F- ?’
^M E R1$K/I DOMOVI m
JI
7% nm< e Rie/^rii—ho
AM€RICAN IN SPIRIT fORCIGN IN LANGUAGE ONLY
NO. 73
SLOVENIAN
berving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING N€WSPAP€R
Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo. Kock Springs, ah Ofc>»
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JUNE 22, 1981
VOL. LXXXIIJ
Novi grobovi Zmaga za nasprotnike
prisilnega prevažanja šolarjev; Senat proti
Jennie Zagorc
V	nedeljo, 21. junija, zjutraj je v Euclid General bolnišnici umrla 85 let stara Jennie Zagorc, rojena Slabe v Podlipi, Slovenija, vdova po leta 1962 umrlem možu Franku, teta Mrs. William (Nada) Manieri, Mrs. Chuck (Agnes) Krivec in Adolpha Rebol, zapušča tudi nekaj sorodnikov v Sloveniji. Rajnka je bila članica KSKJ št. 169, ADZ št. 22, SNPJ št. 142, SŽZ št. 10, Oltarnega društva fare Marije Vriebovzete in Marijine Legije. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na 17010 Lake Shore Blvd. v sredo, 24. junija, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9. dopoldne, od tam na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes, v ponedeljek, od 7. do 9. zvečer ter jutri od 2. do 4. popoldne in od 7. do 9. zvečer.
Mary Mihelčič
Včeraj popoldne je na svojem domu po dolgi bolezni umrla Mary Mihelčič, rojena Bieniek, žena Johna, mati Donalda in Janiče, 1-krat stara mati, sestra Johna in Walterja ter pok. Michaela, Franka, Stanleyja in Josepha, članica Materinskega kluba pri Sv. Vidu in Zveze Poljakov Amerike št. 76, zaposlena kot šivilja pri Richman Bros. do svoje upokojitve. Pogreb bo jz pogrebnega zavoda Zak na 6016 St. Clair Ave. v sredo, 24. junija, ob 10. dopoldne, v cerkev sv. Vida ob 10.30, nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo jutri, v torek, od 2. do 9. zvečer.
Frances V. Zaller
V	četrtek, 18. junija, zvečer je po dolgi bolezni umrla Frances V. Zaller, rojena Valencie, vdova po pok. možu Danielu, mati Ann Angelone, Louisa in Daniela, 12-krat stara mati, 5-krat prastara mati, sestra Josephine Kaminsky večkrat teta, zaposlena kot nadzornica pri Thompson Products skozi 35 let, vse do svoje upokojitve. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na 17010 Lake Shore Blvd. danes, v ponedeljek, v cerkev sv. Felicite ob 9.30 dopoldne, od tam na pokopališče Vernih duš.
žrtvujmo se za svoj tisk, ohranimo naš slovenski list Ameriško Domovino!
WASHINGTON, D.C. — Večina v zveznem senatu je glasovala zoper zakonski o-snutek, ki bi dal pravosodnemu tajništvu pravico, obrniti se na sodišče v prid desegre-gacije sistemov javnih šol v tistih primerih, ko bi bilo možno, da bi sodišče za dosego tega cilja odredilo prisilno prevažanje šolarjev oz. ‘busing’.
Zakonski predlog predstavniškega doma je odvzel to pravico pravosodnemu tajništvu, kar so senatorji potrdili z večino 45:30. Mnogi senatorji se niso udeležili glasovanja, ker so se bali neprijetnih posledic med volivci v njihovih zveznih državah. Med takimi je bil npr. sen. Howard Metzenbaum iz Ohia. ki bo moral zopet pred volivce prihodnje leto. Sen. John Glenn je pa glasoval v prid ‘businga’.
Borbo v prid prisilnega prevažanja šolarjev je vodil v senatu republikanski liberalec Lowell Weicker iz Con-, necticuta. Glavno vlogo v kampanji proti busingu je pa prevzel republikanski konservativec Jesse Helms, ki predstavlja Severno Karolino.
-----o—:—
Cepivo proti gripi letos bo kar dvakrat močnejše kakor lani
ATLANTA, Ga. — Ker so virusi, ki povzročajo gripo, postali odporni do cepiv, ki jih uporabljajo zdravniki, bodo za letošnjo zimo, ko pričakujejo veliko primerov gripe, poslali na trg cepivo, ki bo kar dvakrat močnejše kakor je bilo lani.
Močnejša zdravila lahko povzročajo druge zdravstvene težave pacientu, priznavajo zdravniki, prepričani pa so, da ni resne nevarnosti, kaj takega pri cepivu proti gripi.
Podatki, ki jih zbira zvezna vlada, kažejo, da je na posledicah gripe v Združenih državah Amerike od leta 1968 naprej umrlo kar 150,000 o-seb. Velika večina teh smrtnih primerov je bila pri starejših ljudeh, zato svetujejo zdravniki, naj se da cepiti proti gripi vsakdo, ki je star nad 65 let.
Makiavelisticna sovjetska politika
V VARNOSTNEM SVETU ZN SOGLASNI ZOPER IZRAEL; IRAČANI NEZADOVOLJNI
Zadnje vesti
•	Washington, D.C. t— Unija, ki predstavlja kontrolorje poletov ameriškega civilnega letalstva, se je odločila danes zjutraj, da bo za nekaj dni preložila napovedan štrajk kontrolorjev. V teh dneh bodo v uniji preučili osnutek nove delovne pogodbe, ki jo je predložila zvezna vlada.
•	Teheran, Iran — Včeraj je iranski parlament glasoval za odstranitev Abolhasana Banija-Sadra kot predsednika države. Končna odločitev je v rokah ajatole Homeinija. Glasovanje v parlamentu je bilo 177 proti Baniju-Sadru in 1 za predsednika države. Bani-Sadr se skriva, državni tožilec je izdal tiralico za predsednikovo aretacijo. Aretirani in strogo kaznovani bodo tudi vsi tisti, ki Banija-Sadra skrivajo ali mu kakor koli pomagajo. Nekaj časa je bila v priporu Bani-Sadrova žena. Oblasti v Teheranu so usmrtile 15 oseb, ki so se udeležile pouličnih izgredov v prid predsednika države.
•	Atlanta, Ga. —- Včeraj so policisti aretirali 23-letnega črnca Wayne-a B. Williamsa in ga obtožili umora 27 let starega črnca Nathaniela Ca-terja, enega od 28 mladih črncev, umorjenih v Atlanti v zadnjih dveh letih. Policisti menijo, da je Williams odgovoren za več umorov teh črncev, a ga niso zaenkrat obtožili teh umorov.
•	Paradise, Wash. — Reševalci menijo, da je plaz včeraj na Mt. Rainier zasul in u-bil 11 planincev. Ogromna količina ledu in snega se je nenadoma odtrgala od ledenika in zajela nesrečne planince.
•	Washington, D.C. — Poštna uprava ZDA namerava v kratkem povišati poštnino za navadno pismo od sedanjih 18 centov na 20 centov. Poštne storitve so bile podražene zadnjič šele 10. marca letos. Takrat so zvišali poštnino za navadno pismo od 15 na 18 centov.
•	Rim, It. — Včeraj se je papež Janez Pavel II. vrnil v bolnišnico Gemelli. Zdravniki niso zadovoljni s papeževim okrevanjem, menijo, da je predčasno zapustil bolnišnico po atentatu. Kot kaže, ima Janez Pavel II. okužbo na pljučih. Ima vročino, ki je bila včeraj 100 F.
•	Pariz, Fr. — Na včerajšnjih parlamentarnih volitvah v Franciji so volivci dali večino socialistom. V 491-član-skem parlamentu imajo socialisti kar 282 sedežev (izidi v 12 okrožjih še niso znani), v prejšnjem parlamentu so imeli le 117. Komunisti so bili poraženi. V novem parlamentu, ki bo prvič zasedal v četrtek, 2. julija, bodo imeli 43 poslancev v prejšnjem jih je bilo 86. Zanesljiva parlamentarna večina bo omogočala socialističnemu predsedniku Francoisu Mitterandu o-dobritev njegovega gospodarskega in političnega programa. Desnica v Franciji je vsaj vesela tega, da Mitterand ne bo odvisen od komunistov.
' ----T—o---—
Sporočajte osebne in krajevne novice!
I.
Nekaj dni pred smrtjo je češkoslovaški predsednik Edvard Beneš zaupal svojemu prijatelju:	“Vsi brez izjeme
lažejo. To je izrazita lastnost vseh komunistov, posebno ruskih. Moja največja življenjska napaka je v tem, da sem se do zadnjega upiral tej resnici.
Vse njihove obljube so bile ena sama laž; cinično in hladnokrvno so me prevarali. Vse, kar so Sovjeti zagotavljali meni in Masaryku, ni bilo nič drugega kot preračunana in premišljena goljufija.”
Nedvomno je, da človeška zgodovina še ni doživela take makiaveiistične politike, kot jo vodi Sovjetska zveza. Naj-
važnejši cilj sovjetske zunanje politike je “izvoz” revolucij, konkretnejše: “Izvoz prevratniških gibanj, ki naj bi imela za cilj preobraziti reži-^ me v sovjetske satelite.
V	bližnji pretekli sovjetski politiki imamo nešteto primerov take kameleonske politike. Omenimo ob tej priliki le enega iz neštevilnih iz Stalinove dobe.
V	španski revoluciji je Stalin z naj večjim interesom podpiral “rdečo republiko” proti “fašizmu”. Samo nekaj mesecev po koncu državljanske vojne v Španiji (aprija 1939) pa je hladnokrvno — kot da bi sprememba ne bila niti najmanj protislovna — podpisal (avgusta 1939) pri-
Vulkan Ml. St. Helens zopet aktiven; lava bruha v kraterju
VANCOUVER. Wash. — Zadnje dni zopet bruha vulkan Mt. St. Helens. Vulkano-logi menijo, da ne bo prišlo do ponovne eksplozije in da bo lava po vsej verjetnosti ostala v kraterju.
Bruhanje tega vulkana je deveto od 18. maja 1980, ko je strahovita eksplozija razdejala več sto kvadratnih milj površine in terjala več kot 60 življenj.
Zgodovina vulkana Mt. St. Helens kaže, da je bil aktiven od 1. 1831 do 1856, potem se > je pa umiril vse do lani.
-----o—-----
Italijanski teroristi ubili podnačelnika rimske policije
RIM, It. — Teroristi, ki so pripadali' levičarskemu terorističnemu gibanju Rdečih brigad, so streljali iz zasede na avtomobil, v katerem se je peljal 44 let stari podnačel-nik rimske policije Sebasti-ano Vinci. Vinci je bil takoj mrtev, njegovega hudo ranjenega šoferja so pa prepeljali v bolnišnico, kjer je v resnem zdravstvenem stanju.
