Leto LXV PoSfnina plaPana v gotovini V Ljubljani, v sredo, dne 22. decembra 1937 Stev. 292 a cena 1.50 Din Naročnina mesečno 25 Din, za možem-itvo 40 Din — nedeljska izdaja ce loletno 9b Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/III SLOVENEC Telefoni uredništva in oprave: 29-92, 29-93, 29-94. 29-95, 29-% — lxhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniko Ček. ra^un: Ljnbljana št I0.b5(l m 10.349 za inserate; Sarajevo štv 7563. Zasireb štv. 39.011, Praaa-I >unaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6. Amerika nima namena vojskovati se Potopitev ameriške topničarke na reki Jangce in smrt nekaterih ameriških mornarjev in uradnikov je v Evropi povzročila veliko hrupa v tisku in ni manjkalo listov, ki so napovedovali skorajšnji vojni spopad med Japonsko in Združenimi državami. Pri navijanju javnega mnenja so se posebno odlikovali levičarski listi in gotove časnikarske agencije, ki so ves evropski tisk zalagale z zelo razburljivimi novicami. Drugi so zopet segli v zgodovino in spominjali na leto 1898, ko je potopitev ene ameriške ladje v kubanskih vodah bilo Združenim državam zadosten razlog, da so Španiji napovedale vojne. Kajpada so ti listi pozabili omeniti, da Japonska pač ni isto kot Španija in da je leta 1898 Amerika hotela vojno in bi ji zaradi tega vsak še tako ničev razlog mogel biti dobrodošla prilika za izbruh sovražnosti s Španijo. Vprašajmo se torej, ne kakšno je razpoloženje v Evropi, ampak kako presoja položaj Amerika, ki je gotovo v tem pogledu edina : merodajna. Ali bo Amerika opustila svojo i tradicionalno nevtralnost in se zapletla v vojno na Daljnem vzhodu? Kakor znano, je izzvenel Rooseveltov govor v Chicagu precej bojevito. Ne smemo pa prezreti, da ni predsednik države v Ameriki odločilen za to, kaj bo storila dežela, ampak da je edino odločilno javno mnenje. Lahko se primeri, da kak predsednik poizkuša vplivati na javno mnenje, vendar nikoli ni bilo do sedaj v Ameriki predsednika, ki ne bi bil docela odvisen od javnega mnenja. Zavest, ki jo ima svobodni Američan, da je država zaradi državljanov in ne obratno, je tako močna in vsesplošna, da narod svojo suverenost hoče tudi dejansko izvajati, zlasti če gre za tako važna vprašanja, kakor je odločitev o vojni in miru. Ameriški državljan spoštuje Belo hišo kot utelešenje svoje suverenosti, toda nikdar ne bi dovolil, da se med njega in med državo vrine kaka birokratična »administracija«, ki naj bi odločevala o usodi države. Ameriško ljudstvo je zaradi tega vedno budno čuvalo svojo politično suverenost in se ni dalo nikdar presenetiti od kake administrativne ekseku-tive. Tako ima senat zadnjo besedo in tehta več njegov glas, kakor veto predsednika; najvišje sodišče more razveljaviti sklepe kongresa. Te pravice so omenjene oblasti večkrat izvajale tudi v zadnjem času, in sicer ob precej splošnem odobravanju ljudstva. Tipičen primer tradicionalne nezaupljivosti ameriškega ljudstva je zakon Wudlov, ki se trenutno nahaja pred zbornico in čaka potrditve kongresa. Ta zakon so predlagali neki levičarski krogi in hoče uzakoniti, da nima ne predsednik države in ne zbornica pravice do vojne napovedi, ampak da je za lako odločitev potrebno splošno ljudsko glasovanje. Isto velja tudi za sklenitev miru za primer, da je država v vojnem stanju. Kakor rečeno, izhaja ta predlog od pristašev ljudske fronte. Toda predsednik Roosevelt bo gotovo branil svoje zakonite predpravice. Njegova stranka razpolaga v parlamentu tudi s tako močno večino, da ji ne bo težko preprečiti, da bi levičarji zbrali dve tretjine glasov, ki so potrebni za tako korenito spremembo ustave. Ni torej nevarnosti, da bi omenjeni zakon mogel prodreti. Omenjamo ga le zaradi značilne miselnosti, ki vlada v Združ. državah. Resnica je, da je Američanom vsaka vojna akcija, ki bi segla izven ameriškega kontinenta, nesimpatična. Američan sam se čuti v svoji deželi kakor v obljubljenem kraljestvu, po katerem se cedita mleko in med. Po njegovem trdnem prepričanju božja Previdnost ni drugim narodom in državam naklonila toliko ugodja in tolike lepote življenja, kakor baš Američanom. Američan bo rekel, Times« pa piše glavni urednik, da je ameriško ljudstvo nasprotno vsaki akciji, ki bi ga mogla zaplesti v vojno. »Tribuna«, ki izhaja v Chicagu, je pa naziranja, da bi bilo Irelm opustiti tudi vse, kar bi pomenilo gospodarski pritisk na Japonce. Kajti tudi z gospodarsko protiakcijo je mogoče že vplivati na svobodno odločitev kakega naroda in o Proračun zunanjega ministrstva pred finančnim odborom „Gospodarstvo in mir na meja h" To so načela naše zunanje politike, pravi dr. Milan Stojadinovič v svojem poročilu Belgrad, 21. decembra. AA. 17. sejo finančnega ofibora je otvoril predsednik Miloje Rajakovič ob 10.20. Navzočni so predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič, predsednik narodne skupščine Stevan čirič, ministri Stošo-vič, Letica, Novakovič in Cvrkič, pomočnika zunanjega ministra dr. Ivo Andrič in Miliv. Pilja, zelo veliko senatorjev in poslancev. Zapisnik prejšnje seje je prečital tajnik Kazimirovič. Nato so prešli na razpravo o proračunu zunanjega ministrstva. Predsednik Rajrkovič podeli besedo predsedniku vlade in zunanjemu ministru dr. M. Stojadinoviču, ki so ga vsi navzočni viharno pozdravili. Dr. M. Stojadinovič je podal tole poročilo: »Gospodje poslanci! V zadnjih mesecih od mojega poslednjega poročila v narodni skupščini se ni nič tako novega in važnega zgodilo na polju naše zunanje politike, in tudi ne nič takega, kar bi spremenilo osnovne črte, ki so vam znane in ki jih je narodna skupščina zadnjič z veliko večino odobrila. Zato ne želim danes obširneje govoriti, ker mislim, da je bilo v naši zunanji politiki baš poslednje mesece toliko jasnih in velikih uspehov, da mislim, da kako posebno zagovarjanje tega proračuna ali naše zunanje politike sploh ni potrebno. „Čaha nas uradni obisk Berlna" Gospodje! Letos smo imeli v Belgradu uradne obiske predsednika bolgarske vlade Kjoseiva-nova, italijanskega zunanj. ministra grofa Ciana, predsednika češkoslovaške republike dr. Bencša, nemškega zunanjega ministra v. Neuratha in francoskega zunanjega ministra Delbosa. Jaz sem pa uradno obiskal Atene ob priliki sestanka držav Balkanske zveze; Sinajo ob priliki sestanka držav Male zveze, Pariz, London in Rim, v bližnji bodočnosti nas pa čaka tudi uradni obisk Berlina. Vsi ti obiski, ki so počastili Belgrad v letošnjem letu in vsi uradni obiski, ki sem jih storil, so najboljši dokaz aktivne in uspešne zunanje politike naše države. (Dolgotrajno iu viharno odobravanje v centrumu in desnici.) „Na našem ob zor;u ni temmh oblakov" Držeč se osnovne črte naše zunanje politike, smo uspeli, da ohranimo vsa prijateljstva in da tem prijateljstvom dodamo še nova, ki so nam dragocena zaradi zavarovanja naših gospodarskih koristi in zaradi zavarovanja m i r u n a naših in e j a h. Osnovna ideja naše zunanje politike — mir — jo triumfirala povsod na Balkanu, v donavski kotlini in ua obali Jadrana. Reči smemo, da niso narodi, ki prebivajo v tem kraju Evrope, nikoli živeli v trdnejšem miru kakor danes. In čc vidimo danes temne oblake na obzorju mednarodne politike, jih ni treba iskati ue na Balkanu, ne na Donavi, ne na Jadranu, ainpak zunaj našo državo in zunaj naših meja. (Viharno ploskanje.) Naš narod se zato sme po zaslugi takšno zunanje politike v miru posvetiti svojemu gospodarskemu, socialnemu, kulturnemu in prosvetnemu napredku in notranji konsolidaciji, prepričan, da mu jc mir na vseh njegovih mejah popolnoma zavarovan. (Splošno dolgotrajno odobravanje in ploskanje v centrumu in na des-nici.) Številčni del proračuna je, kakor ste videli, za 7 in pol milijona din višji kakor pretekli. To zvišanje gre večidel na račun zvišanih prejemkov uradnikov v vseh resorih in tako tudi v reso-ru zunanjega ministrstva. Dalje je temu vzrok ustanovitev več novih zastopstev v tujini, ki so jih narekovali edino gospodarski razlogi, da zagotovimo naši državi in naši proizvodnji nova tržišča v tujini. Toda tudi ta proračun, ki bo znašal, če ga odobrite, 157 milijonov din, je daleč pod tistimi številkami, ki so tvorile proračun tega ministrstva proti nekaj leti. Zato mislim, da se boste strinjali tako z zunanjo politiko kraljevske vlade, kakor s predlaganim Številčnim delom tega proračuna in da ga boste sprejeli takšnega, kakor vam ga je predlagal finančni minister.« (Splošno viharno in dolgotrajno odobravanje in ploskanje v centrumu in na desnici ter navdušeni vzkliki: Živel dr. Stojadinovič!) Govori poslancev Po poročilu predsednika vlade iti zunanjega ministra dr." Stojadinoviča je dobil besedo posl. Luka Kostrenčič, ki je izvajal: Gospodje poslanci! Male in srednje države morajo pazljivo spremljati mednarodno življenje, ki ustvarja neprestano nove položaje in konstela-cije. Kajti ravno malini in srednjim državam grozi neprestano nevarnost, da jih potegnejo v vrlinec spopadov ne abstraktnih doktrin, temveč konkretnih interesov velesil. (Odobravanje.) Zato je neobhodno potrebno, da iz te perspektive opazujemo tudi zunanjo politiko naše države. „Zveza narodov ie od ved a la" V prvi vrsti si moramo biti na čistem glede tega, da je Zveza narodov kot univerzalna ustanova za organiziranje svetovnega miru popolnoma odpovedala. Zveza narodov jc danes docela desor-ganiziratia, nekateri celo sodijo, da jc v agoniji, vsekakor pa v svoji današnji sestavi težek invalid političnih iluzij. Antagonizcm rivaliteta in izstopi ■velesil so popolnoma omrtvili ZN, tako da žc Icla in leta ne daje prav nobenega poroštva državam, svojim članicam, za njihovo politično neodvisnost in teritorialno nedotakljivost. Po vojni se je na vse strani in z vsemi mogočimi sredstvi vršila velikanska propaganda za evetovni mir z geslom- »Nikoli več vojne!« Kot najučinkovitejši pripomoček za preprečitev vojne in zago'ovitev miru eo navajali splošno razorožitev. Uspeh pa je bil, da se že leta in leta na vsem svetu vrši kar najintenzivnejše oboroževanje v takšnem obsegu, da more le še čudež rešiti človeštvo pred splošnim spopadom oboroženih narodov vsega sveta. Idejo kolektivne varnosti, ki naj bi jamčila splošni mir vsem narodom in neodvisnost vsem državam-članicain ZN, so kar najbru-talneje deinantirali na treh celinah, od skrajnega Daljnega vzhoda Azije do skrajnega zahoda Evrope. Zveza narodov pa je bila popolnoma brez moči. Zadnja leta so trajno ogrožena vsa načela te ustanove in vse obveze na katerih je zgrajen mednarodni sistem, ki se je rodil iz svelovne voj ne. (Odobravanje in vzkliki: Tako je!) Osnovna misel politike dr, Stofad noviča Gospodje poslanci! V današnjem težavnem in kalnem mednarodnem položaju, ko je Evropa razdeljena na demokratski zahod, fašistični centrum in boljševiškj vzhod, gre vse dr. Stojadi-novičevo stremljenje očitno za te in. da obvaruje Jugoslavijo in evropski jugovzhod pred nevarnostjo, da ju ne potegnejo v vrtinec spopada ideologi in koristi velesil. (Živahno odobravanje.) Razen tega je njegov namen da nam z načrtno trgovinsko in finančno politiko zagotovi gospodarsko blagostanje, s sodelovanjem z našo narodno vojsko pa dela z vsemi silami na to. da nas v vprašanjih narodne obrambe in oboroževanja čim bolj preskrbi in osvobodi tujine. (Tako je! Odobravanje.) Dr. Stojadinovič je absolutno ohranil, nadaljeval in obnovil vse naše star« zveze in prijateljstva. (Viharno odobravanje v centrumu in na desnici.) Toda kot realen in odgovoren politik je znatno ublažil in bistveno popravil naše razmerje do držav. nasproti katerim smo leta in leta zavzemali rezervirano stališče. Razen tega jo ustvaril realno možnost kar najtesnejšega razmerja in sodelovanja •t vsemi našimi sosedi. Danes, ko preživlja ZN težko krizo, more bili vsekakor samo v korist vse Evropo in svetovnega miru. da si Jugoslavija, vogelni kamen dveh mednarodnih miroljubnih tvorb. Male zvezo in Balkanske zveze, prizadeva, da razširi krog svojih prijateljev v tako kočljivem delu evropske celino (Ploskanje in odobravanje.) Jugoslavija meji oh šliri države in absolutno nima interesa, da bi živela v dobri soseščini lo z dvema mejašema. To pa vsekakor tudi ni v interesu Male zvezo ne Balkanske zveze. Prav zato je Jugoslavija v prvi vrsti poklicana, da ustvari možnost čedalje tesnejšega razmerja in sodelovanja i vsemi svojimi sosedi. Večno u i mogoče doli ti svet v zmagovalce in premagance, posebno ne, če i s k r o n o želimo konsolidacijo Evrope. „Za Jugoslavijo in Italijo ie mir na Jadranu živl,enjshega pomena" Samo po sebi se razume, da je za p<>'Milno pomiritev in sodelovanje med vsemi podonavskimi in balkanskimi narodi eden izmed glavnih pogojev dobra soseščina med Jugoslavijo in Italijo, edino izmed velesil, našo sosedo, s katero jo politično kar najintimneje zvezana večina ostalih naših sosed. (Tako je!) Zato jo mir na Jadranu ne samo življenjskega pomena prvega reda za Jugoslavijo in Italijo, temveč tudi za splošen mir vse Evrope. (Ploskanje.) Itazen lega moramo neprestano imeti pred očmi, da smo gospodarsko v prvi vrsti navezani na države osi Berlin-Kim in na države rimskega trikotnika, in tega gospodarskega momenta ne moremo prezreti. (Odobravanje.) Trajna poli- Nadalievanie na 2. strani Kaj je opravil Delbos v Pragi Praga, 21. decembra. Po Delbosovem obisku je opaziti, da češkoslovaški tisk, posebno oni, ki se smatra kot glasilo nacionalne desnice, piše o Nemčiji v prijaznem smislu. »Narodni Politika je zvedela, da so se razgovori Delbosa s češkoslovaškimi državniki sukali v veliki meri okoli vprašanja boljših odnošajev med Češkoslovaško iu Nemčijo. Ugledni krogi delajo 11,1 to, da bi se začeli razgovori med Berlinom in Prago, ki hi mogli prinesti veliko korist obema državama. V »Narodnih Listih piše bivši trgovinski minister Ma-toušek med drugim: »Ker je vsak poskus potnir-jenja srednje Evrope vnaprej obsoien na neuspeh, če bi se Nemčija in Italija izločili ali pa ne bi boleli sodelovati, je potrebno, da se srednjeevropske državo same med seboj naravnost pomenijo in ustvarijo medsebojno soglasje in sodelovanje. Vera v Zvezo narodov nima veliko praktičnega pomena.« Dr. Matoušek zagovarja idejo, naj bi se češkoslovaška država počasi in previdno nevtra- nepristranskem zadržanju ni mogoče več govoriti. Morda bi pa Amerika bila pripravljena v tem primeru posredovati v kitajsko-japonski vojni, če bi imela zagotovilo, da bo tudi Evropa sodelovala. »Toda — tako piše »Tribuna« — kaj naj mi pričakujemo od Evrope., ki ima polne roke dela z domačimi spori? Velika Britanija mora imeti neprestano vse svoje sile pri roki zaradi Nemčije in Italije. Kakšno korist naj ima Amerika od spora z Japonsko? Nili toliko ne, kakor od posredovanja v svetovni vojni leta 1917 in 1918,< odgovarja omenjeni list. »Amerika ne more pričakovati nobenega dobička, ki bi odtehtal riziko vojne z Japonsko. Kajti kapital, ki ga imamo naloženega na Kitajskem, znaša okrog '200 milijonov dolarjev. Velika Britanija ima vloženega vsaj petkrat toliko in če se Veliki Britaniji ne zdi vredno pričeti z vojno, ali naj mar Amerika gre in se vojskuje za angleške interese proti japonski velesili? Z našo po-pomočjo — piše »Tribuna«: dalje — naj angleška volna in bombaž zavzameta tista tržišča, ki jih imajo do sedaj Japonci, kateri pa so — mimogrede rečeno — na vsak način naši boljši odjemalci kakor pa je Anglija. Iz lega »e vidi, da niso- posebno idealni na- gibi, ki vodijo ameriško politiko. Za njo je odločilno gospodarstvo. Iz čisto gospodarskega razloga pa Američani celo upajo, da bodo s Kitajsko, ki bi bila pod japonskim nadzorstvom iu ki bi jo disciplinirala japonska armada, mogli verjetno še bolje in varneje trgovati kakor pa sedaj. Lahko, da je takšen ameriški račun napačen, vendar zaenkrat to mišljenje v Ameriki prevladuje. Drugi listi, kakor »Newyork Herald«, pravijo, da morejo na sledeči način podati splošno mnenje Amerike: »Amerika simpatizira s Kitajsko, nikakor pa se ne bi hotela zaradi nje zaplesti v vojno. Napačno delajo oni, ki vzbujajo pri Kitajcih varljivo upanje na ameriško pomoč. Amerika nikakor ne misli iti zato v vojno, da pomore do ugleda Zvezi narodov. Amerika ni njena članica in tudi nima dolžnosti, da bi bila bolj zvesta kakor tisti, ki so bili njeni člani...« Takšno je torej stališče Amerike. Združene države se ne bodo spustile v vojno z Japonsko, ker bi po njihovem mnenju bilo nespametno, ako bi se borile za druge. Mislijo pa Američani, do so vojaško močni dovolj, da IkkIo v vsakem času lahko Japonce prisilili k spoštovanju njihovih pravic, takrat, kadar bo šlo za resnično ameriške korisii. lizirala, podobno, kakor se jo po njegovem mnenjn nevtralizirala tudi Jugoslavija. »Narodni Noviny<:, glasilo lako imenovanega nacionalnega združenja, ki je začelo izhajati nedavno, tudi želi izboljšanja odnošajev do Nemčije. Pravi, da je želja Francijo same, da bi Češkoslovaška in Nemčija postali prijateljici. Praški listi beležijo članek rimske »Gazzeta del Popolo", lod predsedstvom predsednika republike Alberta Lebruna. Zunanji minister Delbos je podal obširno poročilo o svojem potovanju po srednji Evropi. Poudaril je. da so ko vezi zavezništva med Francijo in njenimi prijatelji v srednji Evropi okrepile. Tudi gospodarski odnosi med Francijo in srednjeevropskimi državami so se zboljšali. Vse to dviea zavest varnosti Francije in njenih prijateljev in to ji ludi utrjuje politiko miru \ svetu. Povsod žele, da bi napetost popustila v Evropi. Beneš povabit en v Pariz 0h priliki svojega obiska v Pragi je zunanji minister Delhos predsednika češkoslovaške republike dr. Benešu uradno povabil na obisk v Pariz. Predsednik je povabilo sprejel. Obiskal ho Pariz v pričetku pomladi. De i bos bo ob rsbal Hitlerja »Pariš Soirc poroča, da more po zanesljivih informacijah, ki jih ima iz okolice zunanjega ministrstva javili, da bo po januarskem zborovanju Sveta Zveze narodov minister Delhos obiskal Berlin in Hitlerja. Dunajska vremenska napoved: Večinoma jasno, v višinah zjutraj zelo mraz, v nižinah pu tudi čez dan pod ničlo. Zagrebška vremenska napoved: Jasno. Načela naše zunanje politike (Nadaljevanje s i. strani) tika gospodarskega in kulturnega sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo l>i pomenila ureditev enega izmed največjih zgodovinskih Vprašanj v Evropi, pomenila bi likvidacijo stoletnega antagoniima med Apeninskim in Balkanskim polotokom. To bi pomenilo uresničenje življenjskih sanj velikega italijanskega domoljuba Gluseppa Mazzinija, ki je vedno iznova pridigal, da je »bodočnost italijanskega naroda v bratstvu in zvezi z veliko in močno slovansko družino«. V tej zbornici sem že nekoč poudaril, da obstoje za italijansko-jugoslovanski politični sporazum in za živahnejše kulturno-go-spodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo vsi pogoji, samo eden je glavni: da države rimskega trikotnika za vedno o p u s t c misol na r e v i a i j o in restavracijo iu du se pobotajo z zgodovinskim dejstvom, da obstoji ua Jadranu, ua Donavi in na Vanlarju enotna in velika jugoslovanska država. (Viharno in navdušeno odobravanje.) Sprava med Jugoslavijo in Italijo se nikakor no dotika našega prijateljstva in zavezništva s Francijo, ki nam je pri vsaki priložnosti priporočala to spravo. (Živahno odobravanje.) če abstra-h i ramo naše stališče do ideologije in politike fašistične Italije, ne smemo pozabiti, da se je Benito Mussolini s svojim intervencloniznioin v začetku svetovne vojno kot politik in vojak odločno postavil po robu takratni uradni Italiji in kar najodločneje. zavzemal za vojno na strani Francije proti habsburški monarhiji in zagovarjal njeno popolno likvidacijo. Po vojni pa ima nedvomno zaslugo, da ni prišlo do Auschlussa ne do habsburške restavracije. (Tako je!). „Naše razmerje do Francije ni zadeva dveh vlad, ampak dveh držav" Gospodje jioslanci! Vsi vemo in dogodki zadnjega časa so lo pozitivno potrdili, da je prijateljsko in lavezniško razmerje med Jugoslavijo in Francijo tako globoko zasidrano, da sploh ui odvisno od nihanja mednarodnih oilnošajev. Mala zveza in Balkanska zveza nista družba enodnevnih diplomatskih državic. Vse to države so skupaj s Francijo vsak čas pripravljeno za vsako cono in skupaj braniti svojo politično neodvisnost in teritorialno nedotakljivost. (Ploskanje.) Toda danes je splošen pojav, da se vsaka država zavaruje na vse strani in sporazume z vsemi. (Vzkliki: tako je! Odobravanje.) Zato morajo vsi tisti, ki si prilaščajo monopol frnnkofil-stva y tej državi, vedeti, da naše razmerje do Francije ni zadeva tega ali onega režima v Belgradu in Parizu, ampak zadeva kraljevine Jugoslavije in zadeva republike Francije. (Dolgo odobravanje.) Osnovno načelo zunanje politike vsake suverene države mora biti, da se nihče nima pravice vtikati v notranje zadeve druge države. Toda prav tako mora hiti osnovno načelo notranje politike vsake države, d a nihče znotraj države nima pravice vpletati tujino v notranje zadeve države. (Živahno odobravanje.) Naloga zunanje politiko Jugoslavije ni, da služi kakšnim blokom, frontam in ideologijam. Njena najvišja naloga je varovati Jugoslavijo, to se pravi, braniti njeno varnost in njene življenjske interese. (Odobravan je in vzkliki: Tako je!) Ker je Jugoslavija absolutno saturirana in nima nobenih okspanzivnih pretenzij, ne smemo dovo- lili, da bi nas kdo zapletel v spore in obračunavanje, kjer bodo urejali kolonijsko ali druga vprašanja. Mi smo edino pripravljeni varovati in bran i svoje krvavo pridobljene postojanke na tej najbolj izpostavljeni I o č k i evropske celine. (Ploskanje.) ln Jugosluviju bo v mednarodnem življenju vedno konstruktiven element redu iu miru. (Odobruvuujc.) Zvesti tradiciji Gospodje poslanci! Na koncu se mi zdi dolžnost podčrtati še en odločilen namen, Kadar govorimo o zunanji politiki naše države in o osnovah naše mednarodne orientacije, nikakor ne smemo pozabiti posebno odločilne okoliščine: da je Jugoslavija monarhija ln dn je dinastija Karudjordjevičev zgodovinsko in organsko zvezana z nastankom in obstojem jugoslovanske države in njenega uveljavljanja v mednarodnem življenju. (Odobravanje in ploskanje z ovacijt mi.) Naš veliki kralj Zedinitelj je postavil trdi: in ploskanje z ovaciju-lne temelje Jugoslavije na Balkanu in v Podonavju, določil je. ludi temeljne smernice njene zunanje politike, ki bodo Jugoslaviji zagotovile trajno neodvisnost in ji zajamčile vidno mesto v zboru evropskih narodov. Zvest trudiciji svojega doma in zgodovinskemu poslanstvu svojega naroda, je bil kralj Aleksander tudi velik pobudnik nove balkanske politike, želeč. da se spravijo s sveta vsi spori in nesporazumi iz krvave balkanske preteklosti, dn bo novi Balkan eden izmed glavnih stebrov miru v novi Evropi. (Slava mu!) Visoke in svetle tradicije dinastije Karudjordjevičev danes dostojno in uspešno zastopa in nadaljuje knez namestnik Pavle Karadjor-d j e v i č. (Živahno dolgotrajno odobravanje.) Gosjx>dje poslanci! Kadar gre za naše stališče do tujine, moramo biti vei solidarni iu moramo dati popolno podjioro vsem tistim čini-telje.m, ki se pojM>Inoma zavedajo zgodovinske odgovornosti, ko vodijo zunanjo politiko kraljevine Jugoslavije.« (Živahno odobravanje in ploskanje.) Proračun zunanjega ministrstva sprejet Za poslancem Kostrenčičem so govorili: Man-fred Pastrovič, Mita Dlmitrijevič, Voja L a z i č, Života M i 1 a n o v i č in Žarko T o m a - š e v i č. Po končani razpravi je prevzel besedo predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. M. Stojadinovič, ki se je v svojem govoru dotaknil posameznih opomb svojih predgovornikov. Nato je bilo glasovanje. Tajnik Kazimirovič prečita postavke proračuna zunanjega ministrstva. I Sprejete so bile z večino glasov. Predsednik M. Rajakovič zaključi nato sejo in napove prihodnjo za peto uro popoldne z dnevnim redom: proračun prosvetnega ministrstva. w mm^M^šim»v O proračunu prosvetnega ministrstva Na današnji popoldanski seji finančnega odbora je prišel na vrsto proračun prosvetnega ministrstva. Ko je g. prosvetni minister podal svoje poročilo in utemeljil posamezne postavke proračuna, so se oglasili k besedi mnogi poslanci, meti njimi tudi poslanec Karel Gajšek, ki je obširno govoril o slovenskih prosvetnih potrebah. Podrobnejša poročila o tej seji glej v naši II. izdaji. je najnojveši in najtno^erne'®' sprejemnik, ki ga je ustvaril za Vas svetovnj koncem Teffadyn 200 — radio Generalno zastopstvo za Slovenijo: RADIO -DOBERLET d. z o. z., Ljubljana, Kongresni trg ŠL8 Podzastopstvo Maribor: HENRIK ARLATI, Ulica 10. oktobra št. 4. KINO UNION Telefon 22-21 Klic življenja (L' appel de la vie) Življenje na kliniki za ženske bolezni. V glavnih vlogah priznana igralca Wictor Francen in Suzy Prim. Predstave: ob 16., 1915. in 2115. uri. Volitve v Romuniji —- poraz Titutesca Bukarešta, 21 decembra, b. Iz objav še nepopolnih rezultatov včerajšnjih parlamentarnih volitev je razvidno, da ie vlada dobila nad 40% glasov, Zaradi tega je dobila po romuusk. voliv- nem zakonu absolutno večino mandatov v parla- ,.„..,. ____„„ „ „,,„..„, mentu. Nacionalna kmetska stranka dr. Maniua jo j slovanske torpedovke~»BeogradV dobila 22%, stranka Coclreanua 17%, ljudska j bo zgodilo 23 decembra v Nun stranka Averresca 2% ......* " ' " Gospa Sio}adinovičeva kumica naše nove torpedovke Pariz, 21. decembra. AA (Havas.) Davi sc je pripeljalo iz Belgrada ga. Avgusta .Stojadinovičcva, soproga predsednika jugoslovanske vlado in zunanjega ministra dr. Milana Stojadinoviču. Njen prihod je v zvezi s spustitvijo nove jugo-------d« v morje. To se „, ., ,...* , , ------------ - —tesu. Z istim vla- Od znanih političnih oseb- | kom sta se pripeljala jugoslovanski viceadiniral An- j Polič, poveljnik jugoslovanske vojne mornarice nosti so biii izvoljeni Tituiescu, Maniu, Poj), gelescu, Mihelake in Bratianu. Končni rezultati bodo objavljeni jutri. V raznih krajih je prišlo do hudih izgredov, ker je bil teror precejšen. V Mogoresu je več slo madžarskih volivcev naskočilo volivni lokal ter je prišlo celo do streljanja Orožniki so ubili 1 osebo, 8 pa so jih ranili, V Diatre Neanu je bilo ranjenih 20 judovskih volivcev. V nekem mestu so sc spopadli pristaši vladne stranke z nacionalno kuietskimi volivci. Več oseb je bilo ranjenih. Krvava bitka za Teruell Saragosu. 