane uvažuje in da se naš jezik spoštuje. C. kr. uprava državnih železnic pa naj preneha biti domena narodnih šovinistov alla Derschatla, Wieser in tov. — Proč z \Vie-serjem!
Umrl je na Dunaju višji uradnik državnih železnic Viktor Polli iz Gorice. Pokopljejo ga na Sveti gori.
Še vedno le nemški pečat! — Ravnateljstvo
tukajšnjega ženskega učiteljišča pritiska na slovenska pisma še vedno nemški pečat. Zadnji čas je pač, da se nabavi tudi slovenski pečat. Gospod šolski svetnik in ravnatelj, zganite se vendar! Saj ste menda še Slovenec!
Slovenščine se ogibljejo, kjer le morejo, na tukajšnjem državnem kolodvoru. Na naznanilu za pogovor v komercijelnih stvareh, katero smo priobčili zadnjič, je na vrhu: Gorz K. K. St. B. — Gori zia I. R. F. d. S t. — potem pod slovenskim naslovoml. Gorz, am 7. oktober 1907, po slovenskem besedilu pa: D e r B. B. A. V o r-stand (podpisan je Wieser.)
Zahtevamo nemudoma, da se spoštuj 9 slovenščina na državnem kolodvoru v Gorici jednako z laščino in nemščino. Pečat mora imeti tudi slovenski napis in vse druge reči morajo imeti tudi slovensko besedilo. Zahtevamo, da se takoj zgodi, da ne bo treba zopet interpelacij za vsak košček pravice slovenščini !
Na poslovniku dežolneia zbori jaha sedaj „Go-
rica*. Očita poslancu dr. Treotu, „806!" itd.
da ga ne poznajo; poznajo ga le klerikalci. Kriči pa tako barabsko, kakor-je to navada pri „Gorici". Kriči, pri tem pa tolče ,,Gorica" najhujše pa Gregorčiču samem. Gregorčič pozna poslovnik, pa se vendar ni poslužil do-ločeb poslovnika, da bi bili morali imeti poslanci načrt volilne reforme 48 ur pred sejo v rokah. Imeli so ga v rokah le 24 ur, kakor trdi „Goricaa. Če Gregorčič ne spoštuje poslovnika, marveč ravna naravnost v nasprotju z njim, čemu potem zahteva, naj se drugi ravnajo po poslovniku? Naj se ravna najprvo sam! — Sicer je pa poslovnik zastarela reč, katero tolmačijo v zbornici včasih, kakor hočejo. Pajer stoji na stališču: če kaže, se uveljavljajo določbe poslovnika; če kaže drugače, se pa poslovnik obrne na glavo ter stori zbornica, kar hoče. — Klerikalci bi bili morali iti vase tekom »razprava" o volilni reformi ter glasovati za predlog dr. Treota. Če so se spustili v razpravo proti določbam poslovnika, bi bili lahko tudi glasovali za Treotov predlog, čeprav ni v skladu s poslovnikom. Ako bi bila na to reforma sprejeta, bi se bilo zgodilo to le z glasovi Lahov, kar bi bilo imelo za posledico nepotrditev novega volilnega reda. Tako bi bili morali ravnati — toda izdajalci so sami povedali, da so hoteli na vsak način nov tako krivičen volilni red. — Jahanje na poslovniku je le klerikalna hudobija, da se morejo v koga zaletavati prav po stari „katoli-ški" navadit
Radi ŠkrlatlCB v Gorici so zaprli tudi prvi in drugi razred na gimnaziju in realki.
Za ŠkriatiCO je zbolela neka deklica, hčerka neke prodajalke v ulici Dogana. Deklica je ležala bolna doma, hitro za prodajalno. Menda so hoteli prikriti bolezen, ali zdravstvena oblast je vendar izvedela, da je deklica bolna. Takoj so poslali bolnico v lazaret, desinhcirali prostore prodajalne in stanovanja, uničili, kar je bilo na prodaj ter zaprli prodajalno. Vsi člani družine so se morali nemudoma tudi pošteno okopati.
