} Izkušnje _ Projektni teden in ustvarjalnost ■ Martina Gorican je profesorica zgodovine in geografije na Srednji šoli Ravne v Šolskem centru Ravne. Družba znanja zahteva vseživljenjsko izobraževanje in pridobivanje najrazličnejših kompetenc. Projektno delo je ena od oblik izobraževanja, ki dijakom omogoča, da znanje širijo drugače kot pri klasičnem pouku. Projektne tedne že vrsto let vključujemo v naš šolski letni delovni načrt, saj imamo z njimi dobre izkušnje, prav tako so zelo dobri tudi rezultati dela. Projektno delo je zanimivo, raznovrstno, polno zanimivih in neprecenljivih izkušenj, ki jih pri tem pridobimo vsi udeleženci. Cilj projektnega tedna je, da dijaki o posamezni temi usvojijo kar največ znanja oziroma pridobijo čim več podatkov, in sicer na podlagi lastnih izkušenj ter skupinskega dela. Radi sodelujejo Na Srednji šoli Ravne na Koroškem že osmo leto izvajamo projektne tedne, ki so iz leta v leto boljši, zanimivejši in bogatejši. Dijaki jih imajo radi, ker jih projektno delo bolj privlači kot klasični pouk, z veseljem jih pričakujejo ter pri njih sodelujejo. Na leto imamo dva projektna tedna. Cilj projektnega tedna je, da dijaki o posamezni temi usvojijo kar največ znanja oziroma pridobijo čim več podatkov, in sicer na podlagi lastnih izkušenj ter skupinskega dela. Rezultat projektnega tedna je torej predstavitev na sklepni prireditvi, na kateri dijaki svojim sošolcem, učiteljem in drugim navzočim poročajo o svojih izkušnjah, novih spoznanjih ter o vsem, kar so se novega naučili. Nekatere skupine izdelajo zanimive izdelke. Tokrat smo se s skupino dijakov odločili za izdelek, in sicer za uro iz das mase. Projektno delo Projektni tedni so del obveznega programa, pri čemer učenci spoznavajo konkretne življenjske situacije in rešujejo probleme. Pri tem jim je v pomoč teoretično znanje, ki so ga usvojili pri pouku. V času projektnega tedna iščejo informacije, odkrivajo probleme in jih po svojih močeh ter s pomočjo profesorjev rešujejo. Iz spoznanj in izkušenj črpajo nove pobude za nadaljnje učenje. Marentič Požarnik (2003) pravi, da je kakovostno učenje tisto, ki dijake celostno, miselno in čustveno aktivira. Uvidijo smiselnost medpredmetnega povezovanja in ga znajo izkoristiti. Razvijajo pozitiven odnos do tehniških dosežkov, raziskujejo njihov izvor in zgradbo. Navajajo se na timsko delo in skupaj zbirajo podatke na terenu. Svoje ugotovitve primerjajo s podatki iz strokovne literature, ki jo znajo poiskati v knjižnici ali na spletu. S pomočjo novih informacijskih tehnologij predstavijo svoje videnje teme, s katero so se ukvarjali, pri tem upoštevajo pravila slovnice, pravopisa in govornega nastopanja. Projektni teden Vse o urah Kot mentorica sem prevzela skupino devetih dijakov drugega letnika elektrotehnikov, s katerimi smo se odločili, da bo naše projektno delo osredotočeno na temo ur. Učitelj ima pri projektnem delu pomembno usmerjevalno in intervencijsko vlogo (Ba-hovec idr., 2007). Najprej smo se pogovorili o temi in naredili načrt dela. Delo v projektnem tednu smo razdelili na tri dele: izdelava knjige o urah, izdelava ure iz das mase, priprava elektronskih prosojnic za predstavitev našega dela. Cilji Cilji našega projektnega tedna so bili: • seznaniti se z zgodovino urarstva; • zbrati gradivo o urah; • izdelati knjigo o urah; • izdelati uro iz das mase; • pripraviti predstavitev na elektronskih prosojnicah. Potek projektnega dela Ponedeljek: • pogovorili smo se o temi; • izmenjali smo predloge in ideje; • naredili smo načrt dela po dnevih; • razdelili smo si podteme; • oblikovali smo osnutek knjige; • začeli smo iskati podatke. Razdelili smo si podteme - podnaslove za našo knjigo z naslovom Vse o urah: Uvod; Zgodovina ur; Na splošno o urah; Urni mehanizmi; Vrste ur; Postopek izdelave ure iz das mase. Dijaki so na spletu iskali gradivo za posamezno poglavje v knjigi. Ko so imeli gradivo zbrano, so ga po elektronski pošti poslali dijakoma, ki sta bila zadolžena za oblikovanje knjige (kazalo, fotografije, tabele ...). Glede na želje in zmožnosti smo določili, kdo bo oblikoval elektronske prosojnice in kdo bo oblikoval knjigo. Vsak posameznik je prispeval svoj delež in s tem razvijal pozitivno samopodobo. Torek: • delo na terenu: obiskali smo Koroško osrednjo knjižnico dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem; • iskali smo podatke na spletu in v knjigah; • oblikovati smo začeli knjigo. 