21. decembra, c. Za Teruel je še zmeraj zelo krvava bitka v polnem razvoju. Nacionalistične čete so sedaj vrgle v borbo svoje i rezerve in so tako nacionalisti jirešli v protiofen-zivo. Vso svojo protiofenzivo so usmerili proti Castigliu, ki je ob cesti, ki vodi v Saragoso. Vojaki se bore v globokem snegu, in sicer večinoma kar mož z možem. Redko katera bitka v španski državi j. vo jni je bila tako krvava kakor je ta. Anglija se še ni odločila London, 21. dec. b. V tukajšnjih diplomatskih krogih pričakujejo z največjim zanimanjem debate britanskega kabineta o vprašanjih Daljnega vzhoda. Debate se bo udeležil sam ministrski predsednik Chamherlain, glavni govornik pa bo britanski zunanji minister Anion Eden. Politični krogi pričakujejo, da bosta oba državnika v svojih izjavah zelo izčrpna. Znano je namreč, da je vlada šele po velikem odporu dopustila in sprejela zahtevo laburistične stranke, da mora trajati debata o zunanji politiki ves dan in še danes zastopa stališče, da je položaj na Daljnem vzhodu preveč delikuten, da bi smel bili predmet javne debate. Po poročilih diplomatskega dopisnika Daili) Tele-grapha zaenkrat britanska vlada ni odločena, da pošlje vojno brodovje na Daljni vzhod. Tehnična stran problema je namreč naletela ua velike ovire in trenutno še ni znauo, kakšno funkcijo naj bi imelo okrepljeno britansko brodovje v vodah Daljnega vzhoda. To vprašanje se bo razpravljalo na jutršuji zadnji seji pred božičnimi prazniki zelo izčrpno. • Konzulat ČSR ukinjen češkoslovaška vlada je po smrti dosedanjega častnega konzula dr. Vase Birimiše ukinila konzulat v Dubrovniku. Arhiv so že prenesli v redni konzulat v Sarajevu. Baje bo ukinjen (udi francoski konzulat, katerega posle je kot častni konzul opravljal tudi pokojni dr. Birimiša. Imenovanja v sodni stroki Belgrad, 21. dec. m. Z odlokom pravosodnega ministra so postavljeni za častne sodnike: na področju apelacijskega sodišča v Ljubljani pri okrožnem sodišču: Ivan Baliovec, trgovec, dr. Janko Rerce, podravnatelj Kreditnega zavoda, Čebin Dominik, trgovec, Milan Česnik, trgovec, dr. Josip Dermastja, gen. tajnik Vzajemne zavarovalnice, Franjo Erce, podravnatelj Zadružne gosp. banke, Ernest Hieg, trgovec, Beno Gregorič, drogerist. Srečko Grom, špediter, Janko Kreč in Franjo Du-kič, trgovca, Ivan Martelanc, tajnik Vzajemne zavarovalnice, dr. Franc Pavlin, ravnatelj Ljubljanske kreditne banke, dr. Leon Skala, ravnatelj zavarovalnice »Sava*, Albin Smrkolj, veletrgovec, Josip Verovšek, trgovec, Joško Zemljič, prokurist, Anton Žlender, trgovec, vsi iz Ljubljane; pri okrožnem sodišču v Mariboru: Miloš Oset, trgovec, Fer-do Pinter, trgovec, Drago Roglič, trgovec, vsi iz Maribora; pri okrožnem sodišču v Celju: Franc I.ukač, Josip Kramer, Rado 1/O.jber, trgovci iz Celja; pri okrožnem sodišču v Novem mestu: Edmund Kastelic in Ivan Medic, trgovca iz Novega mesta. Pravosodni minister je podpisal odlok o postavitvi izpitne komisije za polaganje odvetniškega izpita pri apelacijskem sodišču v Ljubljani in za polaganje sodniškega izpila pri apelacijskem sodišču v Ljubljani. Za predsednika izpitne komisije za polaganje odvetniškega izpila v Ljubljani je postavljen dr Vladimir Golja, predsednik apelacijskega sodišča v Ljubljani; za njegovega namestnika dr. Lav. Mastnjak, pod predsednik apelacijskega sodišča v Ljubljani. Za člane so postavljeni: dr. Lav. Mastnjak, dr. Erik Eberle, sodnik apelacijskega sodišča v Ljubljani, dr. Jure Adlešič in dr. Rudolf Krivic, odvetnika v Ljubljani. Za namestnike članov so postavljeni: dr. Milko Kratijo, sodnik apelacijskega sodišča v Ljubljani, dr. Jurij Stempihar, sodnik apel. sodišča v Ljubljani, dr Josip Sajovic ml. in dr. Vladimir Grosman, odvetnika v Ljubljani. Za predsednika izpitne komisije pri polaganju nodnijskega izpita pri apel. sodišču v Ljubljani je postavljen dr. Vladimir Golja, predsednik apel. sodišča v Ljubljani, za njegovega namestnika dr. Lav. Mastnjak, podpredsednik apel. sodišča v Ljubljani; za člane dr Lav. Mastnjak, podpredsednik apel. sodišča v Ljubljani, dr. Erik Eberle, sodnik apel. sodišča v Ljubljani, dr. Milko Kranjc, sodnik apel. sodišča v Ljubljani, dr. Rudolf Krivic, odvetnik v Ljubljani. Za namestnike članov pa dr. Jakob Prešeren, Alojzij Debeljak, dr. Jurij fetempihar in odvetnik dr. Vladimir Grostnan. Upokojena sla: Alojzij Krotif na okrožnem sodišču v Ljubljani in Franc Fraudolič na okrožnem sodišču v Ribnici. Nove žrtve Stalinove strahovlade London. 21. decembra. Usmrtitev ostnili visokih sovjetskih uradnikov, med katerimi so znani diplomati, je napravila v vseh prestolnicah evropskih velesil zelo slab utis. Med ustreljenimi najbolj znana osebnost je Lev Karahan, ki je bi! svoje-časno predstavnik sovjetov na Kitajskem, kjer je organiziral komunizem in rdečo armado. Pot cm je bil namestnik komisarja za zunanje zadeve in nazadnje jKjslanik v Ankari. Vseh osem funkcionarjev so obsodili na smrt in takoj ustrelili 16. t. rn. Vest o tem je vzbudila tem večjo senzaci jo, ker se o arestu in procesu ni ničesar poročalo. Obsojeni so bili zaradi veleizdaje, o kateri pa se nc poroča ničesar določnejšega. Razen Karuhuna so ustrelili Jentikidzeja, ki je bH svojčas tajnik osrednjega izvršilnega odbora sovjetske Unije, pozneje predsednik Transkavkazije, dolgo časa intimen prijatelj Stalinov (njegov o/ ji rojak) in bo>!iševi.k tako zvanc stare garde. Star je bil hO let: Zuckermannn, bivšega načelnika oddelka za Daljni vzhod; Steigerja, bivšega uradnika v rosorti za zvezo med inozemskimi poslaništvi v Moskvi in zunanjepolitičnim komisariatom (neuradni šef protokola); Orakelašvija, zdravnika, bivšega načelnika goorgijske GPU in člana osrednjega izvršilnega odbora komun, stranke: ševaljcjeva. bivšega načelnika koinun. stranke v A/.ovii: Larina, bivšega načelnika komunistično stranke v Hostovu, in Metelova, o katerem tii znano, kakšno funkcijo je imel. »Pravda« piše, da sta Jenukidze in Motelov bila zelo delovna člaua troc.kističnc in buharinske kontrarevolucijo«. List piše (udi, rla sta bila v tesnih zvezah z generalnim štabom neke tuje velesile. To so očitali tudi Karahanti Baje so tudi špionirnli in sr> pripravljali na teroristična dejanja. Karahan je Iti! star šele 47 let. Njegov oče jc bil advokat. Letu 1904 ga je carski režim za- — Velik požar v Gružu. V Gružu pri Dubrovniku je izbruhnil v noči na nedeljo velik požar v prostorih Posojilniške banke ter je tam uničil velike količine raznega blaga. Škoda je ogromna. Na pomoč so prihiteli gasilci in vojaštvo, radi revolucionarnega delovanja pregnal v Vladi vos tok. Leta 1907 se je smel vrniti v Petrograd, kjer je bil promoviran za doktorja prava. Pred vojno so ga zopet aretirali in izgnali v lrkutsk, kjer je bival do februarske revolucije leta 1917. Pod bol jševiškini režimom je pomagal Trocke-mu, s katerim se je tudi udeležil mirovnih pogajanj v Brcst-Li lovskem in je istega leta prišel v komisari jat za zunan je zadeve, kjer je postal namestnik zunanjepolitičnega komisariata. Ker je obvladal šest azijskih jezikov, so ga poslali na Kitajsko, kjer je agitiral proti Angliji in Ameriki ter zanetil boljševiško revolucijo. Nato so ga iz Pekinga izgnali, nakar se je podal v Kanton. Ko se je vrnil v Rusijo, se je posebno zanimal za prijateljske pogodbe s Turčijo, Perzijo in Afganistanom. Zaradi njegovih zaslug je postal poslanik v Ankari, s katero je bil skleni! prijateljski pakt, aprila letošnjega leta pa je bi! odpoklican v Moskvo v zunanje ministrstvo. Bil je velik talent in prvovrsten diplomat. Francozi o Ludendorilu Pariz, 21. decembra. Tukajšnji listi se ob vesti, da je umrl general Ludendorff trudijo objektivno poročati o življenju in delu jx>kojnika. Splošno priznavajo rajnemu veliko tehnično usposobljenost, poudarjajo pa tudi, da je imel v politiki zelo nespretne roke. To je bilo tem bolj u srnino, ker je pokojnik ob vsaki priliki kazal, kakor piše »Tenips«, neizmeren napuh, zaradi katerega se jc čutil poklicanega, da odločuje tudi na fKililičnem in diplomatičnem jiodročju. General Niessel pa takole opiše j>okojnika: »Luden-dorfl je kazal izredno delovno silo, nenavadno moč volje in veliko tehnično znanje v vojnih stvareh, toda kaz.ul je čezmerno trdoto, oblastnost in napuh. Do smrti je globoko sovražil Francijo. Če bi Nemčija zmagala, bi se Ludendorff jiokazal kot njen neizprosen sovražnik. Premagani ne hi od njega smeli pričakovati nobenega velikodušja.c Piiriški listi le nekako mimogrede omenjajo politično in versko delovanje pokojnika po vojni in |K)udarjajo, da je v tem pogledu bil močno pod vplivom ge. geiioraliee (kar j« »Slovenec« že včeraj omenil). Kongres URSSJ Kakor smo žc poročali, je bil URSSJ (udru-ženje radničkih socialističnih sindikata Jugoslavije) sklican za 5. f. m., pa je bil v zadnjem ča6u preložen. Sedaj je ccntrala sklenila, kakor poročajo časopisi, da bo kongres 17. in 18. aprila prih. leta v Ljubljani. in Jo van Markovič, kabinetni ta~jnik predsedstva vlade. Gospo Avgusto Stojadinovičevo so pri izstopu iz vlaka pozdravili pooblaščeni minister in zastopnik zunanjega ministra de Lande, jugoslovanski poslanik Božidar Purič in ga, Si-mičeva, žena svetnika jugoslovanskega poslaništva, in ga. Glišičeva. žena generala Glišiča, jugoslovanskega vojaškega atašeja v Parizu. Seja Osrednjega urada za zavarovance delavcev Zagreb, 21. dec. b. Dopoldne se je pričela seja ravnateljstva SUZOR-ja. Na dnevnem redu je bilo zelo mnogo vprašanj. V teku dopoldanske debale je bilo zaslišano poročilo o stanju vloženega denarja socialnega zavarovanja v posameznih denarnih zavodih ter so bili pri tej priliki odobreni tudi posamezni krediti. Med drugim je hil odobren znesek 1 milij. din za upravno občino v Tržiču. Nato je bila obširna debata o denarnem poslovanju. Poročilo o denarnem poslovanju zavarovanja za slučaj bolezni ter o pasivnih krajevnih organizacijah SUZOR-ja je naletelo na hudo kritiko. Zahtevalo se je zboljšanje pasivnih uradov posebno v Zagrebu. Popoldanska seja se je pričela ob 17 in je bilo na dnevnem redu vprašanje ufradniške pragmatike SUZOR-ja. Odobrena uporaba zasebnih kolosekov Belgrad, 21. dec.. m. Ministrski svet je odobril pogodbe, ki jih je sklenilo ljubljansko železniško ravnateljstvo za uporabljanje raznih industrijskih kolosekov, in to industrijski kolosek tvrdke Anton Lovšin pri postaji Dobrepolje; Irene Falter pri postaji Rimske Toplice; Splošno stavbne družbe pri Teznem; tvrdke Ivan Petri« pri postaji Brezovica in lesne tvrdke Franc Voš-njak v Soštanju-Toplice. Osebne vesti Belgrad, 21. dec. m. Upokojen je inž. Emest Lovrenčič, višji svetnik III/2 v poštnem ministrstvu. Na pošto iz Kostanjevice v Novo mesto jo postavljena Marija Friedel, poštna kontrolorja. Iz Ljubljane II na Jesenice je prestavljen Gabrijel Matušič, višji poštni kontrolor. Za računskega kontrolorja VIL skup. na drž. rudniku v Velenju je postavljen Cvetko Kavčič, računski knjigovodja VII. skup. prvega periodskega poviška. V ljubljanskem gledališču so napredovali v VI. skup. Ivan Trošt in Emil Kralj, v VIL skun Niko Štritof. 1 Naš poslanik na poti v Južno Ameriko Med mnogimi drugimi uglednimi osebnostmi, ki so v soboto z italijanskim parnikom »Avgustus« odpotovali iz Genove v južno Ameriko, je tudi jugoslovanski poslanik v Buenoe Airesu dr. Izidor Cankar. Z istim parnikom so odpotovali tudi člani posebnega italijanskega vojnega odposlanstva, ki vojsko'0 V i-'°> da reor£'anizirajo bolivijsko Jns-arski veljak obsojen Okrožno sodišče v Tuzli je obsodilo na 5 mesecev zapora Štefana Vukojeviča iz Doboja, ki je 9. oktobra 1934 organiziral demonstracijo proti župniku v Doboju, ki mu je poškodoval tudi stanovanje. Na tožbo župnika dr. Dragana Kambera je bil sedaj obsojen na 5 mesecev zapora. Imenovani je bil dolgo časa pristaš Radiča, po 6. januarju pa je prešel med tovarišiio Petra Živkoviča ! in je bil ves kasnejši čas ugleden član JNS. Tudi ' v demonstraciji in napadu na župnikovo stanovanje je sodelovalo največ izrazitih jns-arjev. Kdo vedno izprašuje Večkrat smo že imeli priliko na tem mestu opozoriti, kako slrašno se »Jutro« včasih dela nevednega. Kadarkoli se ga kdo dotakne na ranljivem mestu, se vedno pred vso javnostjo izprašuje: Ali sem mar jaz tisti? — V včerajšnji številki se mu je to kar dvakrat ponesrečilo. V »Hrvatski straži« je nekdo napisal članek o katoliški akciji, v katerem pravi, da je za katoliško akcijo pač treba tudi nekaj poguma, ker »kdor je vstopil v hrvatsko katoliško akcijo, je moral računati s tem, da ga bodo drugi jKsovali in sramolili.* »Jutrom se sedaj v prozorni narejenosti izprašuje, kdo bi neki bii tisti, ki sramoti in psuje člane katoliške akcije oziroma katoliško akcijo samo. Pa tega kar ne more dognali, zato poziva »Hrvatsko stražo., naj o tem kaj bolj določnega pove, da bomo videli... Drugi članek, ki je »Jutrom spravil v zadrego, je napisala zopet slfrv. straža«, kjer govori o anarhistih. V članku je vse natančno povedano, kaj misli anarhist, kaj dela. ali je v družabno močnih ali v družabno slabotnih krogih. Odkritosrčen bralec, ki ne gleda iz kake zasede, more takoj spoznati, kje bi bili ti anarhisti. »Jutro« pa se s pohožniin obrazom izprašuje, da »zagrebško klerikalno glasilo na žalost ne pove, ua koga je vse mislilo v svojem zanimivem uvodniku -, in da hi bilo ^zato koristno«, če bi o tem članku spregovoril naš -Slovenec« in ga izpopolnil.« — Kadar se »Jutro« takole izprašuje in izmika, je znamenje, da se čuti prizadeto in zadeto. Iz takihle njegovih na videz nedolžnih vprašanj sledi, da »Jutro« pozna tiskovni zakon in obstoječe stanje in da sluti, da je nekdo govoril v splošnih izvajanjih zgolj zalo, ker upošteva razliko med družabno močnimi in družabno slabotnimi krogi in njo posledice, da bi pa v drugih razmerah lahko govoril tudi boli naravnost. Da bo pa smola bolj popolna, pa »Jutro na vsa usta izprašuje: Ali som mar jaz tisli? Ali so -Mi zobje zares vedno zdravi? Poglejte si enkrat tudi notranjo stran Vaših zob, kajti tu se tvori navadno nevarni zobni kamen ter opravlja svoje uničevalno delo. Sargov KALODONT napravi Vaše zobe ne samo bele, temveč odpravlja tudi zobni kamen. Sargov KALODONT je edina zobna pasta v Jugoslaviji, katera vsebuje sulforicin-oleat dra Braunlicha, neštetokrat preizku« šeno sredstvo proti zobnemu kamnu. SARGOV KALODONT PROTI ZOBNEMU KAMNU Elektrifikacija Kostanjevice Prost K. Centi - 60 letnik Novomeška župnija praznuje danes UO-letni jubilej svojega dušnega pastirja, prosta g. Karla Če-rina. V vrsti častitljivega novomeškega kapitlja je sedanji prošt enaintrideseti. Rodil se je 22. decembra 1877 v Zagorju ob Savi, kjer je bil njegov oče učitelj. Po končani ljudski šoli je šel v gimnazijo v Ljubljano, kjer je tudi maturiral kot odličen dijak. Potem je vstopil v ljubljansko bogoslovje. V mašnika je bil posvečen 14. julija 1900. Kot duhovnik je imel mnogo odličnih služb. Najprej je bil kaplan v svojem rojstnem kraju v Zagorju ob Savi. Od tam je prišel v Kostanjevico in potem v Škofjo Loko, odkoder ga je škof jeglič, ki je v mladem gospodu spoznal veselje in sposobnost za pisarniške posle, poklical v škofijsko pisarno za svojega tajnika. V tem svojstvu ga je doletela čast, da je leta 1910 spremljal škofa Jegliča v Rim, ko je šel papežu Piju X. poročat o stanju svoje škofije. Orl svetniškega Pija je bil sprejet v avdienco, o kateri ima nepozabne vtise. Iz škofije je šel za župnika na Boh. Belo. Ko je sedanji generalni vikar in stolni prošt g. lgn. Nadrah postal stolni kanonik, ga je škof Jeglič zaprosil, da bi prevzel težavno in odgovornosti polno službo spirituala ur-šulink in ka teh eta na ljudski in meščanski šoli ter učiteljišču pri uršulinkah v Škofji Loki. Z vestno IK>žrtvovalnoetjo in veliko ljubeznijo je zlasti skozi vso svetovno vojno vršil to službo in še po njej do leta 1924. Agilno je sodeloval tudi pri kat. prosvetnem gibanju v mestu. — Po smrti prosta dr. Sebastijana Elberta je bilo prazno mesto prosta v novomeškem kolegiatnem kapitlju. Škof Jeglič, ki je našemu jubilantu veliko zaupal in bil z njim v prisrčnih odnošajih, je sedanjemu sv. očetu Piju XI predlagal, naj bi njega imenoval za novega prosta, kar se je tudi zgodilo. Sedaj je torej 14. leto v Novem mestu. To je v kratkih obrisih njegova življenjska pot. Povsod, kjer je služboval, je bil vnet iu goreč dušni pastir. Njegovo delo je bilo tako mnogovrstno, njegove zasluge za Cerkev in blagor ljudstva tako velike, da se jih ob današnjem jubileju moramo spomniti vsaj na splošno. Ko je prišel v Novo mesto, je z vso vnemo iu gorečnostjo zastavil svoje delo kot dušni pastir fa-ranov in kot vodilna osebnost v dolenjski metropoli. Naj omenimo samo najvažnejše. — Z \so ljubeznijo je uredil župni arhiv tako točno, kakor predpisuje cerkveni zakonik. Z izredno natančnostjo vodi župnijsko kroniko, tako da se iz nje lahko dobi točna slika verskega, nravnega, političnega in socialnega življenja Novega mesta. Leto po njegovem prihodu so pustili staro pokopališče, novo pa je bilo v začetku le prazna neobdelana njiva, iz katere je bilo treba napraviti dostojno počivališče mrtvim. To se mu je v polni meri posrečilo. Pokopališče dobiva po njegovi neumorni skrbnosti vedno lepše lice in prav zdaj se gradi nova kapela, za katero je dne 9. novembra letos slovesno blagoslovil temeljni kamen. Ta kapela bo njemu samemu najlepši spomenik na božji njivi. — Kot goreč dušni pastir se z vso ljubeznijo trudi za lepoto in snago v cerkvi. Prav posebno mu je pri srcu slovesna služba božja. Z velikim veseljem stori vse, da je kar najbolj svečana. V ta namen je poskrbel za primerno električno napeljavo, da je cerkev ob slovesnih prilikah bajno razsvetljena. Gospod jubilant ima sloves enega najboljših cerkvenih govornikov. Ljudje ga radi poslušajo. Bilo bi težko prešteti vse njegove govore, ki jih je imel po raznih krajih škofije in ob raznih prilikah od tedaj, ko je prišel v Novo mesto. V dekaniji pa sploh ni bilo večje slovesnosti brez njega. Okoli 60 govorov je tudi objavil v homiletičnem listu »Prae-dicale«. Čeprav ima spretnost in izvežbanost, se na govore z velikim veseljem pripravlja in si v ta namen še vedno nabavlja najnovejše homile-tično slovstvo. Pa tudi sicer je ljubitelj poučnih in znanstvenih knjig. — Je stalni dopisnik in glavni sotrudnik verskega li6ta »Križ«, ki ga izdaja župni urad v Novem mestu. — Zelo je naklonjen raznim organizacijam, a najbolj mu je ljuba dekliška Ma-riianska kongregacija, katero vodi z apostolsko gorečnostjo in kaže dekletom pot: po Mariji k Jezusu. Mnogo zaslug ima, da se je ustanovila Vin-cencijeva konferenca, največja dobrolnica novomeških revežev. Rad ima dijaško mladino in ji je naklonjen povsod. Je predsednik društva Dijaška kuhinja, ki prehranjuje vsak dan okrog 60 dijakov. Prosvetno društvo ima v njem svojega zaščitnika in Fantovski odsek velikodušnega podpornika. Z velikim veseljem je sodeloval pri gradnji Prosvetnega doma, za katerega je dne 11. novembra 1930 slovesno blagoslovil temeljni kamen. Več let je bil tudi redni spovednik ubogih šolskih sester de No-tre Dame v Šifiihelu. Vse priča o njegovi gorečnosti za čast božjo iu skrbi za neumrjoče duše. Njegovo plodonosno delo zasluži splošno priznanje. To priznanje mu je dala cerkvena in državna oblast. Ze 1. 1917 je bil imenovan za škof. duh. svetnika. Država pa ga je lansko leto odlikovala z visokim odlikovanjem reda sv. Save III. razreda. Srca faranov so mu vdana v hvaležnosti in zvestobi in prosijo ob današnjem jubileju Vsemogočnega. da bi c. jubilant mogel voditi novomeško faro še mnogo let, prosijo, naj ga dobri Bog ohrani ie in še! K zborovanu Slomškove družbe 27. in 28. decembra V Slovencu« z dne 19. dec. je objavljen spored božičnega zborovanja Slomškove družbe. Lep in sodoben je. Stanovska K. A. za učiteljstvo. Prav umestna tema za one, ki pravilno pojmujejo učiteljski poklic Potreba notranje obnove. Razmere življenja jo zahtevajo. Za vsakogar, tako tudi za učitelje. O spornih in nespornih vprašanih krščanske vzgoje. So načela, ki se ne spreminjajo, to je: kakor je in nič drugače. V vzgoji so tudi dogme. Družma kot vzgojna zajednica. Klic nazaj k družini bodi geslo vsakega katoliškega učitelja. Nova socialna vprašanja. Zelo sodobna tema. Nihče 6i pred temi vprašanji ne sme zastirati oči, najmanj pa učitelj. Katoliška literatura. Učitelju izredno potrebna orientacija; vsebinsko tudi. Mladinska literatura. Pravilno se mora glasiti ta tema: Tisk Slomškove družbe. Moč in vpliv tiska je znana stvar. Potrebno pa je pogovoriti se tudi o tem. Pomen in namen organizacije Z. F O. Tudi o tem pojavu mora biti učitelj seznanjen; posebno ljudski. Prosvetno delo v Z. F. O. Smotrnost je v tem pogledu potrebna. Gradiva dovolj za udeležbo. Upamo da se bo učifeljstvo odzvalo v lepem številu. Ta kulturni tečaj je zanimiv tudi F*0 tenl> da s*a le dva že uči-teljstvu znana predavatelja, vsi drugi pa so za Slomškarje novi. Vabljeni niso le učitelji, ampak vsi oni, ki jiin je krščanska vzgoja pri srcu. Nevzdržne razmere v Kočev'u Kakor smo zvedeli, odpušča velika tekstilna tovarna bombaževin v Kočevju delavstvo. Eden glavnih vzrok v so nevzdržne vodne razmere. Druga, mnogo manjša tekstilna tovarna (to ja tovarna sukna ^Tekstilana« d. d.) spušča v Rin-žo nezadostno prečiščeno vodo, katero mora tovarna bombaževin uporabljati pri proizvodnji. Naravno je. da vzlie filtriranju vode ne morejo s tako onečiščeno vodo proizvajati bombažne tkanine, posebno ne belega blaga, kar je eden glavnih njenih proizvodov. Ta umazana brozga, polna volnenih vlaken, se izliva prav v tovarno bombaževin in preplavlja velik komj>leks zemljišča, katerega pretvarja v močvirja. Poleti volnena vlakna gnijejo in razširjajo grozen smrad. V Sloveniji imamo že primere malarije in ne bo nobeno čudo, ako izbruhne malarija tudi v Kočevju. Zadnji čas je, da se oblasti, posebno pa Higienski zavod, zavzamejo za ureditev vprašanja. Kostanjevica, 20. dec. Zadnji dve leti so jiosvetile banovinske elektrarne vse sile elektrifikaciji Dolenjske. V letošnjem letu je v tem pogledu zlasti napredovala spodnja Dolenjska iri Posavje. V tem ozemlju so banovinske elektrarne napeljale letos 45 km daljnovodov za visoko napetost 20.000 voltov. Zgrajeni so bili daljnovodi od Krškega mimo Brežic do Do-bove in od Krškega do Št. Jerneja in Pleterij Za številno kraje, ki so bili in bodo s pomočjo teh daljnovodov elektrificirani, so zgradilo banovinske elektrarne 10 transformatorskih postaj po Krškem polju. Za posamezne kraje so morale elektrarne zgraditi tudi razsežno nizko-napetostno omrežje, ki meri skupno krog 80 km. Kljub temu, da je letošnje deževno vreme v marsičem oviralo elektrifikacijo, je vendar že precej občin dobilo na jesen električno luč, tako brežiška okolica, Dobova, Leskovec, preteklo nedeljo pa tudi Kostanjevica. Za ta lepi praznik, ki pomenja za starodavno Kostanjevico — dolenjske Benetke — mejnik v razvoju, so se meščani nad vse lepo pripravili. Kljub temu, da jih je zadnji teden v pripravah ovirala voda, ki je grozila njihovim domovom, so še ujeli toliko časa, da so okraaili svoje -iomove. Z vseh hiš so plapolale trobojnice, pred občinsko hišo pa je bila postavljena tribuna, okrašena z zelenjem in zastavami- Tudi monterji Krnn'sirih deželnih elektrarn so prispevali svoj delež, saj so ob povodnji neumorno nadaljevali z delom, čeprav so morali voziti žico e čolnom od droga do droga in se voziti med hišami s čolni, ko so delali hišne priključke V večernem mraku so se začele zbirali množice meščanov pred občinsko hišo. Okrog tribune se je razvrstila šolska mladina, za njo so stali gasilci z zastavo, godba, a tudi stare kostanjeviške garde ni manjkalo. Na široki cesti pred občinsko hišo je bilo ob pol 6 že zbranih nad 1300 ljudi, ki so z vzklikanjem jiozdravili inšpektorja inž. Rueha, ki je prispel iz Ljubljane s šentjemejskim dekanom in članom banskega sveta g. Anžičem, banovini tajnikom dr. KovaČičem in okrajnim načelnikom dr. Tomšičem. Krepko je zaigrala godba v pozdrav. nakar je pozdravil zastopnika bana kosla-njeviški župan inž. Likar Jožef. Izrazil je posebno veselje tudi nad tem, da more v zastopniku g. bana pozdraviti tudi kostanjeviškega rojaka, ki je z veliko ljubeznijo podpiral elektrifikacijo Kostanjevice. Naprosil ga je, naj 6f>oroči banu g. dr. Marku Natlačenu prisrčno zahvalo in iskren Bog plačaj za vso naklonjenost, ki so jo bili deležni Kostanjevi-čani pri reševanju elektrifikacijskega problema. Prebral je nato pismo bana dr. Marka Natlačena, ki je Kostanjevici prisrčno čestital k elektrifikaciji, obžalujoč, da ne moro biti osebno navzoč pri tem tako svečanem trenutku. Zupan je nato |x>zdravil še ostale odlične goste, sosedne župane in meščane, nakar je v tehtnih besedah očrtal žalostni položaj Dolenjske, ki se je tako dolgo borila za elektrifikacijo. Zadnja leta pa so sc tudi za Dolenjsko začeli boljši časi in gre zato predvsem zalivala vsem tistim, ki na pristojnih mestih zastavljajo ves svoj vpliv za to, da se uresničujejo stare želje Dolenjcev. Z željo, naj bi današnji dan podžgal vse meščane k skupnemu delu v vzajemni ljubezni za dobrobit splošnosti, je zaključil ob viharnem odobravanju poslušalcev in naprosil zastopnika bana, naj priključi Kostanjevico na banovinsko električno omrežje. Mlada učenka je pozdravila zastopnika bana še s prigodno deklamacijo, na kar je inšpektor inž. Rueh očrtal veliko delo, ki so ga opravile banovinske elektrarne v zadnjih letili za elektrifikacijo Dolenjske. Nazorno je orisal vse težave, ki so bile združene s to lako važno akcijo. Ze nekdanjemu deželnemu odboru, ki je prvi začel izvajati elektrifikacijski program zato, da bi se Slovenci gospodarsko osamosvojili, so delali številni nasprotniki luide težave. Prvi in najnevarnejši nasprotnik je bil tuji kapital, ki je takoj začutil, da so tu prizadeti njegovi interesi. Delo pa so ovirali tudi domači politični nasprotniki, ki iz političnih interesov -niso bili naklonjeni elektrifikacijski akciji. To se dogaja tudi še danes, ko nekateri iz j>o-litičnih razlogov tudi na Dolenjskem nasprotujejo splošni elektrifikaciji prav tako, kakor da ne bi bila elektrika za vse. In vendar banovinske elektrarne elektrificirajo Slovenijo brez vsake razlike in dajejo električni tok slehernemu, no da bi ga vprašale za njegovo politično pripadnost. Njihova akcija je splošna in vsak dobi pri njih električno energijo pod enakimi pogoji. Nato je priključil zastojmik bana Kostanjevico na omrežje banovinskih elektrarn in lepa občinska fiiša je zažarela v vencu električnih žarnic. Na eri-ču nad Kostanjevico pa se je zasvetila v luči žarometov cerkev Matere Božje Godba je zaigrala drž. himno, nato pa krepko koračnico in krenila na čelu sprevoda skozi razsvetljene ulice proti farni cerkvi, na kateri je žarel mogočen križ iz žarnic. Cerkev ni mogla sprejeti velike množice in je zato še nekaj velikih skupin ostalo pred cerkvijo in zasledovalo skozi odprta vrata obrede v cerkvi. V lejx) razsvetljeni cerkvi je šentjernejski dekan ob asistenci številne duhovščine opravil blagoslovit-veni obred. V lepem govoru je želel, da bi ta pridobitev prinesla Kostanjevici napredka v stvarnem in duhovnem pogledu. Po končanih slovesnostih je odlične gosle povabil kostanjeviški župnik, svetnik Franc Golob v župnišče pred katerim so se zbrali pevci in godba. Pevci so priredili jx)doknico in zapeli nekaj jiesmi, ki so dokazale izredno izvežbanost moškega in mešanega zbora, godba pa je igrala strumne koračnice. Vsa Kostanjevica je z veseljem proslavljala prvi večer, v katerem so zagorele električne luči in iz gostiln so se že prvikrat oglašali tudi močno doneči radijski aparati, ki so jih podjetni trgovci prinesli že prvi dan na poskušnjo. Z današnjim dnem se začenja nova doba za »dolenjske Benetke-; in ni dvoma, da bo elektrifikacija najvažnejši čini-telj za gospodarski dvig lepe Kostanjevice. ■ f Msgr. Anton Ettner 17. decembra je umrl v Dragi v Istri mon-signor Anton Ellner, ki se je rodil leta 1««7 v Olomucu. Bil je eden tistih češkoslovaških rodoljubov, ki so svoj čas šli študirat za mašnike v primorske škofije ali pa se že kot duhovniki f>o-dali tjakaj pastirovat, ker je bilo v istrskih krajih veliko pomanjkanje duhovščine. Tudi pokojni Ellner, ki je kol kaplan, župnik iu dekan svoje delo posvetil istrskemu ljudstvu, je bil med pionirji narodne kulturo v tej zapuščeni pokrajini in je slovel kot bogoljuben svečenik, velik narodnjak in energičen ter vztrajen dušni pastir. Bil je tudi konzistorialni svetnik tržaške škofije in prav tako zelo uvaževan od svojih predstojnikov, knkor je bil priljubljen med ljudstvom. Naj mu sveti večna luč! BANČNO KON. ZAVOD, Maribor Aleksandrova 40 kupi takoj in plača naibolje • hranilne knjižice bank in hranilnic • vrednostne papirfe: 3°/0 obveznice, bone, srečke, delnice itd. • valute vseli držav. Prodaja srečk drž. razr. loterije Ali je res treba, da se naše di aštvo v božičnih praznihih plavanja uči?? Kakor je -Slovenec že v petek, 17. decembra, poročal, priredi Splošna plavalna šola v božičnih počitnicah plavalni tečaj za učence meščanskih in srednjih šol. Tečaj se prične 22. t. m. v zimskem kopališču Ilirije in traja do konca počitnic. Podjetnost gospodov, ki so ta tečaj priredili, je brez dvoma priznanja vredna. Žalostno pa je, da se prireditelji niso prav nič ozirali na božične praznike, ki jih v teh dneh obhajamo, in so brez pomisleka postavili svoj plavalni tečaj ludi na popoldne prod svetim večerom, nn sveti dan dopoldne in popoldne in na naslednjo nedeljo. Prireditelji bi bili morali pač vedeti, da so še višje, lepše in nujnejše stvari na svetu, kol je plavalni tečaj in da nikakor no gre, da jemljejo mladini še listo božično razpoloženje, ki ga v današnjih razmerah more imeti. Namesto da bi se mladina pripravljala na sveto božično skrivnost, naj se uči plavati. Namesto du bi se na sveti dan dopoldne z veseljem udeležila le-pegn božičnega bogoslužja, naj se uči plavati, in v nedeljo dopoldne prnv tnko. Kakor da naša mladina dnnes ničesar bolj nujno ne potrebuje kot da se plavanja nauči? Naj bi kr. banska uprava napravila enkrat en vselej konec takemu in podohnoinn hrgunju naše mladine oh nedeljah in praznikih! Drobne novice Koledar Sred«, 22. decembra: Demelrij, mučencc; Flor, mučenec. Četrtek, 23. decembru: Viktorija (Ziuugo-slava), devica, mučeniea. Novi grobovi -f- V Ljubljani je umrla gospa Antonija Kraljic roj. Sehwentncr, vdo\a po pečarskem mojstru. Pokopali jo bodo v četrtek ob 4 popoldne. + V Trbovjjah je mirno v Gospodu zaspala gospa Ana Berger, gostilničarka in posestnica. Pogreb bo v četrtek ob pol 4 popoldne. Naj jima sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! (Ko mislite na darila sa bojic oglejte si še danes našo stalno božično razstavo keramike, kristalov, servisov kuhinjske opreme, najrazlič nejših jedilnih priborov i. t. d Izbrali si boste lahko najlepša m najcenejša darila. F. KOLMANN LJUBLJANA Mestni trg — Vsent župnim uradom. V okrožnici z dne 14. decembra 1037 napovedana knjižica: »Kateki zem o Katoliški akciji je izšla, stane 5 din izvo33. — Budimpešta, slikovito glavno mesto ogrske dežele vas vabi. Posebno svečanega sprejema bo deležen naš bogato okrašeni posebni vlak. Prijavite se takoj k našemu skupnemu potovanju, ki ga Priredimo ogodbenega uradnika pri štabu oejc-ške divizijske oblasti, uradniškega pripravnika v VIII. pol. «kup. pri štabu inoraveke diviz. oblasti in pogodbenega uradnika pri štabu 1. annijske ob- lasti ter mesto arhitekta v svojstvu uradniškega pripravnika VIII. pol. skup. v glavni vojaški bolnišnici. Interesenti ne smejo biti 6tarejši od 50 let. — Risarja sprejme štab kosovske diviz. oblasti. Reflektanti ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 50 let in so morali odslužiti kadrovski rok. Šolska izobrazba: dovršena srednja tehnična šola. — Sprejemni pogoji so razvidni iz »Službenega vojnega lista«, 6tran 1659—1064. ki je interesentom na vpogled pri pristojnih voj. okrožjih in na vseh orožniških postajah. — Prošnje po natečaju za 6prejem 15 zdravnikov in 3 lekarnarjev v činu poročnika 6e lahko predlagajo do 15. marca 1938 ministrstvu vojske in mornarice, sanitetni oddelek. Največji skopuh kuriva Lutz- oeč, tovarna Liubliana VII, telefon 32 52 — Udeleženci skupnega potovanja v Budimpešto se bodo lahko udeležili poleg vseh prireditev 34 med na rod. evharističnega kongresa tudi slavnosti ob 900 letnici 6mrti I. ogrskega kralja sv. Štefana, raznih izletov, predstav, iger, razstav, sprevodov itd. itd. Zahtevajte brezplano pojasnila še danes od Tujsko-prometne sekcije Kluba espe-rantistov, Ljubljana, Dvorakova ulica 8. — Otroci morajo biti veseli! Njihova prva beseda je sreča 6taršev. Njihov prvi korak je ponos staršev Njihova prva bol je bol staršev. Veliko let preteče, preden postanejo odrasli ljudje. Veseli otroci, veseli ljudje! Ohranite svoje otroke vesele in zdrave z Biomalzom. — V ponedeljek 27. in v torek 28. zborujejo v frančiškanski dvorani v Ljubljani učitelji-Sloin-Škarji. Pridite gotovo! — Cenen božični izlet na Koroško. Za 6anio 625 din priredi Putnik božični izlel na znameniti smučarski teren Kanzelhohe na Koroškem. V tej ceni je upoštevana voznina na železnici od Belgrada do Beljaka in nazaj, z žično železnico do planinskega hotela in celokupni aranžman, t. j. stanovanje in prehrana v hotelu, vodstvo, takse in napitnine. Prijave za ta ceneni izlet v vseh bilje-tarnah »Pulnika« do 2. januarja. . 