V atentatu je sodelovalo 5 moških in ena ženska. Vsi so izginili brez sledu. Neznanec je poklical uredništvo rimskega časopisa II Giorna-le dTtalia in trdil, da so odgovorni za atentat Rdeči bri-gadisti.
Neznanci so streljali na odvetnika Antonia De Vite, ki je branil 23-letnega Patrizia Pecija na sodišču. Peci je bil član Rdečih brigad, po aretaciji pa je postal policijski o-vaduh. Na podlagi Pecijevih pričevanj so policisti aretirali več članov Rdečih brigad. Odvetnik De Vita je bil lažje ranjen.
Pretekli teden so pa Rdeči brigadisti ugrabili Pecijevega brata. Izjavili so, da je bila ugrabitev “maščevalno” dejanje zoper ovaduha Patrizia Pecija.
-----o---—
VREME
Pretežno oblačno in soparno danes z možnostjo krajevnih neviht. Najvišja temperatura okoli 78 F. Jutri spremenljivo oblačno in precej hladnejše. Najvišja temperatura okoli 69 F.
jateljsko pogodbo o nenapadanju s Hitlerjem.
Ob tej priliki je Stalin vpričo Molotova in Ribbentropa nazdravil “fuehrerju”: “Ker mi je znano, kako vas ljubi nemški narod, vam iz srca želim še mnogo zdravih let...” Za tem dejanjem so sledile še neštevilne podobne sovjetske poteze, vsaka “najprimernejša” okoliščinam.
Taki in podobni prefinjeni reklami in propagandi so nasedli mnogi in mnogi še nasedajo. Prve žrtve komunistične propagande so državljani v sami Sovjetiji, kjer velik del prebivalstva še vedno živi v prepričanju, da se jim godi bolje kot ljudem v zahodnih državah.
NEW YORK, N.Y. — Varnostni svet Združenih narodov je soglasno sprejel resolucijo, ki je ostro obsodila Izrael zaradi izraelskega napada na iraški jedrski reaktor. Resolucija tudi zahteva od Izraela, naj ta država plača odškodnino Iraku za povzročeno gmotno škodo. Skupaj z ostalimi članicami varnostnega sveta, so glasovale za to resolucijo tudi Združene države Amerike.
Izraelska vlada je takoj zavrnila resolucijo in trdila, preko svojega veleposlanika v ZN, da nima namena, Iraku plačati niti enega centa. Resolucija je povsem enostranska, je trdil po glasovanju veleposlanik Izraela Je-huda Z. Blum. Kolikšna je tista odškodnina, je vprašal Blum, ki jo sme zahtevati država (Irak), katera želi napasti drugo državo (Izrael) z jedrskim orožjem?
Članice varnostnega sveta niso vzele v poštev dejstva, da je bil izraelski napad na jedrski reaktor v Iraku izključno obrambnega značaja. Kakor tudi ostale države sveta, je dejal Blum, ima tudi Izrael pravico do samoobrambe.
V svojem govoru Blum ni kritiziral ZDA, kasneje je pa novinarjem povedal, da obžaluje ameriško glasovanje zoper Izrael. Nikoli prej namreč niso ZDA tako močno nastopile zoper Izrael v Združenih narodih. Kljub temu, je pripomnil Blum, smo hvaležni za izjave podpore ZDA do Izraela, ki jih je izrekla v svojem govoru v varnostnem svetu pred glasovanjem ameriška veleposlanica Jeane J. Kirkpatrick.
Kirkpatrickova je priznala, da imajo ZDA zelo tesne politične, vojaške in gospodarske, prav tako kulturne odnose z Izraelom in da ti odnosi niso bili in tudi ne bodo ogroženi. Izraelski napad je bila napaka, je rekla, a ne takšne narave, da bi mogla skaliti ameriške odnose z Izraelom.
Kompromisno besedilo
Osnutek resolucije je bil
Drugi del naivnežev je med nekaterimi socialisti in celo med “evrokomunisti”, ki so mnenja, da so žrtve potrebne za časa državljanske vojne, ki naj bi nastale zaradi socialnih krivic.
Ti opravičujejo nasilje za dosego oblasti, ki naj bi vzpostavilo neke vrste “obljubljeno deželo”, potem pa naj bi se oblast “demokratizirala” ... Pripadniki teh levičarskih strank smatrajo, da je bila ruska revolucija nujna in jo zagovarjajo, ne verjamejo pa, da bi Sovjetija vodila imperialistično politiko in uporablja zločinske, nehumane metode.
(Dalje)
kompromis, ki sta ga sestavila po tajnih pogajanjih iraški zunanji minister Saadoun Hamadi in gdč. Kirkpatrick. ZDA so dale vedeti, da bodo vetirale vsakršno resolucijo, ki bi zahtevala obvezne sankcije zoper Izrael. Iraška in druge arabske delegacije tega veta niso hotele, in zato so pristale na kompromis. Tudi ZDA so želele resolucijo, ki bi kritizirala Izrael, vsebina resolucije pa bi morala biti zmernejša, kakor so prvič predlagali Iračani.
Po glasovanju je Hamadi dejal, da ni zadovoljen z resolucijo. Rekel je, da bo Irak sprožil debato o izraelskem napadu tudi v generalni skupščini ZN. V tem telesu nima nobena država veta, Iračani lahko torej računajo na odobritev skrajno radikalne proti-izraelske resolucije.
Ko je obrazložila ameriško stališče novinarjem, je Jeane Kirkpatrick dejala, da ZDA niso mogle podpirati nobene resolucije, k i bi zahtevala sankcije zoper Izrael deloma zato, ker varnostni svet ni hotel glasovati za obvezne sankcije zoper Sovjetsko zvezo po sovjetski zasedbi Afganistana.
Zidovske organi zacije v ZDA so kritizirale odločitev Reaganove administracije, da bo skupaj z arabskimi in komunističnimi državami podprla proti-izraelsko resolucijo.
------o------
Earl L Butz, bivši tajnik za kmetijstvo bo moral v zapor
FORT WAYNE, Ind. -Earl L. Butz, 71 let star bivši tajnik za kmetijstvo v administracijah Richarda M. Ni-xona in Geralda R. Forda, je bil obsojen na 30 dni zaporne kazni ter 5 let pogojne izpustitve, ker ni prijavil vseh svojih dohodkov v letih 1977 in 1978 zvezni davčni upravi. Butz je priznal svojo krivdo.
Ta zadeva je zame mora. je rekel Butz zveznemu sodniku Jesseju Eschbachu. Ni nobenega opravičila za to, kar sem storil. Zelo mi je žal. Razočaral sem mojo družino, prijatelje in znance, je nadaljeval bivši kmetijski tajnik ZDA v potrtem tonu.
Sodnik Eschbach je priznal, da je bil Earl Butz pošten, dober državljan vse življenje, da pa zahteva njegov prekršek strogo kazen. Tistim med novinarji, ki so vprašali Butzovega odvetnika, ali ni 30 dni v zaporu v resnici mila kazen, je le-ta odgovoril, da je tudi en dan zapora za takega človeka, kot je Earl Butz, stroga kazen.
Butz je bil tajnik za kmetijstvo od leta 1969 do 1976. Posebno je bil priljubljen med konservativci in farmarji. Veliko let je vodil oddelek za kmetijstvo na univerzi Purdue v West Lafayette, Indian^.
Iz Clevelanda in okolice
Urad bo zaprt—
Urad Ameriške Domovine bo zaradi počitnic osobja zaprt od petka, 26. junija, popoldne do ponedeljka, 13. julija ob 8.30 zjutraj.
K molitvi—
Vse članice Oltarnega društva in Marijine Legije fare Mafije Vnebovzete so napro-šene, da pridejo k molitvi za pok. članico Jennie Zagorc v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. nocoj ob 7.30, v sredo ob 9. dopoldne pa k Mariji Vnebovzeti na njen pogreb.
Piknik MZA—
V	nedeljo, 28. junija, bo piknik Misijonske znamkar-ske akcije na Slovenski pristavi. Ob 12.30 bo sv. maša, potem kosilo. Na razpolago bo tudi mehka in trda pijača. Sv. mašo bo daroval č.g. Wol-bang, ki prispeva MSIP dopise Ameriški Domovini.
Folklorni festival—
Vstopnice za prvi Festival slovenske folklore, kateri bo na Slovenski pristavi v soboto in nedeljo, 4. in 5. julija, so že v predprodaji pri vseh članih in plesalcih. Imajo jih tudi: Tony’s Polka Village, Tivoli, Sterletov Slovenian Country House, R & D Sausage, Petričeva brivnica ter Baragov dom. Več kot 300 plesalcev, muzikantov in pevcev iz ZDA in Kanade vam bo dva dni predstavljalo slovensko folkloro.
Umor na St. Clairju—
Včeraj ob 2.15 po polnoči je 31 let stari narednik ameriških marincev Ivan Kresic ml., ki je bil v Clevelandu na 30-dnevnem vojaškem dopustu, zapustil Tomšičevo gostilno na 4017 St. Clair Ave. skupaj z dvema ženskama. Dva moška sta se jim približala in zahtevala ženskini torbici. Brez besede je eden od moških ustrelil Kresica, ki je bil takoj mrtev. Ženski nista bili ranjeni. Roparja sta odnesla $23 in izginila brez sledu. Kresic, ki je bil edini sin g. Ivana in ge. Annie Kresic, je služil v ameriški vojski 10 let in bil tudi v Vietnamu.
Sprememba naslova—
Rev. Alojzij Jenko ima začasni naslov v slovenski fari sv. Cirila v New Yorku: 62 St. Mark’s Place, New York, N.Y. 10003.
Romanje v Carey—
V	soboto, 15. avgusta, bo ga. Mary Dolšak sponzorirala romanje k znanemu svetišču v Carey, Ohio. Avtobusna voznina je samo $10. Carey, Ohio je oddaljen kakih 125 milj jugozahodno od Clevelanda. Za podrobnosti in prijavo, kličite go. Dolšak na tel. 481-0870.
Spominski dar—
Družina Bergant, Cleveland, Ohio je darovala $15 v tiskovni sklad Ameriške Domovine v spomin pok. Franka Jenko-ta. Hvala lepa! Premestitvi—
Sestra M. Madelle, ki je učila 5. razred na svetovidski šoli, je postala ravnateljica šole in predstojnica na šoli Sv. Paskala Bajlonskega, sestra M. Theodore, učiteljica 7. razreda, je pa prestavljena k Sv. Frančišku Asiškemu v Gates Mills.
t«


1117 ST- CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks
in July
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja: $10.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $15.00 na leto.