»Deželni odbor Je soglasno sprejel novi volilni
red". — »Gorica" se podtika nad tem stavkom v „Soči", češ, i\t. deželni odbor ue sklepa zakonov. Seveda da ne sklepa, zato pa tudi nismo rekli, da je deželni odbor kaj sklenil. Ampak sprejel je novi volilni red ter ga predložil deželnemu zboru; sprejel ga je pa soglasno. Deželni zbor je z večino sklenil, naj postane ta pokveka zakon. — No, da »Boltatu Pepe iz Kudeluga" v nGorici" ne loči sprejetja od sklepa, radi verjamemo, ker ne zna drugega kot zveriženi dialekt ljubljanskih barab.
aOSp. Ivan JebaČin, trgovec in tovarnar v Ljubljani, je znova izkazal »Društvu slovenskih književnikov in časnikarjev" svojo dejansko naklonjenost, podarivši društvu zopet 50 kron. To je že letos četrti nenavadno velikodušni dar imenovanega rodoljuba. Svoje hvaležnosti mu ne more društvo izkazati drugače, kakor da priporoča zavednemu slovenskemu občinstvu, posebno pa vsem narodnim trgovcem po Slovenskem, njegove izborne kavne surogate, predvsem priljubljeno njegovo cikorijo, ki nosi znamko zvezdne ic Ciril-Me-todove cikorije.
Svetovni jezik, ki se z njim mučijo učenjaki že dokaj let, je sedaj vendar iznajden. Iznajditeljica je pisarna c. kr. okrajnega sodišča v Poreču. Legalizaeijska klavzula v tem j eziku se na primer glasi: „Potvrduje se da gospa Eranziska N. žena od Josipa iz Poreča je vlastnoročno podpisala tega deleža izbrisna izjava. Kancelarija od c. k. Kotarski sud u Poreču itd." Kakor je videti iz tega vzgleda, je tudi interpunkcijsko  vprašanje   enostavno
Porotne razprave v Gorici prično začetkom novembra t. 1.
Izpred SOdnlje. — 27 letna Elvira Gregorič iz Ajela in njena sorodnica A. Movia sta se šli kopat s 5 letnim Angelom Gregoričem. Otrok je stal ob bregu v vodi, oni dve sta šli bolj globoko. Otrok je lezel vedno bolj v vodo, se prevrnil ter utonil, ne da bi bili oni dve kaj opazili. Čez čas sta ga našli mrtvega. Sodnija ju je oprostila obtožbe.
50 letni Anton Vuga iz Št. Petra je bil obsojen radi poneverjenja 370 K na 3 mesece v ječo.
Z blClklja Je padel lS-letni Josip Furlan iz Gorice ter se tako poškodoval po glavi in rokah, da se je [moral iti zdravit k usmiljenim bratom.
Zaprli SO 27-letnega Ivana Božiča iz Gorice, ker je na sum«, da je izvršil neko tatvino.
Z nožem je suval okoli sebe topnifar t Rombald, ker so ga v neki družbi v gosn na Goriščeku zasmehovali. Ranil je iank ' kega A. Kompasa. Tovariši tega 80 se °8 ne vili nad vojaka. Konec prepiru sta naredi redarja, ki sta odvedla s seboj vojaka.
Ustnica.   —  Raznim   dopisnikom- v hodnjičl                                                 "    n
Sv. maše zadušnice po ranj. g. iv> §it(i
se bodo brale v soboto dne 12. t. m n\ 8. uri v Stolni cerkvi, ne, kakor pomotoml naznanjeno na osmrtnicah.                           ''
si stvar od katerekoli strani:
ne da se odreči, in ne boste
mogiii
oporekati, da se niso Fay-ove prav Sodenske mineralne pastilke, več ka-1 kor nad 20 let izkazale kot najbolj sredstvo  proti  prehlajenju v vratu'h proti katarju. Fay-ove Sodenske min* ralne pastilke naj bi torej ne mamici:! pri  nobeni  hiši, da se bi ji!; jme'< vedno pri rokah. — Dobe se povso, in stane škatljica K 1'2.">. Ker jih tudi ponarejajo, je trebil zahtevati izključno le Fay-ove 'prišli' ^ Sodenske mineralne pastilke. Glavno zastopstva za Avstro-Ogersko W. Th. finntzeri, Dunaj XII, Bd«hof strasse 6.
Trgovsko • obrtne in gospodarske vatil
Lepak l urniki železnic, parobrodnili vož«; in pošt izide prve dni novembra po kuučd določenih vožnjah za celo zimsko dobo.