11111 je zabolelo po svetu. Rad bi prišel v pristanišče Trst. S kolesom se je pripeljal do avstrijske meje, jo prekoračil brez potnega lista, potoval dalje po Avstriji in dospel do naše meje pri Rad-kersburgu. Hotel je čez mejni most priti k nam v Gornjo Radgono. Toda ker ni imel potrebnih dokumentov, so ga naše obmejne oblasti zavrnile nazaj. Toda Avstrijci pa so se ga tudi hoteli iznebili in so mu izstavili dovoljenje za prekoračenje meje z omejitvijo, da gre obiskat samo neke sorodnike v Ptuj. Tako je prišel v našo državo, dočim je moral kdo pustiti v Avstriji v Radkersbur-gu. Potoval je dalje peš in pred par dnevi dospel (io Kaple nedaleč od Vranskega. Tu je prenočil pri Komenlju. Za to uslugo pa se je izkazal zelo nehvaležnega. Ko je namreč drugi dan okrog devetih vstal in videl, da ni bilo nikogar v hiši razen njega, je zagledal tam viseti hlače. Preiskal je žepe in našel v njih denarnico s 520 dinarji. Vzel je denar s seboj in krenil dalje proti Vranskemu in Trojanam. Ko je Komelj prišel okrog poldne domov, je zapazil, da mu je zmanjkal iz tilačnega žepa denar. Takoj je talvine osumil imenovanega Čehoslovaka in se brez upanja, da bi še kdaj videl svoj denar, napotil proti Vranskemu in Vedno lepo ostriženi in dobro obriti so gospodje, ako posedajo brivnico Aleksander Qjud Ljubljana, Kongresni trg 6 (poleg kino Malica) dalje proti Trojanam. Toda izredno čuden slučaj mu je pomagal. Ko je med potjo izpraševal, če je kdo videl kakega mladega češko govorečega fanta, je naletel tudi na neko žensko, ki je pa ni poznal. Povedal ji je vso zgodbo. Ta ženska pa je bila slučajno kuharica na orožniški postaji na Trojanah. Povedala je doma orožnikom celo zgodbo. Drugi dan pa se je eden izmed trojanskih orožnikov slučajno peljal v Ljubljano. Pri Konšku na Trojanah je vstopil v avtobus tudi mladi Čehoslo-vak, ki je »nobel« prenočil v dotični gostilni. Orožnik je postal pozoren na njegovo tujo govorico in takoj 11111 je šinilo v glavo, da bo to najbrž tisti ptiček, o katerem je slišal, da je izvršil na RADIO- aparati dovršene blagozvocnosti -pri minimalni porabi toka — Radijski sprejem kratkih valov. V najnovejših modelih Philipsovih radijskih aparatov jc posebno dovršeno konstruiran del za sprejem kratkih valov, s (»močjo katerega je omogočena velika izbira sprejema raznih evropskih in prekooceanskih radijskih postaj. Zaradi posebnih fizikalnih lastnosti, ki vplivajo na razširjanje kratkih valov, uporabljajo emisijske postaje v raznih dnevnih dobah razne valovne dolžine. Če pogledate novo razsvetljeno skalo najnovejših Philipsovih aparatov, boste opazili na njej 5 posebno označenih mest, ki odgovarjajo najvažnejšim valovnim jKidročjem in sicer 16, 19. 25, 31 in *49 metrov. Na teli označenih mestih se sprejemajo najvažnejše postaje. Pri sprejemu si jc treba zapomniti, da odgovarja sprejemu po dnevu krajša, a sprejemu ponoči daljša valovna dolžina. Ako je med emisijsko postajo in mestom sprejema dan. se uporabljajo v glavnem valovna področja 16 in 19 metrov. N pr. postaja Bound Brook (Nevvvork) prične s svojo misijo ob 9 zjutraj po ameriškem času. Te emisije se lahko sprejemajo okrog 15 po evropskem času v Londonu, Parizu itd. Valovna dolžina je takrat 16.8?, a celo področje med postajo in sprejemnikom je pod dnevno svetlobo. Kadar pa na enem delu tega področja nastane noč, se i/premeni valovna dolžina od 16 na I") metrov, pozneje pa od 25 na 3t metrov. Kadar pa jc na vsem področju no<\ se uporablja področje od 4') metrov. To pojasnilo bo dalo čitafel.jem pouk o lastnosti kratkih valov in olajšalo jim bo iskanje kratkovalovnih postaj s Philipsovimi aparati. LJUBLJANA, TYRŠEVA CESTA 12 Štajerskem neko tatvino. Začel mu je izpraševati vest in kmalu si je bil na jasnem, da je na pravi siedi. Ko je avtobus pripeljal do Lukovice, ga je takoj odvedel na tamkajšnjo orožniško postajo, kjer so ga »shranili«?. Trojanski orožniki so ga sedaj pripeljali na sodišče na Vransko, ker je svoje dejanje zagrešil na področju tukajšnjega sodišča. Zdaj čaka tu nadaljnje usode. Najbrž ga bodo naše oblasti poslale nazaj na Češko. Denarja je še imel nekaj nad 400 din, katere je sodišče vrnilo lastniku, kateri je že naredil križ čez nje. — Prt zaprtju, motnjah v prebavi vzemiie zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josel grenčice«. Maribor SOENNECKEN polnilno pero Zastopstvo: Iv. Bonač, Ljubljana Apartna božična darila! — Srednja šola bodi praktična. T iskarski škrat jc napravil v spisu |xxl zgornjim naslovom v 276. številki »Slovenca« z dne 1. dec. prav neljubo pomoto. V odstavku, v katerem je govor o modernih jezikih laščini, francoščini in angleščini se mora glasiti: Tudi laščine se more človek za potrebo priučiti, če jo obiskuje kaki dve leti kot prost predmet. — Tiskarski škrat pa je iz laščine .napravil latinščino, o kateri pa v onem odstavku in sploh v celem 6pisu sploh ni bilo govora. — Zamejni Slovenec. Oo šc niste, potem si vsaj zn praznike privoščite »Jajninec Prepričali se lioste, kako odlična jed je to. Pazite pri nakupu na napis :> Jajninec! — Zanimiva arctacija. Z Vranskega nam poročajo: Pred par dnevi so pripeljali orožniki iz Trojan na tukajšnje sodišče komaj 15 lel starega fanta I. Srola. ki so ga aretirali zaradi tatvine. Na sodišču je izpovedal prav zanimive stvari. Fant je češkoslovaški državljan in so jc rodil v Uhar-»kem Hrndištu kol sin železničarja. Ker so mu starši umrli, je živel dozdaj v Pragi, odkoder se 111 Službe božje u božičnih praznikih. V petek na sveti večer bo v vseh mariborskih župnih cerkvah slovesna polnočuica. Na božični praznik bodo službe božje v sledečem redu: v stolnici se začno sv. maše ob 5. Ob 6. .je tiha sv. maša, ob |X>1 7. peta blagoslovita sv. maša. Ob pol 10. je po slovesnem vhodu prevzvišenega knezoškofa najprej pridiga, nato pa ob 10. slovesna škofovska sv. maša. — V frančiškanski župni cerkvi je ob 6. in 10. slovesno sv. opravilo. Pri sv. Magdaleni so službe božje kakor v nedeljo. — Na Štefanovo bo bla-goslavljanje soli in vode, v ponedeljek, na god sv. Janeza Evangelista pa se blagoslovi vino — šent-janževec. 111 Most čez Dravo v Mariboru bodo pretlako-vali. V prihodnjem letu bodo pretlakovali veliki most, ki vodi čez Dravo v Mariboru. Obstoječi tlak je že hudo obrabljen in .je zato pretlakovanje nujno potrebno. V ta namen so bile že razpisane licitacije za dobavo kock in za tlakovanje. Licitacija za dobavo kock je uspela in je prevzel dobavo Anion Res iz Podvelke na Pohorju za 141.000 din. Licitacija za tlakovanje pa tli uspela in bo v kratkem ponovljena. Licilacijske formalnosti bodo do pomladi golovo vse opravljene, tako da bo mogoče na spomlad začeti z delom. 111 Božičnice za mariborske reveže. Tudi letos se je za božične praznike spomnila mariborska občina svojih najrevnejših občanov, ki preživljajo večer življenja v zavetiščih in oskrbuišuicah. Včeraj jo odpotoval vodja mestnega socialno političnega urada g. Brandner v Ptuj in Muretiuco, kjer je obiskal mariborske meščane, ki žive v tamoS-njili oskrbnišnicah. V Ptuju jih je 10 in v Mure-tincih 20. Vsem je prinesel v imenu župana pozdrave njihovega rodnega mesta ter jim izročil skromna darila — vsakemu 50 din. Pojutrišnjem, v petek, bosta božičnici v obeh mariborskih oskrbnišnicah. Tudi v Mariboru bodo prejeli stari ljudje božična darila v denarju. — Pa tudi revne mladine^ se spominja mariborska mestna občina za božič. Jutri v četrtek bo božičnica v novem mladinskem dnevnem zavetišču v Magdalenski ulici, pojutrišnjem pa v mestnem mladinskem domu v Koroščevi ulici. Mladina dobi praktična darila — obleko, perilo in obutev. Poleg tega so dobili tudi vsi mariborski reveži, ki dobivajo od mestne občine ubožno podporo, za božične praznike brezplačno večjo količino drv. Mestna občina izda vsako lelo za božične jxxl|x)re velike vsote. m Dobrini srcem priporočamo, da se ol> priliki božičnih praznikov usmilijo šestih nepreskrbljenih obubožanih otrok pokojnega delavca Koren-čifa, ki bivajo v Studencih, Kalohova ulica 2. Vso to mladostno družino vzdržuje nedoletna njihova sestra, ki pa s težkim delom v tovarni ne zasluži toliko, da bi vso svoje bratce in sestrice preživela in oblekla Vrženi so bili celo iz stanovanja ter se sedaj stiskajo vsi skupaj v tesni sobici, kjer prezebajo, ker nimajo kurjave. Darove sprejema uprava »Slovenca«, Koroška cesta 1. 111 Smrtna kosa. Na Tržaški cesti 2 je umrla vdova po železničarju gospa Uršula Lovrec. stara 73 let. — Na Ruški cesti 7 je ugrabila smrt 65 letno soprogo ključavničarja drž. žel. gospo Terezijo Kikelj. — Na Pobrežju je umrl zasebnik g. Ivan Fatur, star 63 let. Naj počivajo v miru! in Vnjuška brivnica bo oddana. Razpisnn je natečaj za oddajo brivnice v vojašnici kralja Petra z dne 28. decembra ob 11. uri za leto 193.8. Natančnejši pogoji so razvidni na mestnem vojaškem uradu. m Omejitev prometa na avtobusnih progah. Na božič obratujejo inestui avtobusi na vseh mestnih Robert Taylor in Janet Gaynor v velikem senzacionalnem filmu Pcvctnajstletna Predstave ob 16., 19-15 in 21'15 uri Dopolnilni spored: Havajski otoki — Honolulu progah in na progi Maribor—Celje, na vseh ostalih podeželskih progah (Selnica, Sv. Martin, Slov. Bistrica, Ruše, Radvanje—Pekre—Limbuš in Sv. Peter) pa ne. Dne 24. decembra (dan pred božičem) bo promet na vseh progah kakor ob sobotah. Dne 26. decembra bo promet na vseh progah po običajnem nedeljskem voznem redu. IIARIBORSkA MEHZA VAS^VABI /S L 0 .M § K 0 V T R G*6' 'S m Zasliševanje vlomilca Novaka, ki je izvršil vlom v Watzekovo stanovanje, se na mariborski policiji nadaljuje. V ponedeljek je Novak pokazal skrivališče, kjer je zakopal ukradeno jekleno kaseto z vložno knjižico, glasečo se na 105.000 din. Skrivališče je bilo v senčnici Halbarthovega vinograda nad Tremi ribniki. Kaseto je policija z vložno knjižico in dokumenti vred vrnila lastniku. Včeraj pa je Novak priznal višjemu nadzorniku in vodji kriminalnega oddelka g. Cajnku, da je v Zagrebu prodal 4 zlatnike, 2 zlatnika in zlato uro pa je zastavil. Iz Zagreba se je podal v Belgrad, kjer je v raznih menjalnicah zamenjal 20 zlatnikov. 10-kronske zlatnike so mu plačali po 150 din, 4 zlatnike je vrgel v kanal v Zagrebu, ker so so mu zdeli ponarejeni zaradi prevelikega bleska. Sedem zlatnikov je dal neki zobozdravnici, da mu čez pol leta napravi zlate zobe. V Karlovcu je zamenjal zopet tri zlalnike, potem pa je bil aretiran. Novak je osumljen, da je izvršil vlom v bančno poslovalnico Pečenko na Aleksandrovi cesti ter v brivnici gg. Novaka in Pirca v Mariboru. Tovarniški objekti 600 m2 zazidane, 6000" m prostornine , tik kolodvora Stične, ugodno naprodaj, Informacije: ROJEČ, Stična. Jugoslovanska knjigarna v LJubljani Dr. Fr. Jaklič: Svetla pot. — O tej knjigi piše ljubljanski vseuč. prof. dr. Ozvald v prvi številki vzgojeslovnega lista »Popotnik« med drugim tc pohvalne vrstice: »Reči moram, da je to ena izmed najlepših knjig, kar jih v zadnjem času lahko pokaže naš knjižni trg. Elegantna je, in sicer ne samo po vnanji opremi, ampak po jasno-razumljivo podani vsebini, po finem jeziku in stilu in po pisateljevi miselnosti.« Poglavje o razlikah med moško in žensko duševnoetjo imenuje naravnost''»prekrasno poglavje«. O pisatelju pravi: »Glede .na obdelavo je avtor pač stoodstotno izpričal, da'ume vzeti v roke tudi najgloblja in najkočljivejša vprašanja iz žive, ob konkretnih zgledih trdno zakoreninjene psihologije.« Ob taki oceni izpod strokovnega peresa moramo knjigo še tem bolj priporočiti. Naj ei jo starši in drugi vzgojitelji omislijo zaso in za mladino. Za doraščajoče in dorasle sinove in hčere je knjiga še posebno primerno božično darilo. Omislijo naj si jo tudi vse knjižnice, zlasti šolske in mladinske. Naročajo naj ,jo fantovski odseki, dekliški krožki — saj so v njej obdelana skoraj vsa mladostna vprašanja, ki zanimajo naše mladce in mladenke. Knjiga ima 276 strani ter stane vezana 4S din. Založba Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. Darujte praktično! T^tv^: štote in kamgarne iz prvovrstnih domačih in tujih tovarn. Perila in obleke iz lastne tovarne »TRIGLAV« in druge modne potrebščine nabavite najceneje pri J. OLUP, Ljubljana. Pod Trančo 1 Cenj. odjemalcem voščimo vesele Božične praznike in srečno Novo leto! Tatinska brata Celje, 21. decembra. Odkar banska uprava daje sama podpore za vzdrževanje raznih šolskih zavodov, so neznani vlomilci že na več krajih skušali vlomiti v šolska poslopja, v upanju, da bodo dobili veliko denarja. Tako so pregnali tatove v Mokronogu, v Nemški vasi in na Blanci pri Sevnici, kjer so ujeli ptička. Danes sta se zagovarjala pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča, kateremu je predsedoval sodnik g. Ročuik, 27 letni posestniški sin Urbančio Alfonz in njegov 29 letni brat Franc. Sta sinova veleposestnika, ki pa nista bila skoraj nikoli doma, četudi ju je dobri oče zelo potreboval. Posebno zadnji dve leti je imel oče z njima velike težave. Sinova nista prijela doma za nobeno delo in pred njima ni bila varna nobena ključavnica. Sin Franc je ukradel svojemu očetu lelos poleti 15.000 din, Alfonz pa je odgnal iz domačega hleva kar čez noč teličko in jo odgnal v Krajna brda, da bi jo prodal, vendar pa jo je oče še pravočasno rešil. Danes sta se na sodišču zagovarjala, da sta kradla zalo, ker jima oče ničesar ni hotel kupiti. Alfonz je bil zaradi talvine že kaznovan. V noči na 23. oktober sta vlomila v zaklenjeno šolsko poslopje na Blanci pri Sevnici. Franc, ki je danes pred sodiščem pojiol-notna zanikal vsako krivdo, je pregovoril svojega brata Alfonza, da sta zjutraj med 3. in 4. uro izrezala šipi nad veznimi vrati in skozi odprtino zlezla v šolsko poslopje. Najprej sta vdrlb v šolsko pisarno, kjer 6ta premetala pisalno mizo šolskega upravitelja in iskala denar, v njegovi kuhinji pa sla si pripravila njegov površnik, klobuk, hlače in tri ključe. Upraviteljeva žena je zaslišala ropot. Učitelj je vstal, ko pa je stopil v vežo, jc zagledal dva moška, ki sla bila sklonjena k tlom. Ko je zakričal, sta zbežala. Vlom sla izvršila sporazumno, zalo .ju jo sodišče kaznovalo oba po 6 mesecev strogega zapora, na tri leta izgube častnih državljanskih pravic in |>o odsluženi kazni izgon za dobo 5 lel v Italijo, ker sla italijanska državljana. iV(. Vel. kraljica Marija v Ljubljani Ljubljana, 21. decembra. Nocoj točno ob pol 7. je dospel v Ljubljano dvorni vlak, s katerim jc- dospela Nj Vel. kraljica Marija Nj. Vel kraljica Marija je namreč nocoj potovala do državne meje, kjer bo 6prejela svojega sina Nj. Vis. kraljeviča TomUlava ter kne-zeviča Nj. Vis. kneževiča A'eksandra in Nikolaja, sinova Nj. kralj. Vis. kneza namestnika Pavla, ki so vračajo od študij v tujini na božične počitnice v domovino. Na kolodvoru je sporočil svoje pozdrave Nj. Vel. kraljici Mariji g. ban. dravske banovine dr. Marko Natlačen, ga. banova soproga pa je izročila kraljici krasen šopek cvetlic. Kraljica jo bila že utrujena ter ni izstopila iz vlaka Izstopil pa je adjutant polkovnik Pogačnik, ki je s tukajšnjimi zastopniki oblasti imel prijateljski razgovor. Pri sprejemu Nj. Vel. kraljice so bili nadalje navzoča i tudi drugi odličniki, med temi general Peter Nedeljkovič, železniški direktor dr, Fatur, poveljnik orožništva polkovnik Barle, policijski direktor dr. Hacln, policijski poveljnik g. Redenk in drugi. Po 15-ininutnem odmoru na ljubljanskem kolodvoru je kraljica z dvornim vlakom nadaljevala svojo pot do državne meje, kjer bo ponoči sprejela vse tri prince ter jih odpeljala nato v Belgrad. Gledališče L^ubUana dne 22. decembra Drama. Sreda, 22. deccmbra: »Svedrovci«. Premiera. Premierski abonma. — Četrtek, 23. decembra: »šimkovi«. Red Četrtek. — Petek, 24. decembra: Zaprto. — Sobota, 26. decembra ob 15: »Peterčkove poslednje sanje« Mladinska predstava. Znižane cene od 22 din navzdol. — Ob 20: »Bela bolezen«. Izven. Znižane cene od 22 din navzdol — Nedelja, 27. decembra ob 15: »Princeska in pastirček«. Mladinska predstava. Znižane cene od 22 din navzdol. Ob 20: »Svedrovci« (Fric-frac). Izven Znižane cene od 22 din navzdol. — Ponedeljek, 28. decembra: Zaprto. Opera. Sreda, 22. decembra: »Prodana nevesta«. Red Sreda Gostuje g Josip Križaj. — Četrtek, 23. decembra: »Evgenij Onjegin«. Premiera. Premierski abonma. — Petek, 24. decembra: Zaprto. — Sobota, 25. decembra ob 15: »Pri belem konjičku« Izven Znižane cene od 30 din nazdol. Ob 20. »Evgenij Onjegin«. Izven. — Ponedeljek, 26 decembra ob 15: »Ančka«. Znižane cene od 30 din navzdol Ob 20: »Gorenjski slavček«. Izven Znižane cene od 30 din navzdol. — Ponedeljek, 27. deccmbra: Zaprto. in vse, kar rabite za dobro smuko, dobile pri tvrdki Kolb Predali*, 1'ubljana. Kongretni trg 4 Prireditve in zabave Trnovska prosveta priredi drevi ob 8 božični večer. Nastopi Marijin vrtec s petjem božičnih pesmi in igrico »Rezika išče Jezusa«, nato pa sledi predaavnje vseučiliškega prof. dr. Snoja: »Kraji Jezusove mladosti« s skioptičnimi slikami. Vstopnina 2 din. Predavanja Društvo »Pravnik«. Danes, v sredo, nadaljuj« in konča g. univ. prof. dr. Milan Škerlj svoje predavanje »Novote v I. delu novega trg. zakonika« ob 18 v dvorani št 79 justične palače. Rokodelski dom. Drevi ob 8 bo v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ulica 12 članom Društvu rokodelskih mojstrov in onim, ki se zanimajo za obrtništvo, predaval o starostnem zavarovanju g. Smersu. Po predavanju bo prosta debata, pri kateri bo vsak dobil zahtevana pojasnila. Vstop prost. Prosvetno društvo sv. Krištof. Nameravanega predavanja o »Mariji v zarji slave« ne bo v četrtek 23. decembra, ampak prihodnji četrtek 30. decembra ob 8. Predavan je je zelo zanimivo, pojasnjevale ga bodo skioptične slike. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič 1 Ptičkom za božič... Obiščite razstavo kanarčkov in ptic pevk na ženskem oddelku učiteljske šole na Resljevi cesti 40 od 25.-28. decembra, ker s tem pomagate prezimiti lačne ptičke v Tivoliju. 1 Gospodje radi priznajo, da jim je najbolj dobrodošlo darilo aranžman buteljčnih vin, likerjev s posušenim finim grozdjem ali pa s škatljo dateljev in če je mogoče z buteljko šampanjca v dekorativni košari, kar zna delikatesna trgovina V. A. Janeš pri Operi na Aleksandrovi cesti tako lepo pripraviti iz svoje sijajne izbire vina in likerjev. Ni gospoda, ki ne bi bil iskreno vesel take pozornosti. Pa tudi vse druge posebne dobrote, narezki, kle-fiševa šunka in salama, ki spadajo na božično mizo, se res najbolje kupi pri Janešu. 1 Prebrisana tatinska natakarica. Res jc, da so dekleta, ki služijo po ljubljanskih gostilnah in kavarnah, bodisi za natakarice, bodisi za kuharice ali za kaj podobnega, po ogromni večini poštena v vsakem oziru. Vendar se pa sem in tja med ljubljanskimi natakaricami najde kakšna nepoštena. Taka je med drugimi tudi znana Rezika S., propadla gostilničarka in sedaj natakarica. Okrog nekega okajenega gosta se je smukala toliko časa, da mu je izmaknila listnico, v kateri je bilo 900 din. Denar je spravila v svoj žep. Listnico pa je, da ne bi gost tatvine čim prej opazil, pobasala hitro v notranji žep gostu nazaj. Gost pa je !e kaj hitro opazil tatvino ter poklical stražnika. Ko je stražnik vodil ženščino Smufar|u ali smučarki naoravlte največje veselje, če jim kaj kupile za božič pri tvrdki Ljubljana, Kongretni trg 4 na policijo, je naglo odvrgla vseh devet sto-tal tov, kar jc stražnik opazil in jih pobral. Okradencu je bil denar vrnjen, ženska pa je morala na sodišče. I Potujoči nemški »študentje«. Dan zu dnem mora ljubljanska policija prijemati po ulicah razne potujoče nemške fantalme, ki trdijo, da so študentje, k,i »proučujejo« Jugoslavijo. V resnici pu gre za nemške barabice, ki pač opre-zajoza lahkim življenjem. Nekega predrznega nemškega fanta je aretirala policija včeraj v Ljubljani. Trdil jc da ima dovršeno nemško srednjo šolo. Pri natančnem zasliševanju pa se je izkazalo, da ne ve, kaj je Pitagorov izrak, za katerega ve vsak srednješolec, ni znal preproste algebre, niti latinščine, še manj pa najbolj osnovnih pojmov zgodovine in zcmljepisja.Se-veda si je bila policija hitro na jasnem, kakšne sorte fante je prijeti nemški »študent«. I Dva ponesrečenca. Ljubljanska bolnišnica ie včeraj sprejela eno leto starega Filipa Brezovarja z Brezij pri Dobruujah. Deček je po sebi raziil vrelo tekočino ter dobil hude opekline. 18 letnega elektrotehnika Draga Pahorja z Zaloške cesle Prekrasno, trajno in nad vse presenetljivo darilo za Božič so edinstvene te VVTI¥AR OBLEKE" zimske suknje moške obleke, damski plašči priznane kakovosti po tovarniških nedosegljivo nizkih cenah pri nas kupujete iz prve roke TIVAR OBLEKE - Gl. zaloga ANTON BRUMEC, Ljubljana. Prešernova ulica 54, nasproti gl. poŠte I Velika umetnostna razstava slik in kipov znanih naših umetnikov, starejših tn mlajših, v pro štorih g. arhitekta Ivana Mathjana, Tyrševa cesta. Razstava ie odprta dnevno od 9 do 12 dopoldne in od 14 do 16 popoldne. 1 Za 550 din, plačljivih v mesečnih obrokih po 110 din, 6e lahko udeležite 6 dnevnega potovanja v Budimpešto. Upoštevana voznina s jjo 6ebnim brzim vlakom, prevoz v hotele, prenočišče, zajtrk, kolektivni potni list, vizum in vodstvo Zahtevajte brezplačna pojasnila od Tujeko-prometne sekcije Kluba esperantistov, Ljubljana, Dvorakova Ulica S. 1 Velikodušen dar. — Gospod Vokač Karel iz Ljubljane je nakazal mestnemu socialnemu uradu 20 din za božičnico. Mestno poglavarstvo se darovalcu za velikodušni dar najlepše zahvaljuje. I Brivski in frizerski saloni v Ljubljani bodo pred svetim dnem odprti le do 7 zvečer. Na sveti dan in Novo leto bodo zaprti, na Štefanovo in 2. januarja pa dopoldne odprti. M. Drenik volna za ročno pletenje smyrna. perzer In kelim Ljubljana - Kongresni trg 7 1 Ogenj v otroški bolnišnici. V ponedeljek pozno ponoči je izbruhnil v otroški bolnišnici v podslresju nevaren ogenj. Vnela se je stara sušilna naprava, na kateri suše otroško perilo Iz staro peči je padel najbrž ogorek na napravo in zanetil požar. Na lice mesta so takoj prihiteli poklicni gasilci z orodnim avtom Požar je gasilo 11 mož pod vodstvom g. Faturja. Po dveurnem gašenju in napornem delu se je gasilcem posrečilo požar ugasiti. Zgorela je vsa sušilna naprava in okoli 1200 plenic, tako, da trpi bolniSi.ica okoli 15.000 dinarjev škode. Bolnišnica bo nekaj časa v zadregi, ker ji bo primanjkovalo najbolj potrebnega otroškega perila. 