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
POSTMASTER: Send address changes to American Home, 6117 St. Clair Ave.,. Cleveland, Ohio 44103
83
No. 73 Monday, June 22, 1981
Farno snidenje pri Sv. Vidu Letni festival od 10. do 12. julija
O vzrokih gonje proti slovenski emigraciji:	!
VI. Sirašenje z emigracijo doma
prvi del
Na domačem tiru pogojujejo boj proti emigraciji posebno prikrojeni in vzdrževalni vzroki. Kakor vsi; drugi, si tudi slovenski komunistični režim in njegov.novi razred skuša ohraniti oblast in posest z neutrudnim opozarjanjem svojih razočaranih množic na umišljenega zunanjega sovražnika. Tega poosebljata zahodni imperializem in kapitalizem, ki bosta z novo, že od nekdaj načrtovano vojno tudi Slovencem vzela novi raj, svobodo, ljudsko oblast, diktaturo proletariata, neodvisnost in druge blagre ter jih oklenila v nekdanjo sužnost. Tej nevarnosti pridružujejo tudi emigracijp, ki da je s sovražniki, zlasti z njihovimi obveščevalnimi , ish^hami povezana, od njih vzdrževana ter za tuje koristi pripravlja konec baje tako močni domovini. Zaradi tega je ne le protisocialistična, temveč tudi protinarodna, prodana, nemoralna in nevarno hudodelska, njeni vodniki pa veliki izdajalci s krvavimi rokami.
Toda tudi domača propagandna prizadevanja se zmeraj znajdejo na slepem tiru in se končajo v škodo režimu. So uradna in “neuradna”.
Uradna dobivajo izraza v govorih poglavarjev partije in vlade, socialistične zveze in politične policije, neuradna pa v “neodvisnem”, političnem informativno-kulturnem, tako imenovanem znanstvenem in celo pornografskem tisku in publikaci-
Napadi rdečih prvakov veljajo ponavadi emigraciji v celoti. Poleg že omenjenih “argumentov” ponavljajo vsa leta isto pesem. Politično izseljenstvo je po številu neznatno, razkropljeno širom sveta, skupinsko razcepljeno, vpričo moči in trdnosti “matice” malodušno, brez vodstva, ostarelo. Pa da se zaveda, d* ga je čas prehitel in da spremembe doma nikoli ne bo. Emigrante muči domotožje, iz obupa nad sabo in nad lastno stvarjo se nezadržno utapljajo v tujstvo. Zaradi tega ne pomenijo nič, zlasti ne kake nevarnosti za sedanji komunističen red v Sloveniji. \
A te in podobne samozavestne trditve se zmeraj končajo z grozečimi svarili, da so pa navzlic vsemu med emigracijo in iz nje na delu sile, proti katerim je potrebna stalna budnost. Njihov in njihovih domnevnih gospodarjev cilj je zrušitev socialistične neuvrščene, samoupravljalske SFRJ, posebno njenih nesrbskih republik, z vtihotapljanjem propagande in orožja, z najemanjem domačih agentov, z atentati, diverzantskimi vdori in terorizmom proti titovskim diplomatom v tujini. Proti tej nevarnosti mora delovno ljudstvo biti noč in dan na straži ter vse potrebne poskuse v kali zatreti.	/
Ker prostovoljstva za tako patriotsko delo po vsej priliki ni bilo, jeJXardelj že leta 1970 zasnoval zakon o ljudski samozaščiti, katere član je vsak državljan SFRJ. Zakon pod kaznijo obvezuje vsakogar k vohunstvu proti vsakomur doma in v ' tujini in je v prvi vrsti naperjen proti emigraciji. Njegovo potrebnost in koristnost najglasneje zagovarjajo v Sloveniji. Prva, celo javno priznana naloga režimske izseljenske Matice je uveljavljanje “ljudske samozaščite,” po njenih najemnikih v svetu.
Kakor vsaka iz preplaha porojena propaganda, je tudi ta slepa in grize v rep sama sebe. Emigracije sicer ni več, je pa še zmeraj smrtno nevarna. Nepretrgane grožnje z njo rode ' povsem drugi učinek od nameravanega. Pri ljudstvu vzbujajo vedno večje zanimanje za emigracijo ter za njeno resnično ali namišljeno delo, ki prav po zaslugi režima postajata in ostajata Slovencem edini up za rešitev iz sedanjega stanja.
Uradnim vzporedni “neuradni” napadi ljubljanskega režimskega časopisja merijo največ na kakor koli vidne posameznike v svetu. So prav tako ihtavo slepi in nespretni ter se končajo z enakim učinkom kot prejšnji.
Predlanskim je v mariborski založbi Obzorja izšel protiemi-grantski pamflet nekega Janeza Čučka “Sramota umira počasi”. Pisec, očitno UDBovec vsaj pa ljudski “samozaščitnik”, je leto poprej obiskal vidnejše rojake v Južni Ameriki, največ v Argentini. Da bi razpršil sume o sebi in si prisleparil zaupanje, se je izdajal za pobeglega slovenskega disidenta. Drobce resničnih pogovorov je ponaredil v izmišljene intervjuve, s katerimi je mislil iz njihovih ust dokazati režimsko tezo o odmiranju, malodušju, ničnosti in popolni neškodljivosti uglednih emigrantov. To “dokumentacijo” je skušal drastično podpreti s samogovori drugih, ki da so si resnico govoriti upali le brezimensko. Iz strahu pred represalijami vsepričujočih fanatikov...
Toda Čučka je vnema po izpričevanju lastne vohunske sposobnosti in vsevednosti zanesla tako, da po zgledu svojih gospodarjev bije sebe po ustih.
CLEVELAND, O. — Pridite tudi letos na farno snidenje pri Sv. Vidu — poletni festival, ki bo od petka, 10. julija, do vključno nedelje, 12. julija.
Poletni festival bo odprt' vsak večer od 7. ure naprej, v nedeljo pa tudi popoldne in . zvečer. Matineja za otroke bo v nedeljo od 2. do 5. ure popoldne.	.
Muzikanti — pbsahaezniki ali v skupinah — bodo ža zabavo igrali sem-in tja po ve--seličnih prostorih in Scotty-glumač bo zabaval otroke.
1	: !	' i J
Te dneve vam ne bo, treba doma kuhati, ker bo.. Vredno na razpolago dobra in okusna hrana. V petek bodo od ' 5. ure naprej servirali v družabni sobi avditorija sv. Vida pečene ribe in v zelenjavo o- > vito svinjino (sarma). Cena » je samo $3.50 za odrasle in $2 za otroke.
V	soboto bodo od 5. ure naprej postregli z domačimi klobasami s kislim zeljem.
V	nedeljo bo že od 11.30 ure naprej na razpolago pečena govedina ali pečene piske po nizki ceni $4.50 za odrasle, in $2.50 za otroke. 1
Vse tri dneve bb možno dobiti isto hrano, pripravljeno za odnesti domov. Vse tri
dneve bodo tudi na razpolago raznovrstni sendviči, v petek in soboto pa tudi sveže pri- . pravljeni krofi.
Pri mnogih stojnicah bodo ponujali različna okrepčila, mogoče boste imeli kaj sreče pri dobitkih in igrah za zabavo.- -	-
Prosto parkiranje bo možno na parkališču Cleveland Trust banke, kar tam blizu na 60. cesti in St. Clair
Pri pripravah za ta festival pridno sodelujejo vse farne organizacije z župnikom Fathrom Jožefom Bož-narjem. Jim Logar in Jim Slapnik, oba izkušena dela v-, co za festivale, predsedujeta pripravljalnemu odboru za festival. J ! ■
'**:•*- J *.
Lčtni poletni festival bo zaključen pozno v nedeljo, 12. julija, ko bodo izžrebani dobitki v vkednošti $4,000.
Ves čisti dobiček od festivala bo uporabljen za obnovo cerkve za njen ZLATI JUBILEJ, ki ga bomo praznovali v jeseni 1982.
Vsak in vsi dobrodošli! Posebno pa vabimo vse sedanje in prejšnje farane sv. Vida k letošnjemu farnemu snidenju na letnem festivalu fare sv. Vida.
Pripravljalni odbor
Piknik Misijonske znamkarske akcije
CLEVELAND, O. — Čas hitro beži, saj smo že skoraj na polovici tekočega leta. Smo v času, ko radi pohitimo v naravo, da se malo ohladimo in naužijemo svežega zraka.
Na nedeljo, 28. junija, bo piknik Misijonske znamkarske akcije na Slovenski pristavi. Ob 12.30 bo sv. maša za vse nas delavce v zaledju, pa tudi za vse misijonarje. Sv. mašo bo daroval vodja MZA g. Karl Wolbang. Po sv. maši bo na razpolago kosilo, potem pa je pred nami lep popoldan.
V prijetni smrekovi senci se bomo srečali s prijatelji in starimi znanci ali pa se skušali ohladiti v hladnem bazenu. Na razpolago bo tudi mehka in trda pijača, ne bo pa mačka v Žaklju, ker so ta-' ki predpisi, da ne smeš vsega združiti. V poznem popoldne- ' vu bodo tudi litanije kot za-J ključek.
Gospodinje pa ste lepo na-prošene za raznovrstno pecivo in že v naprej iskren: Bog povrni!
Misijonsko polje je zelo veliko. Še za danes velja: žetev je velika ali delavcev je malo. Na mnogih krajih orjejo ledino. Salezijanski brat g. Joško Kramar je že eden teh, ki je bil poslan na Novo Gvinejo, kjer je še tako primitivno, da ne poznajo ne orodja ne delovne živali, žene pa morajo na hrbtu prinesti sadež sago palme. V imenu vseh teh, ki se razdajajo iz ljubezni do Križanega, Vas vabi na piknik
MZA Cleveland ------o------
Pomoč koroškim študentom
CLEVELAND, O. — Vsakdo, ki je kdaj prosil in zbiral sredstva za kakršnokoli fi nančrep pomoč, ve, kako je to neprijetno opravilo. Trkati spet in spet na dobra srca znancev in prijateljev osebno ali pismeno, voditi račune, sestavljati sezname, kamor se ne sme vriniti nobena pomota, to zahteva dosti dobre volje in prepričanja v stvar, za katero se nekdo trudi in izpostavlja. Vse to pa je bogato nagrajeno z dobro voljo
Že naslov njegovih marenj potrjuje trdoživost, skoraj neumrljivost emigracije. Takoj v uvodu vzame svojim zgodbam vso verjetnost, ko pravi, da njegovo pisanje ni kak zgodovinski ali objektiven prikaz, temveč gre le ža osebne vtise.
