ZEL fleviM V umuml. v petek 16. novembra 19Z3. Leto lui. I«naja mk dan popoldne, txrxamal nadel)e In praznika. itt: do 9 petit vrst a 1 D. od 10—15 petit visi i 1 D SO p, večji inserati petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; Ženltae ponadbe beseda 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — InseratnJ davek posebej. Vprašanjem j glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. VpraTnfatvo „Slov. Narode" in »Narodna tiskarna" Knaflora alica at 5, pritlično. — Telefon it. 304. OradniOtro „81ov. Naroda4' Knallora nUoa it S, L nadatropfe Telefon itov. 34. aprofenaa le podpianna in sadoeteo inaajanonanv iajr Rokopisov ao no vrata, npnj Posamezne Številke: mWB v Jugoslaviji vse dni po Din t*— inozemstvu navadne dni Din 1, nedelje Oin 1*25 Poitnlna plačana v gotovini. »Slovenski Narod1* velja: ' 1 " V Jn^osIttTjI r Liubljani po po iti V Inoteatno Din 144*— Din 144'— Din 2«4 — . n-- ■ 72 — 3 m • . . • • • 36-— ■ 36 — . 66-- 1 . • • . . 12-- ■ 12'— . 22- Pri morebitnem povišanju se fm.1 daljša naročnina doplačali. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno 9GF~ P° nakaznici. Na «amo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati. Nova klerikalna sramota. V ponedeljek smo bili prisiljeni konstatirati žalostno dejstvo, da je letos vodilno klerikalno glasilo namenoma prezrlo tužni, vsenarodni spominski dan, rapallsko obletnico in šlo z drznim čelom preko rodoljubnega poziva Jugoslovenske Matice. Kdor pozna nase stvarno in objektivno stališče v narodnih vprašanjih, ve, da ne ocenjujemo nacijonalizma po strankarskih vidikih in da radi priznavamo tudi klerikalnim s trn jam nacijonalno zaslužna dela. Pri tem si pa tudi ne prikrivamo, da moramo ločiti med strankami, v katerih prevladujejo naciionalni, državni in duševni ideali, in strankami, ki vse te stvari podrejajo verskim in cerkvenim institucijam Kot rečeno, bili smo prisiljeni, obsoditi zavestni, lahkomiselni bojkot rapallske obletnice po SLS, po njenem glavnem glasilu »Slovencu«. Sramota je tu, obsodba tudi, morebiti tudi obuja kesa. S tem bi bil incident odstavljen z dnevnega reda, da se ni sramoti pridružila še večja: sramota namreč, ki odkriva topot moralno gadno napako klerikalne inteligence. »Slovenec« prinaša namreč v nekako opravičilo svoje »prostovoljne abstinence« pri rapallski obletnici članek o »delu in frazi«, v katerem je razgalil ves svoj nizkotni, nekulturni, površni in brezsrčni pogled na našo sodobno nacijonalno družbo, na njen napreden del. S predrznostjo, ki je stalna lastnost lehkomiselnih in nevednih piscev, očita slovenski napredni kulturi, slov. napredni družbi »nacijonalno frazo«, »brezdelje« na narodnem polju, »narodno petje in pitje«, in druge take nesramne pivniške izraze, medtem ko reklamira za SLS, za slov. klerikalni pokret za klerikalno inteligenco najčistejše notranje pobude in najnacijonalnejše delo. Temu delu in tem pobudam pripisuje visoko stopinjo sedanje slovenske kulture ter pravi, da jo je izgradil samo delavec in kmet, ki se oklepata SLS! Vse to je izneseno v ozališani obliki, da se prikrije natolcevalna vsebina ter hudobni klevetniški namen napram vrednotam in delu napredne kulture. Tak nizkoten način pojmovanja nasprotniškega dela ie pač znak duševne ubožnosti, lahkomiselnosti in nekulturnosti, katere bi se lahko naši klerikalci živo sramovali. Videti v vsem mogočnem nacionalizmu naprednih ljudi samo »petje in pitje«, je tako gadna sramota klerikalne nestrpnosti in nekulturnosti, da bi v drugem družabnem miJijeju bila prav zares izključena. Ni treba posebno po-vdarjati, da temelji na tej kleveti nasprotniškega življenja in udejstvova-nja celokupna družabna taktika klerikalne