1 Vsem državnim in samoupravnim upokojen-cem(-kam) naznanjamo, da Pelikan Andrej, ban. služitelj v p. v Ljubljani, ni več inkaeant Društva državnih in samoupravnih upokojeneov za dravsko banovino v Ljubljani. On torej ni upravičen nabirati nove člano in kaairiti kakršnekoli prispevke za društvo 174 je nekdo s tako silo udaril v nedeljo zvečer po obrazu, da je mladenič dobil občutno rano. 1 Popotnika v bremzi. Zagrebčana Lašo Josipa, knjigoveškega pomočnika brez posla, ter delavca Kučana Vekoslava iz okraja Petrinje, je zagrebška policija označila kot notorična potepuha in zasebni lastnini nevarna, pa ju je ljubljanska policija izročila državnemu tožilstvu, oziroma okrajnemu sodišču, kjer jima bodo pač dosodili vožnjo nazaj, odkoder sta prišla. II r e Dudiihe Srebrnima ^sšS^ Zlatnina v veliki no,rl pri H. SUTT VttM, LlubUana 2 Prešernova ul. 9 poleg «;l. pošte Zabteraite breiplačni o e n t ki Črnuče Prosvetno društvo na Črnučah uprizori na Štefanovo ob 15 in pol 20 Jalenovo burko v 3 dejanjih »Lesena peč«. Vljudno vabljeni od blizu in daleč. Kamnih Naš novi župan Nandc Novak prevzame občino na seji 22. decembra 1937. Ob 18.30 je sklicana prva 6eja novega odbora, na kateri bodo odborniki prisegli. Dosedanja začasna uprava bo ob toj priliki izročila posle novemu odboru. V naši javnosli vlada zanimanje za to prvo sejo odbora, ki šteje 30 članov Naša občinska pisarna bo kar premajhna za naš parlament. Občani, ki se ne zanimajo za politiko, ee pa ve-solijo predavanja prof. Janka Mlakarja Iz Ljubljane, kl bo drevi v »Kamniškem domu «ob 20 z naslovom: »V deioli polnočnega sonca«. Brez posebnega drgnenja z malo Vima se očistijo temeljilo tudi velike površine! Božično veselje potujočih dijakinj Ljubljana, 21. decembra. Sleherni delovni dan — razen o šolskih po-čilnicah — dovažajo po vseb progah vlaki v Ljubljano šolsko mladino. To je lista mladina, ki bi se rada šolala v višjih in boljših šolali, pa v domačem kraju nima prilike, starši pa tudi nimajo denarja, da bi mogli plačevati slalno oskrbo v Ljubljani. Tip študenta s kmetov, ki tu stalno stanuje in je prepuščen sam sebi in svoji nadarjenosti in tudi svoji lastni borbi za obstoj, kakor je bilo to pred svetovno vojno, se je v Ljubljani skrčil na majhen odstotek. Poleg mestne mladine, ki ji je po večini seveda lahko, pa prihaja v Ljubljano vsako jutro oziroma z dopoldanskimi vlaki, kakor je pa6 šola. po več slo dijakov in dijakinj, tudi akademikov in drugih šolarjev od najnižje do najvišje stojinje šolskega pouku. Železnica je že pred mnogimi leti poskrbela za te dijake in dijakinje ter jim je dala na razpolago posebne vagone, lako da ta mladina ui izpostavljena morebitni surovosti ali odlivanju starejših. Kdor je imel kdaj priliko vozili se v dijaških vagonih, se je čudil, s kakšno vnemo naša sedanja mladina šludira. še v vagonu so uči, študira naloge, debatira o šolskih uspehih in počne pač vse, kar je jx>trebno za dijaka. Ti dijaki izgube na dan mnogo časa z vožnjami, saj se mnogi vozijo prav do Kranja in še dalj, od Zidanega mosta dalje in seveda z Rakeka, Vrhnike in od daleč tam z Dolenjskega ter iz Kamnika. Vlaki pa seveda no vozijo prav tedaj, ko šolski pouk mine in tudi šolski pouk ne mine po vseh razredih enako. Dijaki in dijakinje seveda tudi nimajo drobiža, da bi počakali v kavarni, na peronu pa je mrzlo, zato so bila nujno potrebna za to dijake dijaška zavetišča. Eno najbolj prisrčnih in res domačih zavetišč je tik pred kolodvorom, to je v novem poslopju Vzajemne zavarovalnice uredila slovenska dekliška akcija za dijakinje Niso Bog ve kaj prostrani prostor, toda v njih jo prijetno zakurjeno, tu so mizice, na katerih morejo dijakinje še sestaviti kakšno nalogo in spisati kaj potrebnega, tu so na raz[X)lago lepo revijo in easo-pisi, da si dijakinje skrajšajo čas, ko čakajo na vlake. Prijazne visokošolke svojim mlajšim tova-rišicam rade pomagajo jiri pouku, jih inslruirajo in pouče kako je treba rešiti kakšno težko matematično, jezikovno ali drugo nalogo. Dekleta so si med seboj zelo prijazna in dom dijakinj na Miklošičevi cesti se je razvil v eno samo dekliško dru- žino, ki jo skrbno vodijo gdč. Marija Zagorčeva, Renata Sušni kova in Marija Uejčeva. Pozimi in poleti stalno obiskuje ta dom dijakinj nad 40 deklet, ki se vozijo v Ljubljano v šolo. Sleherna ima dostop v ta dom in krščanska dekleta. ki vodijo ta doni, niti malo ne vprašajo, kakšnega mišljenja so starši tega ali onega dekleta, ki išče zavetje v tem domu. Starši pa tudi dobro vedo, da so njihova dekleta v prostih urah v Ljubljani tu najbolje spravljena. Seveda ima tudi ta dom mnogo skrbi, saj kurjava nekaj stane, enako čiščenje in vzdrževanje sob. Danes pa je bil za tu dijakinje v toni domu velik praznik: pred božičnimi prazniki smo iu Jezušček je obiskal ludi dom dijakinj. V večji sobi jo bilo nn mizi ljubko božično drevo, v kolu pa po stari slovenski navadi prisrčne jaslice. Gdč. Sušnikova je prebrala tisti lepi del evun-gelija, ki govori o rojstvu Jezusa Kristusa. Neka mala deklica je ljubko deklamirala primerno božično pesem, druga večja gospodična pa jo recitirala prav le|)o izvirno božično |X)vest. Potem pa 6o dekleta zapele narodne božične pesmi. Srebrni dekliški glasovi in vse razpoloženje je izvabljal dekletom innogo solz radosti in ganjenja. Pa so dekleta postala tudi bolj korajžna ter so po božič-nici ob harmoniki zapelo šo druge bolj vesele, kakor tisto »Kaj nam pa morejo«, »Ptički jaz vprašani vas« in še nekatero dekliško posvetne pesmi. Potem pa je bila seveda tombola, ki se jo pa nekatera dekleta niso mogla udeležiti, ker je njihov vlak odhajal. Zato j>n so prišla druga, ki so vneto sodelovala pri tomboli. Smeha je bilo mnogo, jeze [>a skoraj nič. Dekleta so tako lepo proslavila' božič v svojem skupnem ljubljanskem domu. V drugem traktu istega poslopja imajo fantje svoj dom, ti pa so danes še ves dan študirali. Ce bodo imeli kaj božičnega veselja, bomo pa še povedali. Za praznike na »led Polna itenzija s postrežbo, kurjavo in taksami Din SO- do lOO'-P\RK-HOTEL Proces proti kokainistom preložen Ljubljana, 21. decembra. Prvi dan procesa je bil določen edino le zaslišanju obtožencev, ki so se v svojih izjavah venomer zapletali in so se skušali kolikor toliko razbremeniti. Snočnja obravnava je trajala do 23.30, na kar je bila prekinjena. Davi pa sc jo pričelo zaslišanje povabljenih prič, ki so močno obremenjevale obtožence. Današnja obravnava jo bila mestoma zelo burna in viharna, ker priče so vse vztrajale pri svojih točnih izpovedbah. 'Obtoženci so postali že nekoliko pasivni. Senatni predsednik g. Hajko Ledcrhas vodi obravnavo z največjo natančnostjo. V zapor zaradi krivega pričevanja Najprej je bil zaslišan Karel Tič glede nekaterih postranskih okolnofiti Nato je bil pozvan v dvornno kot priča Edvard Kolesa, ki se je lakoj začel silno zapletali in jc prihajal vedno bolj v jirotislovja. Pripovedoval je. kako je prišlo do raznih poslov v nekom javnem lokalu, da jc sani strokovnjak v kokainu. Začel je zanikali najprvo, da preiskovalni sodnik ni pravilno zapisal njegovih izjav v preiskavi. Pozvan je bil soditi pripravnik g. Fedor Košir, ki je točno in jasno izjavil, da jo vse lako zapisal, kakor je priča izjavila. Takoj jo državni tožilec dr. Fellaher, ki so je z največjo vnemo posvetil temu j>rocesu, predlagal, da so pričo zaradi krivega pričevanja aretira in stavi pod obtožbo. Priča se jc nato začela izmo-lavati in nI mogla ovreči trditev državnoira tožilca. Razvijali so se naravnost dramatični razpleti. Po-Ieg kokaina so tihotapci kupčevali tudi s še dragocenejšim mamilom »heroinom«. Naposled je državni tožilec še enkrat predlagal preiskovalni zapor proti priči Edvardu Kolesi, kar je vzbudilo v dvorani veliko senzacijo. Senatni predsednik je po kratkem posvetovanju odredil pripor in Edvard Kolesa je bil po končanih formalnostih odveden v sodne zapore. To je mnogo vplivalo na drugo ,jriče, da so bilo v svojih izjavah točuejšo in res-iiičnejše Podiiadzornik policijskih agentov g. Rado Lavrič je pojasnil nekatere okolnosti, nakar je prijel na vrsto glavni oškodovanec J. T., ki je jx>ve-dal, da so ga špekulanti s kokainom oškodovali za približno 36.000 din. Povedal je marsikatero zanimivost, kako so ga vodili po Ljubljani in kako jc oilo |>ri mestnem kopališču v Kolodvorski ulici, ko ga jc lani napadel neki človek in mu iztrgal paket dozdevnega kokaina. Obtoženca Širok in Hladnik sta v bistvu priznala njegove izpoved!«!. Državni tožilec pa je priči pokazal sliko dozdevnega napadalca, proti kateremu bo pač uvedeno kazensko postopanje zaradi zločina rojmrskega napada. Druge priče so na današnji dopoldanski obravnavi pojasnile šo druge zanimivosti, pa so skušale glavne obtožcnce deloma razbremeniti. Današnji proces jc pokazal žalostno sliko, kako se je vršil eksport kokaina in sličnega blaga v Italijo, 1 ot v Azijo in Egipt, kjer sc prodaja za 150 in tudi 300% dražje, kakor so nabavi v Jugoslaviji, ki je nekak teren za velike tihotapce kokaina iz Nemčije na Orlent. Obravnava preložena Z največjo napetostjo je bila pričakovana po-poldanska obravnava, ki se je pričela ob 17 in so ji sledili prav viharni prizori. Državni ložiloc dr. Julij Fellacher je naposled predlagal nove dopolnilno dokaze, kakor tudi nove pričo in jn proti dvemu osebama že zdaj napovedal kaz. postopanje. Grn za nove sleparije, ko so bile lahkoverne stranke opeharjene za 20.000 in tudi še več tisoč din. Tudi obramba jc predlagala nove pričo. Senat se jo po kratkem jiosvetovanju odločil, da sc obravnava pridoti na nedoločen čas in da sn vsi spisi vrnejo preiskovalnemu sodniku v svrho spopoliiitvo dokaiov. Obtoženec Nickovski je bil. ker ni begosumen iu ker je priznal svoje dejanje, nocoj izpuščen na svobodo. Gledališče Simfonični koncert ..Liubltanshe filharmonije" Ljubljanska filharmonija jc zvesta svojim osnovnim načelom priredila osmi koncert pod vodstvom svetovnega dirigenta dr. Hermana Scherehena. Nastopil je celotni orkester in je izvedel pisan spored, v katerega je bila povzeta deloma starejša in dognana glasbena umetnost, deloma pa najmlajša domača simfonična tvornost, ki je doživela v dveh delih svojo krstno izvedbo. Brahnisova III. simfonija predstavlja del one visoke umetnosti, ki se je tako bohotno razvila zlasti na nemških tleh v drugi polovici XIX. stol., ter iz osnov romantičnega doživljanja povzela svojo čustveno razsipno in v živahnih kontrastih vso gibajočo se podobo, ki jo je pa Brahnis posebej ohranjal še v mejah klasicizma, da se ni razlezla v svojevoljnosti čustvenega življenja. — Lepo se je ob tej umetnini odrazila Mozartova Serenada, ki je v svojem zvoku sila skromna, ki se jo drže So poteze italijanskega zgodnjega baroka (izmenjava soli-tuti), ki pa je vseskozi klasična po motiviki in po posebni lahkotnosti. Izmed novih domačih del liani je koncert prikazal dr. Švarovo Simfonijo v 3 stavkih (Allegro moderato, Andante, Allegro non tanto) ter Že-bretovo simfonično sliko Tek. Švara se giblje v svoji simfoniji mimo ekspresionizma nasproti novi predmetnosti (neoklasicizem). Glavno načelo zlaganja mu je polifono vodenje glasov, ki se srečujejo zdaj prav na redko, zdaj zopet v vsej gostoti, kjer se kar prelivajo drug v drugega in izgubljajo svojo individualnost. V tej gradnji, ki se naslanja na živahno izmenjavanje instrumentalnih barv, je vzpostavljena mnogo večja prepričeval-nost na mestih, ki so prozorno, bolj komorno grajena. dočim se zvočno natrpana mesta izgubljajo v neki zmedenost ki ji skladateljeva osebnost še ne daje pravega plastičnega poudarka. Tako zapušča arhitektonika umetnosti bolj slaboten vtis, dočim so posamezna mesta prepričevalnejša. Celoti se pozna, da obvlada skladatelj velik del sodobne svetovne simfonične literature. Vsekakor pa je la simfonija dosedaj skladateljevo najmočnejše delo. Žebrctov Tek je bolj izraz skladateljeve individualnosti. Toda v tej skladbi je hiba to, da je notranje doživetje mnogo premajhno, da hi podprlo raztegnjeno skladbo, ki pušča zato do-jemalca vedno znova v zraku obviseti; lo sc pravi, da ne zmore vseskozi vzbujati in vzdrževati njegove pozornosti. »Tek je dolg niz posameznih kratkih, ter samih po sebi ugodnih in dovolj pre-gnantnih motivov, ki se oglašajo v posameznih ' instrumentih in skušajo z medsebojno pomočjo graditi celoto; toda la je vendarle premalo orga-nična, da bi zapustila enoten vtis in preveč je v njej eksperimentov, ki se ne obnesejo, ter revolucionarnosti, ki je le preveč revolucionarna in premalo estetska. Obe skladbi —■ Švarova simfonija in Žebretov Tek — spadata v vrsto nove sodobne glasbene umetnosti, ki seveda še ni dosegla neke dokončne podobe, temveč je še vsa v iskanju in kot vse današnje življenje v klicu po odrešitvi. Da pa v njej sami še ni odrešitve, kaže po eni strani njen vpliv ua poslušalca, ki se oh tej umetnosti notranjo res ne more harmonizirati, kažejo pa tudi poti prvih pobornikov to umetnosti (Schiinberg, Hindemith i. dr.), ki si iščejo poti ven iz tega večnega nemira prav tako v umetnosti, kot v splošnem življenju. Zato predstavljajo tc umetnine, kot toliko drugih, nedokončno iskanje novih poti v glasbeni umetnosti. S te strani se takoj javi tudi vprašanje, če je bil spored tega koncerta smiselno sestavljen. Če vzamemo v poštev napisano misli, se izkaže, da je zaenkrat pri nas v danem okviru tvegano sestavljati spored do polovice z moderno umetnostjo. In tokrat se je to tudi izkazalo, kajti deloma je bil poset koncerta za to manjši, deloma pa so obiskovalci nezadovoljni odhajali. Tako je lo velika škoda z dveh strani: za požrtvovalne izvajalce enako, kot za lepe umetnosti željne poslušalce. Kako rešiti vprašanje? Gotovo je prav, da se na koncertih izvaja tudi sodobna glasba. Toda v prav . m sorazmerju, ln to se zdi, bi bilo doseženo, ko bi ostala Filharmonija pri svojem prvotnem sklepu, da da poleg dognane visoke umetnosti na vsakem koncertu po eno krajše domače delo. To bi bilo pravo sorazmerje, ki bi se mu nihče ne uprl, ker vendar naše občinstvo z zanimanjem spremlja domačo tvornost — le nasilnosti od nje si ne dopusti. S tem v zvezi pa jc tudi vprašanje filharmo-ničnega orkestra samega. Kajti ne smemo pozabiti, da je to umetniško telo še zelo mlado in še daleč ne tako vlito, ko zahtevajo to estetske postave. In če že ni ria razpolago dovolj časa za posebne vaje, potem je mogoče doseči lepo zvočno ubranost in medsebojno uglašenost vsaj v pripravah na koncerte, a to na jasnih, dognanih umetninah. Kajti moderne tvorbe so v tehničnem oziru večinoma tako zapletene, da imajo izvajalci dovolj dela le z zmagovali jem tehničnih težav. Kje pa je potem še vse ostalo, kar se v smislu prave umetnosti pričenja šele potem. !umetniškim zgodovinarjem« in ta razgovor ilustriral s štirimi reprodukcijami, ki so vse v zvezi s Plečnikovimi deli v Ljubljani. Če je bil ta umetniški zgodovinar res umetnostni zgodovinar, potem je na svetovni razstavi v Parizu istega leta, ko je izšel »Narodov« članek, najprej obiskal levo krilo Trocadera, kjer je v pritličju bila nameščena razstava zgodovinskih in umetnostnih spomenikov. V češkem oddelku, iu sicer na najbolj vidnem mestu so bile razstavljene Plečnikove adaptacije Hradčanov, in to po prizadevanjih istega leta umrlega predsednika Masaryka, o katerem je tudi »Narode mnogo pisal, češ, da ima velikanske zasluge tudi za Jugoslovane in ne v zadnji vrsli za nacionalno renesanso slovenskega naprednjaštva, o katerem pa seveda ni vedel povedati, da bi bila njegova zasluga za slovensko kulturo tudi v tem, da je omogočil slovenskemu umetniku eno največjih arhitektonskih del po vojni. Naj si je že dotičui umetniški zgodovinar razstavo v Trocaderu ogledal ali ne, skupno z -Narodovim poročevalcem« sta z gnojnico oblila najlepše ljubljanske spomenike. Jaz bom seveda v svoji knjigi ves dotični članek od prve do zadnje črke prepisal. Kako bo takrat slovensko naprednjaštvo spet ponosno na svojo zgodovino! Gospod urednik, ne vem, kaj k. vsemu temu pravijo Ljubljančani. Mi deželani smo v stalnem stiku z mestom samo potoni položnic, ki jih dan za dnem dobivamo od tam in pa eni z dnevnim »Slovencem« in »Slovenskim domom«, drugi pa z »Jutrom« in »Narodom«. Zdaj si pa lahko mislite, kako je z onimi drugimi, zlasti s tistimi, ki so še prav starega kova in naročeni na popol-dnevnik. Najlepše dogodke naše kulturne sedanjosti jim žurnal servira v koritu, ki je namenjeno političnim otrobom. Takoj, ko sem prabral Vaš članek z ekscerptom »Narodovega« programa za akademijo, sem se ustrašil, ker sem pričakoval, da se bo sedaj »Narod« razpisal o slovenski kulturi. Seveda ima korajžo, ker ve, da mu niti akademija niti Plečnik ne bosta odgovarjala. Ali ga res ni človeka ali vsaj oblasli, ki bi temu enkrat napravila konec? Deželan. Spon Kako je potekal boj med Schmelingom in Thomasom He never comes back, še nihče se ni vrnil, takšna gesla so kričala z živih plakatov, ki so jih že več dni pred Schmelingovim bojem nosili po ne\vyorških ulicah; ta gesla so pozivala k bojkotu. Prav lahko je uganiti, odkod je izhajala ta akcija, človek pa bi si želel, da bi podobna prizadevanja povsod tako izpodletela kot so to pot v Ne\v Yorku v ponedeljek zvečer. Madison Square Gardeti je bil do zadnjega kotička zaseden; 18.000 ljudi dobi v njem prostora in 18.000 ljudi je tudi prišlo, da bi z lastnimi očini sodili, če je bivši svetovni mojster še v stanju, da s svojimi rokami resno poseže v boj za šampionat težke kategorije. In vsi so se prepričali. Mož je še sposoben. Tega boja ne smemo precenjevati, kajti mladi chieaški šanipijon Harry Thomas ie to pot sta) kljub svojim 56 bojem in kljub svojim 44 zmagam po knockoutu prvič pred tako spoštovanja vzbujajočimi pestmi. Toda način, na kateri je Schnieling zbil tega Se ne izrabljenega Američana, mojstrska strategija, s katero je pripravil odločitev, to dvoje mora človeka uveriti, da se mu bo kmalu najbrž vendarle posrečilo, da si bo ponovno priboril vstop v »finale«. Športno je dvoboj Schnieling - Louis brez dvoma že zdaj edino pravilno in pravično srečanje, loda zadržki in ovire so zazdaj povsem drugačne prirode! Morda bi kvečjemu »bombni zaslužek« še utegnil lo drugo. nasprotno Vitrau odvrnili od njenih »ideoloških pomislekov«! Brez dvoma jo bo! Večer boksarskih Itojev je pričel z mrtvaško svečanostjo, kakor je morda doslej v areni še nismo videli. Bivši prvak lahke teže jc umrl tik pred prlčctkom meelinga. Zadela ga je srčna kap. Prireditelji so zatemnili Garden v časi tega boksarskega vojaka, projektorji so ugasnili in grozotno oložno so peli v mrtvaško tišino udarci gonga; desetkrat so «<■ oglasili; znamenje k. o., toda to pot zadnjega, definitivnega. Praznoverci so tudi sicer to pot prišli na svoj račun. Schnieling je absolviral 13. tega meseca svoje 13. srečanje v Ameriki, pa so ga za povrh |K>sadili še v tisti kot, v katerem so tekom zadnjih velikih bojev vselej sedeli le — poraženi! Boj. Zagoveden, močan in samozavesten zavzame udarni Harry Thomas ob 10.15 svoje mesto. Nekaj sekund nato nastopi Schnieling — in prva runda prične. Thomas takoj napade. Dobro se zaveda, dn je to njegov veliki boj, od katerega' zavisi še marsikaj — morda vsa kariera. Prostora potrebuje in Schnieling. ki v začetku pomalem starta, mu ga ludi odstopa Z divjimi udarnimi serijami si Ame-rikanec celo poskrbi zu majhen plus v točkah. V drugi rundi poseže previdni sodnik g. Donovan dvakrat v borbo, du bi opozoril Thomasa pred nizkimi udarci. Thomasove pesti so se bile namreč že dvakrat ustavile tik ob pašni črti. Bliskovito se zvije dolga Sctimeliugova levica in — zapelje. Desnico preži in ustreli nenadoma kratek, trd udarec, stop, tako da Yankeju zakrvavi ustni- ca. Konto točk je izenačen. Že v tretji rundi se spravi bivši svetovni mojster, ki v Newyorku_ uživa velike simpatije (vsaj belec!) malo bliže k Thomasu. Ne da mu več prostora, ampak ga močno omeji, sijajno eksvivira in odlično krije. Za »mladeniča« — star je šele 27 let in je začel boksati šele leta 1933 ter je obljubil, da bo zmagal s knock-outom! — začenja stvar postajati od trenutka do trenutka nerodnejša in težavnejša. Schnieling misli na 15 ruud, ki jih njegov nasprotnik doslej v borbi še ni nikdar prestal —-in mu niti ni bilo nikdar treba toliko časa, da bi dovršil opravek! Tudi četrta runda prinese Sclime-lingu, kljub temu, da se Thomas kaj hrabro brani, plus v točkah. Schmelingovi udarci postajajo nekoliko daljši kot prej, so pa izredno boleči in neugodni. Nasprotnikovo obličje kaže po teh udarcih razločne sledi. Vendar stoji zagovedni Thomas še dokaj krepko na nogah. Podstavek pa je glinast« Peta runda je bila namreč zadnja, v kateri je Schnieling nasprotnika še študiral. Od šeste runde naprej se stvari precej burno razvijejo. Thomas jc najbrž ža začutil, da se ne bo mogel ognili porazu. Divje začne napadali in poskuša za vsako ceno izsiliti čimprejšnjo odločitev — ali konec. Toda Schmelingova desnica še ni prav ničesar izgubila na svoji udarnosti. Jedro-vit uoarec v podbradek nekaj trenutkov pred šestim gongom temeljito pretrese Amerikanca. V sedmi rundi prihajajo udarci z leve in odlično plasirani »kratki« z desne — in Thomas se prvič pod vrvnii znajde na kolenih. Množica besni, toda Schnieling dopolni svoje delo v osmi rundi z veliko preciznostjo in mirom. Petkrat pade njegov nasprotnik na tla, sc vedno znova spet dvigne, ne da bi čakal izštetja, Schnieling se morn na poli proti nevtralnemu kolu še trikrat obrniti, — končno pa se sodnik v ringu g. Donovan vendarle usmili svojega sorojaka ter napravi neenakemu boju konec. Sehmelinga proglasi za zmagovalca po tehničnem k. o Izločilna borba je v kraju. še nekaj bojev čaka Sehmelinga — za vzdr-žanje forme«. Po formi, ki jo kaže zadnji čas, mu eksperti — kakor l)empsey in Tunney — napovedujejo sigurno zmago nad Louisem. Zdi pa se nam, da bo moral Schnieling bojevati hujši boj kol z njim — s starostjo. Schnieling je zdaj namreč star 32 let .. Drsališče S K Ilirije odprlo. Tel. :il-(H'i. Z dauaš-njim dnem jc uprava drsališča SK Ilirije izročila prometu svoje drsališče pod Cekinovim gradom. Gladka ledena plošča nudi vsem ljubiteljem drsal, šporla edinstveno možnost, da se prav sredi mesta razgibljc in razvedri. Sezonske vstopnice so prodajajo pri d^a-liski blagajui, v slučaju slabega južnega vremena pn v kavarni Evropa . Ilirija (kocke n sekcija). V četrtek, &'!. decembra se vrši obvezen trening na dva gola. Vsi igralci naj se ga sigurno udeleže. Vsi morajo biti najkasneje ob IS.:KI v garderobi Obenem se bodo razdelile tudi proste vstopnice. Novinci, ki imajo veselje do hockeya, noj sc prijhvijo načelniku. — Načelnik. Svetovna konjunktura popušča Iz najnovejšega statističnega mesečnika Zveze narodov posnemamo, da se že na več poljih kažejo znaki popuščanja svetovne gospodarske konjunkture. Svetovna industrijska produkcija, za katero je znašala povprečna višina leta 1936 (brez Rusije) 05.5 (podlaga je količina svetovne industrijske produkcije v letu 1929), je v letu 1937 znatno naraščala in sicer je od januarja 1937 do maja narasla od 100.9 na 106.8 in 6 tem dosegla višek. Ze junija 1937 je nastopilo znižanje na 104.4, nadalje julija na 104.0, avgusta pa je indeks padel na 102.9, septeiribra pa na 101.4. Lani septembra je znašal indeks 983 iti 6e tej višini hitro približujemo. Indeks industrijske produkcije v Evropi je dosegel višek aprila 1937 6 110.7, nato pa je do septembra padel na 109.4. Znatnejše je bilo nazadovanje v Severni Ameriki, kjer je indeks padel od 99.8: maja na 94.3 septembra. Predvsem 6e je tu zmanjšal indeks industrijske proizvodnje v USA, kjer je od najvišje stopnje 99.2 (marca do maja) 6eplembra nazadoval na 93.3, oktobra pa še nadalje na 86.6. Najbolj značilen je v severnoameriških Ze-din jenih državah padec proizvodnje železa in jekla. Ta je znašala v posameznih najvišjih in najnižjih mesecih (v tisočih ton): železo jeklo novembra 1936 2.995 4.407 maja 1937 3.594 5.236 olktobra 1937 2.939 3.447 novembra 1937 2.039 2.188 Ta pregled kaže, da je industrija železa in jekla dosegla svoj višek maja 1937, od tedaj naprej se je produkcija dobro držala do jeseni. Septembra 1937 je že nazadovala produkcija železa na 3.465 tisoč ton, jekla pa na 4.371 tisoč ton. Padec je bil še bolj občuten v naslednjih mesecih in danes je ustavilo delo v primeri z začetkom leta že 82 plav-žev v USA. Slično kot v USA, vendar ne v toliki meri popušča delavnost železarn in jeklarn tudi v drugih državah, tako da je svetovna produkcija železa padla od 8,964.000 ton julija na 8,439.000 ton oktobra, jekla na od 12,015.000 ton marca na 10,445.000 ton oktobra. Zaloge surovin na svetovnih trgih so začele naraščati v znatnejši meri. Lani 60 od junija do septembra narasle zaloge 24 najvažnejših surovin, za katere izdeluje Zveza narodov indeks, od 89.0 na 94.7, letes pa so narasle v istem razdobju od 70.8 ua 95.1 in 6 tem presegle stanje leta 1937 meseca septembra. Vrednost svetovne trgovine je znašala v oktobru letos 2.636 milij. prejšnjih ameriških dolar- Trgovsko in vojno brodovje lz 13. letnika Vojaškega letopisa, ki ga je izdala Zveza narodov v sredi decembra za leto 1937, posnemamo naslednje zanimive številke o tonaži bojnih brodovij ter o gradnji bojnih ladij v zadnjih treh letih. Ob tej priliki navajamo tudi še podatke o stanju trgovske mornarice, kakor ludi o gradbi trgovskih ladij. •I >£" 1934 1935 1936 Tonaža trg. mornarice 63.577 64.886 65.0(54 Tonaža voj,-mornarice ' 5.085 5.105 5.168 Tonaža je izražena v tisočih bruto ton ter se pri trgovski mornarici nanaša na sredo leta po podatkih Lloydovega registra, pri vojni mornarici pa so številke vedno za konec leta. Ladje v gradbi Tonaža Tonaža trgovskih ladij vojnih ladij 1934 1.252 745 1935 1.543 908 1936 2.251 994 Tonaža vojne mornarice komaj presega 5 milijonov nasproti 65 milij. ton trgovske mornarice, tonaža ladij v gradbi kaže, da se gradi izredno veliko vojnih ladij. Dočim obsega tonaža vojne mornarice od vsega svetovnega brodovja, če seštejemo tonažo obeh mornaric po stanju konec leta 1936, le 7.36% vsega svetovnega brodovja, pa je gradba vojnih ladij obsegala leta 1934 37.3% vsega svetovnega ladjedelstva. leta 1935 zaradi obnove gradnje zasebnih ladij še 36.6% in lani na koncu leta 30.6%. Iz. teh podatkov sledi, da zavzema gradba vojnih ladij še vedno le malo manj kol tretjino vsega ladjedelstva na svetu. 