Ta naš lepak je že široko znan in mačen. Pošiljamo ga brezplačno narofnikoj „Soče" in še mnogim hotelom, gostilnam, kavarnam. Povsod visi v celi deželi in tudi naj njo. Zadnje čase tudi na Gorenjskem.
Da imajo oglasi na lepaku polndj vrednost skozi celo leto, smo poslali urnik! za poletno dobo posebno tiskano, tla nalepili čes zimske urnike. Tako jo o.sial le-pak celo leto dober.
Tudi za  bodoči lepak je določenih 4 prostorov.    Prednost    dajemo   jinriuluin^ tvrdkam.  Le v kolikor bi teh ne bilo dovolj, sprejmemo oglase  neslovenskih tvrdk, ki >aj| nam naravnost vsiljujejo!
JrgaiskH&rtno društvo zi Goriško'1, km m.
redni občni zbor dne 13. oktobra t. 1. otili 1 Vs uri popoldan v dvorani T^- vsko-obrtna zadruge v Gorici. — Dnevni red: 1. Poročiitf predsednikovo. 2. Čit-uje zapisnika zrni. oljnega zbora. 3. Poročilu tajnikovo. 4. PoroJit blagajnikovo. 5. Poročilo računskih pregletto-valcev. C. Volitev odbora. 7. Volitev 2 računskih preglednikov. 8. Določitev letnih doneskov. 9. Slučajnost. 10. Določitev časopiso« za društvene oglase. — Odbor.
OMs*Mi:i šola za zidarje Y Rančih j«* prideb
šol. leto 1907./8. dne <>. oktobra. Vpisuje se še ta teden.
Živinski sejm 1 Tolminu. — Na iimo^t:.-.-.
sko prigovarjanje je tukajšno obč. stara-in-'"' svoječasno sklenilo vpeljati živinske m-;-.' Z ozirom na ta sklep, z ozironi na pot:* povzdigo naše govedoreje, doseglo je tuU-županstvo pri pristojnih oblastih, da se i-J vršiti obdarovanje za govejo živino na ¦'-Sv. Martina to je 11. novembra t. i. De^.-J odbor naročuje vplivati na to, da se oglasi ca razstavi kolikor mogoče veliko posestmi Izvršuje to nalogo, in v svesti si velike risti za naše živinorejce, toliko glede razs'-^ kolikor glede: nameravane vpeljave ^taice-^BJ živinskega sejma za ta dan, obrača se pisano županstvo na vse razumnike s i>ro da vsestransko vplivajo na živinorejce, da ?< likor možno v obilnem številu vdeleže »tave goveje živine. S tem koristijo sa;m in postavijo temelj za napredek našega i>-stva. — Županstvo v Tolminu 0. oktobra itf-Župan: Oskar Gabrščik.
Tflltff je skončala jako ugodno. I: ^ in iz Vipavske doline nam poročajo, da j* <"¦ marsikateremu kmetu trgatev več nego jf' čakoval. Pripetilo se je celo, da so dobi« vinograda, iz katerega so pričakovali '¦ il!; hektov, kar 18 do 20 hektov. Vina torej ^ manjka v naših vinorodnih krajih. Ir»(i0 'w je tudi.
Razstara na ladijl, — v pospeševanje^-
strijskega  izvoza v južno Ameriko •'" "" parnik nArgentinijau, ki odpluje 31. t- m^ seboj malo razstavo  vzorcev avstrijskih p duktov, katera bo na prost vpogled v r
pristanih, zlasti v Buenos Ayres. poskus posreči,  se bodo take raz*
Ako- ^ ^ atavltf P"'
•jle večkrat. Za to prvo razstavo, ki se pre-«m v važnejših mestih tudi na suho, ako bo to dovolj časa, so izdani predmeti iz kože, bronca in koviuasti ter galanterijski predmeti, dalje miln, parfumerije, papir, perilo, rokavice, tavate in podobno, potem tobak, cigarete, ^liCe; solnCniki, dežniki itd. Izdatki za povezne firme, ki se udeleže te razstave, se obroeje samo na voznino do Trsta, Vse drugo preskrbi društvo. Oni, kr II& se-hoteli8 u4ple>-iiti, dobe pojasnila v Trstu.