politike, ki smotreno in po načrtu razdvaja naše prebivalstvo, ločeč kleri- kalne »poštenjake«, »idealiste«, »pozitivne delavce« itd od nasprotnih »farizejev«, nacionalističnih »športnikov« in »zabavnikov«. Kakšna drznost klerikalnega pisca, da imenuje granitno stavbo slovenskega naprednega nacijonalizma »petje in vpitje«, da naziva pol-stoletno izobraževalno delo naprednih prosvetnih društev, duševna iskanja in ustvarjanja na kulturnem polju, ki pripadajo do 90% na delavce naprednega mišljenja, da pojmuje vse to kot — »prosto zabavo in šport«. Dela naših pisateljev in drugih kulturnih delavcev, nepregledna vrsta od Trubarja do Prešerna, Stritarja, Aškerca, Jurčiča, Tavčarja, Cankarja in Zupančiča so b?la po klerikalni teoriji »fraza«, vse, kar so naši sokolski organizatorji telesno vzdramili in pridobili za svež, delaven nacijonalizem, naj je po klerikalnem podtikanju »narodna fraza in brezdelje«! Priznavamo klerikalcem, da delajo na deželi, med preprostim seljaštvom, katerega kulturna stopnja še ne dopušča poleta modernih nacijonalnih. državnih in duševnih idej na deželo. Toda kaj je to delo, sicer začasno hvalevredno, proti stavbi slovenske napredne kulture, proti življenjskim kipom velikih naprednih književnikov, proti naši sokolski organizaciji, proti našim učiteliskim pobornikom, proti glasbeni kulturi pevskih zborov, proti desetletnim bojem naprednega slovenstva za nacijonalno osamosvojitev, probuio in manjšinjsko delo! Kje so bili klerikalci s pozitivnimi delavci, da bi pred vojno propove-dovali borbo proti Avstriji, oznanjali ideale svobodnega in državnega življenja proti Dunaju, Avstriji in ilabs-burgu?! Pa tudi kar so napredni Slovenci ustvarili na gospodarskem polju, ne gre prezirati. Koliko idealizma je bilo v naših naprednih dijaških pokretih, povsod mladostna pripravljenost na vsenarodno, duševno, svobodno in napredno življenje. Kako to, da toleriramo take sramotne klerikalne izpade proti načelom in dejanjem naprednega in nacionalističnega življenja proti slov. narodni družbi?! Ali ni čas, da se na tem terenu vzpostavi enotna napredna fronta in da z intenzivnejšim delom dokažemo popolno neosnovanost klerikalnih klevet?! Zahtevamo od svojih cerkvenopolitično orijentiranih soroja-jakov kulturno obliko javnega boja, uvaževanje našega notranjega prepričanja in dela. ki ga je v zgodovini in sedanjosti izvršil napredni in nacijonal-ni slovenski svet. Ko se je slov narod razcepil v napredno in klerikalno polovico, ni bila ločitev kot taka nesreča, nesreča pa je klerikalni bes in strup, ki propoveduje sovraštvo, nestrpnost in absolutno svetno in družabno ločitev od drugomislečih sorojakov. To dejstvo našega polpreteklega in sedaniega dru- žabnega življenja je najbolj žalostno in najbolj nekulturno spričevalo za SLS. To je tista stran, ki se po pravici sme na nji imenovati protikrščanska, ker je krivična in lažnjiva. Klerikalci in Kmetijska družba. Prof. Jane hoče preprečiti občni zbor »Kmetijske družbe«* — Njegov fiasko. Pri zadnjih volitvah v »Kmetijski draž* bi« so bili klerikalci potisnjeni v tej važni korporaciji v manjšino. To je bil zanje naj* hujši udarec Zato so se posluževali vseh sredstev, da zopet dobe v svoje roke »Kme=» tijsko družbo«. Započeli so predvsem naj* brezobzirnejšo kampanjo proti predsedniku Gustavu P i r c u, ki so ga smatrali za glav* nega faktorja, ki je bil na poti njihovim načrtom. Kakšen je bil efekt te gonje, je znano. Gustav Pire je šel prostovoljno v smrt in na njegovo mesto se je vsedel po* slevodeči podpredsednik * klerikalec Evgen J a r c. Klerikalci so bili prepričani, da je zanje sedaj igra dobljena. Napravili so ob* sežen bojni načrt, ki bi naj omogočil, da preide »Kmetijska