2 kemika dobila sluibo. Narodna banka je razpisala natečaj za sprejem v službo dveh kemikov. Prošnje je vlagati do konca januarja na inšpektorat banke, jev, septembra 1937 2.526 milij. in oktobra lani 2.158 milij. dolarjev. V svetovni trgovini se torej še ne kaže toliko znakov popuščanja Kitajska trgovina je v novembru nekoliko narasla v primeri z oktobrom, vendar je znatno manjša kot lani novembra. Uvoz je znašal novembra letos 44.68 milij. dolarjev {oktobra 36.33, lani nov. 82.81 milij. standard-dolarjev), izvoz pa 50.27 (48.73, oz. 59.17) milij standard-dolarjev. Indeks cen je padel v USA od oktobra na november od 89.5 na 86.8 (lani novembra je znašal 86.5), v Angliji jk> Economistu od 87,3 na 83,3 (lani novembra je znaša 82.6). Značilen je nadalje padec indeksa tečajne vrednosti industrijskih delnic -na borzah. Ta indeks je dosegel v USA najvišje 6tanje marca z 80.3. nato je do avgusta počasi padel na 75.8, v naslednjih mesecih pa je bil padec izredno ester ter je znašal indeks v septembru le še 65.7, v oktobru 55.4 in v novembru 50.7 dočim je znašal lani novembra indeks še 76.2. V naslednjem prinašamo iz že omenjenega statističnega mesečnika Zveza narodov ludi še grafikon o gibanju svetovne industrijske produkcije v zadnjih letih brez Rusije, ki kaže, da je v letu 1936 napredek ustavljen in da se nagiba industrijska produkcija k zmanjšanju. i i r— Non compris 1'U.R.S.S. - Excl. U.S.S.R. I II B IV V W yj Vtll IX X » X8 60 Počitnice in tujski promet. Novost v letošnjih božičnih in novoletnih počitnicah zadaje kar hude skrbi našim tujskoprometnim krajem na Gorenjskem, Doslej so ti kraji imeli vsako leto za praznike stalno večje število gostov, ki so prišli s svojimi družinami in izkoristili praznike za nekaj dni bivanja na Gorenjskem ter po možnosti tudi gojili zimske športe. Letos pa iz tega obiska ne bo nič, ker so počitnice tako neugodtio odmerjene in je gotovo, da bo letošnja zimska sezona zaradi tega zelo trpela. Vsa prizadevanja, spraviti v tek tudi zimsko sezono v naših krajih, so zaradi tega utrpela občuten udarec. Zveza gostilničarskih zadrug.se je obrnila nn merodajne faktorje, naj »rede vprašanje počitnic tako, da bo omogočen daljši obisk naših tujskoprometnih krajev v zimi. Indeks cen. Po daljšem sfajlnem naraščanju izkazuje indeks cen na debelo, katerega izdeluje Narodna banka, od oktobra na november padec od 80.0 na 79.5 (jx)dlaga so cene v letu 1926 kot 100). Za primerjavo navajamo, da je znašal lani novembra indeks 69.8, oktobra pa 68.9 pri isti podlagi. — Indeks življenjskih stroškov, kakor ga izdeluje revija Indeks v Zagrebu na podlagi cen 3 največjih hrvatskih mest, izkazuje pa nadaljnji prirasfek od oktobra na november in sicer je znašal septembra 1937 65.2, oktobra 65.7 int novembra 67.2 (podlaga so cene v letu 1929 kot 100), dočim je znašal novembra 1936 samo 63.1. — Iz teh dveh indeksov je razvidno, da so cene na debelo od lanskega na letošnji november narasle za 13.9%, cene na drobno, kakor je posneli iz indeksa življenjskih stroškov pa samo za 6.5%, kar kaže, da se indeks življenjskih stroškov le polagoma prilagoja zvišanju cen na debelo. Belgija in Luksemburg — neklirinški državi. Minister za finance je odredil, da se imata smatrati Beigija in Luksemburg od 1. januarja 1933 dalje kot neklirinške države in je za uvoz iz teli držav potrebno predhodno dovoljenje tako za uvoz kot plačilo po Odboru za uvoz pri Narodni banki. Češki. Bat'a d. d., bo odslej samo Bat'a. Na občnem zboru delniške družbe Bala v Zlinu je bilo ta teden sklenjeno, da se bo Bat'a odslej imenoval samo Bat'a brez. pristavka d. d. Družba pravi, da je lani plačala češki državi na davkih in pristojbinah 160 milij kron in da je zato največji davkoplačevalec v Češkoslovaški. Kulturni obzornik Kersnik: Kmečke slike in tjudske povesti Mala knjižnica zv. 8. Z uvodom in opombami priredil prof. I. Kolar. Kakor Mohorjeva izdaja »Cvetje iz domačih in tujih logov«, ki hoče naši šoli in našemu iz-obraženstvu znova nuditi slovensko klasično delo v znanstveni obdelavi in s komentarji naših najboljših šolnikov in znanstvenikov, tako ima isli cilj tudi Mala knjižnica, ki izhaja v založbi tiskarne Merkur, kar priča o potrebi takih pomožnih šolskih knjig ua našem knjižnem trgu. Po Jurčičevem »Sosedovem sinu« je prišel na vrsto Janko Kersnik, začetnik našega naturalizma, oziroma največji predstavnik poetičnega realizma v preteklosti pri Slovencih, ki je našel najlepši in najbolj klasičen izraz v svojih Kmečkih slikah in Ljudskih povestih. Z njimi se je graščak Kersnik, pisatelj romantičnih grajskih zgodb, približal našemu kmetu ler ga pogledal z drugačnimi očmi, kakor njegov tovariš in vzornik Jurčič. Če je Jurčič po Levstikovem zgledu še ves obožaval kmečko ljudstvo iu isknl v njem romantične izbrance in folklorne zanimivosti, je Kersnik že otrok drugačnega časa: na kmečko vražjeVerstvo gleda že z očmi prosvetljenca, ki mu gre za pu-melno trezno gledanje na svet ter sc zaveda nalogo leposlovja tudi v tem, dn budi ljudstvo iz zablod in vodi k napredku in prosveti. Zato je v svoji ljudski povesti »Kako je Molek tatu iskal« nastopil nazorno in drastično proti vražarstvu in zalo je ludi na usodi Zlatarjevo Mane pokazal nazadnjaško in krivico tedanjega zakona, ki je edini vzrok kmečke tragedije V vsem tem se kaže za tisti čas v naši literaturi nov duh, ki bi moral biti veliko bolj poudarjen, kakor pa je v Kolar-jevi prireditvi »Kmečke slike« in »Ljudske povesti« bi prav zaradi te nove vloge v našem kmečkem slovstvu zaslužile monografične obdelave v razmerju do tedanje kmečke povesti. Prof. Kolar ni tako zožil problema, ki bi zahteval seveda zato večje poglobitve in samostojnejšega dela, temveč je ostal pri drugi, prav tako potrebni nalogi: ob tej priliki, ko izdaja te najinarkantnejše novele velikega pisatelja, je imel pred očmi miadino, kateri je treba prikazati celotnega Kersnika in njegov pomen. Zato je v svojem uvodu podal življenje in karakteristiko celotnega Kersnika na podlagi ogromne monografije pokojnega prof. Prijatelja, kateremu tudi posveča svoje delo. ter tako podal nekak ekscerpt iz velikega kompendija. Bolj kakor uvod pa je važno delo pri komentarju oseb in stvari iz uvoda, ki je dodan na koncu in kjer je pregledno in stvarno ter točno očrtano precej naše kulturne zgodovine prejšnjega stoletja ter bo zlasti ta del dijaku najbolj koristen Tudi je v teli komentarjih več stvari, ki bi terjale posebnega poudarka v uvodu. Pri komentarju Kersnikovih novel samih pa bi nujno pri »Otroškem dohtarju: polreboval navedbo tistega strogega zakona oz. paragrafa, ki je osnova cele novele. V celoti ie izdaja Kersnika v Mali knjižnici dobro pedagoško delo, večje pedagoške kakor znanstvene cene, ki bo Vsakemu dijaku prišla prav in mu v celoti predstavila klasičen lik iz slovenske književnosti td Predavanje o Aškerčevem socializmu V ponedeljek zvečer je v dvorani Trgovske akademije v okviru Slavističnega društvu preda vala pred krogom slavistično zainteresiranega občinstva prof. Marja Boršuik o Aškerčevem socia- Pravi dar za Božič 5 cevni SUPER za 1.1938 Din 2750-- CENA NA ODPLAČILO DIN 2885 — ORION RADIO TIP 100 S KRATKIMI, SREDNJIMI IN DOLGIMI VALOVI RADIO r. z. o. z. LJUBLJANA Miklošičeva cesta 7 RADIOVAL, LJUBLJANA Dalmatinova ulica 13 J. Nova publikacija Zveze narodov. Pred tremi leti je poseben odbor statističnih ekspertov izdelal za mednarodno zunanjetrgovinsko statistiko posebne smernice in formularje, iz katerih je razvidna svetovna trgovina najvažnejših predmetov in surovin. Te razdelitve ee drži tudi naša carinska statistika, ki je začela počenši z letom 1936 objavljati v letnih in polletnih pregledih tudi 6eznam predmetov v naši zunanji trgovini jx> tej shemi. Zveza narodov je sedaj izdala še drugo svojo publikacijo o mednarodni trgovini nekaterih surovin in hranil po državah izvora in potrošnje. Statistika ne upošteva prehodnih držav ter dajo jasno sliko o trgovini 35 najvažnejših predmetov svetovne trgovine. Publikacija za 1926 je obsegala 42 držav, odn. 84% svetovne trgovine, dočim obsega publikacija tudi že popravljene podatke za 1935, za 1936 pa obsega 122 držav in dežel, ki predstavljajo 93% svetovne trgovine. Licitacije. Dne 23. decembra bo v intendan-turi štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo večje množine koruze in dne 24, .decembra za dobavo večje množine ovsa; dne 27, decembra za dobavo 20.000 kg čebule in dne .28. .decembra za dobavo 60.000 kg zdroba in 15.000 kilogramov jedilnega olja. Borzo Denar Š 21. decembra. V zasebnem kliringu je oslal angleški funt nespremenjen: v Ljubljani na 238 den., v Zagrebu 111 Belgradu na 237.20—238.80. Avstrijski šiling je v Ljubljani ostal nespremenjen na 8.63—8.73, v Zagrebu se je okrepil na 8.62—8.72, v Belgradu na 8.6116—8.7116. Grški boni so beležili v Zagrebu 25.65—26.35, v Belgradu 26.60—27.30. Nemški čeki so ostali nespremenjeni na 13.90 do 14.10, nadalje so v Zagrebu beležili za konec decembra 14 den., za sredo januarja 13.90—14.10, za konec januarja do konca maja 14 den. Devizni promet je znašal v Zagrebu 5.597.233 din, v Belgradu 4.716.356 din. Efektni promet jo znašal v Belgradu 441.122 din. Ljubljana — tečaji s primom Amsterdam 100 I10I. gold. . . . 2396.16—2410.76 Berlin 100 mark ...........1735.03—1748.91 Bruselj 100 belg...... 732.15— 737.21 Curih 100 frankov..... 996.45—1003.52 London 1 funt.......215.03— 217.08 Newvork 100 dol..............4276.00—4312 31 Pariz 100 frankov ...... 146.11— 147.55 Praga 100 kron ....... 151.33— 152.43 Trst 100 lir...........225.85— 228.93 lizmu in njegovi socialni pesmi. Predavateljica, ki se je posvetila proučevanju Aškerčeve osebnosti, je doslej sestavila obsežno in izčrpno Aškerčevo bibliografijo, o pesniku samem in njegovem delu pa pripravlja prav tako izčrpno, znanstveno zasnovano monografijo Predavateljica je bila zato najbolj poklicana, da nam spregovori o Aškercu, tej eni najznačilnejši osebnosti našega slovstva, čeprav je Aškerčeva osebnost današnjemu času že v marsičem odmaknjena in najdemo njegove pesmi samo še v šolskih čitankah, nam je vendar po svoji borbenosti in iskrenosti doživetja v nekaterih pesmih prav blizu V svoji mladosti, ki je potekala pod skrbstvom tete Ajtke, in v kateri je Aškerc že zgodaj okusil vse trdote bojn za obstanek, je bodoči pesnik ž.e zgodaj zajemal svoje življenjsko spoznanje. Pozneje je Aškerc večkrat trdil, da se Človeku že do dvajsetega leta izoblikuje njegov življenjski in svetovni nazor, ki si v poznejšem življenju išče samo še potrdila. Aškerčev odnos do Boga, ki je bil zgolj razumski, je tudi v semenišču iskal svojega potrdila in ko ga ni našel, se je Aškerc začel zatekati k študiju orientalskih verstev. Predavateljica je očitala Aškerca kot realističnega pesnika, ki je že s kmetov prinesel dobro poznavanje kmečkega življenja. V prvi dobi se kaže Aškerc kot oblikovatelj življenja, ki skuša življenje prikazati samo takšno, kakršno je. Tako n. pr. v »Anki' riše življenjsko pot sirote, katero povsem razumsko sklene z odkritjem: da »zadnja nisi, prva ne na svetu . Vse razmišljanje o rešitvi njene bede prepušča pesnik bralcu. Doba prvih balad in romanc je doba Aškerčevega vzpona. Pesnik nam ustvari več izrednih pesniških realističnih slik iz kmečkega življenja (Svatba v lo-geh). ki 11111 je obenem snov navdiha in doživetju V tem času sin bili dve stvari, ki sta lisnmr jali Aškerčev pesniški razvoj: Stritarjev progi;is v Zvonu leta 1885., naj bi pesniki in plsnlelji WIPPLINGER, MARIBOR Jurčičeva ulica 6 Curih. Belsrad 10, Pariz 14.685, London 21.6075, Ne\vyork 432.25, Bruselj 73.46, Milan 22.74, Amsterdam 240.375, Berlin 174.20, Dunaj 80.80 (81.65), Slockholm 111.375, Oslo 108.60, Ko-penhagen 96.45, Praga 15.19, Varšava 81.80, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50. Vrednostni oanirii Ljubljana. 7% inv. pos 95.25 den., agrarji 65 den., vojna škoda promptna 422—424, begi. obv 7'J do 80, 4% sev. agr. 51—53, 8% Bler. pos. 93.50— 94.50, 7% Bler. pos. 84.25—85, 7% pos. DHB 9',) den.. Trboveljska 200—220. Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 96.50 do 97.50, agrarji 54 den., vojna škoda promptna 423.50—425, begi. obv. 77 den., 4% sev. agrarji 54 den., 8% Bler. pos. 93 den., 7% Bler. pos. 84— 84.75, 7% pos. DHB 99 den., 7% stab. pos. 87 —88. Delnice: Narodna banka 7.500 den., Priv. agrarna banka 211—214, Trboveljska 200—225, Gutmami 50.50 den., Tov. sladk. Bečkerek 650 bi., Osj. sladk. lov. 160 den., Dubrovačka 400 den.. Jadr. plovba 100 den., Oceania 560 den. Belgrad. Državni papirji: 7% inv. pos.'^18 (97.50), agrarji 55 den., vojna škoda promptna <£24.50—425 (425.50, 424.75), za konec decembra iu januarja 424—425 (424.50), begi. obv. 80 kaj pa mi morete dati v zastavo, da si bo Ivanhoe upal sprejeti dvoboj?« »Tole! je rekel romar ter potegnil iz svojega oblačila malo skrinjico, v kateri so bili shra-njeni sveti ostanki. •■Če je tako, vam pa jaz dajem v zastavo tole zlato verižico, ie odgovoril templar, ki je obe zastavi oddal prior iu shraniti rekoč: To vam pa povem i ko bi se vitez Ivanhoe vrnil v Anglijo in bi ne hotel sprejeti mojega poziva, ga bom na vseh dvorih Evrope i>ostavil nn sramotni oder! •Te prilike ne boste nikoli dobili, vitez!«; ga je prekinila Rovena. »Ce si nihče drugi ne up>a, moram pač jaz zastaviti svoj glas za Ivanhoeja. Vaš poziv l>o prav gotovo sprejel, saj Anglija ni rodila boljšega in plemenitejšega viteza kakor je Ivanhoe! .... -i Med tem prerekanjem jo Cedric nemo molčal in mimo sedel. V prsih so se mu menjavala najrazličnejša Čustva. Njegovi ljudje na so napeto opazovali, kako jc nanj delovalo ime zadnjega viteza, ki sa izrekel romar. DAMflUE aParat' s0 precizijsko ročno ICtlUlUilE delo, zato kvaliteta. - Da RADIONE vse gladko izpod rok. Pač pa je nekaj težav v tem, ker primanjkuje med prostovoljci izučenih rokodelcev. Tukaj naglašajo, da se kaže ista težava kakor povsod drugod, da namreč izučenih rokodelcev vedno bolj primanjkuje. Menda imajo povsod po svetu isto bolezen, da vse hiti v šole, da bi rad vsak postal pisarniški človek, zato pa trpi obrt na {»manjkanju izučenih ljudi. Močno manjka tudi izučenih kuharjev, kar je pri angleški armadi velika težava, ker angleški vojak mora dosti in dobro jesti. Ni namreč vsak vojak tak, tla bi jedel slabe stvari, za katere rpioli kuharja ni treba. Pri armadi pa imajo Angleži nekaj težav z novimi uniformami. Strokovnjaki si belijo glave, kako bi angleške vojake čim bolj čedno in čim bol j primerno oblekli. Za ta namen je angleška vojaška uprava sestavila posebno komisijo, ki ima nalogo izdelati posebno ustrezne predloge glede novih uniform. Ta komisija mora svoje predloge predložiti do prihodnjih poletnih vojaških manevrov. Vodilni vojaški člani te komisije mislijo, da je treba vojaško uniformo napraviti posel.no prikupno, ker mladi novinci rajši gredo v vojake, če jih čaka lepa uniforma, v kateri se lahko postavijo. Čudno je, da hladni in trezni Anglež kaj takega j>ove. Mora že nekaj biti na tem. Angleški vojak bo dobi! uniformo, ki bo v njej lahko hodil tudi na sprehod. Ta uniforma bo lepo narejena po meri in bo iz dobrega blaga. Druga vrsta uniforme bo za vojaške vaje in za vojaško službo sploh. Ta bo tako narejena, da jo bo vojak pri naporih svoje službe udobno lahko nosil, da pa bo vseeno čedna in lepa. V ta namen bodo najbrže ostali pri dosedanji barvi rkaki«, ki se je dobro izkazala. Nikakor pa se ne mislijo več vrniti h kričečim barvam od škrlatnordeče do modre, ki so jih vojaki nosili pred svetovno vojno. Sicer pa na svetu menda ni tako konservativnega naroda, kakor so Angleži, ki se celo pri vojaških uniformah drže starih tradicij. Pravijo, da sta egiptovski kmet pri obdelovanju zemlje in Anglež pri izbiran ju uniform na jbolj konservativna človeka na svetu. Ansrleži imajo komisijo za nove uniforme že več ko sto let. Iti vendar so vedno gledali, da jo bila »bojna« uniforma vedno praktična, da pa je paradna uniforma ostalo skoraj vedno enaka V tem oziru pa se ansrleška vojaška uniforma skoraj nič ne menja. Kdor j>ogIetla angleške vojaške uniforme izza Napoleonovih vo jska |>a do danes, vidi. da sc paradna uniforma ni skoraj nič izpremenila Tako bo najbrže tudi nova angleška paradna uniforma ostala >tari podobna in bo ljubila barve. Sicer pa sc tudi druge armade sveta precej rade dr/c starih vzorcev. Za dobro voljo Mornar je nosil staro Čepico, ki je imela veliko luknjo na vrhu. »Zakaj pa si te luknje na zasiješ? so ga vpraševali tovariši. — Čemu neki? Ne morete si misliti, kako prijetno je, ko se človek popraska po glavi, ne da bi bilo treba čepico dvigati'. Ponos ••.Kaj nc, gospa, vaš soprog je konzul?« — : Konzul? Cezar je bi! konzul, moj mož je pa generalni konzul!«- dobite za svoj denar 100 % protivrednost, zato kupite »RADIO« reg. zadr. z o. z., v Ljubljani Miklošičeva cesta 7, tel. 3190 Križanka Vodoravno: 2 vrsta loščila, 4. poveličujoča slavnostna pesem, 5, tovarniška znamka radio sprejemnih aparatov, 7 pomembnejši Jezusov učenec, 0. rimski pozdrav, 10. nizozemska plemiška označba, 11. kratica za Združene države severne Amerike, 12. večje mesto ob reki Maas v severni Franciji, 14. kratica za akademski športni klub, lo. madžarsko moško krstno ime, 17. začetni črki Cankarjevega in Župančičevega dijaškega društva na Dunaju, 18. tuja beseda za zrakoplov, 19. začetni črki imena in priimka slovenskega književnika, ustanovitelja mladinskega lista »Vedež«, 20. bolgarski novelist in dramatik (1878—1916), 22. kuhinjska začimba, 23, mohamedansko sveto pi»-mo, 24. sodobni slovenski zgodovinar, ud slovenske Akademije znanosti in umetnosti, 25. glavno mesto italijanskega imerija, 26. najvažnejši jugoslovanski rudnik, 27. tuja beseda za cerkveno pro^ kletstvo nad brezbožnikom, 29. pomembnejši otoki v Atlantskem or.eanu, 30. ruska reka, ki se pri Nižjem Novgorodu izliva v Volgo, 31. jugozahodni del sedanje velike Ljubljane. Navpično: 1. mesto in pokrajina na desnem bregu reke Rhein v Nemčiji, 2. večja francoska reka, ki se izliva v Atlantski ocean, 3. prvi bolgarski znamenitejši pripovednik (1837—1879), 5. nadaljša jugoslovanska reka, 6. Mencingerjev utopističen roman, 7. prebivalec dela Španije, 8. večja država v Zadnji Indiji, 11. pripadnik nekdanjih prebivalcev okrog Senja v hrvaškem Primorju, 12. grški modrijan, ki je dal Atencem ti-mokratično ustavo, 13. pomembnejši vrh v Julijski krajini, 14. ženski glas, 15. naslovna moška oseba iz Dostojevskega romana, 16. največja reka v severni Afriki, 18. moška oseba iz Reymontovega romana Kmetje , 21. žensko krstno ime, 22. večji desni pritok Save na Gorenjskem, 24. tuja beseda za trgovskega pomočnika, 26. druga beseda za prosjaka, 28. glavno mesto pomembnejše azijske države. Rešitev križanke: »Plošča«. Vodoravno: 1. Kovor, 3. Radovina, 5. Lika. 6. Ober, 7. Pečora, 11. Bari, 12. Žukovskij, 16. Adam, 18 ar, 19. Atena, 21. Po, 23. Čop, 26. ostrv, 28. Abo. 29. Fala, 30. Milano. 33. Stol. 34. mir, 35. enačaj, 37. rta, up, 40. l/det, 4? astia, 44. karo, 45. lotos. Navpično: 1. Krleža. 2. rokav, 4. Arij, 7. Paka, 8. čud, 9. Oka, 10. Roma, 13. S(teržinnr) j A(hacij), 14. Krn, 15. iver, 17 Ajiolon, 20. Taritn, 22. os, 23. Č(ebov) A(nton), 24. Ob, 25. po, 27. valj, 30 Mura, 31. Lim, 32. Nepal, 36. Atos, 38. as, 39. Ur, 40. uk. 41. ada, 42. cr. \ Radio Programi Radio Liublfana i Sreda, 22. dec.: 12 Vončki (plošte) — 12.45 Vreme, Poročila, — lil Cas, spored, obvestilu _ 13.20 Domači zvoki (plošča) — 11 Vreme, borzu - 18 Mladinska ura: O sodobni nemški mladini (K. prof. E. Kocbek) — 18.20 .Mladinska ura; Opazuj in poslušaj (g. prof. .Miroslav Adlešič) — 18.40 Načrtno gospodarstvo sodobne Nemčijo (inž. iiado Kregar) — 1!) Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.80 Nac. ura; Anton Foerster ob 100 letnici njegovega rojstva (Karel Mahkota, Ljubljana) — 111,60 llvod v prenos — 2« Prenos iz opornega gledalffifla v Ljubljani, v X. odmoru: Glasbeno predavanje (g. V. Ukinili), v II. odmoru: Cas, vreme, poročila, sporod. Četrtek, 23, decembra: 12 Priljubljeni glasovi (pl.) — 12.18 Vreme, poročila — 13 Cus, spored, obvestila — 13.1i Opoldanski kčiieort Radijskega orkestra — 14 Vreme, borza — 16 Klarinet solo (g. Urbane« Frane) — 18.« Slovenščina za Slovence (g. dr, ltndolf KolariS) — lil Cas, vreme, poročila, sporod, obvestila — lfl.30 Nac. ura: 'Hokolsko predavanje — 10.50 Zabavni kotiček — 20 Ploščo — 20.1« Vratuša: »Mati Klara«, žaioigra (čl. rad. igr. druž.) — 21 Koncert operne glasbo (Radijski orkester) — 22 Cas, vreme, poročila, spored — 22.15 2voki v oddih (igra Kadijski orkester). Dragi programh Sreda, 22. decembra: Beli/rad: 19.50 Nar. pesmi, 20.311 Humor, 21.30 Narodna glasba, 22 Komorna glasba — Zagreb: 20 Plošče, 20.30 Ljubljana, 22.20 Plesna gl., 22.35 Mandolino — Dunaj: 19.25 Vojaške in brambovske pesmi, 20.05 Kaitliova dranmtska pesnitev »Pravljica 10111 noči«, 22.3U Koncert po željah — Budimpešta. 19.30 Opera, 23.10 1'iesnu glasba — Italijanske postaje: I. skupina (121, 301 in 283 m): 17.15 Plesna glasba, 21 Igra, 22.30 Variete, 23.15 Plesna glasba — II. skupina (560, 369 in 263 m): 17.15 Celo, 21 Simfonični konoert, liato plesna glasba — III. skupina (192, 212 in 221 m): 19 Pestra glasba, 28.30 Gledališki koncert, 21.30 Romance 21.50 Zbor, nato plesna glasba — Praga: 19.25 Kublnov «Pustorale«, 20 Novakov koncert, 22.35 Brahmsove skladbe — Varšava: 20 Plošče, 21 Choplnove klavirske skladbe, 22 Orkestralni in vokalni koncert — Sofija: 19.45 Klavir, 20.15 Vokalni koncert, 21.05 Nočna glasba, 21.40 Lahka in plesna glasba, 22 Narodno pesnit — Berlin: 19.10 Otroške boiičuo melodije, 20 Iz italijanskih oper — Konigsberg; 19.10 Lortzingove skladbe, 21 Zabavni koncert — Hamburg: 79.10 Piitznerjeva opora iBožična vila«, 21.10 Plesna glasba — Vratislava: 19.10 Iz nemških oper, 21.25 Lahka In plesna glasba — Lipsko: 19.10 O božičnih igračah, 20 Zabavni večer — 21 Paradne koračnice — Ktiln: 19.10 Lahka in plesna glasba — Frankfurt: 19.10 Orkestralni in vokalni koncert, 21.15 liožična legenda iz Schwarzwnlda — Stuttgart: 39.15 Narodna glasba, 29.15 Vojaški božič, 21.15 Hayd-nov oratorij «Zimai — Monakovo: 19.10 Vojaške koračnice, 20.10 Komorni koncert, 21 NcmSki božič — Bcromiinster; 21.10 švicarske božične in novoletne pesmi — Monte Ceneri: 20 Vokalni in klavirski koncort, 20.35 Hauptmannove »Hanice pot v nebesa« — Bukarešta: 19.20 Zbor, 19.55 Itomuuske pesmi, 20.30 Beethovnova sonata, 20.55 Flavta in klavir, 21.45 Lahka glasba — Strussbourg: 20.30 Komorna glasba. 21.30 Orkestralni koncort — Pariš Rudio: 21.30 Beethovne sonato — Pariš P. T. T.: 21.30 Iz francoskih operet — Poste Parisien: 22.10 Glasbeni sketeh, 23.30 Kabaret — Uor-deaux: 21.30 Molierov večer — Bruselj (francoski); 21 Orkestralni in vokalni koncert — Bruselj (flamski); 21 Fobova opera rkasov božični misterij «Dote«, 21.55 Bela Bai-tok igra lastno skladbe. 22.55 Plošče — Italijanske postaje: '[.skupina (121, 301 in 238 in): 17.15 Plesna glasba, 21 Zabavni koncort, 22 Vojaška godba. 23.15 Plesna gl — II. skupina (iCO. 309 in 263 m/: 17.15 Arije in dnoti, 21 Lualdljev Internirano llarlekinske furije in Maseag-n jova opora »Prijatelj Fritz. (poje Beniamino Gigli) lil. skupina (m. 272 in 221 m): 19.25 Mandolino, 20.80 Fallova opereta oDolarnka princesa«, nato plesna gl z£raMV "-'S vojaška godba, 20.10 Božična spevoigra, 20.5.) Orkestralni in vokalni koncert, 20.35 Plošče — Bratislava: 20.55 Korali, 21.15 Klavir, 21.35 Orgle -lajava: 20 Hitlner-Korirgoldova opereta .Dunajski f".....K°lll01'"a Shisba Sofja: 20.10 Orkestralni lil vokalni konoert, 31.05 Somška -glasba, 21.tO Lahka in Plesna glasba - BerHH,lionigslicrg-lJamburg: 20 lles.nl večer - IApsko: 19,81) Zabavni konoert '0 45 {»'i- n i"19.30. Vesela glasba, 21.15 Sveta noč (radijski prizori), - Stutlgarti 20 liožična glasba, 20.30 Seliumann in ildeli. 21,15 Scliubortov kvar-let — MonakovO: 21 Kmečka jesen In zlina — llrm-pi imitcr: 19.55 Klavir, 20.45 W)or, sol isti in Orkester, 21.45 Zabavni koncert - Sottens: .20 Glasbene scene.-; ' ° ^ Labrocova simfonija, 22,30 Muudonuv S? v'nI' ~ Bukarešto: 19.40 Božične pesmi, 20.15 Orkestralni ln vokalni koncert, 21.45 Lahka gl - Slrasbourg: 21.30 Aiulranova opereta -firiček In mravlja i, 22.45 Božična glasba _ Pariš Radio: 2130 Bachov .;Božlčn! oratorlj,« - Pariš /'. '/' T ■ 1110 h Rte. 21 Variete - Bordeaux, 21.30 Lirični večer"- 1 ,/'-Oii: 21.30 Aiulranova operola Miss Ilelvett - Bruseli llraneoskiu 21 Kabaret, 21.30 Orkester iu klavir _ 'Br.use j (flamski): 21 Pester večer - Kalundborg- 20 Orkestralni koncort. 20.40 Duhovni koncert, 21 10 Dunajsko sorenade - Hilvcrsum I.: 20.55 Zbor in solisti IDEMCN BOZIC! 20.45 Petje, brač, oboa in orgle - Hilvcrsum !/.■ 19.45 Lorneliusove skladbe, 20.50 Schuhcrt-Bachov konooN - V, ' "ickonsova tgra Mala UorriU. 22.55 Božični konce t _ Stockliohn: ljl.Sij Orkester in violina. "1.15 lia-Tflnv/r '"»l- T^ 0s'"; Orkestralni koncert, 21.10 11 ti '/m0''1" Angleški Sational: linsl. P ► "j, Vokalni koncert. 21 Plesna » nslia. ii.il Solmbertov koncert, .23.20 Orkester in g HI« Ti 19 'n flavta :U30 l.nhka Masla, 21.1 a Božična glasba, 22 Variete - II'al 1') r. In k hv D"]"?Yni ll-M Vokalni vokninl l d k°"(\,>rt - ■■Uklone: 20.20 Orkeslralni in Izdelovalnica likerjev, desertnih vin, sirupov in žganjarna Jakob 9etj)avec Maribor - Gosposka ulica štev. 9 Telefon 25-80 Na drobno in na debelo Rum, koniak, likerji, slivovka, brinjevec, droženka, klekovača Speciialiteta: Grenčak m vermut MAM OOE.A V malih oglasili velja voaka besede Din P-1 zenitovanjskl oglasi Din 2 -Najmanjš! znesek za mali oglas Din 10--. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. - Pri oglasih reklamnega značaja se račnna enokolonska 5 mm pe,llna "a,ic0 P" »i« 3*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Pekovski pomočnik z lastno obrtjo Išče službo. Naslov v upravi >Slo-nca« pod 20.06S. (a) Dražba bo 23. decembra ob 10 na sodišču, soba1 IG. Naprodaj bo hiša, gospodarska poslopja, garaže in vrt; Voclmatski trg 4. parcele 69/2, 3. Izredna priložnost! Najmanjši ponudek din 105.30S.50. Kavcija Je'dTn L&La- Vesela in zabavna komedija AMIGO v glavni vlogi: L:iwrenoe Tibbett, nalboliii bariton svata. Namočena polenovka Pi i I. BuKZollni, za .ško-fljo. (1) Perzijska preproga »Tiibrls«, 3X4 in. zaradi odpotovanja za božič poceni naprodaj. Na ogled »pri Makedoncu«, Kolodvorska ulica. (l) Perutnina pitana, zaklana : purani, gosi. race, kapuni. štajerska jabolka, Jajca In med, vse po najnižjih cenah. Prednaročila telefon 21-05. Kmetijska družba, Xovl trg 3. (i) V Brežicah ln okolic:! so naprodai hiše. krasna stavbtsča. vinogradi, sadovnjaki in gozdovi ter zaokroženi deli Attemsovega velo-posestva • Pojasnila pr| Inž Miklau Otmar, Brežice. (p) Posestvo še neizkoriščena vrednota, obstoječa lz 4 oralov prvovrstne zemljo razne kulture. Na Istem 3 hiše, 1 tovarniško poslopje In gospodarske zgradbe v predmestju mesta Kar-lovca. Uporabljivo za In dustrijo, za trgovino na veliko ln malo, za Izletniško restavracijo večjega obsega s prekrasnim okoliškim razgledom, naprodaj po primerni ceni Dominantna loga. Ustmo-no ali pismeno informira lekarnar Wilcha Milan Metlika. (p) Nove peči štedilnike, obloeo, poprav vila : kličite telefon 38-57; A. Kovačič . LJubljana, VISka ulica 3. Damske piašče dobite še vedno po zelo nizkih cenah pri J. Tomšič, Sv. Petra c. 33. (1) 15.810. Zlato zapestnico popolnoma no.vo, prodam za TšOO din. Na ogled lz prijaznosti pri Canadian, (o) Miklošičeva 13. (D Ure. zlatnino. •mit za Rožič najugodneje pri Rornios, /f«tar Kranj Sveže najfinejše norveško iz lekarne dr G. Piccolija v Ljubljani ie priporoča bledim in slabotnim osebam Umrla nam je naša ljuba mama, stara mama itd., gospa Ana Berger gostiiničarka in posestnica Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, 23. decembra, ob pol štirih popoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče. Prosimo tihega sožalja. Trbovlje, dne 21. decembra 1937. Globoko žalujoči rodbini: Berger in Počivaviek. »uiwu«uiu v niini Srajce, kravate. ncnavice:no n!,|,,'0,i;"- ",f' in rokavice šo vedno nal- doJc Uoico- StiCm najceneje pri J. Tomšič Sv. Petra ccsta 38. (1) mo štajersko, pitano, zaklano, vseh vrst. najcenejc nudi pitališče Spodnja Šiška, Ljubljana Tovarniški objekti 600 rn' zazidane ploskve, 6000 m! prostornine, tik kolodvora v Stični ugod-rmael.ii' (P) Hranilne knjižice vrednostne papirje, delni ce, kupone, 3% obligacije kupujemo proti takojšnji gotovini Rudolf Zore LJubljana Gledališka ullrv 12 Telefon 38-10 Posojilo 40.000 din proti popolni varnosti in dobrim obre stlm Iščem. Ponudbo na upravo »Slovenca« pod zn. »Eventuelno služba« št. 20,107. (d) ®SBSESS2asa8fi2: Orehc/a fn cvefsičiii med nudi najceneje J. Menaft. Domžale, Štajerca I a b o I Umrl nam je naš nad vse ljubljeni, skrbni mož, oče, stari oče, tast in stric, gospod IGNAC PEGAN bivši trgovce in posestnik j)0 kratki, mučni bolezni, previden s svetotujstvi, v 88. letu starosti. Pogreb predragega pokojnika bo v četrtek, dne 'J3. decembra oh pol 4 popoldne na mestno pokopališče. Novo mesto. Ljubljana, (iaherje na Goriškem. '21. decembra 1SM7... F r a n Č I š k a roj. H i /, j a k . žena: Marij a T u r k , hčer; Jože Turk, zel; Joža, vnukinja. d o b t t o poceni pri gospodarski zvezi Lj ubljanat TyrSeva c. 29 Za božična darila! Ure, zlatnino nudi najceneje Ivan Pakiž Ljubljana, Pred Skotijo St. 15 t ' v'. VINA '.a vse prilike naročite pr. Centralni vinarni v tnib'?ani. I ELEFON ŠTEV. 25-7J Kran^lne knjižice vse — tudi podeželske 3% OBVEZNICE za likvidacijo kmečkih dolgov VREDNOSTNE PAPIRJU stalnn kupujem po najvišji ceni in takojšnjemu izplačilu (/poslujem vse bančne in blagovno posle nakup in prodajo premičnin in nepremičnin blago. hiše. vile. parcele ild. f.i: Planinšek trg. ag. za bančne posle LJUBLJANA Beethovnova ulica 14-1 Telefon 35—10 Fino jedilnico iz orehove korenine, prvovrstno Izdelano, 10 kora.,' s petletnim jamstvom — takoj prodam. Ogleda se v skladišču: Tyršova cesta 23, LJubljana. Krže Prane, pohištvo, Vrhnika. Plošče in gramofone bivše tvrdkei A. itasber-ser v največji izbiri po razprodajnlh cenah dobite v Dalmatinovi ul. 10, nasproti hotela Štrukelj. Din 15-- nova gramofonska plošča svetovne znamke, po izbiri 6 novih piosc sorii-!'oniHs«mo »inioo- Dokler traja zaloga Veiepič Jernejeva c.25, Ljubljana Kratek klavir dobro ohranjen, križano strune, poceni proda 7.1-ma, Gledališka 12/111. (g lavirji pianmi harmoniji: STE1NWAY. UOSENDORFfcJR, FORSTElt, HOLZ h, MANBORG so nesporno najboljši fabrlkatl na svetu. Doblto jih le pri tvrdkl Alfonz Breznik Ljubljana. Aleksandrova 1 Majhni obroki, nizka lz-posojnlna. Tudi prclgranl klavirji na zalogi. Istotam velika Izbira vsoh glasbil, muzlkallj in strun. Čitajte in širite »Slovenca** fM Lfa o %\ v 39WATT H- VQ> LOZ&Ci * 33VVATT % ,OS R / Znak na steklu žarnice nudi garancijo za svetlobni učinek in porabo v wattih. Zahtevajte vedno na notranji strani m a ti rane Osram-H-žarnice, ki dajejo mnogo svetlobe za vsak watt porabe, pa boste imeli poceni razsvetljavo. Dekatumcn-iarntcc » garancijskim makom za malo poraba Maribor Vctrinjska ulica 14. Ugodna božična darila dokler traja zaloga. Glocqe volneni, pol zastoni po Din 18'— pri TRPIN-u, Maribor, Vetriniska 15 Trajno eksistenco in samostojnost dosežele. ako prevzamete skladišče blaga. Starost, poklic in prebivališče ne igra vloge. Delo je lahko, prijetno, po navodilih centrale, primerno za mesto in deželo (tudi kot postranski zaslužek). Brez rizika! Mesečni zaslužek do 4000 din in več. — Dopisovanje tudi v slovenščini. Obširna, brezplačna pojasnila dobite pod št. 1049 Postfach 123, Basel 5, Švica. (Frankirajte pravilno!) Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša ljubljena mama. stara mama, teta in tašča, gospa Antonija Kraljic ro». ScHvrentner vdova po pečarskem mojstru v torek ob tričetrl na deset dopoldne, v 80. letu starosti, previdena s tolažili sv. vere. — Pogreb nepozabne pokojnice l>o v četrtek, dne 23, decembra ob štirih pop. iz hiše žalosti, Gerbičeva ul. 18 a. na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, I.jndhurst, Dover, dne 21. decembra 1937. Žalujoči hčerki: Leni Ploger in Tilka Podboršek. Za sadovnjake, vrtove m patke najboljše sadne, vrtne in poljske rastline Vam dobavi naša že nad 100 let obstoječa družba, ki ima 250 ha obdelanega sveta. fgardvatti Diante SAON ARA • PADOVA* V naši podružnici na Miklošičevi cesti tabko plačate naročnino ea »Slovenca«. »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate b dobite razne informacije. — Poslovne ure od ool 8 ziu-trai do pol 1 popoldne is od 2 do 6 popoldne. Telefonska številka 3030. JASLICE prinašajo pravo božično veselje v vsako družino Trgovina H. NIČMAN LJUBLJANA, KOPITARJEVA ULICA 2 Vam jih nudi v največji izbiri in po najnižjih cenah, vlite iz papiermachd in terakote v vseb velikostih, cele garniture in posamezne komade, ter papirnate za postaviti in za izrezati. Istotam kupite tudi najrazličnejše božično okrasje, darila iu lepe božično razglednice. Nočem postelje t sobi; samo 1AGROV spalni KANAPE, COUCH. katerih prednosti si oglejte pri XapC|n|§||„ J&GER fRANC LJUBLJANA, ST. Petra cesta 17 ie:elon 20-42 Nizke cenel Solidna izdelava I Na zalogi ima pa tudi veliko izbiro modrocev, ofoman ter veliko Izbiro blaga za prevleko pohištva! Prehodil je s trnjem posuto pol naš predragi Josip Bezlaj po domače Mehačov Pepe uradnik drž. železnice Deležen je bil vseh tolažil sv. vere. — Pogreb prerano umrlega bo v sredo, dne 22. decembra 1937 ob 16 iz splošne bolnišnice v Ljubljani. — Sv. maše zadušnice se bodo brale v šiški dne 23. in 27. decembra 1937 ob pol sedmih zjutraj. Ljubljana, dne 20. decembra 1937. Darijo, sin; Ivan, Lojze, France, bratje; Franica, Pavla, seslrični; Dušan, vnuk — in ostalo sorodstvo. Agnes Giinther: Dušica - Hožamarija Njeni mehki lasje *e oprijemljejo senc. njene usttiicc nenehotna drlite in udarci srca ji pretresalo vse 'eic Veter jc postal čvretejši in v sosedni sobi so se odprla velika vrata na lipovo deblo. Mar ni nekdo vstopil? Ulrika in Ilarro sta šla pogledat. Luč jasno obseva izbo. s aro učno izbo. Toda ;u r.i nikogar! In vendar sc dozdeva obema, da je bi' nekdo vstopil! ... Harro šepetne: »Ulrika, kaj je vendar bilo to?« Smrtna tišina! Veter je ponehal in Roža se je hipotna pomirila. Njene roke so se ločile od Harro-vih prsi glava ji jc padla vznak. V očeh se ji jc pojavil znova niiloben sijaj m vsaka sled bojazni in muke ;e iz njih izginila. Zdaj se žc smehlja! To ie plah nasmešek dušice kateri je na mah zopet elična. Ta smehljaj se ji utrinja vselej, kadar jc rešena muke. Ilarro je poleg nje zdrknil na kolena, roke pa mu leže na njeni postelji. Kar reče Rožama! i ja: Uli. draga moraš povedati gospodični Ber ger da se pripravi!« Nihče je ni razumel. Z na pol zaprtimi očmi počiva »večano in pokojno v svojih zmečkanih blazinah Ulrika pogleda Harrra ter se dotakne me-pove roke. Njuna pogleda se srečata, toda oba molčita , . . »Harro.« reče Roža s popolnoma čistim glasom. »pridi dol k meni!« . Ilarro se skloni nad njo. Toda Roza m zadovoljna. . , .Cisto blizu še bliže! Vzemi moio roko. jaz ie ne morem več dvigniti, ter jo položi na svoje oči!« Ilarro jo uboga. Roža nadaljuje: -Zdaj pa poglej tialel« Njen pogled je bil usmerjen proti jxxlnozju jiostelje. Harro ga jc sledil. Tam je stala visoka vaza z bleščečebelitni krizantenami na ozki stenski polici. »Tja. Ilarro!« Potem sc je iztegnila ter dejala: *Zdaj pa hočem &pati.« ll;;rro pa ji šepetne: »Je to Gizeliu pajčolan. Roža?« »Saj jo vidiš, Harro, zdaj jo vendar enkrat vidiš! Lahko noč, Uli! Lahko noč, ljubljenec!« In žc jo je objel pen. In znova sc. se odprla vrata, veter je zastokal na lipi. Ulrika ga je spremila v učno sobo ter vprašala: Kaj si videl. Harro?« »šopek krizametn,« je odgovoril otožno... »toda čuti! sem vendar nekaj.« »Tudi jaz. Harro. Moral je biti angel pri njej!« Občutil sem ncKaj nežnega v moji bližini, Ulrika. To je vse, kar vem. Toda. hvala Bogu. da je prišlo hvala Bogu! Bila je Gizela s svojim paj-čolanom « Navsezgodaj 6e je Ilarro poda1 v atelje Roža še pokojno počiva in teta Uli ga bo itak pozvala, kadar se bo Roža zbudila. Ko se je kratek oktobrski dan dvignil iz svoje rahle meglene |x .elje, je Harro že stal pred svojo sliko ter vzdihnil: Najlepša s''ka! . Slepi krt!«... Nato si |f --navil bane kajti ob Rožini obleki je trebu uirsikaj popraviti. In tudi pajčolan. ki visi ra/ Gizelino glavo, se mora vleči v ozadju, mora biti malce napihnjen, kol bi se bila ulovila vanj prav rahla sapica. In z vnemo se je lotil tenčice Kar se spomni stare čelne zapone. katero je Roža često nosila. Hipoma se jirestraši. S čvrsto roko jc začrtal dvoje temnili, vznešenih obrvi. Kar sta se pričela pričkati ttied seboj dva llarra. Prvi je porekel drugemu: »Jaz pekvarjam!« Drugi je odgovoril: Ne pokvari mi slike, ki jo gledam v duhu!« !n>z zagrizeno vnemo je slikal dalje. Te obrvi zahtevajo rahlo zaokroženi, podolgovati veki z ostrimi koti. »In nos je bil fino oblikovan,« je mrmral. »Ta ženska je morala biti ponosna! Kako ponižna in skromna je Roža v primeri z njo! In te ustnice ... močna zaokrožena gornja ustnica ... Jaz sem bedak in Roža bo rekla, da 6eiti pokvaril sliko...« »Molči!« ga je nahrul drugi Harro.« Je to vsa modrina, ki jo imaš za te oči? Temneje, bolj bleščeče, topleje!«--— »Čarovnico so jo duhovniki imenovali. Ako je imela takšna usta. ta naziv ni bil neprimeren... Doumem starega gospoda, ki se ni hotel dotakniti njene roke, ker se je bal za svoje cerkvene ključe. — Kako jo morem tako sramotno ogovarjati, ko mi je vendar nocoj izkazala toliko ljubavl« Ure so potekale. Harro je slikal, zdaj obotav-Ijaje se zdaj v eilni vnemi. Roka, ki se s čudovito nežnostjo dotika Rožitte rame, ima nad zapestjem široko, rdečo pego. Ta ga jc najdalje zadrževala. Zdj se je prikazala teta Ulrika, ter mu sporočila, da se je Rožamarija zbudila. Harro je zadrhtel ter brž odgovoril: »Pridem takoj!« Nato je odložil paleto ter odšel onstran, ue da bi se še enkrat ozrl pO svoji"sliki. Roža je že ležala na nosilnici ter vprašala: »Cemu vendar ni6te že prej prišli jx>mc? »Nismo te hoteli motiti!« »Harro. ti si slikal!« . »Da« ..... »Zda j tii bilo več težavno, ker si jo videl... Kdor jo je enkrat videl, je ne pozabi več.« »Jaz ie vendar nisem videl,« je odgovoril Harro otožno. »Slikal sem jo seveda! Nisem si upal proti viti se ji. Naslikal sem. Roža. jxmosno gospo, pravo kraljico. Če se morda nisem v tem zmotil.« »Jaz hočem v dvorano. Harro. Moram jo videti. « »Ali je to tako nujno. Roža? Po tvoji slabo prebiti noči ... jaz bi vendarle dvomil...« »Ah Harro, jaz sem tako imenitno spala... In tako zelo slaba noč tO tudi ni bila!« »IzjKičetka že!« »Ah. Harro bila sem ostudna do tebe. Rekla sem. da je tvoja roka trda.« Harro se jc sklonil nadujo ter ji je poljubil blede ustnice rekoč: »Tvoj 6tari Harro je bil zopet enkrat docela izven sebe. Toda ti 6i našla uteho in zdaj je vendar vse dobro.« Božal ji je roke, toda v oči se ji ni uj->al pogledati. »To se bo vendar ponovilo.« si je mislil, »lahko jo napade vsak hip. Saj vetu, kaj to pomeni. Njegove oči so obstale ob njenih nogah«. »Roža. tvoji zlati čeveljčki, tvoji radostni čeveljčki! Ta ljubka svilena krasota! Ze dokaj časa jih nisem videl na tebi!« Prav rahlo je zardela Roža ter dejala: »Ostala obleka je pretežka, me tišči ob kolenih ... tule .. in ako je tvoja slika zdaj dovršena, potem sem po vsej pravici obula čeveljčke 6Voje radosti.« »Moje drago srčece. kako bi naj bila dovršena? Toda že vidim, da si trmoglava... Mart!« In nesla 6ta jo v dvorano ter postavila nosil-nico pred sliko Harro je stal zadaj, 6rce niu je močno utripalo »Kaj bo porekla Roža?« Zdajci je pogledal sliko in skoraj da ga je presunilo. Ponosno in tajinstveno ljubeznivo je zrl vanj bledi obraz izjjod zlatih las in vihrajočega pajčolatia. Nič več ni čakal na to. kaj bo porekla Roža. Prav takšen mora biti obraz te skrivnostne gosjje, o kateri si njeni najboljši prijatelji do njene 6inrti niso bili na jasnem, je li čarovnica ali svetnica. Roža je dolgo molčala. Končno je izpregovo-rila: »In vendar si jo videl, saj sem vedela! Toda kako jo ti umevaš! Lica se ne smeš več dotakniti V četrti uri si dovršil ozadje Prav je. da obraza nisi naslika! tako izrazitega kakor mojega, ampak malce ob6enčenega Slikaj, Harro. jaz hočem gledati!« 7.9 Jugoslovansko tiskarno v Liubliani: Karel Ceč Izdajatelj: Ivan Rakovec Urednik: Viktor CeniiS Prošt K. Cerin - 60 letnih Novomeška župnija praznuje danes 60-letni jubilej svojega dušnega pastirja, prošta g. Karla Če-rina. V vrsti častitljivega novomeškega kapitlja je sedanji prošt enaintrideseti. Rodil se je 22. decembra 1877 v Zagorju ob Savi, kjer je bil njegov oče učitelj. Po končani ljudski šoli je šel v gimnazijo v Ljubljano, kjer je tudi maturiral kot odličen dijak. Potem je vstopil v ljubljansko bogoslovje. V mašnika je bil posvečen 14. julija 1900. Kot duhovnik je imel mnogo odličnih služb. Najprej je bil kaplan v svojem rojstnem kraju v Zagorju ob Savi. Od tam je prišel v Kostanjevico in potem v škofjo Loko, odkoder ga je škof Jeglič, ki je v mladem gospodu spoznal veselje in sposobnost za pisarniške posle, poklical v škofijsko pisarno za svojega tajnika. V tem svojstvu ga je doletela čast, da je leta 1910 spremljal škofa Jegliča v Rim, ko je šel papežu Piju X. poročat o stanju svoje škofije. Od svetniškega Pija je bil sprejet v avdienco, o kateri ima nepozabne vtise. Iz škofije je šel za župnika na Boh. Belo. Ko je sedanji generalni vikar in stolni prošt g. Ign. Nadrah postal stolni kanonik, ga je škof Jeglič zaprosil, da bi prevzel težavno in odgovornosti polno službo spirituala ur-šulirik in kateheta na ljudski in meščanski šoli ter učiteljišču pri uršulinkah v Škofji Loki. Z vestno ]>ožrtvovalnostjo in veliko ljubeznijo je zlasti skozi vso svetovno vojno vršil to službo in še po njej do lela 1924. Agilno je sodeloval tudi pri kat. prosvetnem gibanju v mestu. — Po smrti prosta dr. Sebastijana Elberta je bilo prazno mesto prošta v novomeškem kolegiatnem kapitlju. Škof Jeglič, ki je našemu jubilantu veliko zaupal in bil z njitn v prisrčnih odnošajih, je sedanjemu sv, očetu Piju XI predlagal, naj bi njega imenoval za novega prošta, kar se je tudi zgodilo. Sedaj je torej 14. leto v Novem mestu. To je v kratkih obrisih njegova življenjska pot. Povsod, kjer je služboval, je bil vnet in goreč dušni pastir. Njegovo delo je bilo tako mnogovrstno, njegove zasluge za Cerkev in blagor ljudstva tako velike, da se jih ob današnjem jubileju moramo spomniti vsaj na splošno. Ko je prišel v Novo mesto, je z vso vnemo in gorečnostjo zastavil svoje delo kot dušni pastir fa-ranov in kot vodilna osebnost v dolenjski metropoli. Naj omenimo samo najvažnejše. — Z vso ljubeznijo je uredil župni arhiv tako točno, kakor predpisuje cerkveni zakonik. Z izredno natančnostjo vodi župnijsko kroniko, tako da se iz nje lahko dobi točna slika verskega, nravnega, političnega in socialnega življenja Novega mesla. Leto po njegovem prihodu so pustili staro pokopališče, novo pa je bilo v začetku le prazna neobdelana njiva, iz katere je bilo treba napraviti dostojno počivališče mrtvim. To se mu je v polni meri posrečilo. Pokopališče dobiva po njegovi neumorni skrbnosti vedno lepše lice in prav zdaj se gradi nova kapela, za katero je dne 9. novembra letos slovesno blagoslovil temeljni kamen. Ta kapela bo njemu samemu najlepši spomenik na božji njivi. — Kot goreč dušni pastir se z vso ljubeznijo trudi za lepoto in snago v cerkvi. Prav posebno mu je pri srcu slovesna služba božja. Z velikim veseljem stori vse, da je kar najbolj svečana. V ta namen je poskrbel za primerno električno napeljavo, da je cerkev ob slovesnih prilikah bajno razsvetljena. Gospod jubilant ima sloves enega najboljših cerkvenih govornikov. Ljudje ga radi poslušajo. Bilo bi težko prešteli vse njegove govore, ki jih je imel po raznih krajih škofije in ob raznih prilikah od tedaj, ko je prišel v Novo mesto. V dekaniji pa sploh ui bilo večje slovesnosti brez njega. Okoli 60 govorov je tudi objavil v homiletičnem listu »Prae-dicates':. Čeprav ima spretnost in izvežbanost, 6e na govore z velikim veseljem pripravlja in si v ta namen še vedno nabavlja najnovejše homile-tično slovstvo. Pa tudi sicer je ljubitelj poučnih in znanstvenih knjig. — Je stalni dopisnik in glavni sotrudnik verskega lista »Križ«, ki ga izdaja župni urad v Novem mestu. — Zelo je naklonjen raznim organizacijam, a najbolj mu je ljuba dekliška Ma-rijanska kongregacija, katero vodi z apostolsko gorečnostjo in kaže dekletom pot: po Mariji k Jezusu. Mnogo zaslug ima, da se je ustanovila Vincencijeva konferenca, največja dobrotnica novomeških revežev. Rad ima dijaško mladino in ji je naklonjen povsod. Je predsednik društva Dijaška kuhinja, ki prehranjuje vsak dan okrog 60 dijakov. Prosvetno društvo ima v njem svojega zaščitnika in Fantovski odsek velikodušnega podpornika. Z velikim veseljem je sodeloval pri gradnji Prosvetnega doma, za katerega je dne 11. novembra 1930 slovesno blagoslovil temeljni kamen. Več let je bil tudi redni spovednik ubogih šolskih sester de Notre Dame v šmihelu. Vse priča o njegovi gorečnosti za čast božjo in skrbi za neumrjoče duše. Njegovo plodonosno delo zasluži splošno priznanje. To priznanje inu je dala cerkvena in državna oblast. Že 1. 1917 je bil imenovan za škof. duh. svetnika. Država pa ga je lansko leto odlikovala z visokim odlikovanjem reda sv. Save III. razreda. Srca faranov so mu vdana v hvaležnosti in zvestobi in prosijo ob današnjem jubileju Vsemogočnega, da bi g. jubilant mogel vodili novomeško faroše mnogo let, prosijo, naj ga dobri Bog ohrani čc in šel K zborovati u Slomškove družbe 27. in 28. decembra jjavljen sp družbe. L V »Slovencu« z dne 19. dec. je obj spo red božičnega zborovanja Slomškove družbe. Lep in sodoben je. Stanovska K. A. za učiteljstvo. Prav umestna tema za one, ki pravilno pojmujejo učiteljski poklic Potreba notranje obnove. Razmere jo zahtevajo. Za vsakogar, tako tudi za učitelje. O 6porni'h jn nespornih vprašanih krščanske vzgoje. So načela, ki se ne spreminjajo, to je: kakor je in nič drugače. V vzgoji so tudi dogme. Družina kot vzgojna zajednica. Klic nazaj k družini bodi geslo vsakega katoliškega učitelja. Nova socialna vprašanja. Zelo sodobna tema. Nihče si pred temi vprašanji ne sme zastirati oči, najmanj pa učitelj. Katoliška literatura. Učitelju izredno potrebna orientacija; vsebinsko tudi. Mladinska literatura. Pravilno se mora glasiti ta tema: Tisk Slomškove družbe. Moč in vpliv tiska je znana 6tvar. Potrebno pa je pogovoriti se tudi o tem. Pomen in namen organizacije Z. F. O. Tudi o tem pojavu mora biti učitelj seznanjen; posebno ljudski. Prosvetno delo v Z. F. O. Smotrnost je v tem pogledu potrebna. Gradiva dovolj za udeležbo. Upamo, da se bo učiteljstvo odzvalo v lepem številu. Ta kulturni tečaj je zanimiv tudi po tem, da s'a le dva že uči-teljstvu znana predavatelja, vsi drugi pa so za Slomškarje novi. Vabljeni niso Ie učitelji, ampak vsi oni, ki jim je krščanska vzgoja pri srcu. Nevzdržne razmere v Kočevr'u Kakor smo zvedeli, odpušča velika tekstilna tovarna bombaževin v Kočevju delavstvo. Eden glavnih vzrokv so nevzdržne vodne razmere. Druga, mnogo manjša tekstilna tovarna (to je tovarna sukna Tekstilana« d. d.) spušča v Rinžo nezadostno prečiščeno vodo, katero mora tovarna bombaževin uporabljati pri proizvodnji. Naravno jc, da vzlic filtriranju vode ne morejo s tako onečiščeno vodo proizvajati bombažno tkanine, posebno ne belega blaga, kar je eden glavnih njenih proizvodov. Ta umazana brozga, f>olna volnenih vlaken, se izliva prav v tovarno bombaževin in preplavlja velik kompleks zemljišča, katerega pretvarja v močvirja. Poleti volnena vlakna gnije jo in razširjajo grozen smrad. V Sloveniji imamo že primere malarije in ne bo nobeno čudo, ako izbruhne malarija tudi v Kočevju. Zadnji čas je, da se oblasti, posebno pa Higienski zavod, zavzamejo za ureditev vprašanja. Ali SO-&&&C zobje zares vedno zdravi? Pog!ej'fe si enkrat tudi no« franjo stran Vaših zob, kajti tu se tvori navadno nevarni zobni kamen ter opravlja svoje uničevalno delo. Sargov KALODONT napravi Vaše zobe ne samo bele, temveč odpravlja tudi zobni kamen. Sargov KALODONT je edina zobna pasta v Ju-goslaviji, katera vsebuje sulforicin-oleai dra Braunlicha, neštetokrat preizkušeno sredstvo proti zobnemu ka mnu. SARGOV KALODONT PROTI ZOBNEMU KAMNU Eiehtrilikacija Kostanjevice Kostanjevica, 20. dec. Zadnji dve leti so posvetile banovinske elektrarne vse sile elektrifikaciji Dolenjske. V letošnjem letu je v tem pogledu zlasti napredovala spodnja Dolenjska in Posavje. V tem ozemlju so banovinske elektrarne napeljale letos 45 km daljnovodov za visoko napetost 20.000 voltov. Zgrajeni eo bili daljnovodi od Krškega mimo Brežic do Do-bove in od Krškega do št. Jerneja in Pleterij. Za številne kraje, ki so bili in bodo s jjomočjo teh daljnovodov elektrificirani, so zgradile banovinske elektrarne M) transformatorskih postaj po Krškem polju. Za posamezne kraje so morale elektrarne zgraditi tudi razsežno nizko-napetostno omrežje, ki meri skupno krog 80 km. Kljub temu, da je letošnje deževno vreme v marsičem oviralo elektrifikacijo, je vendar že precej občin dobilo na jesen električno luč, tako brežiška okolica, Dobova, Leskovec, preteklo nedeljo pa tudi Kostanjevica. Za ta lepi praznik, ki j^omenja za starodavno Kostanjevico — dolenjske Benetke — mejnik v razvoju, so se meščani nad vse Iejx> pripravili. Kljub temu, da jih je zadnji teden v pripravah ovirala voda, ki je grozila njihovim domovom, so še ujeli toliko časa, da so okrasili svoje '.oniove. Z vseh hiš so plajx>lale trobojnice, pred občinsko hišo pa je bila postavljena tribuna, okrašena z zelenjem in zastavami. Tudi monterji Kron skih deželnih elektrarn so prispevali svoj delež, saj so ob jiovodnji neumorno nadaljevali z delom, čeprav so morali voziti žico s čolnom od droga do droga in se voziti med hišami s čolni, ko so delali hišne priključke V večernem mraku so se začele zbirati množico meščanov pred občinsko hišo. Okrog tribune se je razvrstila šolska mladina, za njo so stali gasilci z zastavo, godba, a tudi stare kostanjeviške garde lii manjkalo. Na široki cesti pred občinsko hišo je bilo ob pol 6 že zbranih nad 1300 ljudi, ki so z vzklikanjem pozdravili inšpektorja inž. Rueha, ki je prispel iz Ljubljane s šentjernejekiin dekanom in članom banskega sveta g. Anžičem, banovini tajnikom dr. Kovačičem in okrajnim načelnikom dr. Tomšičem. Krepko je zaigrala godba v po-zdrav, nakar je pozdravil zastopnika bana kosta-njeviški župan inž. Likar Jožef. Izrazil je posebno veselje tudi nad tem, da more v zastopniku g. bana pozdraviti tudi kostanjeviškega rojaka, ki je z veliko ljubeznijo podpiral elektrifikacijo Kostanjevice. Naprosil ga je, naj sj>oroči banu g. dr. Marku Natlačenu prisrčno zahvalo in iskren Bog plačaj za vso naklonjenost, ki so jo bili deležni Kostanjevi-čani pri reševanju elektrifikacijskega problema. Prebral je nato pismo liana dr. Marka Natlačena, ki je Kostanjevici prisrčno čestital k elektrifikaciji, obžalujoč, da ne more bili osebno navzoč pri tem tako svečanem trenutku. Župan je nato pozdravil še ostale odlične goste, sosedne župane in meščane, nakar je v tehtnih besedah očital žalostni položaj Dolenjske, ki se je tako dolgo borila za elektrifikacijo. Zadnja leta pa so se tudi za Dolenjsko začeli boljši časi in gre zato predvsem zahvala vsem tistim, ki na pristojnih mestih zastavljajo ves svoj vpliv za to, da so uresničujejo stare želje Dolenjcev. Z željo, naj bi današnji dan [Knlžgal vse meščane k skupnemu delu v vzajemni ljubezni za dobrobit splošnosti, je zaključil ob viharnem odobravanju poslušalcev in naprosil zastopnika bana, r.aj priključi Kostanjevico na banovinsko električno omrežje. Mlada učenka je pozdravila zastopnika bana še s prigodno deklamacijo, na kar je inšpektor inž. Rueh očrtal veliko delo, ki so ga opravile banovinske elektrarne v zadnjih letih za elektrifikacijo Dolenjske. Nazorno ie orisal vse težave, ki so bile združene s to tako važno akcijo. Že nekdanjemu deželnemu odboru, ki je prvi začel izvajati elektrifikacijski program zato, da bi 9e Slovenci gosjiodarsko osamosvojili, so delali številni nasprotniki hude težave. Prvi in najnevarnejši nasprotnik je bil tuji kapital, ki je takoj začutil, da so tu prizadeti njegovi interesi. Delo pa so ovirali tudi domači politični nasprotniki, ki iz političnih Interesov niso bili naklonjeni elektrifikacijski akciji. To se dogaja tudi še danes, ko nekateri iz političnih razlogov tudi na Dolenjskem nasprotujejo splošni elektrifikaciji prav tako, kakor da ne bi bila elektrika za vse. In vendar banovinske elektrarne elektrificirajo Slovenijo brez vsake razlike in dajejo električni tok slehernemu, ne da bi ga vprašale za njegovo politično pripadnost. Njihova akcija je splošna in vsak dobi pri njih električno energijo pod enakimi pogoji. Nato je priključil zastopnik bana Kostanjevico na omrežje banovinskih elektrarn in lepa občinska hiša je zažarcla v vencu električnih žarnic. Na griču nad Kostanjevico pa se je zasvetila v luči žarometov cerkev Matere Božje Godba je zaigrala drž. himno, nato pa krepko koračnico in krenila na čelu sprevoda skozi razsvetljene ulice proti farni cerkvi, na kateri je žarel mogočen križ iz žarnic. Cerkev ni mogla sprejeti velike množice in je zato šo nekaj velikih skupin ostalo pred cerkvijo in zasledovalo skozi odprla vrata obrede v cerkvi. V lepo razsvetljeni cerkvi je šentjernejski dekan ob asistenci številne duhovščine opravil blagoslovit-veni obred. V lepem govoru je želel, da bi ta pridobitev prinesla Kostanjevici napredka v stvarnem in duhovnem pogledu. Po končanih slovesnostih je odlične goste povabil kostanjeviški župnik, svetnik Franc Golob v Oh povodnji so morali s čolnom napeljavati električne žice župnišče, pred katerim so se zbrali pevci in godba. Pevci so priredili podoknico in zapeli nekaj pesmi, ki so dokazalo Izredno izvežbanost moškega in mešanega zbora, godba pa je igrala strumne koračnice. Vsa Kostanjevica je z veseljem proslavljala prvi večer, v katerem so zagorele električne luči in iz gostiln so se že prvikrat oglašali tudi močno doneči radijski aparati, ki so jih podjetni trgovci prinesli že prvi dan na poskušnjo. Z današnjim dnem se začenja nova doba za »dolenjske Benetke« in ni dvoma, da bo elektrifikacija najvažnejši čini-telj za gospodarski dvig lepe Kostanjevice. 17. decembra jo umrl v Dragi v Istri mon-signor Anton Ellner, ki se je rodil leta 1867 v Olomucu. Bil je eden tistih češkoslovaških rodoljubov, ki so svoj čas šli študirat za mašnike v primorske škofije ali pa se že kot duhovniki jio-dali tjakaj pastirovat, ker je bilo v istrskih krajih veliko pomanjkanje duhovščine. Tudi pokojni Ellner, ki je kot kaplan, župnik in dekan svoje delo posvetil istrskemu ljudstvu, jo bil med pionirji narodne kulture v tej zapuščeni pokrajini in je slovel kot bogoljuben svečenik, velik narodnjak in energičen ler vztrajen dušni pastir. Bil je tiidi konzistorialni svetnik tržaške škofije in prav tako zelo uvaževan od svojih predstojnikov, kakor je bil priljubljen med ljudstvom. Naj mu sveti večna luči BANČNO KOM. ZAVOD, Maribor Aleksandrova 40 kupi takoi m plača naiboljc • hranilne knjižice bank in hranilnic © vrednostne papire: 3°/0 obveznice, bone srečke, delnice itd. • valute vseli držav. Predala srečk drž. razr. loterije AU je res treba, da se naše di ašlvo v božičnih praznikih plavanja uči?? Kakor je Slovenec« že v petek, 17. decembra, poročal, priredi Splošna plavalna šola v božičnih počitnicah plavalni tečaj za učence meščanskih in srednjih šol. Tečaj se prične 22. t. m. v zimskem kojiališču Ilirije in traja do konca počitnic. Podjetnost gospodov, ki so ta tečaj priredili, je brez dvoma priznanja vredna. Žalostno pa je, da se prireditelji niso prav nič, ozirali na božične praznike, ki jih v teli dneh obhajamo, in so brez pomisleka postavili svoj plavalni tečaj ludi na popoldne pred svetim večerom, na sveti dan dopoldne in popoldne in na naslednjo nedeljo. Prireditelji bi bili morali pač vedeti, da so še višje, lepše in ntijnejše stvari na svetu, kot je plavalni tečaj iu da nikakor ne gre, da jemljejo mladini še lislo božično razpoloženje, ki ga v današnjih razmerah more imeti. Namesto da bi se mladina pripravl jala na svelo božično skrivnost, naj se uči plavati. Namesto da bi se na sveti dan dopoldne z veseljem udeležila lepega božičnega bogoslužja, naj se uči plavati, in v nedeljo dopoldne prav lako. Kakor da naša mladina danes ničesar bolj nujno ne potrebuje kot da se plavanja nauči? Naj bi kr. banska uprava napravila enkrat za vselej konec takemu in podobnemu brcanju naše mladine nli nedeljah in praznikih! Ehspoze prosvetnega ministra Belgrad, 21. dec. Nocoj ob 17.30 se je nadaljevala seja finančnega odbora, na kateri je prosvetni minister Magaraševič prečital ekspoze o svojem resoru. V svojem obširnem ekspozeju je prosvetni minister najprej opisal naše prosvetno življenje od osvoboditve do današnjega dne in omenjal ogromen zanos, ki smo ga pokazali pri razširjanju in izgraditvi svojih prosvetnih ustanov. Glede razmerja šole do vere in cerkve poudarja minister, da sla šola in cerkev vzgojna činitelja, ki morata delati vzjioredno iu harmonično pri izpopolnitvi sodobne družbe in odklanjati vsako nesoglasje, ki bi ju moglo ločiti tako v kulturnem smislu in v kulturni zavesti posameznikov kakor cele skupnosti. Skrbeli bomo, je nadaljeval prosvetni minister, za io, da pri vseh intelektualnih potrebah ne zanemarimo tudi moralnih vzgojnih nalog naše mladine. Cisti lntelektualizem, kakor kaže dosedanje izkustvu, ni mogel dogradili harmonično razvitega duhovnega človeka. Nekatera načela naše šolske vzgoje Nato minister poudarja, da obstoji sedaj velika razlika v stopnji in kvaliteti šolskih ustanov in da se zato ni mogoče omejiti samo na prosvetne ustanove tistih krajev, ki so živeli v preteklosti v ugodnejših okoliščinah in v kulturnejsih razmerah, pač pa je treba čimprej doseči to prosvetno stopinjo v tisiih krajih države, ki so bili pod prejšnjimi tujimi državnimi upravami hote ali nehote zanemarjeni. »Zaradi tega — je dejal minister — je jasno, da od tega sistema državnih šol ni mogoče odsopiti tako dolgo, dokler se prosvetna stopnja med vsemi kraji kolikor toliko ne izravna.« To pojmovanje ni posledica totalitarnih ali protiindi-vidualističnih stremljenj ali naziranj, marveč potreba, ki je glede na jirosvetno gcsjjodarske iu obrambne vidike naše kraljevine nujna. »Nimamo nobenega namena, da bi zatirali ali uničevali etične ali kulturne jjosebnosti posameznih delov našega naroda,« je dejal minister. »Prav tako pa je treba — je dejal — paziti tudi na to, da te tradicije, ki dejansko vidno obstoje kot elementi skupne narodne zavesti, ne postanejo osnova za malenkostni separatizem pri svoji izpopolnitvi.« Nato je naglašal, da je treba v prosvetni upravi izvesti večjo decentralizacijo, hkratu pa pristavlja, da ni mogoče odnehati od programatične ideološke črte enotnega prosvetnega zakonodavstva. Statistika ljudskega šolstva Minister preide ua lo ua ljudsko šolstvo. Država izda lelno za ljudsko šolstvo 520 milijouov, banovine pa 117 milijonov. V prihodnjem šolskem letu bo delovalo 27 500 učiteljev. Letos je obiskovalo ljudsko šolo 1,400.000 učencev. To število bo prihodnje leto naraslo za nadaljnih 40.000. Zanje je določenih 500 novih učiteljev in učiteljic. Minister navaja nato, da je bilo 1918-19 v vseh naših ljudskih šolah 650.000 učencev. Primerjava s sedanjim .