Kaj je
Najboljše in od prvih au-toritet kakor tudi od tisoč praktičnih ždraVnifio^ do mačih in tujih priporočena hrana za zdrave kakor tudi n& črevesju obolele otroke in odrasle ljudi; ima veliko i plinih snovij, pospešuje razvoj mišičevja in ! gostij, uravnava prebavljanje in je z ozirom I                       na porabo cena,
I „I)er Silugling" jako poučna knjiga, do-j .j je brezplačne v prodajalnah ali pa pri j K. Kufeke, Dunaj 1.   *
Razgled po suelu.
DrŽava) zbor je sklican na dan IG, t. m. Ta dan bodo predloženi poslanski zbornici tadi nugodbeni načrti, ako bi pa vendar ne i-iii fe izgotovljeni, podasta avstrijska in ogr-& vlada izjavo, v kateri se obrazloži vsebino uogodbe. Danes sta poklicana oba mi-nisterstva predsednika k poročilu o sklepu ugodbenih pogajanj na Dunaj.             -     ^
V   Istrskem deželne« zboru se je zaganjal
poslanec Benatti v to, da se premesti slov. učiteljišče iz Kopra v Gorico. Slov, poslane m ua to zahtevali, da vlada poskrbi za Šolske potrebe slov. otrok v Kopru in okolici, ker i učiteljiščem izgine slov. vadnica.
Na Jesenicah je imenovan za začasnega komisarja v vodstvu občinskih poslov Nemec Anton Luckmann. Tako dela kranjska vlada sporazumno s klerikalnimi brezdomovinci.
Na RtM je skočil pod vlak neki Anton Kepic. Stroj ga je raztrgal.
Iz Rtorja SO potegnili pri Trstu 85-letuega L 1'lazarisa in njegovo ženo Alojzijo, staro (>•< let. Živela sta ves čas srečno skupaj ter ielala. Plazaris je bil krojač, ona šivilja. Se* iij stn videla, da sta že prestara za delo, uto sta šla skupno v smrt v morske valove.
V  Trstu je pričelo „Slovensko gledališče r nedeljo svojo sezono. Predstavljali so burko ,l'rviB, ki je vspela lepo. Predstava je bilo dobro obiskana.
UtORil Je v Trstu v morju redar Jos. Černeka. V noči na ponedeljek je peljal v zapore nekega 21 letnega mladeniča Frana Varmerina. Varmerin mu je ušel ter skočil v morje, redar za njim. Varmerina so potegnili živega iz morja, Černeka pa mrtvega.
KlkO nsraŠČa Dum)? — Leta 1800 je imel Dunaj 231.950 prebivalcev, leta 1890.1,341.990 in koncem letošnjega leta doseže drugi milijon. Ako se bo Dunaj tako razvijal kakor dosedaj, potem doseže 1. 1920 tretji milijon prebivalcev. Med tem, ko se je leta 1872. vsak I)u-iajcan peljal le 30 krat na leto, se je vozil lansko leto vsak Dunajčan 129 krat.
Ni Dunaju obstoja »bratovščina sv. Mihaela*, katerega člani so sami dunajski ari-itokrati. V maju priredi ta bratovščina ro-*aije v .Rim k papežu, ker bo obhaja! zlati duhovniški jubilej. V okrožnici, ki kroži sedaj T aristokratskih krogih, se glas! doslovno neko mesto: „Če tudi je vladanje sv. očeta fe tako kratko, je kazal vendar njegov ponti-Skat, da je božja previdnost zopet izbrala pravega krmarja za Petrovo ladijo8. Glavna totka tega romanja pa bo ta, da ponese avstrijska aristokracija mnogo denarja — rimskem* Revežu.
ŠIlMki 1 Src«. — Neki 23-letni mož je Pri nakladanju drv začutil naenkrat močan zbodljaj na levi strani prsi. Ko je stvar pre-iskal, je našel v suknji tretjino šivanke z ttSesom ter spoznal, da se je pri pritisku odlomila in da je moral odlomtjeni del tičati •je v prsih. Bolečine pri dihanju so ga napeljale, da je poiskal zdravnika, kateremu pa m ni posrečilo najti šivanko. Pojavljale so se omotice, njegovo stanje seje vedno bolj slabšo, zato so ga pripeljali na kliniko v Jeno. Tl» so zdravniki spoznali, da mora biti ranjeno jwe, odstranili so bolniku nekaj reber, da je b'io srce vidno. Na srci so našli dve veliki *d, prva je bila en, druga en in pol cm J° ga. Obe rani so zašili, srce se je med tem «elom parkrat ustavilo. Tak slučaj ranjeaega
srca je zelo redek, navadno je sam po en del srca ranjen, tu sta bila ranjena dva, poleg tega so bile rane že ognojene, tako, da so morali odstraniti pol litra gnoja. Iz tega slučaja spoznavamo, kolikor more pretrpeti srce zdravega, mladega človeka.