44 ■ Vzgoja, marec 2018, letnik XX/1, številka 77 Sreda: • pripravili smo ves potreben material za uro iz das mase; • začeli smo izdelovati uro (štirje dijaki); • pet dijakov je nadaljevalo z oblikovanjem knjige. Četrtek: • do konca smo oblikovali knjigo; • pobarvali in polakirali smo uro; • izdelali smo elektronske prosojnice; • pripravili smo se na predstavitev. Petek: • na sklepni prireditvi smo svoje delo v projektnem tednu predstavili drugim skupinam; • predstavili smo tudi svojo knjigo in pokazali izdelano uro. nizma. Če je masa predebela, se bodo kazalci zatikali. Izdelava ure iz das mase Potrebujemo: das maso, vodo, nitrolak, valjar, slamico, kozarec za vlaganje, čopiče različnih debelin, konturno barvo za steklo, tempera barve, vrvico, košček lepenke, gobico, zlato akrilno barvo, škarje, kos čipkastega blaga, polivinil, flomaster, urni mehanizem, lepilno pištolo, kuhinjski nož. Opis postopka: • Das maso dobro pregnetemo in jo z valjarjem razvaljamo na poljubno velikost debeline 0,5 centimetra. • Ko smo maso zvaljali na želeno velikost, jo prekrijemo s čipko in z valjarjem povaljamo čez čipko, da dobimo njen odtis. • Robove poljubno zavihamo in zgladimo z vodo. • Na sredino odtisnemo kozarec, ki ga uporabimo le kot vzorec. • Z vodo gladimo nastali krog toliko časa, da se stanjša na približno 2 milimetra. Debelina je odvisna od urnega meha- Na sredini kroga s slamico zvrtamo luknjico, ki ne sme biti premajhna, zato da lahko skoznjo vtaknemo mehanizem. S flomastrovim pokrovčkom naredimo vzorec. S kuhinjskim nožem dodatno okrasimo uro. Pustimo jo na polivinilu, in ko je dovolj suha in trdna, jo lahko obrnemo, da se posuši še na spodnji strani. Ko je masa suha, uro postaramo tako, da jo patiniramo. Za to uporabimo črno tempera barvo, ki jo z gobico nanesemo na izpostavljene dele. Ko se črna barva ¿Xr ■ Jfci t } Izkušnje posuši, postopek ponovimo še z zlato akrilno barvo. Ko je tudi ta suha, uro polakiramo z nitrolakom. • S konturno barvo narišemo vzorec. • Uro pobarvamo s tempera barvami. Ko se tempera barve posušijo, vzorec še enkrat prelakiramo z nitrolakom. • Na hrbtno stran z lepilno pištolo zalepimo urni mehanizem in košček lesa z žebljičkom. • Polakiramo še zadnjo stran. Sklepna misel Ustvarjalnost, inovativnost ter odprtost so bistvene prednosti projektnega dela, vsem udeležencem nudijo izziv ter vsekakor obogatijo šolsko leto, izdelki pa krasijo našo šolo. Projektno delo je velik izziv tako za dijake kot tudi učitelje. V projektne tedne vložimo veliko truda in dela, zato je pomemben rezultat dela; ta je večinoma dober in je nagrada za vse udeležence, saj ga s ponosom predstavijo. Ob evalvaciji projektnih tednov, ki smo jih v zadnjih letih izvedli na naši šoli, ugotavljamo, da so dijaki s takšno obliko dela veliko bolj zadovoljni in jih je lažje motivirati, saj gre za zelo razgibano delo, v katerem se lažje znajdejo in pri katerem tudi bolj sodelujejo. Najraje imajo teme iz vsakdanjega življenja, ob katerih se lahko veliko naučijo. ( Literatura • Bahovec Irena, Bezic Tanja, Slivar Branko, Zupanc Breda (2007): Ocenjevanje v novih programih srednjega poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja. Ljubljana: Center RS za poklicno izobraževanje. • Marentič Požarnik, Barica (2003): Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: Državna založba Slovenije. 44 ■ Vzgoja, marec 2018, letnik XX/1, številka 77