-»lev i lotit kaže ogromno razliko. Ljudskošol-skih poslopij imamo 10.200, od teh smo 3500 zgradili jx> zedinjenju. Leta 1931 je bilo v naši državi nepismenih prebivalcev, starih nad 10 let, 45%. Razlika nepismenosti med posameznimi banovinami je zelo velika. V vrbaski banovini znaša okrog 70%, v dravski pa samo 5%. Poleg ljudske šole imamo posebne vojašike in meščanske tečaje, za katere smo povečali kredite za 7 milijonov. Porabili jih bomo zlasti za analfabetske in zadružno-gosjKidar-6ke tečaje. Posebna pozornost v ljudskem šolstvu ie posvečena nadaljevalnemu ljudskemu šolstvu. Polagoma bomo nadaljevalne šole uvedli povsod po državi. Meščansko šolstvo Nato preide minister na meščanske šole in poudarja, da kaže ljudstvo zanje veliko zanimanje. Glede učnega načrta na meščanskih šolah pra vi minister, da bo treba še mnogo storiti in z'bolj-šati strokovno osebje. V tem oziru pričakuje velike uspehe od višjih pedagoških šol. Važna bodo tudi potrebna sredstva, kaikor n. pr. zemljišča za poučevanje kmetijstva. Mnoge 6tvari so ostale doslej samo na papirju. Srednje šolstvo O srednjem šolstvu pravi minister, da silijo vanj dijaki v velikem številu. V zadnjih treh letih je število oddelkov naraslo od 2222 na 2704, torej za približno 500 oddelkov, število učencev v srednjih šolah pa znaša 111.391. Leta 1934-35 jih je bilo 89.200 Za teh 500 novih oddelkov bi morali imeti 750 novih profesorjev, dobili pa smo samo 456, kar se je vsekakor odražalo tudi pri pouku. Po novem proračunu računamo samo s 150 novimi postavitvami. Zato letos ne moremo misliti na otvoritev novih srednjih šol. Prav tako ne moremo še izprenieniti samoupravnih gimnazij v državne. Vseučilišča Prehajajoč ua vseučilišča in visoke šole ugotavlja prosvetni minister, da odpade na te prosvetne ustanove 9% vsega prosvetnega proračuna. Gre za tri vseučilišča, dve posebni fakulteti in 4 visoke šole. Na vseučiliščih imamo 14.000 dijakov. Kol edar Sreda, 22. decembra: Demefiij. mučcnec; Flor; mučenec. Četrtek, 23 decembra: Viktorija (/.mago-slava), devica, mučenica. IVovi grobovi + V Ljubljani je umrla gospa Antonija Kraljic roj. Schvventnc.r, vdova po pečarskem mojstru, Pokopali jo bodo v četrtek ob 4 popoldne. -f- V Trbovljah je mirno v Gospodu zaspala gospa Ana Berger, gostilničarka in posestnica. Pogreb bo v četrtek ob pol 4 popoldne. Naj jima sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! 9io mislile na darila 30 bojii oglejte si še danes našo stalno božično razstavo keramike, kristalov, servisov, kuhinjske opreme, najrazličnejših jedilnih priborov i.t. d. Izbrali si boste lahko najlepša tn najcenejša darila. F. KOLMANN ST,! — Vsem župnim uradom. V okrožnici z dne 14. decembra 1937 napovedana knjižica: »Katekizem o Katoliški akciji« je izšla, stane 5 din izvod in se naroča pri upravi lista: »Mi mladi delavci« v Ljubljani Pred škofijo 1-1. Narodni odbor KA. — Opozarjamo na zborovanje Slomškove družbe, ki bo v dneh 27. in 28. decembra v frančiškanski dvorani v Ljubljani s predavanji doix>ldne in pojx>ldne. Največji skopuh kuriva *•"•«»»*>»» Lutz-peč. tovarna L/ubliana VII, telefon 32 52 — Duhovne vaje za akademsko izobražene dame bodo v uršulinskem samostanu v Ljubljani. Začele se bodo 1. januarja 1037 ob 7 zjutraj s sv. mašo. Ob pol 8 bo prva meditacija. Sklep bo 3. januarja zjutraj. Duhovne vaje bo vodil univ. prof. dr. Fran Lukman. — Samostansko predstojništvo vljudno prosi, da se udeleženke gotovo javijo najkasneje do 29. decembra. — V ponedeljek in torek. 27. in 28. decembra je običajno zborovanje Slomškove družbe v frančiškanski dvorani v Ljubljani. — Božični zimsko-športni izlet na Koroško. V času od 5 do 10. januarja — za časa pravoslavnih božičnih praznikov — priredi »Putnik« j>opularen izlet na Koroško. Odhod iz Belgrada wf Jj* 5. januarja ob 21. uri. Na Kanzelhohe se bodo mudili udeleženci 7., 8. in 9. januarja, povratek v Belgrad 10, januarja ob 6.50. Cena aranžmanu • z voznino v tretjem razredu tja in nazaj iz Belgrada 625 din, v 11. razredu 795 din. Prijave za ta ceneni božični izlet sprejemajo vse »Putnikove« biljetarnice do 2. januarja, kjer se dobe tudi vsa ostala pojasnila. — Denarni zavodi v dravski banovini v petek, 24. decembra ne poslujejo. — Društvo bančnih zavodov v dravski banovini. — Budimpešta, slikovito glavno mesto ogrske in sicer v Belgradu 8000, v Zagrebu 4600, v Ljubljani 1550. Največ dijakov odpade na pravne fakultete, in 6icer 4000, filozofske fakultete slede z 18%, tehnične s 13r/o, medicinske z 12 itd. Krediti za vseučilišča so v proračunu za prihodnje leto povečani za 3 milijone. Od tega odpade 088.000 na osebne, ostanek pa na materialne izdatke (v prvi vrsti za anuitete na zagrebškem vseučilišeču). — Osebni izdatki so potrebni za novo veterinarsko fakulteto v Belgradu. Gledališča Za državna gledališča v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani izdamo skupaj 14 milijonov din ali dober poldrugi odstotek vsega proračuna. K temu moramo dodati zneske za vzdrževanje pokrajinskih narodnih gledališč v znesku 2,260.000 din. Mislim, da bi morala mesta prevzeti večje žrtve. Potrebe šolstva in prosvete v Sloveniji Po ekspozeju prosvetnega ministra je na po-jx>Idan>£/jasnila še danes od Tujsko-prometne sekcije Kluba esperantistov, Ljubljana, Dvorakova ulica 8. M božično številko »Sfoverica« ki izide v pele k zjutraj, spre e m a uprava samo do četrtka opoBdneB — Otroci morajo biti veseli! Njihova prva be-i seda je sreča staršev. Njihov prvi korak je ptonos staršev Njihova prva bol je bol 6taršev. Veliko let preteče, preden postanejo odrasli ljudje. Veseli otroci, veseli ljudje! Ohranite 6voje otroke vesele in zdrave z Biomalzom. — V ponedeljek 27. in v torek 28. zborujejo v frančiškanski dvorani v Ljubljani učitelji-Slom-škarji. Pridite gotovol — Cenen božični izlet na Koroško. Za samo 625 din priredi Putnik božični izlet na znameniti smučarski teren Kanzelhohe na Koroškem. V tej ceni je upoštevana voznina na železnici od Belgrada do Beljaka in nazaj, z žično železnico do planinskega hotela in celokupni aranžman, t. j. stanovanje in prehrana v hotelu, vodstvo, tak6e in napitnine. Prijave za ta ceneni izlet v vseh bilje-tarnah »Putnika« do 2 januarja. — Radijski sprejem kratkih valov. V najnovejših modelih Philipsovih radijskih aparatov je posebno dovršeno konstruiran del /a sprejem kratkih valov, s pomočjo kalrregu je omogočena velika izbira sprejema raznih cv- dolžine. Če pogledate novo razsvetljeno skalo najnovejših Philipsovih aparatov, boste opazili na n jej 5 posebno označenih mest, ki odgovarjajo najvažnejšim valovnim področjem in sicer 16, 19, 25, 51 in 49 metrov. Na teh označenih mestih se sprejemajo najvažnejše postaje. Pri sprejemu si je treba zapomniti; da odgovarja sprejemu po dnevu krajša, a sprejemu ponoči daljša valovna dolžina. Ako je med emisijsko postajo in mestom sprejema dan, se uporabljajo v glavnem valovna področja 16 in 19 metrov. N pr. j>ostaja Bound Brook (Newyork) prične s svojo misijo ob 9 zjutraj po ameriškem času. Te emisije se lahko sprejemajo okrog 15 po evropskem času v Londonu, Parizu itd. Valovna dolžina je takrat 16.87, a celo jiodročje med postajo in sprejemnikom je pod dnevno svetlobo. Kadar Obleke gotove in — --r._..„...J« po meri. Različne štofe in kamgarne iz prvovrstnih domačih in tuiih tovarn. Perila in obleke iz lastne tovarne »TRIGLAV« in druge modne potrebščine nabavite najceneje pri J. OLUP, Ljubljana. Pod Tranio 1 Cenj. odjemalcem voščimo vesele Božične praznike in srečno Novo leto ! pa na enem delu tega področja nastane noč, se i/premeni valovna dolžina od 16 na 19 metrov, pozneje pa od 25 na 31 metrov. Kadar pa jc na vsem področju noč, se uporablja področje od 49 metrov. To pojasnilo bo dalo čitateljem pouk o lastnosti kratkih valov iu olajšalo jim bo iskanje kratkovalovnih postaj s Philipsovimi aparati. SOENNECKEN polnilno pero Zastopstvo: Iv. Bonac, Ljubljana Apartna božična darila! Robert Taylor in Janet Gaynor v velikem senzacionalnem filmu Devetnajstletna Predstave ob 16., 19'15 in 21*15 uri Dopolnilni spored: Havajski otoki — Honolulu 3 un BEKžH81!3BFli piruti novi razredi in je zato nujna nastavitev vsaj 46 novih profesorjev, da bi se pouk vršil v redu. Poslanec poživlja prosvetnega ministra naj v smislu določil novegu zakona o srednjih šolah čim prej nakaže potrebni znesek za šolske knjižnice, ki so nepopolne in zastarele. Prosvetnega ministra opozarja tudi na važni vprašanji srednješolskih profesorjev in to: 1. na reguliranje službenih odnosov učiteljev srednje šole, ki so bili reducirani leta 1932 in 1933 iz čisto strankarsko-političnili razlogov; 2. na ureditev službe bivših vseučiliških asisentov, ki so prešli v sredn ješolsko službo. Govornik se zavzema za to, da se profesorjem, ki so bili odpuščeni iz čisto političnih razlogov iz službe, vrne izgubljena plača ter se jim prizna čas, ko so bili nezaposleni, tudi za napredovanje iu za pokojnino. Dosedaj je obstojala ludi praksa, da se službena leta, ki so jih posamezni profesorji prebili kot vseučiliški usistenti, niso vštela pri prehodu v službo na srednjo šolo, ker 6c jo prosvetno ministrstvo postavljalo na stališče starega srbskega zakona o srednjih šolah i/, leta 1899, po katerem ni nihče mogel fioslati profesor tako dolgo, dokler lii prebil 4 letu v vseučiliški službi. Nu ta način so zapostavljeni oni profesorji, ki so več študirali in sc strokovno izpojx)liijevali na vseučilišču nasproti onim kolegom, ki so bili samo na srednjih šolah. Prosvetnega ministra naproša, du bi v tem pogledu napravil red. Govornik se dalje zavzema za meščansko-šolske učitelje ter pravi, da naj prosvetni minister čim prej izda novelo zakona o meščanskih šolah. Zavzema se tudi za boljše gmotno stanje meščanskošolskega učiteljstva, ki je napram ljudskošolskemu učitel jstvu zapostavljeno. Dijakom meščanskih šol je treba na vsak način omogočiti prehod na srednjo šolo in ua učiteljišče. Zagovarja potrebo slovenskega ljudskega šolstva in poudarja, da ima dravska banovina po obstoječem proračunu 4207 proračunskih učiteljskih mest. V tem številu pa niso samo učitelji, ki so poučevali v posameznih razredih, temveč tudi učitelji, ki so bili dodeljeni v službo na meščanske šole, gimnazije, pomožne šole za zaostale otroke, učitelji v inozemstvu pri naših izseljencih, učitelji na zasebnih šolah, učiteljice za ženska ročna dela, okrajni šolski nadzorniki in drugi. Vsi ti učitelji sc vodi jo v proračunu za ljudsko šolo, čeprav na ljudskih šolali ne poučujejo. Dejansko je poučevalo v 4098 razredih samo 3829 učiteljev. Zaradi prenaporne službe so učitelji zboleli ter se je na ta način njihovo število še zmanjšalo. Po obstoječem proračunu bi moralo v Sloveniji biti 4098 učiteljev. Razredi so prenapolnjeni, 386 učiteljev, ki so v proračunu, pa je dodeljenih na razne druge šole. V tem proračunskem letu je bilo torej 27? proračunskih mest premalo. V Sloveniji je chihes toliko nezasedenih razredov, 445 učiteljev pa čaka na službo. V predloženem proračnu je stanje ostalo isto ter je določenih 4071 proračunskih mest in lwmo zopet pogrešali 363 učiteljev. V nadaljnjih izvajanjih se poslanec Gajšek zavzema za nastavitev učiteljev-maturantov in apelira na prosvetnega ministra, naj posveti vso svojo pozornost šolam v obmejnih krajih, v katerih je še 112 nezasenih razredov. Prosvetnega ministra opozarja na tozadevno jiostopanje naših sosedov Avstrije, Italije in Madžarske, ki neprestano grade nova reprezentativna šolska poslopja, v katerih so vsa mesta stalno zasedena. Zavzema se tudi za napredovanje učiteljstva. V svojih izvajanjih se poslanec zavzema za Narodni muzej v Ljubljani, ki je najstarejša ustanova take vrste v državi (1821). Razen tega pa predstavlja severnozahodno kulturo naše države. Zato ga je treba čim bolj jiodpiraii. Zagreb ima sedem stičnih muzejev, Slovenija pa samo enega z minimalnimi dotacijami. Treba ga jc. razdeliti na kulturnozgodovinski in prirodoslovni muzej. Tako nekako je v Belgradu in Zagrebu že izvršeno. Narodnemu muzeju, ki reprezenti-ra slovensko kulturo, je treba vsaj še 50.000 dinar jev podpore. Prav tako je treba podpreti vsaj z 15.000 din arhiv, ki je drugi najvažnejši v državi. Zvišati je treba podporo tudi Narodni galeriji v Ljubljani ter državni knjižnici. Govornik izjavlja, da je hvaležen kraljevski vladi, ker je dula. 100.000 din podpore društvu za humanistično vedo v Ljubljani ter prirodoslovnemu društvu 5000 din. Ljubljanski konzervatorij je dobil značaj glasbene akademije. Slovenija pa pogreša umetniško akademijo in srednjo šolo za uporabno umetnost, kar imata Belgrad in Zagreb že davmo. Podpora Narodnemu gledališču v Ljubljani se je zvišala ter govornik naproša prosvetnega ministra, naj zviša podporo tudi Narodnemu gledališču v Mariboru, ki vrši važno kulturno nalogo na severu naše države. Prosi tudi, da se podpre Filharmonija v Ljubljani. Končno naproša prosvetnega ministra, naj obišče ob priliki zopet Slovenijo, dn se na licu mesta seznani s potrebami našega šolstva in naših kulturnih ustanov. PrekorSek zahteva srbske učitelje na naših šolah Za poslancem Gajškom je govoril poslance Prekoršek (JNS), ki je napadal slovenske Ijud-skošolske učitelje, kateri poučujejo srbskohr-vatski jezik ter zahteva, da pridejo na njihovo mesto srbski učitelji. Zopet napada bivšega referenta v prosvetnem ministrstvu in šolskega nadzornika, kateremu Prekoršek nc more'odpustiti. da je napravil v ljudskih šolali red. V času, ko to poročamo, razprava o prosvetnem proračunu še traja. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »rranz-Joscl grenčice«. Tovarniški objekti 600 m3 zazidane, 60002 m prostornine, tik kolodvora Stične, ugodno naprodaj. Informacije : ROJEČ. Stična. Horthy o vprašanju monarhije Budimpešta, 21 dec. b. Pri odkritju nekega portreta umrlega konjeniškega generala Štefana Horthyja, starejšega brala sedanjega regenta, je imel vrhovni voditelj države Horthy pred zborom komiteta v Szolnokn govor, v katerem je med drugim izjavil, da Je treba stremeti za tem, da se na Madžarskem prepreči vsak razdor. V ustavnem življenju ima opozicija nalogo kontrolirati in kritizirati. To je pravilno in tudi potrebno. Toda v zadnjem času so se na strankarskih zborovanjih večkrat slišale izjave, da je treba preprečiti, da bi oblast prevzel kakšen diktator. V ustavnem živ ljenju, je dejal regent, je naloga zakonite oblasti, da na povelje v zakonu določenih osebnosti takšne poskuse takoj prepreči. Kdo pa naj postane diktator? Menim, da ni nikogar, ki bi dvomil, da ima vlada brezpogojno moč, da v kali prepreči vsak pustolovski poizkus. Neprestano se načenja tudi kraljevsko vprašanje. Vsak pritisk povzroča reakcijo in protiukrepe, dasiravno bi bila danes potrebna popolna sloga in enotnost. Jaz sam smatram za svojo dolžnost, da ohranim preteklo, z na- šim življenjem združeno prastaro kraljevsko ustu-novo. Republikanska oblika državo po mojem mnenju pri nas ne prihaja v poštev Poudarjam pa danes na tem mestu ponovno, da so poklicani ustavni iinitelji, da ta vprašanja ob svojem tasu, ko bo to smatral narod sa pravilno, reiijo. Vsa moč pripada sveti kroni; njej prijiada pravica. Na tej točki so moramo najti vsi, ki ne zanikamo zgodovinske preteklosti. Zaradi tega toroj nI vzroka za vznemirjanje. Dvakrat se je omenjalo' moje ime v zvezi z rešitvijo kraljevskega vprašanja. Pred 17 leti se je to storilo z namenom, da se doseže nezaupanje, sedaj pa po nespameti. Pred 17 leti sem ob priliki vkorakanja nacionalne armade v Szekesfehervar izjavil, da ne morem dopustiti, da bi se oseba regenta spravljala v zvezo s kraljevskim prestolom. Tudi danes to ponavljam. Zaradi tega pošiljam vsej madžarski javnosti prošnjo, naj prastaro kraljevsko ustanovo ne smatra kot igračo političnih borb. L'ubiiana dne 22. decembra Gledališče Drama. Sreda, 22. decembra: »Svedrovci«. Premiera Premierski abonma. — Četrtek, 23 decembra: »Šimkovi«. Red Četrtek — Petek, 24 decembra: Zaprto. — Sobota, 26. decembra ob 15: »Peterčkove poslednje sanje« Mladinska predstava. Znižane cene od 22 din navzdol. — Ob 20: »Bela bolezen« Izven Znižane cene od 22 din navzdol — Nedelja, 27 decembra ob 15: »Princeska in pastirček« Mladinska predstava Znižane cene od 22 din navzdol Ob 20: »Svedrovci« (Fric-frac). Izven Znižane cene od 22 din navzdol. —■ Ponedeljek. 28. decembra: Zaprto. Opera. Sreda. 22. decembra: »Prodana nevesta«. Red Sreda Gostuje g Josip Križaj — Četrtek, 23. decembra: »Evgenij Onjegin« Premiera Premierski abonma — Petek, 24 decembra: Zaprto — Sobota, 25 decembra ob 15: »Pri belem konjičku« Izven Znižane cene od 30 din nazdol Ob 20 »Evgenij Onjegin« Izven — Ponedeljek, 26 decembra ob 15: »Ančka«. Znižane cene od 30 din navzdol Ob 20: »Gorenjski slavček« Izven Znižane cene od 30 din navzdol. — Ponedeljek, 27, decembra: Zaprto. in vse, kar rabite za dobro smuko, dobiie pri tvrdki Smuči Kolb Predalič, Lubljana. Kongresni trg 4 Prireditve in zabave Trnovska prosveta priredi drevi ob R božični večer. Nastopi Marijin vrtec s petjem božičnih pesmi in igrico »Rezika išče Jezusa«, nato pa sledi predaavnje vseučiliškega prof dr Snoja: »Kraji Jezusove mladosti« s skioptičnimi slikami Vstopnina 2 din. Predavanja Društvo »Pravnik« Danes, v sredo, nadaljuje in konča g. univ prof. dr. Milan škerlj svoje predavanje »Novote v I. delu novega trg zakonika« ob 18 v dvorani št 79 justicne palače Rokodelski dom Drevi ob 8 bo v dvorani Rokodelskega doma. Komenskega ulica 12 članom Društva rokodelskih mojstrov in onim, ki se zanimajo za obrtništvo, predaval o starostnem zavarovanju g Smersu Po predavanju bo prosta debata, pri kateri bo vsak dobil zahtevana pojasnila Vstop prost. Prosvetno društvo sv Krištof. Nameravanega predavanja o »Mariji v zarji slave« ne bo v četrtek 23. decembra, ampak prihodnji četrtek 30. decembra ob 8. Predavan je je zelo zanimivo, pojasnjevale ga bodo skioptične slike. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr Leustek Resi jeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič 1 Vsem državnim in samoupravnim upokojen-cem(-kam) naznanjamo, da Pelikan Andrej, ban. služitelj v p. v Ljubljani, ni več inkaeant Društvu državnih in samoupravnih upokojoncev za dravsko banovino v Ljubljani. On toroj ni upravičen nabirati nove člane in kasirati kakršnekoli prispevke za društvo. 1 Ptičkom za božič... Obiščite razstavo kanarčkov in ptic pevk na ženskem oddelku učiteljske šole na Resljevi cesti 40 od 25 —28. decembra, ker s tem pomagate prezimiti'lačne ptičke v Tivoliju. i Gospodje radi priznajo, da iim je najbolj dobrodošlo darilo aranžman buteljčnih vin, likerjev s posušenim finim grozdjem ali pa s škatljo dateljev in če je mogoče z buteljko šampanjca v dekorativni košari, kar zna delikatesna trgovina V. A. JaneŠ pri Operi na Aleksandrovi cesti tako lepo pripraviti iz svoje sijajne izbire vina in likerjev. Ni gospoda, ki ne bi bil iskreno vesel take pozornosti. Pa tudi vse druge posebne dobrote, narezki, kle-fiševa šunka in salama, ki spadajo na božično mizo, se res najbolje kupi pri Janešu. I Prebrisana tatinska natakarica. Res je, da so dekleta, ki služijo po ljubljanskih gostilnah in kavarnah, bodisi za natakarice, bodisi *a kuharice ali za kaj podobnega, po ogromni večini poštena v vsakem oziru. Vendar se pa sem in tja med ljubljanskimi natakaricami najde kakšna nejioštena. Taka je med drugimi tudi znana Rezika S., propadla gostilničarka in sedaj Smučarju ah smučarki napravilo nai večje veselje, če iim kaj kupite za božič pri tvrdki aCoSb Predali!. Ljubljana. Kongresni trg 4 NHBnnaMHHHUMMnnMMMMHff natakarica Okrog nekega okajenega gosta se je smukala toliko časa, da mu je izmaknila listnico, v kateri je bilo 900 din. Denar je spravila v svoj žep. listnico pa je, du ne bi gost tatvine čim prej opazil, pobasala hitro v notranji žep gostu nazaj Gost pa je le kaj hitro opazil tatvino ter poklical stražnika Ko je stražnik vodil ženščino na policijo, je naglo odvrgla vseh devet sto-takov, kar je stražnik opazil in jih pobral. Okradencu je bil denar vrnjen, ženska pa je morala na sodišče. 1 Potujoči nemški »študentje«. Dan za dnem mora ljubljanska policija prijemati po ulicah razne potujoče nemške fantaline, ki trdijo, da so študentje, lu »proučujejo« Jugoslavijo. V resnici pa gre za nemške barabice, ki pač opre-zajo za lahkim življenjem. Nekega predrznega nemškega fanta je aretirala policija včeraj v Ljubljani. Trdil je da ima dovršeno nemško srednjo šolo. Pri natančnem zasliševanju pa se je izkazalo, da ne ve. kaj je Pitagorov izrak, za katerega ve vsak srednješolec, ni znal preproste algebre, niti latinščine, še manj pa najbolj osnovnih pojmov zgodovine in zemljepisja.Se- Prekrasno, trajno in nad vse presenetljivo darilo za Božič so edinstvene le „TIVAR OBLEKE" zimske suknje moške obleke, damski plašči priznane kakovosti po tovarniških nedosegljivo nizkih cenah, pri nas kupujete iz prve roke TIVAR OBLEKE - Gl. zaloga ANTON BRUMEC. Ljubljana. Prešernova ulica 54, nasproti gl. poŠte I Velika umetnostna razstava slik in kipov zna tiih naših umetnikov, starejših in mlajših, v pro 6torih g. arhitekta Ivana Mathjana, Tyrševa cesta. Razstavo ie odprta dnevno od 9 do 12 dopoldne in od 14 do 16 popoldne. I Za 550 din, plačljivih v mesečnih obrokih po 110 din. 6e lahko udeležite 6 dnevnega potovanja v Budimpešto. Upoštevana voznina s po 6ebnim brzim vlakom prevoz v hotele, prenočišče, zajtrk, kolektivni potni Ii6t, vizum in vodstvo Za htevajte brezplačna pojasnila od Tujsko-prometne sekcije Kluba esperantistov, Ljubljana, Dvofakova ulica 8. 1 Velikodušen dar. — Gospod Vokač Karel Iz LJubljane je nakazal mestnemu socialnemu uradu 20 din zn božičnico. Mestno poglavarstvo se darovalcu za velikodušni dar najlepše zahvaljuje. i Brivski in frizerski saloni v Ljubljani bodo pred svetim dnem odprti le do 7 zvečer. Na sveti dan in Novo leto bodo zaprti, na Štefanovo in 2. januarja pa dopoldne odprti. M. Drenlk volna za ročno pletenje smyrna, perzer in kolini Ljahljana - Kongresni trg 7 I Ogenj v otroški bolnišnici. V ponedeljek pozno ponoči ie izbruhnil v otroški bolnišnici v podstrešju nevaren ogenj. Vnela so Je stara sušilna naprava, na kateri siišo otroško perilo Iz stare peči Je padel na|brž ogorek na napravo In zanetil požar. Na lice mesta so lakoj prihiteli poklicni gasilci z orodnim avtom Požar |e orasilo 11 mož pod vodstvom g. Falurja. Po dvetirnem gašenlu in napornem delu se je gasilcem posrefilo požar ugnsitt. Zgorpla je vsa sušilna nnjirava in okoli 1200 plenic, tako. da trpi bolnišnica okoli 15.000 dinarjev škode. Bolnišnica bo nekaj časa v zadregi, ker jI bo primanjkovalo najbolj potrebnega otroškega poriln. veda si je bila policija hitro na jasnem, kakšne sorte fante je prijeti nemški »študent«. I Dva ponesrečenca. Ljubljanska bolnišnica io včeraj sprejela eno leto starega Filipa Brezovarja z Erozij pri Dobrunjah Deček je po sebi razlii vrelo tekočino ter dobil hude opeklino. 18 letnega elektrotehnika Draga Pahorja z Zalofiko cesto 174 je nekdo s tako silo udaril v nedeljo zvečer po obrazu, da Je mladenič dobil občutno rano. ure nudiihe Srebrnina ^Ssg&r Zlatnino v veliki iibiri pri H. SUTTNER, L|ubl|ana 2 Prešernova ul. 9 poleg gl. pošte Zabtevaite brezplačni ceniki J Popotnika v bremzi. Zagrebčana Lašo Josipa, knjijfoveškegn pomočnika brez posla, ter delavca Kučana Vekoslava i/ okraja Petrinjc, je zagrebška policija označila kot notoričnn potepuha in zasebni lastnini nevarna, pu jn je ljubljanska policija izročila državnemu tožilstvu, oziroma okrajnemu sodišču, kjer jima liorlo pač dosodili vožnjo nazaj, odkoder stu prišla. Črnuče Prosvetno društvo na črnnčah uprizori nn Štefanovo ob 15 in pol 20 Jnlenovo burko v 8 dejanjih >Leaona poč«. Vljudno vabljeni od blizu in daloč. J čisti] \zeoJ JMMllIlh^llllMMŠlm Brez posebnega drgnenja z malo Vima se očistijo temeljito tudi velike površine! —W W— Jh. /m* Božično veselje potujočih dijakinj Ljubljana, 21. decembra. Sleherni delovni dan — razen o šolskih počitnicah — dovažajo po vseh progah vlaki v Ljubljano šolsko mladino. To je tista mladina, ki bi se rada šolala v višjih in boljših šolah, pa v domačem kraju nima prilike, starši pa tudi nimajo denarja, da bi mogli plačevati stalno oskrbo v Ljubljani. Tip študenta s kmetov, ki tu stalno stanuje in je prepuščen satn sebi in svoji nadarjenosti in tudi svoji lastni borbi za obstoj, kakor jo bilo to pred svetovno vojno, so je v Ljubljani skrčil na majhen odstotek. Poleg mestne mladine, ki ji je po veČini seveda lahko, pa prihaja v Ljubljano vsako jutro oziroma z dopoldanskimi vlaki, kakor je pač šola, po več sto dijakov in dijakinj, tudi akademikov in drugih šolarjev od najnižjo do najvišje stopnje šolskega pouka. Železnica je žo pred mnogimi leti poskrbela za te dijake In dijakinje ter jim je dala na razpolago posebne vagone, tako da ta mladina ni izpostavljena morebitni surovosti ali odrivanju starejših Kdor jo imel kdaj priliko voziti so v dijaških vagonih, so je čudil, s kakšno vnemo naša sedanja mladina študira. Še v vagonu so uči, študira nalogo, debatira o šolskih uspehih in počne pač vse, kar jo potrebno za dijaka. Ti dijaki izgube na dan mnogo časa z vožnjami, saj se mnogi vozijo prav do Kranja in še dalj, od Zidanega mosta dalje in seveda z Rakeka, Vrhniko in od daloč tam z Dolenjskega ter iz Kamnika. Vlaki pa seveda ne vozijo prav tedaj, ko šolski jx>uk mine in tudi šolski pouk ne mine po vseh razredih enako. Dijaki in dijakinje seveda tudi nimajo drobiža, da bi jx>čakali v kavarni, na po-ronu pa je mrzlo, zato so bila nujno potrebna zn te dijake dijaška zavetišfa. Eno najbolj prisrčnih in res domačih zavetišč jo tik pred kolodvorom, to je v novem jjoslopju Vzajemne zavarovalnice uro-dila slovenska dekliška akcija za dijakinjo Niso Bog vo kaj prostrani prostor, toda v njih je prijetno zakurjeno, tu so mizice, na katerih morejo dijakinje še sestaviti kakšno nalogo in spisali kaj potrebnega, tu so na razf)olago lepe revije in časopisi, da si dijakinje skrajšajo cas, ko čakajo na vlake. Prijazne visokošolke svojim mlajšim tova-rišicam rade pomagajo pri jx>ulvu, jih instruirajo in pouče kako jo treba rešiti kakšno težko mato-majično, jezikovno ali drugo nalogo. Dekleta so si med seboj zelo prijazna in dom dijakinj na Miklošičevi cesti so je razvil v eno samo dekliško dru- žino, ki jo skrbno vodijo gdč. Marija Zagorčeva, Renata Stišnikova in Marija Rejiova. Pozimi in poleti stalno obiskuje la dom dijakinj nad 40 deklet, ki se vozijo v Ljubljano v šolo. Sleherna ima dostop v la dom in krščanska deklo-la. ki voihjo ta doin, niti malo no vprašajo, kakšnega mišljenja so starši tega ali onega dekleta, ki iščo zavetje v tem domu. Starši pa tudi dobro vedo, da so njihova dekleta v proslih urah v Ljubljani tu najbolje spravljena. Seveda ima tudi ta dom mnogo skrbi, saj kurjava nekaj stane, enako čiščenje iu vzdrževanje sob. Danes pa jo bil zn te dijakinje v lom donni velik praznik: pred božičnimi prazniki smo in Jezušček je obiskal ludi dom dijakinj. V večji sobi jo bilo na mizi ljubko božično drevo, v kotu pa po stari slovenski navadi prisrčno jaslice. Gdč. Stišnikova je prebrala listi lepi del evangelija, ki govori o rojstvu Jezusa Kristusa. Neka mala deklica Je ljubko deklainirala primerno božično pesem, druga večja gospodična pa jo recitirala prav lepo izvirno božično jiovest. Potem pa so dekleta zapele narodne božične pesmi. Srebrni dekliški glasovi in vse razpoloženje jn izvabljal dekletom mnogo solz radosti in ganjenja. Pa ho deklela postala tudi bolj korajžna ter so po božič-nici ob harmoniki zapele še druge bolj vesele, kakor tisto »Kaj nam pa morejo'. »Ptički Jaz vprašam vas« in še nekatere dekliške posvetne pesmi. Potem pa jo bila seveda tombola, ki se |e pa nekatera dekleta niso mogla udeležiti, ker je njihov vlak odhajal. Zato pa so prišla druga, ki so vneto sodelovala pri tomboli. Smeha je bilo mnogo, jezo pa skoraj nič. Dekleta so tako lepo proslavila božič v svojem skupnem ljubljanskem domu. V drugem traktu istega poslopja imajo fantjo svoj doni, ti pa so danes še ves dan študirali. Co bodo imeli kaj božičnega veselja, bomo pa šc povedali. Za praznike na med Polna iienzi ja s postrežbo, knrjavo in taksami Din SO-- do lOO--P\RK-HOTEL Proces proti kokainistom preložen Ljubljana, 21. decembra. Prvi dan procesa je bil določen edino le zaslišanju obtožencev, ki so se v svojih izjavah venomer zapletali in so se skušali kolikor toliko razbremeniti. Snočnja obravnava je trajala do 23.80, na kar jo bila prekinjena. Davi pa so je pričelo zaslišanje povabljenih prič, ki so močno obremenjevale obtožence. Današnja obravnava Jo bila mestoma zelo burna in viharna, ker priče so vse vztrajale pri svojih ločnih izpovedbah. Obtoženci so postali že nekoliko pasivni. Senatni predsednik g. Rajko Lederhas vodi obravnavo z največjo natančnostjo. V napor zaradi krivega pričevanju Najprej je bil zaslišan Karel Tič