Velikanko gobo so dobili te dni na otoku Kostelcu na Češkem. Tehtala je 6 kg in je bila visoka 25 centimetrov.
Na NiŽJeafStrlJsKem so klerikalci v deželnem zboru, kjer so absolutni gospodarji, sklenili nov deželni volilni red, kakor znano, ki je — prava podoba klerikalcev. Volilo se bo: 1. po kurialni, 2. po splošni in 3- po splošni in jednaki volini pravici; in sicer bo v tem deželnem zboru 127 poslancev, ki se bodo razdelili takole: dva škofa in rektor dunajske univerze bodo imeli virilne glasove, dunajska trgovska zbornica bo volila 4 poslance, veleposestniki 16, mesto Dunaj (po splošni in enaki volilni pravici) 48 poslancev, kmetiške občine pa 7. Bode torej 58 poslancev po splošni volilni pravici, 40 po cenzusu, 23 pa po privilegijih ! —> Zanimljivo so * razdelili mesto Dunaj. Za klerikalne poslance je malo volilcev — v delavskih okrajih pa vse polno volilcev.
Okraji s kršč.-socialno večino na Dunaju imajo 826.400 prebivalcev in dobe 36 poslancev, okraji delavski s socialno-demokra-tično večino pa imajo 701.300 prebivalcev ter dobe 12 mandatov. Na enega poslanca v klerikalnih okrajih pride 23.000 prebivalcev, na enega v socialno-demoktatičnih okrajih pa 58.000 prebivalcev.
Zgodovina posetnlC — V starem Babilonu se je napisalo ime vladarja na kamne. Egipčani so dajali umrlim osebam pnpirjeve zavitke v grob, da se lahko izkažejo pri vstopu na drugi svet. Posetnice, ki so našim najbolj podobne, dobimo pri Kitajcih. Ker so pa ti imeli celo vrsto naslovov in ker so morali priti vsi naslovi na karto, je ta večkrat postala tako velika, da jo je moral nositi sluga pred mogotcem pri posetih, Grki in Rimljani so pridjali darilom, katera so bila namenjena njihovim ljubicam, poseinico v obliki voščene tablice, V srednjem veku je skoraj izginih posetnicn, ker se je polagalo glavno važnost na borenje in ker večina vitezov ni znala ne pisati ne brati. Dijaki v Bologni so posetnico zopet uvedli. V 17. stoletju so jo rabile izključno le knežje dame, le sčasoma si je priborila posetnica ono veljavo, katero uživa dandanes po celem svetu.
Mehaničen obraz, — V Parizu živi mož, pri katerem nadomešča umeten mehanizem spodnje in gorenje Čeljusti, ustnice in nos. Nekoč si je s pušo razstrelil ves spodnji del obra?.a, in potem m mu napravili nov obraz. Vsak del se da zase sneti in sprati. Ta človek lahko žveči; gumaste partije pokrivajo umetne brke in umetna brada. Take ugodne operacije do sedaj še ni bilo.
UmOf T CfrktISU. — Obravnava proti lastniku cirkusa Niederhofer, ki je trajala 8 dnij, je končala pred kratkim v Monakovem. Nje-derhofer je zavratno umoril trgovca Hendschla, ga oropal in ga zakopal v cirkusovem prostoru.    Sodišče je obsodilo morilca  na  smrt.
Kako Je Rastna mladina odtujena od narave. —
Na javnih šolah v Berlinu so učitelji preiskovali duševno obzorje nad šest let starih učencev ter dognali, da so otroci večinoma odtujeni od narave. Izmed 100 izprašanih otrok jih 70 m videlo nikdar solnčnega vzhoda in zahoda, 75 jih še ni videlo živega zajca, 64 veverice, 53 nikdar polža, 87 breze, 59 žitnega polja, 98 nobene reke razven domače, 82 jih ni slišalo škrjanca. Taka žalostna statistika bi se lahito v vsakem večjem mestu dognala. Tudi v Bastonu so preiskovali znanje otrok v naravi ter so našli med 100 otroci v starosti 4 do 8 let 77 takih, ki niso še nikdar videli vrane, 57 takih, ki ne poznajo vrabca, 50 jih ni videlo še nikdar žabe, 20 jih ne ve za metulje in 75 ne za krompir na polju. Žal, da se tudi pri nas na deželi, kakor kažejo poizvedbe, najdejo otroci, ki ne vedo mnogo o naravi, akoravno v nji živijo, to pa so krivi starši, ki se premalo bavijo z otroki ter jih premalo poučujejo.