Potem v isti sapi, ko skuša pribiti nepomembnost in nenevarnost zadnjih vidnih ostankov svoje “Sramote”, našteva desetine in desetine emigrantskih organizacij, ustanov, domov, cerkva, manifestacij, zborovanj ter celo veleizdajalsko vsebino govorov na njih. Vse to po njegovem obstaja in rovari proti “matici” sistematično in pod enotnim svetovnim vodstvom. Pripovedi o tem podpre s fotografijami stavb, okolja in množic na prireditvah, kar na moč učinkovito, a ne za njegov naklep. Povrh tega spravi vso to navzočnost in delo pod enotno svetovno vodstvo, ki da sistematično krmari emigrantsko rovarjenje proti “matici”.
Piscev “nič” se zaradi tega kljub njegovi nasprotni najboljši volji izkaže za neznansko velik in nevaren.
Čučkova sramota je bila brž razprodana, a ne zaradi tistega, kar je z njo hotel doseči. V Sloveniji se je takoj po izidu razširil glas, da pamflet vsebuje senzacionalne podatke o moči, organiziranosti in vsestranskem delu emigracije ter njenih vodnikih in s tem o njenem pomenu za določanje drugačne usode našemu narodu v prihodnosti.

darovalcev in s sodelovanjem požrtvovalnih somišljenikov.
Tako nas je tudi letos razveselil naš neumorni sodelavec iz Jolieta, ki želi ostati neimenovan, ki je tam izvedel zelo uspešno nabirko v pomoč revnim koroškim študentom. Poslal nam je ček v znesku $547, ki so ga omogočili naslednji dobrotniki: N.N. $300, Jože Šega $100, Janez Gerjol $50, Feliks Mavec $20, Izidor Medved $20, Ana Golf, Franc Jeretina, Jože Jeretina, Mr. & Mrs. Florjan Markun, Albin. Šega so darovali po $10, Janez in Margaret Rems $5; ter še $2 j za poštnino. Vsakemu posebej, najbolj pa zbiratelju se odbor prisrčno zahvaljujei
i ..	v*':vi
Dalje so darovali pd zadnje objave še naslednji:
Frank Sterle $200, N.N. (fara sv. Vida) $30, Will Mlakar $25, Ana.Fgrenčak $20, Franc Mušič v spomin Marjana Jakopiča $20, Vid Rovanšek, Sudbury, $10, Ani Hočevar $10, Elka Pretnar v spomin Franca Jenko $25, Mrs. Bergant v spomin Franca Jenko $15 in Viktor Tominec v spomin Franca Jenko $10.
Vaša dobrosrčnost, dragi dobrotniki, bo v jeseni v veliki meri olajšala skrb staršev, ko bodo spet poslali svoje nadarjene otroke v Celovec v slovensko gimnazijo. Da bi le našli dosti posnemalcev.
Darove hvaležno sprejema-j°:
Jožica Jakopič, 29424 Armadale Ave., Wickliffe, Ohio 44092;
Janez Prosen, 16211 Trafalgar , Ave., Cleveland, O. 44110; Marija Mauser, 1085 E. 72 St., Cleveland, Ohio 44103; Slovenska pisarna, 6304 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103.
Odbor za pomoč koroškim študentom
A. ’
Pismo iz Minnesota
Elk River, Minn. — Zopet par vrstic! Z žalostjo sem prejela list od 16. februarja z novico, da je dragi dr. V. Meršol zapustil to solzno dolino in šel po večno plačilo, katero ga je čakalo v večnosti za vsa dobra in plemenita dela, ki jih je doprinesel slovenskemu narodu in ljudem v izgnanstvu ter tudi tukaj v novi domovini! Upam, da se bo našel kdo, ki bo točno opisal delo tega zavednega, vernega moža. Ker nimam naslovov od sinov ali hčerke, tem potom globoko sožalje vsem skupaj. Lahko so ponosni na očeta v vseh ozirih. Bil je mož, kakršnih ni veliko med nami in upam, da bo našel dostojen prostor v zgodovini Slovencev, posebno nas beguncev.
Pred nedavnim sem prejela knjigo “Slovenia — Land of My Joy and My Sorrow"’. Želim, da bi si jo vsaka, slovenska begunska družina o-skrbela, da bodo naši otroci lahko izvedeli, kakšno pot smo mi prehodili in kaj je naša domovina pretrpela v komunistični revoluciji. Jaz bom naročila še eno ali dve knjigi, ker ljudje tukaj ne vedo, kaj pravzaprav pomeni beseda komunizem in kakšno je njegovo delo, kb enkrat pride na oblast.
Vsakdo izmed nas, ki smo preživeli grozote in vemo, kaj v resnici pomeni komunizem, bi si morali bolj prizadevati, ljudem odpreti oči. Vzame dolgo časa, nekaj pa se že prime, ako ne odnehamo. Jaz bom eno knjigo poslala zveznemu senatorju Durrenber-gerju v Washington. Prav tako bi morali tudi ostali Slo-
Nova knjiga “The Bloodiesl Yugoslav Spring -Tito’s Katyns and Gulags”
CLEVELAND, O. — Nedavno je izšla knjiga “The Bloodiest Yugoslav Spring — 1945 — Tito’s Katyns and Gulags”, ki jo je spisal znani srbski publicist Borivoje Karapandžič. Knjiga je napisana v angleščini in prav to je pomembno, ker samo potom angleškega jezika je možno seznanjati ameriško javnost o krvavem obdobju komunistične revolucije v Jugoslaviji. Tudi naša mlajša generacija more boljše do-unieti tragične čase, ki so jih njih starši doživljali med zadnjo vojsko v domovini, če jim je to podano v angleškem jeziku.
Na prvih straneh sta objavljeni pismi iz pisarne prejšnjega predsednika Carterja, v katerih se šef pisarne \ zahvaljuje za knjigo in pismo od State Departmental ki po- . ve, da je bila knjiga dostav- -Ijena Odboru za: vzhodno- i. evropske zadeve. To je važno, da takšno dokumentarno knjigo prejmejo tudi ljudje na odgovornih položajih.
Uvod h knjigi je napisal Stanisha R. Vlahovič, ki v Londonu skrbno proučuje angleške vojaške in politične arhive iz vojne dobe. Marsikaj je že razkril in tudi objavil. Daši živi Vlahovič v Angliji, se ni pomišljal, da je označil tedanjo angleško in ameriško vlado za sokrivca pri komunističnem masovnem pobijanju svojih nasprotnikov v maju in juniju 1945.
Slovencem vzbuja pozornost, da je Vlahovič po dokumentih v angleških arhivih prišel do zaključka in je to v knjigi objavil, da so “vsi Srbi, Hrvati in Slovenci dolžni veliko hvaležnost dr. Mihu Kreku za njegove vztrajne intervencije pri "naj-višjih državnih uradnikih Velike Britanije.”
Značilno je tudi, da angleška korespondenca na vladni ravni, katere originali so objavljeni v knjigi, označuje dr. \ Miha Kreka kot “leader of i the actively anti-Tito Yugoslavs”. Po teh objavljenih do-J kumentih je tudi razvidno, da. angleški ministri in vlad ni uradniki niso smeli imeti direktnih stikov z dr. Krekom, “ker on vodi opozicijo proti Titovi vladi, ki jo an-| gleška vlada priznava kot e-dino legalno.”
V tej knjigi so tudi navedene podrobnosti o pogajanjih in o vračanju transportov domobrancev iz Vetri-nja, kar je večinoma že bilo objavljeno v raznih slovenskih publikacijah. Podatki imajo svojo vrednost, ker so v angleškem jeziku objavljeni v knjigi, ki zajema širšo obsežnost političnih dogajanj ob koncu druge svetovne vojske. Manj pa so nam bile znane podrobnosti o predaji Hrvatov pri Pliberku na Ko-, roškem, kar je v tej knjigi več ali manj podrobno obravnavano.
Pri vsaki zgodovinski dokumentarni knjigi naleti kritičen bralec na nekatere ne-j jasnosti in celo netočnosti, ki
venci v drugih državah narediti.
Pred par leti, ko je izšla| prva knjižica č. g. Mirka Ko l zine, sem naročila več izvo-l dov in jih posodila mojinv prijateljicam. Ena jo rabi že’ dve leti, ko uči CCD razrede in učenci se zelo zanimajo.1 Ob tej priliki pošiljam $10 za sklad v spomin dr. Meršola. Hvaležno vam vdana
Ivanka Kraljič ,
se ponavljajo po navajanj11 raznih virov. Vendar to ^ zmanjšuje pomembnosti ce' lotne knjige, ker so v njej prvič objavljeni angleški d°' kumenti v originalu. S skrb' nim primerjanjem že znani*1 dokumentov in zapiskov bod° zgodovinarji nekoč mogli lZ' luščiti zgodovinska dejstva.
G. Borivoju Karapandžič*1 moramo biti hvaležni za nje' govo vztrajno prizadevanj6' da se tudi ameriški javnosti razkrije komunistični “hol°' caust” v maju in juniju Knjigo morete kupiti ali na' ročiti v Slovenski pisarni 6304 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103. Cena po pošti $11.
Jože Melaher ------o------
Naročniki pišejo
Dunlap, 111. — Spoštov.
a*1*
pri AD! Priloženo vam P°s Ijam enoletno naročnino za AD, kar je več, je pa za 41 skovni sklad. Vas vse kP pozdravljam.
Martin Sowinek st'

Joliet, 111. — Spoštovani rednik! Poravnati moram ročnino in prilagam ček, je ostalega; naj bo za tisk°^ ni sklad. Naj porabim to ložnost in vam čestitam ibpo urejevanje Ameri8 Domovine. Upam, da ko slovenski list še dolgo let ^ vezaval Slovence in jih zarjal na važne dogodke svetu in v domovini. ^ dam se važnosti in Poirl ^ pisane in tiskane besede, jo nam posredujete. Z ig nim pozdravom
Fr. Tadej Trpin ^
jrt
(Hvala lepa za prija*116^ vzpodbudne besede! Zelo s bil vesel, da sva se srec ■ ko sem obiskal Joliet z g. Debevcem. Ur.)