glede nekaterih postranskih okolnosti Nalo Jo bil pozvan v dvorano kot priča Edvard Koleša, ki se je takoj začel silno zapletati in je prihajal vedno bolj v protislovja. Pripovedoval je, kako je prišlo do raznih poslov v nekem javnem lokalu, da je sam strokovnjak v kokainu. Začel jo zanikali najprvo, da preiskovalni sodnik ui pravilno zapisal njegovih izjav v preiskavi. Pozvan je bil sodni pripravnik g. Fedor Košir, ki je točno in jasno izjavil, da Jo vse tako zapisal, kakor je priča izjavila. Takoj je državni tožilec dr. Fellahor. ki so Je z največjo vnemo posvetil temu procesu, predlagal, da se pričo zaradi krivega pričevanja aretira iu stavi pod obtožbo. Priča se je nato začela izmo-tavati In nI mogla ovreči trditev državnega tožilca. Razvijali so se naravnost dramatični razpleti. Poleg kokaina «> tihotapci kupčevali tudi h se dragocenejšim mamilom >heroinom«. Naposled je državni tožilec še enkrat predlagal preiskovalni zapor proll priči Edvardu Koleši. kar jo vzbudilo v dvorani veliko senzacijo. Senatni predsednik jo po kratkem posvetovanju odredil pripor in Edvard Kolesa Je bil po končanih formalnostih odvoden v sodne napore. To je mnogo vplivalo na druge ,iilče, da so bile v svojih izjavah ločnejSo In res-iilčnejšo. Podnadzornik policijskih agentov g. Rado Lavrič jo pojasnil nekatere okolnosti, nakar je pri-rtol na vrsto glavni oškodovanec J. T., ki je povedal. da so ga špekulanti s kokainom oškodovali za približno 86.000 din. Povedal je marsikatero zanimivost, kako so ga vodili po LJubljani in kako je nilo pri mestnem kopališču v Kolodvorski ulici, ko ga jo tam napadel neki človek iu mu Iztrgal paket dozdevnega kokaina. Obtoženca Širok in llladnik sla v bistvu priznala njegove izjiovedbe. Državni tožilec pa je priči pokazal sliko dozdevnega napadalca, proti kateremu bo pač uvedeno kazensko postopanje zaradi zločina roparskega napada. Druge pričo so na današnji dopoldanski obravnavi pojasnile še drugo zanimivosti, pa so skušalo glavne obtožence deloma razbremeniti. Današnji proces je pokazal žalostno sliko, kako se Je vršil eksport kokaina in sličnega blaga v Italijo, kjer so Imeli prekupčevalci še večje dobičke. kajti to mamilo ima pot v Azijo in Egipt, kjer se prodala za 150 in tudi 800% dražje, kakor so nabavi v Jugoslaviji, ki je nekak leren zn veliko tihotapce kokaina iz Nemčije na Orient. Obravnava preložena Z največjo napetostjo je bila pričakovana popoldanska obravnava, ki so je pričela ob 17 in so ji sledili jirav viharni prizori. Državni tožiloc dr. Julij Fellacber je naposled predlagal nove dopolnilno doknzo, kakor tudi nove priče in jo proti dvema osebama žo zdaj napovedal kaz. postopanje. Gre za nove sleparije, ko so bilo lahkoverno stranke opeharjeno za 20.000 in tudi šo več tisoč din. Tudi obramba je predlagala novo priče. Senat so je po kratkem posvotovanju odločil, da no obravnava preloži nn nedoločen čas In da so vsi spisi vrnejo preiskovalnemu sodniku v svrho spopolnilve dokazov. Obtoženec Nickovski je bil, ker ni hrgosumen in ker jo priznal svoje dejanje, nocoj izpuščen na svobodo. Gledališče in koncerti Simfonični koncert ..L ublianske filharmonije" »Ljubljanska filharmonija« je zvesta svojim osnovnim načelom priredila osmi koncert pod vodstvom svetovnega dirigenta dr. Hermana Scherchena. Nastopil je celotni orkester in je izvedel pisan spored, v katerega je bila povzeta deloma starejša in dognana glasbena umetnost, deloma pa najmlajša domača simfonična tvornost, ki je doživela v dveh delih svojo krstno izvedbo. Brahnisova III. simfonija predstavlja del one visoke umetnosti, ki se je tako bohotno razvila zlasti na nemških tleh v drugi polovici XIX. stol., ter iz osnov romantičnega doživljanja povzela svojo čustveno razsipno in v živahnih kontrastih vso gibajočo se podobo, ki jo je pa Brahms posebej ohranjal še v mejah klasicizma, da se ui razlezla v svojevoljnosti čustvenega življenja. — Lepo se je ob tej umetnini odrazila Mozartova Serenada, ki je v svojem zvoku sila skromna, ki se jo drže šc poteze italijanskega zgodnjega baroka (izmenjava soli-tuti), ki pa je vseskozi klasična po motiviki in po posebni lahkotnosti. Izmed novih domačih del nam je koncert prikazal dr. Švarovo Simfonijo v 3 stavkih (Allegro moderato, Andante, Allegro non tanto) ter Že-bretovo simfonično sliko Tek. Švara se giblje v svoji simfoniji mimo ekspresionizma nasproti novi predmetnosti (neoklasicizem). Cdavno načelo zlaganja mu je polifono vodenje glasov, ki se srečujejo zdaj prav na redko, zdaj zopet v vsej gostoti, kjer se kar prelivajo drug v drugega in izgubljajo svojo individualnost. V tej gradnji, Ki se naslanja na živahno izmenjavanje instrumentalnih barv, je vzpostavljena mnogo večja prepričeval-nost na mestih, ki so prozorno, bolj komorno grajena, dočim se zvočno natrpana mesta izgubljajo v neki zmedenosti, ki ji skladateljeva osebnost še ne daje pravega plastičnega poudarka. Tako zapušča arhitektonika umetnosti bolj slaboten vtis, dočim so posamezna mesta prepričevalnejša. Celoti se pozna, da obvlada skladatelj velik del sodobne svetovne simfonične literature. Vsekakor pa je ta simfonija dosedaj skladateljevo najmočnejše delo. Žebretov »Tek« je bolj izraz skladateljeve individualnosti. Toda v tej skladbi je hiba lo, da je notranje doživetje mnogo premajhno, da bi podprlo raztegnjeno skladbo, ki pušča zato do-jemalca vedno znova v zraku obviseti; to se pravi, da ue zmore vseskozi vzbujati in vzdrževati njegove pozornosti. »Tek« je dolg niz posameznih kratkih, ter samih po sebi ugodnih in dovolj pre-gnantnih motivov, ki se oglašajo v posameznih instrumentih in skušajo z medsebojno pomočjo graditi celoto; toda ta je vendarle premalo orga-uična, da bi zapustila enoten vtis in preveč je v njej eksperimentov, ki se ne obnesejo, ter revolucionarnosti, ki je le preveč revolucionarna in premalo estetska. Obe skladbi — Švarova simfonija in Žebrelov Tek — spadata v vrsto nove sodobne glasbene umetnosti, ki seveda še ni dosegla neke dokončne podobo, temveč je še vsa v iskanju in kot vse današnje življenje v klicu po odrešitvi. Da pa v njej sami še ni odrešitve, kaže po eni strani njen vpliv na poslušalca, ki se ob tej umetnosti notranje res ne more harmonizirati, kažejo pa ludi poti prvih pobornikov te umetnosti (Schonberg, Hindemitji i. dr.), ki si iščejo poti ven iz tega večnega nemira prav lako v umetnosti, kot v splošnem življenju. Zato predstavljajo te umetnine, kot toliko drugih, nedokončno iskanje novih poti v glasbeni umetnosti. S te strani se takoj javi tudi vprašanje, če je bil spored tega koncerta smiselno sestavljen. Če vzamemo v poštev napisane misli, se izkaže, da je zaenkrat pri nas v danem okviru tvegano sestavljati spored do polovice z moderno umetnostjo. In tokrat se je to tudi izkazalo, kajti deloma je bil poset koncerta za to manjši, deloma pa so obiskovalci nezadovoljni odhajali. Tako je to velika škoda z dveh strani: za požrtvovalne izvajalce enako. kot za lepe umetnosti željne poslušalce. Kako rešiti vprašanje? Gotovo je prav. da se na koncertih izvaja tudi sodobna glasba. Toda v pra\ m sorazmerju. In to se zdi, bi bilo doseženo, ko bi ostala Filharmonija pri svojem prvotnem sklepu, da da poleg dognane visoke umetnosti na vsakem koncertu po eno krajše domače delo. To bi bilo pravo sorazmerje, ki bi se mu nihče ne uprl, ker vendar naše občinstvo z zanimanjem spremlja domačo tvornost — le nasilnosti od nje si ne dopusti. S lem v zvezi pa je tudi vprašanje filharmo-ničnega orkestra samega. Kajti ne smemo pozabiti, da je to umetniško telo še zelo mlado in še daleč ne tako vlito, ko zahtevajo to estetske postave. In če že ni na razpolago dovolj časa za posebne vaje, potem je mogoče doseči lepo zvočno ubranost in medsebojno uglašenost vsaj v pripravah na koncerte, a to na jasnih, dognanih umetninah. Kajti moderne tvorbe so v tehničnem oziru večinoma tako zapletene, da imajo izvajalci dovolj dela le z zmagovanjeni tehničnih težav. Kje pa je potem še vse ostalo, kar se v smislu prave umetnosti pričenja šele potem, ko je tehnična stran brezhibna. Tako se dogaja, da izvajalci skušajo slediti dirigenta, pa težja mesta presleparijo. ali pa se lovijo za tehnično popolnostjo, pa ne morejo slediti dirigentovo umetniško stremljenje. V obeh primerih plod ni kaj prida. Kajti na ta način se vtihotapljajo neumetniške razvade v orkester, ki po tej poti prav gotovo nikdar ne lx) prišel k resnemu umetništvu. Zato bo edino prav, če si izbira orkester za koncerte jasne, dognane in lažje umetnine, pa se ob njih vadi in dviga v svet čiste, popolno umetnosti, katere nam je tako potreba. Le tako si bo izdelal svojo u m e t-ii i š k o tradicijo, ki jc neobhodno potrebna za vse nadaljnje delo, če naj bo lo res plodno in ludi napredno. Kajti le na podlagi lake reproduk-livne tradicije bo orkester zmogel tudi modernim umetninam dati pravo lice in kar je zelo važno — znal sčasoma tudi sam ločili zrno od plevela in se ne pustil zavajati od cenenih dnevnih umetniških gesel. ... še z druge strani pa zagovarja tako orisano delovno smer tudi izredna umetniška lakota, ki vlada pri nas z ozirom na simfonično umetnost. Saj smo vendar šele na pričetku simfoničnega življenja, ki je komaj pričelo zamenjavati pretirano pevsko zborstvo! Saj so nam še povsem nepoznane monumentalne umetnine preteklosti, medtem ko so v drugih umetniških središčih Bachova Haydnova, Mozartova. Beethovnova. Bruck-nerjeva in še drugih velikih mojstrov simfonična dela dnevna hrana umetniško izobraženemu občinstvu! In če so si danes celo v tako prevratni Rusiji priborila ta velika dela večinsko mesto na koncertnih sporedih, dokazuje samo, da so za Kiasbo dostopnemu človeku nepogrešljiva m da pomenjajo podstavni kamen za vso nadaljnjo gradnjo glasbene kulture, katere graditev je nedvomno tudi nas vseh glavna naloga. Vso te misli je končno podprla tudi izvedba omenjenih skladb na danem koncertu. V celoti lepoštevilnemu iu v zvoku polnemu orkestru so res primanjkovale prednosti, kot so lastnost one igre, ki je mimo tehnične popolnosti vsa zatopljena v umetniške globine in v finese pisanih sozvočij; finese, ki jih je mogoče doseči le na podlagi smiselno urejenegu dela in poglabljanja. — Seveda pa je treba v danem primeru marsikaj spregledati spričo skromno odmerjenega časa, ki je bil dirigentu na razpolago iu na razpolago tudi orkestru, ki vemo, da nima rožnatega stališča in da mu je treba velikega idealizma, da vzdrži v boju z nelepimi zaprekami. Zato je človeku toliko huje, v kolikor je nesmotrenost ovira napredku. Vendar ima orkester vse pogoje za pravo rast iu je njegov obstoj za bodočnost vseh nad poln. To se je dokazalo zlasti, ko se je v II. stavku Brahmsove simfonije prvič vnela prava umetniška iskra in ko je orkester zaživel v enotnem utripu ter se prepustil vodstvu prave umetniške ideje, ki jo je posredovala močna dirigentova osebnost. V tem in v sledečih stavkih simfonije je bilo tako dano doživeti kos Čiste umetnosti. Dirigent Herman Scherchen, ki se je tokrat prvič predstavil našemu občinstvu, je v danih možnostih razkril svoja visoka umetnišiia svojstva. Glavna poteza njegove umetnosti je popolno obvladanje — lako podajanih umetnin, ki opazno v celoti žive v njegovi predstavi, zaradi česar dobe v orkestru oživljene čudovito plastičnost; pa tudi obvladanje samega sebe, svoje notranje organizacije, kjer je na vodilnem mestu razum, ki vlada vso emocijo in ji daje pravo moč in pravo mesto, s čemer doprinaša umetninam posebno, njim samim lastno vrednost; v tem je zapopadena neka objektiviteta, ki je posebno važna za svojstvo vsebine in stilne podobe umetnin. Obvladuje pa dirigent z neko sugestivno močjo tudi orkester in tako skupno z vsemi sposobnostmi služi v reprodukciji visokim, čistim umetniškim zakonom. V. U. f Jožef Beztaj V Ljubljani je umrla nova žrtev nasilja prejšnjih režimov, uradnik železniške direkcije g. Jožef Bezlaj. V 1. 1931. so mu bile prizadejane mnoge krivice, ki do danes žal še vedno niso bile popravljene, dasi je bil za to nad vse upravičen. Pokojnik je bil vedno mož na mestu, pravičen, korekten in dosledno natančen v izpolnjevanju svojih dolžnosti. Vedno je bil odlično kvalificiran, kljub temu pa je bil 1. 1931. tik pred uveljavlje-njem uradniškega zakona, ki določa, da nihče ne more biti prestavljen v nižjo skupino, kakor jo že ima, prestavljen kar za dve skupini nazaj. Na pokojnika je to porazno vplivalo, tako telesno, kakor duševno. L. 1932, ko mu je bilo že 53 let. je bjl »po službeni potrebi« iz domačega kraja Ljubljane premeščen k subotiški državni železniški direkciji, čeprav ni imel vse življenje prilike, da bi se naučil srbskohrvatskega jezika. Niso mu pomagale ne njegove, ne njegovega 90 letnega očeta prošnje, da bi bil prestavljen bodisi tudi v zadnji kotiček Slovenije. Mnogo je tožil, kako ga to postopanje z njim sili v obup in v smrt. Končno je obnemogel ter je moral v bolniško posteljo. Prav, ko je nameraval v tako bridko zasluženi pokoj, je zbral še zadnje moči, da se je privlekel v Ljubljano iskat izgubljeno zdravje. Vsa skrbna nega in napori zdravnikov pa mu zdravja niso mogli vrniti. Poštenjaku in kremeniteniu značaju, ki ni poznal laži, naj Bog v večnosti nadomesti to, kar je na zemlji pretrpel. Ohranimo mu blag spomin! Naj mu sveti večna luč, žalujočim naše sožalje! Celje c Vse cenjene inserente, ki nameravajo za božič priobčiti v »Slovencu« božična voščila, prosimo, da prinesejo najkasneje do jutri dopoldne. Prav tako se priporočamo vsem, ki žele imeti v ■Slovencu« novoletna voščila, da se čim prej pri-glase. c Osebne vesti. Z odlokom ministrstva prosvete je nastavljen na državni realni gimnaziji v Podgorici v Črni gori cand. prof. g. Franjo Kru-šič, z odlokom ministrstva pravde pa je imenovana za zvaničnico dnevničarko na okrožnem sodišču v Brežicah absolventka trgovske šole gdč. Vera Bostele iz Celja. Frizerski salon FRA3LE F. vam nudi trajno, vodno in železno ondulacijo, kakor tudi lasulje za gledališke predstave po nizkih cenah. c Božičnica na drž. II. deški ljudski šoli v Celju je tudi letos prav lepo uspela. 217 revnih učencev je bilo obdarovanih s čevlji, suknom in perilom. Za božičnico so prispevali: banska uprava v Ljubljani je poslala sukno in flanelo, krajevni šolski odbor za šolski okoliš II 3000 dinarjev, gospod tovarnar Westen 1000 din, g. Rakusch 300, po 20(1 din pa so darovali: Cinkarna, Celje, g. Brauns, Hranilno in posojilno društvo v Celju in drugi dobrotniki, ki so toliko darovali, da se je v denarju nabralo skupaj 0.790 din. V blagu so darovali večje količine: g. VVeinberger, VVeren in Hladili, šolsko upraviteljstvo izreka vsem blagim dobrotnikom, ki so prispevali toliko za naše uboge otroke, najprisrčnejšo zahvalo! c Šc danes sc izkažite, da hočete pomagali številnim celjskim revežem, in darujte zanje staro obleko, živila ali pa gotovino. Vsak najmanjši dar je dobrodošel. KINO M K T R 0 P 0 L Danes prekrasen film POSLEDNJI MOHIKANKC c Uradno popravljanje volivnih imenikov v letu 1937. Opozarjamo na razglas mestne občine celjske o zakonu o volivnih imenikih. Vse osebe, ki imajo pravico do vpisa, pa v imenikih še niso vpisane, naj se zglasijo v času od 10. do 25. jan. ua mestnem poglavarstvu soba št. 2. S seboj naj prineso krstni list, uradno potrdilo o državljanstvu in uradno potrdilo o predpisanem bivanju v občini Celje. c Brivsko-frizerski lokali bodo na sv. večer (24. dec.) odprti samo do 7 zvečer. Na božič bodo zaprti, nn Štefanovo dopoldan in 2. jan. pa bodo lokali odprli do 12 opoldne. c Število brezposelnih vedno vcfjc. Število brezposelnih v Celju stalno narašča. V evidenci Borze dela je bilo 20. dec. že 051 brezposelnih, 10. dec. pa 415. Na novo prijavljenih je 282 brezposelnih. c Smrt 1 letnega otroka zaradi opeklin. Na Bruci pri Hrastniku se je pripetila huda nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev, 4-letno hčerko kurjača Marijo Zore. V ponedeljek, 20. dec. dopoldne se ji ie pri peči užgala obleka. Uboga deklica je bila naenkrat v plamenih iu je dobila hude opekline po vsem telesu. Pripeljali so jo v celjsko bolnišnico, ob 11 ponoči pa je revica umrla. c Avtomobil ga jc podrl. V Petrovčah pri Celju je dohitel avtomobil nekega avto-prevoznika iz Ptuja 27-letnega mehanika Zupanea Hermana, ko je šel na delo, in ga podrl na tla. Zupane jo dobil hujše poškodbe na glavi. c Jamska vozička sta mu zmečkala prsni koš. V rudniku v Zabukovcih je v ponedeljek pri delu prišel med dva jamska vozička 35-lptni delavec Karol Srebotnik. Vozička sta ga stisnila in mu zmečkala prsni koš. Vrhnika Na Štefanovo, dne 26. decembra, bo ob 0 dopoldne v Rokodelskem domu seja Krajevne organizacije JRZ na Vrhniki. Važno. Proračun za 1. 1938. Odborniki vljudno vabljeni. Kapela pri Radenc h Bralno društvo uprizori na Štefanovo v restavraciji g. Mariško v Radencih lepo igro Tla-čani«. Vse ljubitelje poštene zabave vljudno vabimo. Čisti dobiček jc namenjen za nov društveni dom. O slovenski ku turi Najbolj zoprne v našein političnem časopisju so mi polemike o slovenski kulturi. Kadarkoli pokaže Vaš list na kakšno »Narodovo- ali »Jutrovo« ost, naperjeuo proti slovenskim kulturnim stremljenjem, vedno znova pogrejejo tam na oni strani neko storijo o Trubarju, Prešernu, Aškercu, Gregorčiču in Cankarju., ki so jih pOkončavali in pokončali slovenski klerikalci. Tisti članek ponatisnejo enkrat v »Narodu?, drugič v »Jutru«, tako na vsake tri mesece in ga znajo v našem kraju že vsi trški purgarji na pamet. Vsaj o Cankarju naj bi »Narod« molčal in njegov »kulturni« urednik naj bi enkrat prebral opombe v njegovih zbranih spisih, tam bi se prepričal o leni, da je bil Cankar prav dober, kadar je njegovega prednika zakladal s podlistki, za senzacijo že takral zelo napredni javnosti je pa puščal odprte svoje predale drugemu gospodu recenzentu za njegova anonimna zavijanja in natolcevanja. Zelo hvaležno delo je listati po starih slovenskih dnevnikih. Njihova kulturna rubrika postaja aktualna šele čez trideset let. Gospod Podbevšek jih je prelistal vse za ves čas, kar je živel rajni Grohar, in je napisal ogromno knjigo. Ljudje, ki niso bili še nikoli v Jakopičevem paviljonu in ki niso naročeni ne na Zbornik za umetnostno zgodovino«, ue na sodobno »Umetnost., so to precej drago knjigo pokupili in jo po večkrat prebrali. Jaz sem si rezerviral knjigo o Plečniku, ki jo bom napisal po njegovi smrti in po svoji upokojitvi. Kot avtor, oziroma prepisovalec se boni podpisal najbrž »Človek z dinainonom . Najprej malo uvoda, k: ga bom prepisal iz čeških listov in od dr. Steleta, potem pa pod naslovom »Kako pa je spremljala Plečnikovo delo slovenska javnost« ponatis »Narodovih« člankov o rimskem zidu na Mirju. o Aleksandrovih propilejah, o dveh ljubljanskih Pepetili, Turku in Plečniku, vmes_ za spremembo spet kakšnega, ki govori o »našem mojstru« in potem bo imela knjiga — nekako v sredi, ker bo sledilo v dogledni bodočnosti gotovo še za pol knjige »Narodovih mnenj, — na najfinejšem papirju, v rdečih črkah in spet s kratkim uvodom ponatis dveh člankov iz 285. Sle- Lepo perilo res lopo in čisto oprano, dosežete z uporabo dobrega pralnega praška. — Tak je PERION kvalitetni izdelek slovenske industrije. — Kupujte in uporabljajte ga! vilke od petnajstega decembra devetnajststosedem-intridesetega, oziroma tridesetsedmega leta. V uvodu bom uapisal, da so tisti teden ustanovili v Ljubljani Akademijo znanosti in umetnosti. Naravno so gledali tako imenovani katoliški krogi nanjo drugače kakor pa nacionalna in napredna javnost. Dočim je »Jutro« upalo, oziroma je bilo tako reč prepričano, da bo akademija izpolnila naša pričakovanja, ji je »Narod« pač predpisal svoj program, ki pa spet »Slovencu« ui bil všeč. Zato je »Narod« zapel vse kitice od Trubarja do Cankarja in prišel do usodnega datuma petnajstega v mesecu. Takrat je pod naslovom »Še k poglavju o slovenski kulturi« v pesniškem navdihu izjavil slovesno dobesedno takole: »Slovensko naprednjaštvo lahko mirno prepusti zgodovini sodbo o tem, kdo je ustvarjal in dosledno branil slovensko kulturo in kdo stoji še danes zvesto in neomajno na njenem braniku«. Njegov kulturni referent je v isti številki na tretji strani prinesel svoj pogovor z nekim francoskim vumetniškim zgodovinarjem« in ta razgovor ilustriral s štirimi reprodukcijami, ki so vse v zvezi s Plečnikovimi deli v Ljubljani. Če je bil ta umetniški zgodovinar res umetnostni zgodovinar, potem je ua svetovni razstavi v Parizu istega leta, ko je izšel »Narodov« članek, najprej obiskal levo krilo Trocadera, kjer je v pritličju bila nameščena razstava zgodovinskih in umetnostnih spomenikov. V češkem oddelku, in sicer na najbolj vidnem mestu so bile razstavljene Plečnikove adaptacije Hradčanov, in to po prizadevanjih istega leta umrlega predsednika Masaryka, o katerem je tudi »Narod« mnogo pisal, češ, da ima velikanske zasluge tudi za Jugoslovane in ne v zadnji vrsti za nacionalno renesanso slovenskega naprednjaštva, o katerem pa seveda ni vedel povedati, da bi bila njegova zasluga za slovensko kulturo tudi v tem, da_ je omogočil slovenskemu umetniku eno največjih arhitektonskih del po vojni. Naj si je že dotični umetniški zgodovinar razstavo v Trocaderu ogledal ali ne, skupno z »Narodovim poročevalcem« sta z gnojnico oblila najlepše ljubljanske spomenike. Jaz bom seveda v svoji knjigi ves dotični članek od prve do zadnje črke prepisal. Kako bo takrat slovensko naprednjaštvo spet ponosno na svojo zgodovino! Gospod urednik, ne veni, kaj k vsemu temu pravijo Ljubljančani Mi deželani smo v stalnem stiku z mestom samo potom položnic, ki jih dan za dnem dobivamo od tam iu pa eni z dnevnim »Slovencem« in -»Slovenskim domom«, drugi pa z »Jutrom« in »Narodom«. Zdaj si pa lahko mislite, kako je z onimi drugimi, zlasti s tistimi, ki so še prav starega kova in naročeni na popol-dnevnik. Najlepše dogodke naše kulturne sedanjosti jim žurnal servira v koritu, ki je namenjeno političnim otrobom. Takoj, ko sem prebral Vaš članek z ekscerptom »Narodovega« programa za akademijo, sem se ustrašil, ker sem pričakoval, da se bo sedaj »Narod« razpisal o slovenski kulturi. Seveda ima korajžo, ker ve, da mu niti akademija niti Plečnik ne bosta odgovarjala. Ali ga res ni človeka ali vsaj oblasti, ki bi temu enkrat napravila konec? Deželan. Spoti Kako je potekal boj med Schmelingom in Thomasom He never comes back, še nihče se ni vrnil, takšna gesla so kričala z živih plakatov, ki so jih že več dni pred Schmelingovini bojem nosili po newyorških ulicah; ta gesla so pozivala k bojkotu. Prav lahko je uganiti, odkod je izhajala ta akcija, človek pa bi si želel, da bi podobna prizadevanja povsod tako izpodletela kot so to pot v New Yorku v ponedeljek zvečer. Madison Square Garden je bil do zadnjega kotička zaseden; 18.000 ljudi dobi v njem prostora in 18.000 ljudi je tudi prišlo, da bi z lastnimi očmi sodili, če je bivši svetovni mojster še v stanju, da s svojimi rokami resno poseže v boj za sampional težke kategorije. Iu vsi so se prepričali. Mož je še sposoben. Tega boja ne smemo precenjevati, kajti mladi chicaški šanipijon IIarry Thomas ie to pot stal kljub svojim 50 bojem in kljub svojim 44 zmagam po knockoutu prvič pred tako spoštovanja vzbujajočimi pestmi Toda način, na kateri je Schnieling zbil tega še ne izrabljenega Američana, mojstrska strategija, s katero je pripravil odločitev, to dvoje mora človeka uveriti, da se mu bo kmalu najbrž vendarle posrečilo, da si bo ponovno priboril vstop v »filiale«. Športno je dvoboj Schnieling - Louis brez dvoma že zdaj edino pravilno in pravično srečanje, toda zadržki in ovire so zazdaj povsem drugačue prirode! Morda bi kvečjemu »bombni zaslužek« še utegnil to drugo, nasprotno stran odvrniti od njenih »ideoloških pomislekov-;I Brez dvoma jo bo! Večer boksarskih bojev je pričel z mrtvaško svečanostjo, kakor je morda doslej v areni še nismo videli. Bivši prvak lahke teže je umrl tik pred pričetkom meetinga. Zadela ga je srčna kap. Prireditelji so zatenmili Garden v čast tega boksarskega vojaka, projektorji so ugasnili in grozotno otožno so peli v mrtvaško tišino udarci gonga; desetkrat so se oglasili; znamenje k. o., toda to pot zadnjega, defitiitivnega. Praznoverci so tudi sicer lo pot prišli na svoj račun. Schnieling je absolvira! 13. tega meseca svoje 13. srečanje v Ameriki, pa so ga za |>ovrb posadili Se v tisti kot, v katerem so tekom zadnjih velikih bojev vselej sedeli le — poraženi! Boj. Zagovcden, močan in samozavesten zavzame udarni Harry Thomas ob 10.15 svoje mesto. Nekaj sekund nato nastopi Schnieling — in prva runda prične. Thomas takoj napade. Dobro se zaveda, da je. lo njegov veliki boj, od katerega zavisi še marsikaj — morda vsa kariera. Prostora potrebuje iu Schineling, ki v začetku poinalem starta, mu ga tudi odstopa. Z divjimi udarnimi serijami si Ame-rikanec celo poskrbi za majhen plus v točkah. V drugi rundi poseže previdni sodnik g. Donovan dvakrat v borbo, da bi opozoril Thoniasa pred nizkimi udarci. Thomasove pesti so se bile namreč žc dvakrat ustavile tik ob pašni črti. Bliskovito se zvije dolga Schmelingova levica iu — zapelje. Desnica preži in ustreli nenadoma kratek, trd udarec-, stop, tako da Yankeju zakrvavi ustni- ca. Konto točk je izenačen. 2e v tretji rundi se spravi bivši svetovni mojster, ki v Newyorku uživa velike simpatije (vsaj belec!) malo bliže k Thomasu. Ne da mu več prostora, ampak ga močno omeji, sijajno eksvivira in odlično krije. Za »mladeniča« — star je šele 27 let in je začel boksati šele leta 1933 ter je obljubil, da bo zmagal s knock-outom! — začenja stvar postajati od trenutka do trenutka nerodnejša in težavnejša. Schnieling misli na 15 rund, ki jih njegov nasprotnik doslej v borbi še ni nikdar prestal — in mu niti ni bilo nikdar treba toliko časa, da bi dovršil opravek! Tudi četrta runda prinese Scbme-lingu, kljub teinu, da se Thomas kaj hrabro brani, plus v točkah. Schmelingovi udarci postajajo nekoliko daljši kot prej, so pa izredno boleči in neugodni. Nasprotnikovo obličje kaže po teh udarcih razločne sledi. Vendar sloji zagovedni Thomas še dokaj krepko na nogah. Podstavek pa je glinast« Peta runda je bila namreč zadnja, v kateri je Schnieling nasprotnika še študiral. Od šeste runde naprej se stvari precej burno razvijejo. Thomas je najbrž ža začutil, da se ne bo mogel ogniti porazu. Divje začne napadati in poskuša za vsako ceno izsiliti čimprejšnjo odločitev — ali konec. Toda Schmelingova desnica še ui prav ničesar izgubila na svoji udarnosti. Jedro-vit udarec v podbradek nekaj trenutkov pred šestim gongom temeljito pretrese Amerikanca.^ V sedmi rundi prihajajo udarci z leve in odlično plasirani »kratki« z desne — in Thomas se prvič pod vrvmi znajde na kolenih. Množica besni, toda Schnieling dopolni svoje delo v osmi rundi z veliko preciznostjo in mirom. Petkrat pade njegov nasprotnik na tla, se vedno znova spet dvigne, ne da bi čakal izštetja, Schnieling se mora na poti proti nevtralnemu kotu še trikrat obrniti, — končno pa se sodnik v ringu g. Donovan vendarle usmili svojega sorojaka ter napravi neenakemu boju konec. Schnielinga proglasi za zmagovalca po tehničnem k. o. Izločilna borba je v kraju. Še nekaj bojev čaka Sehmelinga — za »vzdr-žanje forme«. Po formi, ki jo kaže zadnji čas, mu eksperti — kakor Dempsey in Tunney — uapo-vedujejo sigurno zmago nad Louisem. Zdi pa se nam, da bo ntoral Schnieling bojevati hujši boj kot z njim — s starostjo. Schineling je zdaj namreč star 32 let... Drsališče SK Ilirije odprlo. Tel. 81-06. Z današnjim dnem jo uprava drsališča SIC Ilirije izročila prometu svoje drsališče pod Cekinovim gradom. Gladka lodeua plošča nudi vsem Ijubitoljem drsal, športa edinstveno možnost, da so prav sredi mesta razglhlje in razvedri. Sezonsko vstopnico se prodajajo pri drsa-liški blagajni, v slučaju slaboga južnega vremona pa v kavarni »Evropn«. Ilirija (kockey sekcija). V fotrtek, 23. decembra se vrši obvezen trening nn dva gola. Vsi igralci naj se ga sigurno udeleže. Vsi morajo biti najkasneje ob 18.:M v garderobi Oboncm se bodo razdelile tudi proste vstopnice. Novinoi, ki imajo veselje do liockcya, naj se prijavijo načelniku. — Načelnik.