Avstrijski eastinlkl ko! natakar]!. — v nekem hotelu v Ne\v Torku je rasel neki odvetnik iz Budapešte tri nekdanje Častnike, ki so služili kot natakarji. Baron Oton Tunkl, nekdanji nadporočnik pri ulauih, Oto Kornfeld, nekdanji artilerijski nadporočnik, in grof Šaf-goč, nekdanji huzarski nadporočnik, so morali radi dolgov zapustiti armado ter so se podali za kruhom v Ameriko. Pravijo, da so zado-
voljni  z  novim  poklicom   ter  da mnogo denarja.
Razno. — V Argentiniji je v pokrajini Corjantes izbruhnila revolucija. — Antimili-tarstično gibanje se na Francoskem močno razširja. — V ulici Pallini v Trstu je napadel neki težak privatnega uradnika Frica ter mu iztrgal verižico z uro. Napadalca so zaprli. — Policija v Petrogradu je razkrila novo revolucionarno četo j 12 .Članov je„areti-tiranih. — Tuški vojaki v okraju Bitolj eo se spuntali, ker niso dobili že cele mesece nobene plače. — Radi demonstracij in spopadov med Hrvati in Lahi ob državnozborskih volitvah na Velikemvrhu pri Pulju se je vršila v Rovinju razprava. Nekaj je oproščenih,   več  njih   obsojenih  na 48 ur  do  14
Ma prodaj so hiše in polja
V Solkanu, Via Fornace.
Hatančneje se iz vš pri Majorju Drejrhaupt.
naznanilo.
Kdor   hoče   jesti  dober  kruli
Rogličke (bighe)
špecijaliteta iz tržaške okolice, naj kupi istega v novi trgovini
Du Josipa Verdi štev. 34 vdvorišču.
Na  zahtevo  se  nosi  hruh tudi na dom.
Za obilen obisk se toplo priporoča
Alojzija Marž.
Havre-New York
vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki
Francoske   »rekomorske  dražbe.
Edina najkrajša črta Čez
Bazel, Pariz in Havre v Ameriko.
Veljavne vozne listke In  brezplačna   pojasnila  daje  samo
Cd. Smarda,
oblastveno potrjena potovalna pisarna
v Ljubljani. Dunajska cesta 18,
v novi hiši  „Kmetske  posojilnice",   nasproti znane gostilne pri „rjgovcu".
mehanična delaunica
potočnik&higel
GOIIICA - za vojašnico - GOIUCA
===  Telefon št. 71  ------
Koncesijoniraaa instalaterja za plinove, vodne in električne razsvetljave. Sprejemata oddajo in montiranje parne in gorkovodne kurjave; kompletne oprave kopališč, vodovodov, preskrbujeta posestva, vile in občine z vodo, vodnjaki in sesalkami za vsake smotre in za vsako visočino, postavljata popolno električno razsvetljavo in električne naprave za proizvajanje sile, napeljujeta telefon, telegraf in strelovode.
V bogati zalogi imata tehnične predmete, kakor železo, kotlovino, med (mesing), svinec in kositerne cevi, armature in priprave za paro-, vodo- in plinovode, vse vrste mineralnih olj, olja za avtomobile, parne in plivove motorje.
Zastopata tovarne za jeklo: „Pol-dihiitte", St. Poltensko tovarno mehkega železa in livarno jekla, in „Ww. Lutz sinovi" v Bludencu, t. j. tovarno, ki izdeluje posteklinate (email) peči in izveske.
Izdelujeta in imata v zalogi vsakovrstne predmete in inštalacijske priprave za močne in šibke tokove, pripomočke za instalaterje. Imata tudi moderno opravljeno delavnico za galvanotehniko. pozla-čenje, ponikeljevanje in za plastične na-vdarke. — Mehanična delavnica z motorje-vini obratom in s precizijskimi stroji za fino izdelovanje in za različne izdelke, katere se proizvaja na vrtečih in poobla-jočih strojih. Poprave na vsakovrstnih parnih in plinovih motorjih se skrbno izvršujejo. — Točna postrežba in zmerne cene. — Načrti proračuni brezplačno.