*
Ce-
Greenwich, Conn. — ..w njeno uredništvo Amcr Domovine! Pošiljam valT1p(;t za poštnino, ker se je Z°L podražila pošta. List rada, čeprav že težko c in tudi težko pišem. Ne Pa i tim se dobro, saj so že j
dN'"
Imam jih 87 in kaj hoecI\ Vas vse pri listu P02
Cecilia ^
/aJJi
V«1
Lorain, O. — Spoštov«;; ,] skupaj! Priloženo P0®* ^ bančni ček za 20 dolarje^ j, polletno naročnino, osta11^, pa dar listu. Z Amerišk0 movino sem prav zadoV° J tudi na pošti so se mal° j. boljšali, čeprav včasih zf^, jo na glavni pošti, na^lZ[3je' to, ker tako “trdo”
Bog daj, da bi Domovh111^! dila v naše domove še 11111 let. Lepe pozdrave	,
John
Cleveland, O. —-	^P^
Ameriške Domovine! m no pošiljam ček za $40 za il ročnino, ostalo naj bo ko > dar v pomoč listu. Ob teJ ja liki se vam zahvaljuje111’ jii kljub težavam vztraj^^i nam ohranjate list, hi ^ tu v tujem svetu velih0 meni. Z lepimi pozdravi
Ljudmila
Leh^
(Hvala za prijazno
Tu pri Domovini pa P njate Vi, ki ste naroo6 .;t
varno, da A.D. v resnic1 ; ^
Ust, ki prispevate v ^	i'1
sklad in ki pošiljate dop1 vesti. Brez Vas bi ne & 0 Ur.)
Če še niste narotd1 Ameriške Dontovi» postanite še dan***
Slovani so vezani z Etrusčani
Sledeči članek je bil priobčen letošnjega februarja v tedniku Today’s Catholic, ki je službeni škofijski list v San Antonio, Texas. Sestavila ga je njegova dopisnica po narekovanju dr. Marije Grzetič-Aunon. Ona je zdravnica, specializirana v psihiatriji. Rojena je bila v Jugoslaviji. Po drugi vojni se je njena družina odselila v Argentino. Tam se je po končanem medicinskem študiju poročila z argentinskim vojaškim zdravnikom dr. Jose Aunon. Kmalu nato sta se pred 13 leti preselila v Združene države, in sta zdaj zaposlena kot zdravnika v San Antonio, Texas. Imata štiri otroke, ki dobro obvladajo slovenščino. Leta 1980 je ta zdravnica prebila poletje v Sloveniji, kjer je imela priliko seznaniti se s pomembnimi zgodovinskimi odkritji. Takole je pripovedovala dopisnici tednika Today’s Catholic:
Ameriška Domovina prva dva tedna v juliju ne bo izšla zaradi počitnic svojega osobja
Ameriška Domovina je v zadnjih letih zmanjšala število svojega osobja na skrajno možnost. Vsakdo v tiskarni je neob-hodno potreben, prav tako ima Ameriška Domovina samo enega urednika, ki mora biti vedno na mestu, če naj list redno izide.
Pri tako omejenem številu osobja more to do nekaj oddiha le tako, da gre na kratke počitnice tudi sam list. Ameriška Domovina v prvih tednih julija ne bo izšla. Zadnja številka pred počitnicami bo izšla 26. junija, prva po njih pa 13. julija 1981.
Vse, ki imajo nujna sporočila, sestavke, napovedi in vabila za prireditve in nastope v juliju, prosimo, da te pošljejo v objavo tako, da bodo najkasneje 24. junija v rokah urednika, če naj bodo objavljeni še pred počitnicami.
Elruščani so bili visoko ci-_ vilizirani narod. Njihova ci-J vilizacija je dosegla svoj višek v severni Italiji 600 leti pred Kristusom in je poteml polagoma izginila pod rimsko! nadvlado. Ko je RimljanomJ uspelo ustvariti svoj imperij'-na podlagi že obstoječe etru-] čšanske kulture, so sistemat-1 sko skušali izbrisati vsako! sled o zgodovini Etruščanov.| Kljub temu je etruščanski^ vpliv . obstal do krščanske J družbe in do današnje zahod- 1 ne civilizacije. Nastanek -mnogih značilnosti na pravnem. podračju, v vladni organizaciji in v veri se lahko zasledi pri Etruščanih.
Ta njihova visoka kultura je mogla mnogo nuditi svetu. Iz slik v njihovih grobnicah dobimo bežen vpogled v njihovo razumnost, lepoto, visok način življenja in nekatere običaje. Njihova iznajdljivost v tehnologiji je bila izredna. Bili so ljubitelji glasbe in u-metnosti. Bili so globoko verni, in njih značilnost je bila popoln sprejem tistega, čemur so zaupali, da je bilo volja božja.
Zgodovinarji so se dolga leta trudili brez uspeha, da bi razvozljali etruščanski jezik. Končno sta dva Slovenca prišla do ključne ugotovitve, da so EtruščanT v jezikovni zvezi s Slovani. To sta bila profesorja Anton Berlot iz Nove Gorice in Ivan Rebec iz Kopra. Ona sta se zadnjih 40 let temeljito posvetila študiju Etruščanov.
Profesor Anton Berlot je vzel njihov jezik kot glavni predmet svojega raziskovalnega dela. Po neuspešni primerjavi z vsemi ostalimi euroazijskimi jeziki, se je končno odločil, da vzame z,a primerjavo slovanske jezike. In to ga je pripeljalo do nepričakovane ga odkritja: skrivnost etruščine se je razodela in pokazalo se je, da je to slovanski jezik. Od takrat naprej profesor Berlot ni imel več težav za razbiranje števil m h napisov, Ip se odkrivajo v etrušranskih grobovih. Njegovo delo, ki je impresivni, do podrobnosd jezikovni študij, je bilo izdano leta 1966 v Švici.
Med etruščanskimi napisi sta morda najbolj razodevajoči dve zlati tablici od treh, ki so bile najdene leta 1934 pri i z k o p a vanju njihovega starodavnega svetišča v Pyr-giji. Na tablicah je gravirana v slovanskem jeziku epska elegija. V njej se Etrusčani sami irricmijejb ‘Sluvcni’. Teta blice datirajo iz 4. stoletja pred Kristusom.
Vzporedno s tem študijem pa se je Ivan Rebec že od svoje mladosti posvetil tudi preiskavi originalnih, ne prevedenih spisov vseh grških in. ribiških zgodovinarjev in pisateljev. In to ga. je pri-vedio do prepričanja, da so bili Etrusčani zgodnji Slovani.
Ko sem g. Rebca spoznala, sem bila prevzeta nad njegovim idealizmom. On se posebno prizadeva, da bi njego-
vo delo ostalo neodvisno od katerekoli ideologije in bi tako bilo dostopno vsakomur. V svojem izrednem navdušenju na področju teh študij je on prodal celo svoj lastni avto, da bi imel tako dodatno sredstvo za nadaljevanje svojih raziskovanj.
Profesorja Rebec in Berlot sta sprva vsak zase razisko-: vala zgodovino starih narodov, in to jih je ščasoma približalo, da sta potem skupno sodelovala na tem področju. Sedanji ljubljanski dnevnik Delo je nekaj časa objavljal članke o njihovem delu. Knjiga, ki jo je napisal Ivan Rebec o njihovem raziskovanju in ugotovitvah, je predvidena, da bo izšla letos v Sloveniji, in sicer v petih jezikih, vključno angleškem.
Iz lastnih opazovanj morem reči, da so med Slovani in Et-ruščani izredne podobnosti na osebni ravni — telesno in duševno, in pa v svojih socioloških nagnjenjih. Oboji imajo bistveno sproščeno in radostno vitalnost. So pa tudi zmožni globokega žalovanja. So tenkočutni do okolja in ljudi, in imajo globoka čustva. V angleščini ni primernega izraza za to lastnost. V slovenščini bi to pravilno imenovali globina. Radi te lastnosti so bili ^ Slovani v u m e t nosti zmožni ustvariti dela, ki imajo edinstveno lepoto v glasbi in slovstvu, kot npr. Chopin, Tchaikowski, Dvorak, Tolstoj’,
I asternak in toliko drugih.
Etrusčani so svoje razpoloženje in čustva izražali v svojih umetnostnih delih. Njihova zgodnja umetnost izraža vpliv vzhoda in posnema ste-reotipične vzorce. Vendar ima neko svojstveno živahnost. V poznejši dobi so pa etruščanski kipi dejansko podobni ljudem. Pri kiparstvu so tudi uporabljali posmrtne voščene maske.
Posebno lepe so freske v njihovih grobnicah. Prizori iz vsakdanjega življenja so prikazani v radostnih barvah in živahnem razpoloženju. V ni;h ni ne mračnosti ne ritu-alistične negibnosti, ki jih o-pažamo na egipčanskih grobnicah. V slovanskih folklornih vezeninah se najdejo motivi in barve, ki jih je možno videti na etruščanskih slikah.
Kot sem omenila, so bili Etrusčani in Slovani podobni tudi kot družba. Bistveno so bili pošteni in odprti. Imeli so visoko stopnjo socialne zrelosti. Oni so prvi uvedli v tistih davnih časih mnoge značilnosti, ki so temelj sodobne družbe. Tako so že pred 15 stoletji Slovenci uvedli koncept pogodbe pri ustoličevanju svojih vladarjev. In prav ta stari slovenski običaj je služil kot vzorec Tomažu Jeffer- • sonu, ko je sestavljal ameriško “Proglasitev neodvisno-nosti”.
To novodobno odkritje povezave Slovanov z Etruščani je važno za nas. Do sedaj nismo imeli Slovani še nič objavljenega iz tako zgodnjega zgodovinskega časa pred Kri-
KOLEDAR
društvenih prireditev
; >
1 ! i«
j,
< '
JUNIJ
27.	— Društvo Kras št. 8 ADZ
priredi piknik z večerjo in plesom na letovišču ADZ— “Slovenski vrt” v Leroyju. Za ples bo igral Žagarjev orkester.
28.	— Misijonska Znamkarska Akcija ima vsakoletni piknik v prid vsem slovenskim misijonarjem, na Slovenski pristavi.
JULIJ
4. in 5. — Slovenski folklorni
inštitut priredi prvi Slovenski folklorni festival v Ameriki in sicer na Slovenski pristavi.
10., 11. in 12. — Fara sv. Vida
priredi vsakoletni karneval v korist cerkve in šole.
19.	— Slovensko-ameriški Primorski klub priredi piknik na lovski farmi.
26. — S.K.D. Triglav, Mih
waukee, Wis. priredi misijonski piknik v Triglavskem parku.
26. — Slovenska šola pri
Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi.