S  šepastim konjem se  ne dohiti jelena.
5         Ravnotako je nemogoče izpodriniti                                               jj.
*j=         s slabim, nečistim milom                                                       o
,)n                                                                                                  m       ti                                O        I
Edina slovanska delniška živijenska zavarovalnica:      g „Prua češka splošna delniška družba  |
za zavarovanje na življenje v Pragi".                         m
Najugodnejše in najceneje zavarovanje:  a) za slučaj  smrti,  b)  za     rjfl slučaj smrti in doživetja, c)  zavarovanje  dote in oprave nevest, d)     rgjl moderno zavarovanje z sočasnim obrestovanjem  vseh vlog, e) moderno zavarovanje z sočasnim zavarovanjem za slučaj  onemoglosti,
f) najrazličnejše kombinacije zagotovljenja pokojnine itd. Novodobni zavarovalni pogoji, zmerni tarifi. Edina hrvatska zavarovalna zadruga „Croatiau pod pokroviteljstvom kraljev, glavnega mesta Zagreba. Sprejema v zavarovanje proti ognju stavbe, nepremičnine, živino in pridelke po najnižjih cenah. Zavaruje steklene plošče v izložbah in vratih proti nazbitju. Ponudbe sprejema in vsa tozadevna pojasnila in cenike na zahtevo vpošilja
Zastopnik za Goriško
Jos. Rovan
komisijsko & agencijska podjetje Gorica, Stolni trg t. 9.
Gospodične in gospodje - pozor!
Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko »Original-Viktoria« in najboljšega izdelka.
Po dolgoletnih skušnjah sva se prepričala, da ostane »Original« le najboljši.          bz
Drigioal-lctoria stroji *H&5
uporabi brezšumno.
Origioal-Vietoria stroji -fisaKT
za domačo rabo in obrtne namene.
Oripai-Victoria stroji PŠJl;
za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno.
Origioal-Vietoria stroji fc-ffi:
lek vseh dosedaj obstoječih tovaren.
Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat si pred nakupom »Original-Victoria stroje. Edina zaloga »Original-Victoria« ,M\ strojev in drugih šivalnih strojev, dvokoles y^ »Pucb«, orodja, mnnicUe in vseh lovskih priprav pri tvrdki
KERŠBVANI & ČUK - GORICA
Stolni trg" št. 9 (Plazza Duomo) Lastna delavnica in popravljalniea EIVA CASTELLO št. 4.
Najvišja odlika „GRAND PRIX" na svetovni razstavi
==========      v St. Louis 1904.
Zahtevajte le
Globus
čistilni = = ekstrokt
kakor kaže podoba, ker ponuja se ničuredna posnemanja. -
Jedini izdelovalce Frits Schulz ml. akc. društvo na Lipskem in Eger.
Sleckenpferd-
liljino mlečnato milo
Bergmanna & Komp. u Draždanah in o Hišni ob babi
je in ostane — glasom vsak dan novodošlih priznanj — najboljše medi-cinalno milo proti pegam; ono ohrani kožo nežno, mehko in rožnato. Na prodaj po vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah in brivnicah. — Cena 80 vin. za komad.
Pozor trgovci in zasebniki!
Več vagonov različnega fižola, krompirja, zelja v glavah in lepih namiznih jabolk se dobi pri
Franju Cerar,
Doiale-Sl pri LjiiMjani.
Mjlepfc forme.
fompitta« kaiete mmnlz-
B6g» »radJA, pogodja za
! mak*, kar#, && aa«
i»i«li^urtaTkI,»«eUl
;tadel*J.
j JaiiM nadomestilo pravda srebra.
n hotel«, restavracij« na, kite taci pane^oiie, gospo-
mm        #DjftV0  itd.        msrssssssm
a Ion «rtMnti saloinikl
Cbrisbft ft C.»
Žene!
L Ofcnris* 6 (Heinrich«hof).
~                         nt lahtevanje. —
po  prekupdh.