AVGUST
16.	— Slovenska šola pri Sv. Vidu ima svoj vsakoletni piknik na Slovenski pristavi.
16.— S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi svoj drugi piknik v Triglavskem parku.
SEPTEMBER
12.	— Pevski zbor Fantje na vasi priredi vsakoletni koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Gostovali bodo Fantje na vasi iz Toronta. Začetek ob 7.30 zvečer.
13.	— Podruž. št. 14 SŽZ priredi kartno zabavo ob 1. popoldne v Euclid Park Club House na E. 222 St. in Lake Shore Blvd.
20.	— Oltarno društvo fare sv. Vida priredi obed v farni dvorani pri Sv. Vidu.
20. — Podr. št. 47 Slovenske
ženske zveze praznuje 50-letnico svojega obstoja s sv. mašo ob 11.30 dopoldne pri Sv. Lovrencu. Po maši bo kosilo v Slovenskem domu na Stanley Ave. na Maple Hts.
20. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
stusom. Vsi z zanimanjem
pričakujemo izid knjige Ivana Rebca o tem predmetu.
(Prevedel iz angleščine rev. Rudi Urbič)
27. — Društvo SPB Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio.
27. — S.K.D. Triglav, Milwau-kee, Wis. priredi Vinsko trgatev v Triglavskem parku.
OKTOBER
3. — Slovenska folklorna skupina KRES priredi program slovenskih plesov v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
3. -t- Klub slovenskih upokojencev v Newburgu-Maple Hts. priredi banket in ples.
H. — Podružnica št. 50 Slovenske ženske zveze priredi večerjo in ples ob 50. obletnici svojega obstoja. Prireditev bo v SDD na Recher Ave. in se bo začela ob 4. pop.
17.	— Tabor DSPB Cleveland
priredi svoj jesenski Družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci.
18.	— Občni zbor Slovenske
pristave.
24. — Pevski zbor Glasbena Matica priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
NOVEMBER
7.	— Štajerski klub priredi
vsakoletno veselo martinovanje v avditoriju pri Sv. Vidu. Začetek ob 7. zvečer. Igrajo Veseli Slovenci.
8.	— Slovenski mladinski zbor Kr. 2 SNPJ priredi večerjo in ples v SDD na Recher Ave.
14.	— Belokranjski klub priredi vsagoletno martinovanje v Slovenskem domu na St. Clair Ave. Za ples igra John Hutar orkester.
14.	— Pevski zbor Jadran
priredi svojo vsakoletno
■ jesensko večerjo s koncertom in plesom v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
15.	— Slomškov krožek priredi “Slomškovo kosilo” v avditoriju pri Sv. Vidu.
15. — Slovenian National Art Guild priredi razstavo raznih umetnin v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. v Euclidu.
29.	— Ženski pevski zbor
“Dawn” Slovenske ženske zveze priredi koncert ob 4. pop. v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
DECEMBER
6.—Moški pevski zbor Slovan
poda svoj jesenski koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
Čestitke k 90-letnsci Mednote”, glasila Prve Slovaške Katoliške JednoR
Cleveland, Ohio — Vsi Slovenci in prav posebno naše glasilo “Amerikanski Slovenec” od vsega srca čestitamo slovaški JEDNOTI, ki je glasilo Prve Slovaške Katoliške Jednote, ob njeni 90. obletnici nenehnega izhajanja.
Slovaki so majhen narod, jih je le nekaj stotisoč več kot Slovencev, a so najboljše organizirani. “JEDNOTA” je glasilo Prve Slovaške Katoliške Jednote in je eden najboljših časopisov med vsemi bratskimi organizacijami. Imajo zelo inteligentno vodstvo, kar je razvidno po vsebini njih glasila. Po zaslugi svojega odličnega glasila “Jednota” je bratska organizacija Prva Slovaška Katoliška Jednota bila in je ostala vedno vodilna idejna in bratska sila Slovakov v ZDA in Kanadi, delno tudi po vsem svetu.
V slavnostni številki ob 90-letnici nenehnega izhajanja j e na naslovni strani ob vsaki strani glavnega naslova “JEDNOTA” z velikimi črkami v barvah natiskano: NE VPRAŠAJ, KOLIKO JEDNOTA STANE! RAJE VPRAŠAJ, KOLIKO JE VREDNA! Na drugi strani: JEDNOTA JE NAŠA SLOVAŠKA SILA IN MOČ! JEDNOTA JE UPANJE IN OPORA SLOVAKOM!
Naslednji podatki, ki so bili navedeni v slavnostni številki JEDNOTE od 13. maja 1981, potrjujejo, da so Slovaki upravičeno ponosni na svoje glasilo “Jednota”:
Prva številka slovaške Jednote je izšla 12. maja 1891 v Clevelandu, Ohio. Father Štefan Furdek, ki je bil ustanovitelj Prve Slovaške Katoliške. Jednote, je bil tudi prvi izdajatelj in urednik njenega glasila “Jednota”. Izhaja sedaj v 38.999 izvodih v angleškem in slovaškem jeziku. Razpošiljajo jo po vseh 50 dr-
--------o-
žavah ZDA, v 27 tujih držav (razen v države za Železno zaveso, kamor tudi Ameri-kanskega Slovenca ne smemo pošiljati). Novice in poročila iz “Jednote” razširja radio “Voice of America”, radio “Free Europe” v Nemčiji in Španiji, ter radio Vatikan.
Glasilo Prve Slovaške katoliške Jednote je vsebinsko tako široko zajeto, da članom skoraj ni treba prebirati drugih časopisov, ker so o vsem poučeni po svojem glasilu. Vodstvo slovaške katoliške Jednote žrtvuje za svoje glasilo veliko denarja, ker se "dobro zaveda, da le po svojem glasilu povezuje članstvo svoje bratske organizacije in potom glasila dosega tudi Slovake, ki še niso člani, a jih bo potom dobrega tiska mogoče pridobiti, da pristopijo. V tem tudi najboljše uspevajo.
Zakaj smo prav Slovenci tudi veseli ob 90-letnici slovaškega glasila “JEDNOTA”. Zato, ker je glasilo naše Slovenske Ameriške Katoliške Jednote “AMERIKANSKI SLOVENEC”, prvi za slovaško “Jednoto”, ki bo letos septembra obhajal 90. obletnico- nenehnega izhajanja. Ustanovitelj Prve Slovaške Katoliške Jednote je bil Father Štefan Furdek, ki je bil tudi velik prijatelj Slovencev ih je s svojimi nasveti mnogo pripomogel k ustanovitvi naše K.S.K. Jednote in tudi slovenske fare sv. Vida v Clevelandu.
Glasilu naše sestrske bratske slovaške organizacije “JEDNOTA” voščimo ob njegovi 90-letnici plodovitega delovanja na bratskem polju še na mnoga leta. Čestitamo vodstvu Prve Slovaške Katoliške Jednote in tudi vsemu uredniškemu osobju, da vzdržujejo tako odlično glasilo v dobro svojemu članstvu in vsemu slovaškemu narodu.
Jože Melaher
ANDREJ KOBAL:
SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE
“Ti vodiš tajno slovensko propagando.”
Potegnil je iz ovoja snop ljubljanskih časopisov, razgrnil enega in pokazal s svinčnikom zaznamovane odstavke in stavke. “To vse je bilo najdeno v tvoji hiši. To si ti podčrtaval.”
Zanikal sem podčrtavanje in protestiral, da nisem nikdar pisal v noben časopis. Lagal sem, da ne vem, kako so mogli časopisi priti v mojo hišo.
“Da si spij on, očitno potrjujejo te vojne skice.” Izvlekel je velike pole omenjenega vojnega risanja o obmejnih razporeditvah regimentov, bataljonov in kompanij.
Sapa mi je zastajala. Raz-
****+++++++++*++++++++*++++++++
JANUAR
23. — Odbor Slovenske pristave priredi svojo tradicionalno “Pristavsko noč” v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
MAREC
13.	— Slovensko-ameriški
Primorski klub priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Igral bo Alpski sekstet.
ložil sem vse natančno, kako sem prišel do skic in da sem jih obdržal samo zaradi dobrega papirja brez kakega drugega namena. Papir je bil močan za zavijanje paketov, zame ni pomenil nič drugega.
Protestiral sem proti vsem obdolžitvam. Kot bi molil, sem ga prosil, da mi mora verjeti. Ne vem, koliko mi je verjel in koliko ne, vendar je bil proti koncu razgovora skoroda prijazen.
“Vse bo moralo iti na vojno sodišče,” je dejal ne brez sočutja. “Špijonaža je resna in nevarna obtožba in prihaja od osebe, ki gotovo dobro pozna tebe in vse tvoje. Poleg tega so dokazi, najdeni v tvoji hiši,” je z roko pokazal na črni ovoj z dokumenti.
Izjavil je, da bo vse kmalu t še z drugimi dopolnitvami odposlano na vojno sodišče, kjer se bom moral braniti. “Ne bo lahko,” je pristavil. “To so strašne obtožbe in vojno sodišče ne bo izpraševalo ali poslušalo okoliščin, kako si prišel do takih papirjev in zakaj si jih obdržal.”
Pristavil je še nekaj besed in namignil, da sva razgovor končala.
Pred barako na dvorišču sc je pogovarjal Podobnik z drugimi jetniki Kakor bi ve-
del, da ga potrebujem, jih je zapustil in se mi pridružil. Prestrašen me je poslušal, ko sem mu vse razodel o obtožbi in o neizbežnem vojnem sodišču.
“To bi bila tvoja smrt, nič drugega. Oni nam tako ne verjamejo, pa naj rečemo v zagovor, kar hočemo. In take obtožbe. Veš, da se bodo po-služili vseh dokazov in te ne bodo vprašali, ali so resnični ali ne.”
Le šepetala sva med seboj. “Kdaj boš skušal?” je vprašal ter brž dodal. “Še nocoj moraš, bo svetla noč.”
Premišljeval sem. “Nič ne pomišljaj. Nocoj, Andrej ček. Nocoj, prav gotovo. Poskušati jutri bi bilo mogoče prepozno. Ne boj se. Tudi če te spet ujamejo, se ne more zgoditi nič hujšega, kot bi se zgodilo na podlagi obtožnice in dokazov, ki jih imajo v rokah.”
To sem priznal. Ujeti me ne smejo, pa če se vseeno zgodi, hujšega ne morem od vojnega sodišča pričakovati, kot kar bi prišlo na podlagi zapiskov.
Tako se mi je posrečilo ubežati še isto noč. Bežal sem skozi dolgo vrsto nevarnosti Namesto da bi obujal spomine pred več kot pol stoletjem, se zatekam k nekakemu dnevniku, katerega sem napisal V Ljubljani v prvih dnevih po rešitvi.
Nikdar v življenju nisem pisal dnevnika, a ti zapiski v Ljubljani so se mi zdeli vredni zvezka. Obdržal; šem jih med starimi papirji. Ko jih danes prelistujem, se mi zdi, kot da jih je napisal popolnoma drug človek. Pa vem, da so moji in napisani z mojo pisavo. Navajam torej kot v originalu, pisanem 22. maja 1919.
16.	maj. Moralo je biti okoli desetih zvečer, ko sem vstal z ležišča na tleh in pristopil k zidu, kjer sem prej opazil in pregledal, kako je odletelo apno in so steno držale samo tanke deščice. Odmaknil sem les in počasi odkladal kos za kosom opeko z druge strani napol porušene stene. Luknja je bila kmalu zadostna in bil sem v drugi precej razdejani sobi brez poda in skoro brez stene na vhodni strani, odkoder je sijal lunin svit.
Spredaj bi bilo lahko uteči, a opazil bi me stražnik. Skozi okno bi me tudi lahko videl. Začel sem torej rovati pod steno pri razdrtem podu. Posrečilo se mi je in naenkrat sem bil v kanalu pod oknom. Kanal je bil več kot meter globok in obraščen s travo, po njem pa je tekla smrdljiva gnojnica. Tišino je motila samo hoja stražnika.
Počasi sem se plazil naprej, komaj sem se upal dihati, ker je kanal tekel le kakih pet metrov proč od straže in to skozi gosto bodečo žico. Mesec se je skril popolnoma za oblaki, ko sem bil pri žici, napeljani z obeh vrhnjih strani v kanal. Tudi, počasni koraki blizu nad menoj, so me pretresali, straža se je menjavala, bilo je polnoči.
(Dalje)
———o---------
Prvi satelit za katoliške oddaje
Samostan Naše Gospe Angelske v Birminghamu, Alabama, je dobil državno dovoljenje za nakup satelita, ki bo prenašal katoliške televizijske oddaje. Predsednica tega samostana je že prej ustanovila televizijsko postajo, ki jo vodi mati Angelika. Pomaga ji skupina laikov, radijskih in televizijskih strokovnjakov.
To bo prvi satelit neke katoliške ustanove v ZDA.
I
Imenik raznih društev
ST, MARY’S PARISH P.T.U.
4	ON HOLMES AVE.
|	Spiritual Dir.: Fr. Vic Tomc
L	Honorary Pres. Sr. Donna
McKula
Pres. — Mrs. Richard E. Uszko Vice. Pres. Mrs. Leonard Nowak
:	Rec. Sec’y. — Mrs. Donald
Reichardt
Treas. Mrs. James Dedich Corr. Sec Mrs. Matthew Hozjan
Spir. Chm. Mrs. Anton Nemec I	Auditor Mrs.	Joseph Kocin
Membership Mrs. John Plymak School Affairs — Mrs. Frances Zupon
Sunshine Mrs. Harold Whetzel Cafeteria — Mrs. Steve Densa, Mrs. George Muzina 1	Refreshment	— Mrs. Peter
Hoffman
Safety — Mrs. Jane Smolič l	Hospitality—	Mrs. Anton Mazi
Historian —	Mrs. George
Olesko
Health, Mrs. Ivan Tome Radio & TV — Mrs. Louis Jesek
BARAGA COURT NO. 1317 Catholic Order of Foresters
Spiritual Director — Rev. Joseph P. Boznar Chief Ranger — John J. Hočevar
Vice Chief Ranger — Joseph V. Hočevar
Past Chief Ranger — Rudolph A. Massera
l Recording Secretary — Al-phonse A. Germ Financial Secretary— Anthony J. Urbas, 1226 Norwood Road — Tel. 881-1031
Treasurer — Rudolph V. Germ Trustees— Frank J. Kolenc Albert Marolt, Charles F. Kikel Youth Director —• Edward M. Prijatel
Visitor of Sick — Joseph C. Saver
Program Director — Albert R. Giambetro
Senior Conductor — Joseph C. Saver
Junior Conductor — Frank J. Kolenc
Senior Sentinel — Elmer L. Perme
Junior Sentinel — Edward M. Prijatel
Field Representative — Frank J. Prijatel — Tel. 845-4440 Meetings held third Friday of each month, Social Room, St. Vitus Auditorium at 8:00 p.m.
ST. MARY’S COURT # 164« CATHOLIC ORDER OF FORESTERS
Spiritual Director Rev. Victor Tome
Chief Ranger, Henry Skarbez Recording Sec. Joseph Sterle Financial Secretary, John Spilar, 715 E. 159 St., 681-2119 Treasurer Louis Somrak Youth Director, Louis Jesek Trustees: Virginia Trepal, Frank Kocin Jr., Wm. Kozak.
Past Chief Ranger: John Osredkar Conductors: Bastian Trampuš and Frank Mlinar
Field Representative, Frank J. Prijatel, 845-4440 Meetings held every third Sunday in St. Mary’s Study Club Room.
DAWN CHORAL GROUP Slovenian Women’s Union President and Librarian: Pauline Krall
Vice-president, Jo Trunk Secretary-Treasurer Antoinette Zabukovec, 215 E. 328 St., t Willowick, Ohio 44094, phone 943-1546
Reporter: Fran Nemanich Auditors: Stella^ostick and Ann Terček Director: Tom Hegler Rehearsals every Monday evening at 7:30 p.m. in Recher Hall, Euclid, Ohio.
SLOVENE HOME FOR THE AGED 18621 Neff Rd.
Cleveland, Ohio 44119 P""	1979 - 1980
Executive Committee—
Albin Lipoid — President Rudolph Kozan — Vice Pres. Alma Lazar - Treasurer Jean Križman — Rec. Sec’y. Josephine Hirter — Corres. Sec. The Executive Committee will also act as the House Rules Com. Auditing Committee—
Joe Gabrowshek Marie Shaver Ray Perme
Dr. Rudolph Susel ,s Walter Lampe
Finance Committee— 12 Ray Perme Albin Lipoid Frank Kosich Ronald Zele Alma Zazar Josephine Hirter James Richlak, Consultant Admissions — Screening Com.— > Marie Shaver >„ Josephine Hirter	' m,
Pauline Burja 1.1 House Committee— W*S r John Cech
Joe Gabrowshek James Kozel Walter Lampe Personnel and Professional Practices Committee—
Rudolph Kozan Ronald Zele Pauline Burja Alma Lazar Marie Sha\ er
Nursing Home Consultant— Frederick Križman Statutory Agent and Parlimentarian—
Paul J. Hribar
Legal Counselor—	'
Paul J. Hribar, L.P.A.
Fund Raising Committee^—
Hon. Mike Telich Jean Križman Josephine Hirter James Kozel Albert Pestotnik Cecelia Wolf
Membership Committee—
Alma Lazar Josephine Hirter Dr. Rudolph Susel Vida Shiffrer Publicity Committee—
Josephine Hirter Cecelia Wolf Rudolph Susel
Auxiliary Liason Chairperson—
Jean Križman
Welfare Patients Coordinator—
Cecelia Wolf
Building and Planning Com.—
Albin Lipoid Frank Kosich John Cech Fred Križman
Mary Cerer will be an Ex-officio member of all Committees, and she is to receive notice of all Board of Trustees Meetings and all Committee Meetings.
First person named in each committee is chairman.
The Slovene Home for the Aged is a non-profit organization accredited by the national Joint Com-' mission on Accreditation of Hospitals as a long term facility dedicated to the principles and standards of excellence for care and service rendered to patients and residents.
Your donations make it possible for our aged and disabled to spend their remaining years in quiet dignity. For all information call: (area code 216) 486-0268.
EUCLID VETERANS CLUB 1981 OFFICERS
President — Jeff Morris Vice-President — Bill Nichol son
Secretary — Lou Shenk Treasurer — Frank Balash Service Officer — Joe Samsa Judge Advocate — Vince Bove Historian — Joe Jagodnik Chaplain — Ray Campensa Trustees:
Stan Penko, Otto Rufo, Bob Niccum, Jack Waschura, Mike Tucci, Bill Dornbusch, Joe De-lost, Roger Camilly, Jerry Tar-taglione.
Meetings the 1st and 3rd Mondays of the month at Euclid Vets Club.
ST. CLAIR RIFLE AND HUNTING CLUB
President: Frank Zorman, Sr.
Vice-Pres.: John Truden. Sr.
Financial Sec.: Eugene Kogovšek
Recording Sec.: Edward Pečnik
Entertainment Mgr.: Frank Zorman, Sr.
Keeper of Arms: Elio Erzetič
Auditors: Aloiz Pugel, Rudy Boltauzer, Ludvik Zorman.
Trustees: John Truden, Frank Truden, Frank Cendol, Frank Beck
League Manager: Joseph Cah
PROGRESSIVE SLOVENIAN WOMEN CIRCLE #2
President: Cecilia Subel Honorary Vice-Pres. — Frances Legat
1st Vice-pres.: Neva Patterson 2nd Vice-pres. Rose Žnidaršič
Secretary: Margaret Kaus Treasurer: Mary Zakrajšek Rec. Sec’y.: Mary Zakrajšek Auditors: Anna Filipič, Nettie Malnar, and Frances Tavzel Sunshine Chairman: Cecelia Subel
Publicity: Mary Zakrajšek Refreshment Com: Frances Tavzel, Margaret Meyers
Meetings are the 3rd Wednesday of the month at 1 p.m., Slovenian National Home, St. Clair.
PLANINA SINGING SOCIETY
President — Al Glavic Vice President — Frank Urbančič
Financial Sec.—Emma Urbančič 11106 Lincoln, Ave., Garfield Hts., OH 44125 — Tel. 581-1677. Corresp. Sec. — Olga Ponikvar Rehearsals — Weekly on Mondays at 8 p.m.
SLOVENIAN NATIONAL ART GUILD
President — Justine Skok V. President — Edmond Kucia Treasurer — Clarence Taber-nik — 731-9577
Rec. Sec’y. — Molly Rabb — 681-2992
Auditors — Boris Kozel, Doris Sadar, John J. Streck Chairman, Membership — Eleanore Rudman Chairman, Special Events — Jean Križman
Chairman, Heritage — August B. Pust, Vlasta M. Radisek Chairman, Sunshine — Mary Ellen Rechner
Chairman, Historian — Maria Dimitrijevic
Representative to the Federation of Homes — John E. Habat The Art Guild will meet on the third Monday of each month at Slovenian Workman’s Home, 15335 Waterloo Rd. at 7:30 p.m.