»***• mii imvincmti lnudo mU isdelki *mmm»mn 11 in fct Ckrkucfl*
Ako trpite na strjenju krvi in na „ dobnih boleznih, tedaj pišite na P. Ziervas a" Kalk 244 pri Kolina ob Reni.
Nekatera od sto in sto zahvalnih pisem-
»Gospa B. iz W. piše: Lepa hvala! ya» sredstvo jo učinkovalo že f>. dan".
Gospa L. v M. piše: „Priporočalabom vs;ti;otnrr Vaše izvrstno sredstvo ter ne bom sama nikuli i,rt!z njega«.
Arhitekt S. v M. piše: 'Za izborno postrežbo se zahvaljujem. Pri moji Ženi je Vaše sredstvo ž<. »,¦ 3-dnevni rabi brez bolečin učinkovalo*.
Proti pošiljatvi 1 marke nemške veljave ft=iJi v znamkah) pošljem k"%o: „Motenjo perjodc' spi^/j dr. Med. Leviš. — Poj^.nila brezplačno.
Za odgovor naj se priloži znamko.
Po ceni meso
dajejo veliki Bieneudorfeki domači sajri, kateri tehtajo do 30 funtov. Angleški, franco/ki. belgijski in tlanderski domaČi zajci in jure;; dalje plavi dunajski, nortnandski in lutrii^j veliki domači zajci 0 tednov stari po K i •;,<}., plemenski po K 5 in više. — Golobe, kokoši, jajca za valenje in žlahtno sadje w.'u vrst   razpošilja   po   ceniku   Schwab,   Dunaj,
Wiedner Hauptstr. 127. Ilienhofske velike domače zajce, športno \n domačo perutnino vseh plemen razpo-iiiu Schwab, Dunaj, V 2. Haaptstrasse 127, Ilustrovan cenik s pojasnilom v plemenih .,»» dobi zastonj.
Odlikovana pekarija in sladčičarna
Karol Draščik
v Gorici na Komu v (lastni hiši)
zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi uejega peciva, torte, kolače za birma nce in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina In likerja na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča ho slavnemu občinstvu za milico brojna naročila ter obljublja solidno po>ir»vin> IHP* po Jako zmernih cenah. ""**
|g^^^^^*^^^-^^^^^^^-^*^^^*^^-^-^^P-^St^*lt
F. Podberšič,
avtorif. kamnoseški mojster, Gorica, Tržaška ulica št. 17.
slavnemu obči.i.-tvu za bližajoči se vseh vernih duš dan
svojo bogato zalogo
različnih nagrobnih spomenikov, bodisi priprostih aH finih iz kraškega kamna najbolje vrste za 15 K in više.
V zalogi ima tudi razne kamen i te plošče, umivalnike za kuhinje, žlebe Itd. itd.
Sprejema in izdeluje vsakovrstna kamnoseška in v strugarsko stroko spadajoča dela po prav zmernih cenah.
»Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
(V lastni hiši, Gosposka ulica it. 7, I. nadstr.) — Talefon It, 79.
Račun poitne hranilnice Štev. 837.315.
Vsled sklepa skupne seje načelstva in nadzorstva z dne 12. marca  1907*  se:
Hranilno vlogo obrestujejo po 4V« % • Stalne vloge od 10.000 kron dalje z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar.
Posojila dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5'/»%, na varščino ali zastave in na menjice po $%.
Slavni deleži obrestujejo koncem leta po 5%%.
Stanje 31. dec. 1906.: Zadružnikov 1823 z deleži v znesku 104.790 kron. — Hranilne vloge: 1,675.188*82. — Posojila: 1,617.190.87. — Reservni zaklad: 82.382-63. — Vrednost hiš: 112.328'—
8e dobiva v vseli lekarnah.
Ngtfbojjše zdravilo proti
Se dobiva v vseh lekarnah.
- REVMATIZMU in PROTINU -
It   Hkir   GfldiOa   iZ(Lelfln T Tr!tu T lekara»k Rafaal Ooaina, Iskarna »Ali« Madonaa della Saluta" pri Sv. Jakobu; Josip Jl>   "*W    mm   lakarraa „AI1< ls«.<<, via M Faraa.o 4. ---------      mi ihjUuIm 11'M. Ii ffita ¦¦ ¦• n«f•lUjB »»j Mg0 i itakltalM prati pot ulja HI aaptaj poiUalm mikom E V- proilo »oltiln,
Sodlna,