SLOVENSKI DOM NO. 6 A.M.L.A.
President — Vivianne Cecelic Vice-pres. — Marie Hosta Secretary — Sylvia Banko, 17301 East Park Dr., Cleveland, OH 44119.
Treasurer — Virginia Kotnik Recording Secretary — Anne Cecelic
Pres, of Audit Com. — Jean Fabian
1st Auditor — Amalia Legat 2nd Auditor — Tony Yerak Youth Activities Coordinator: Vivianne Cecelic Medical Examiner — Dr. Anthony F. Spech Meetings: 2nd Tuesday of the month at Recher Slovenian National Home, 7:30 pm.
CIRCLE NO. 1 PROGRESSIVE SLOVENES OF AMERICA
President — Cecelia Wolf Vice-Pres. — Sophie Matuch Hon. Vice-Pres. — Josie Glazar Secretary-Treas. — Alma Lazar Rec. Sec’y. — Wilma Tibjash Auditors: Mary Dolšak, Molly Raab and Julia Ipavec
Sunshine Comm: Mary Dum, Theresa Gorjanc, Mary Furlan, Jennie Skrl, Marie Shaver and Alma Lazar
Social and Educ. — Ida Cesnik, Josephine Tomsic, Mary Dolšak, Ann Kristoff, Ruth Jerala
Cookbooks — Alma Lazar — 531-5627.
Meetings — Every first Thursday
M.P.Z. CIRCLE 3
President — Paul Conzelmann 1st V.P. — Marci Perkey 2nd V.P. — Judy Conzelmann Recording Sec. — Martha Maglich
Treasurer — Millie Bradač Auditors — Sophie Matuch, Jo Tucceri, Edna Kieinhenz
Circle Director - Judy Skopitz Asst, Circle Dir. — Kristina Blatnik
Music ^Director — Tom Hegler Accompanist — Alice Cech Rehersals are held every Monday at 7:30 p.m. at the S.W.H. on Waterloo Rd., except for vacation period.
SLOVENIAN SOCIETY HOME 20713 Recher Avenue Euclid, Ohio 44119
President — Max Kobal Vice Pres. — George Carson Secretary — Ray Bradač, 261-5886
Treasurer — William Frank Recording See. — Rudy Lokar Chairman Audit Comm. — William Strah
Audit Comm. — William Jansa Audit Comm. — John Hrovat Chairman House Comm. — ....oseph Petrie
House Comm.— Edward Koren House Comm.— Frank Taucher Membership — Josephine Trunk
Ways and Means — A1 Novinc Ways and Means — John
Bozich
Director — Edward Novak Honorary Pres. — Joseph Trebeč
Honorary Vice Pres.— Edward Leskovec
Honorary Sec’y. — Stanley Pockar
Honorary Recording Sec’y. — Mary Kobal
Honorary House Comm. — John Troha
SLOVENE PENSIONERS CLUB NEWBURGH - MAPLE HTS.
Pres. — John Taucher, tel. 663-6957
Vice.-Pres. — Mary Zivny
Secretary — Andrew Rezin — 15701 Rockside Rd., Maple His, OH 44137, Tel.: 662-9064.
Treasurer — Ann Odell Tele.: 587-6829
Rec. Sec”y. — Mary Shamrov
Auditors — Louis Champa, John Perc, Anton Stimetz
Monthly meetings are held on the fourth Wednesday of each month at 1 p.m.
Jugoslovanske podporne organizacije v ZDA pred 50 leti
Leta 1931 je v Ameriki delovalo 16 jugoslovanskih bratskih podpornih organizacij, 10 od teh so bile slovenske. F.I.I.S. v New Yorku je zbral natančne podatke in jih objavil. Številka v oklepaju je letnica ustanovitve:
K.S.K.J. — Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota, (1894) — Joliet, 111.
H.B.Z. — Hrvatska Bratska Zajednica, (1894) — Pittsburgh, Pa.
S.N.P.J. — Slovenska Narodna Podporna Jednota, (1904), Chicago, 111.
S.N.S. — Srbski Narodni Sa-vez, (1901) — Pittsburgh, Pa.
J.S.K.J. — Jugoslovanska Katoliška Jednota, (1898), Ely, Minn.
S.S.P.Z. — Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza, (1900) — Chicago, 111.
S.D.Z. — Slovenska Dobrodelna Zveza, (1910), Cleveland, Ohio.
H.K.Z. — Hrvatska Katoli-
“Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglaše-vanih nekaj prav poceni predmetov!
“Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev.
“Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga mo« reva prihraniti.
“Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini, je zanesljiv in pri njem kupujva.”
najstarejša podporna organizacija.
Vseh teh IG jugoslovanskih bratskih podpornih organizacij je imelo ob koncu leta 1931 skupno 2.336 društev odraslega oddelka in. 895 mladinskega. Skupno število članstva je znašalo 269.452, njih skupno premoženje pa $19,439.322. KSKJ je po številu članstva na tretjem mestu.
Dva sedita v gostilni.
“Kaj je hujšega: ogenj aii voda?”
“Žeja.”
*
“Primož, kaj bi storil, če ne bi bilo več mene?”
“Isto kot ti.”
“A tako? Saj sem si vedno mislila od tebe takšno nesramnost!”
Povprečni dohodek na osebo v ZDA $9,458
letno
Povprečni letni dohodek na osebo v ZDA je bil lani $9.458. za 143% več kot pred 10 leti. V državi Ohio je bil nekaj pod povprečjem — $9,398 letno, 138% več kot leta 1970.
ska Zajednica, (1922), Gary, Ind.
S.Ž.Z. — Slovenska Ženska Zveza, (1926) — Chicago, 111.
Z.S.Z. — Zapadna Slovanska Zveza, (1908) — Denver Colorado.
J.P.Z.S. — Jugoslovanska Podporna Zveza Sloga, (1908), Milwaukee, Wis.
D.S.D. — Slovensko Hrvatska Zveza, (1908), Calumet,; Mich.
H.Z.P. — Hrvatski Savez na Pacifiku, (1910), San Francisco, Cal.
S.P.S.J. — Srbski Podporni Savez Jedinstvo, (1920), Cleveland, Ohio.
H.B.A. — Hrvatsko Bratstvo u Americi, Great Falks, Montana.
Glede starosti društev naj bo omenjeno, da imata KSKJ in HBZ isti letnici ustanovitve, toda KSKJ je starejša, ker je bila ustanovljena aprila 1894, HBZ pa septembra 1894. Torej je naša KSKJ od vseh
Življenjski stroški se več kot podvojili
Štiričlanska družina je mogla pred 10 leti živeti kar dosti udobno z $10,000 na leto. Za isto življenjsko raven štiričlanske družine je sedaj potrebno $22,477.
Inflacija mori tudi dobrodelnost
Amerikanci imamo na splošno veliko razumevanje za potrebe bližnjega. Lani je-bilo skupno darovano v take namene 47.7 bilijonov dolarjev, 10.2 odstotka več kot v letu 1979. Ker je inflacija povišala življenjske stroške lani za 12.4 odstotke, povečani darovi niso predstavljali večjo, ampak manišo kupno moč.
Posamezniki so darovali lani za dobre namene 39.9 bilijonov, zapuščine so dale 2.9 bilijonov, korporacije 2.4 bilijone, skladi pa 2.4 bilijone. Skoraj polovico vseh darov! so dobile verske dobrodelne, ustanove.
ZA SMEH
“Možek, priznati ti moram, da znam skuhati samo golaž in \7ampe.”
“In kaj od obojega je tole na krožniku?”
i	*
Zazvoni telefon. Mož vstane, gre k aparatu in dvigne slušalko.
“Žena, telefon je zame. Ali smem?”
*
Ženska pride k frizerki: “Prosim, ostrižite me čisto na kratko, ker sem že sita tega, da me imajo za moškega, če imam dolge lase.”
Prijatel’s Pharmacy
St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-1212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO. — AID FOR AGED PRE'

MALI OGLASI
INDIAN HILLS EUCLID
Beat the bank. 121/4% assumable, variable mortgage. Beautiful 5 bedroom home in ideal Euclid location. NeW carpeting. Custom drapes-Recreation room and finished basement, and more. A must to see. In the 60’s. Call JoAnfl Kaifesh at 951-0480.
P°
For Rent
3 unfurnished rooms and bath. Adults. No pets. On $• 71 near St. Clair. Call 361-0989 after 4 p.m.
(68-76)
Inside - Outside Work
Redecorating, painting, re“ pairs of all kinds includiuŽ plumbing and roofing.
Call 431-7240
(69-73)
.—«
FOR RENT
Five rooms down. Newly decorated. Prefer adults. No pets. E. 76 St. Call 881-3324.
(72-75)
3 SOBE V NAJEM ^
s kuhinjo in kopalnicOi spodaj, na 1160 E. 72 St. Pr*' meme za eno ali dve osebi-Oglasite se osebno po 5. ur* popoldne.
(73-74)
Help Wanted
Woman for cleaning haUs and offices. For details call
Slovenian National Home 6409 St. Clair Ave. 361-5115
(73-75)
i
i
Ženska za čiščenje v dvoranah in pisarnah. podrobnosti kličite tajnico
Slov. nar. doma,
6409 St. Clair Ave. tel. 361-5115
(73-75)
UNIQUE G0NGERT APPEARANCE!
DANISH ACCORDION ENSEMBLE and WORLD CHAMPION ACCORDIONIST ULRICH SCHMULLING FROM GERMANY under direction of Jeanette Dyremose — THURSDAY, JULY 2, 1981 at 8:00 p.m. — SLOVENIAN NATIONAL HOME 6409 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
(Tickets ($6.00) available at Tivoli Imports on St. Clair and Frank Sterle Slovenian Country House on E. 55 St.)
The tour in U.S.A. and Canada (50 cities) of this 19 member accordion ensemble (ages range from 13 to 18) is co-sponsored by The Danish Kingdom, Queen Elizabeth II of England, President Ronald Reagan and the world famous Hohner Accordion Manuf. Co. of Germany. Three hours of high quality, beautiful music.
TONY KRISTAVNIK
PAINTING AND DECORATING
Telephone 831-6430
Pomlad je tu! Najboljši čas za barvanje vaših hiš! Preglejte vaše domove in pokličite nas za brezplačen proračun. Smo strokovnjaki! Sanitas in papiranje. Nameščamo nove žlebove in aluminum siding.