družba« zopet v njihove roke. Po tem temeljito premišljenem na» črta je jel v zadniem času nastonati posle* vodeči podpredsednik Jarc. Predvsem mu je bilo ležeče na tem, da prepreči letošnji občni zbor družbe, in sicer zato, ker se klerikalci zavedajo, da so sedaj še premalo pripravljeni in prešibki, da bi mogli raču* nari že pri teh volitvah na uspeh. Te Jar* čeve nakane pa so se izjalovile vslcd čuječ* nosti ostalih odbornikov, ki so pravočasno z energičnim nastopom prekrižali vse Jar* čeve in klerikalne načrte. Pregledno sliko d- <7r>đkov, ki so sc v zadnjem Času doigrali v »Kmetijski družbi«, nam podaja ta*le sejni zapisnik: S?ja vf»"ine glavnega odbora Kmetijske družbe za Slovenijo v Ljubljani dne 14. no» vembra 1°°^. Navzoči: IT. podpredsednik Ivan Pipan in odborniki Josip Čcrne. Franc Hočevar, Martin Bajuk. I. Štrumbelj, Jože Hočevar, kmeti iski svetnik Rohnslav SValickv, vet. svetnik Alojzij Pavlin. Anton Meden, Ivan Ažman in Franc cVnagoi. IT. podpredsednik Pipan otvori s ejo, konstatira sklm'nost in imenuje zapisnikar* jem dipl. agr. Alojzija Jamnika. Nato poro* ča: Klical sem vas na sejo iz tehle vzrokov: 6. novembra t. 1. se je vršila seja glavnega odbora ter je prvi podpredsednik prof. Jarc, ko s" ie obravnavala točka o nroračunu za l. 1924 prekinil sejo in pozneje izjavil, da ne predseduje več. Nato sem jaz kot drugi podnreds^dnik prevzel predsednistvo in se je seia ob sklepčnosti nadaljeval Profesor Jarc je prekinil seio in izjavil, da ne pred* seduje več iz razloga, da zavleče sklican občneda zbora, ki se po pravilih § 13. mora vršiti vsako leto. Za letos je bil zadnji ter* min, da se objavi ob'~ni zbor 15. novembra, ker mora biti občni zbor najmanj en mesec pred vršitvijo objavljen v službnem glasilu »Kmetovalcu*. Nadaljevanje seje je bilo tembolj po* trebno. ker je drugače pretila nevarnost, da se kršijo družbena pravila in soglasni sklep glavnega odbora glede sklicanja občnega zbora. Glavni odbor je nato sklenil, da se izvrši enoglasni sklep septemberske seje glavnega odbora in da se skliče po^om »Kmetovalca« občni zbor za 16. decembra 1923. Z ozirom na ta naš sklep je podored* sednik Jarc brezobzirno kršil sklepe glavne* ga odbora in odredil dne 12. novembra sle* deče: 1. Tajnika inž. Laha. ki je bil s sklepom glavnega odbora v disciplinarni preiskavi in s sklepom iste seje suspendiran iz službe, je poklical nazaj v službo samolastno in nasprotno soglasnemu sklepu glavnega od* bora. 2. Kmetijskega svetnika Viljema Rohr* mana je samolastno in proti soglasnemu sklepu glavnega odbora in v nasprotju s pravili odvezal nadaljevanja službovanja pri Kmetijski družbi. 3. Isto kakor s kmetijskim svetnikom Rohrmanom je napravil s pomočnikom taj* ništva dipl. agr. Jamnikom. 4. Podpredsednik Jarc je izsilil z okrož* nico od vsega uradnišrva podpis, da se bo odslej pokorilo le njemu in inž. Lahu. 5. V tiskarni je pismeno naročil, da od sedaj za naprej urejuje »Kmetovalca« le inž. Lah in se je pokoriti le njegovim od^ redbam. Prepovedal k. da se objavi v »Kme* tovalcu« sklicanje občnega zbora za 16. de* cember. S tem je I. podpredsednik Jarc zlorabil svoje predsedniško mesto, uvedel anarhijo med uradnišfvo in izvedel, da se je uradni* šrvo zavezalo na nepokorščino glavnemu odboru. Proti takemu postopanju moramo danes najodločneje protestirati in storiti sklepe, da se bo v bodoče spoštovalo dru* štvena pravila in sklepe glavnega odbora. Pripominjam, da bi nadaljevanie nezako* nitega postopania od strani I. podpredsednic ka spravilo v nevarnost obstoj »Kmetijske družbe«, kakor je že do sedaj onemogočilo pravilno poslovanje družbe. Otvariam o tem debato. Iz debate so izšli naslednji predlogi in so bili napravljeni soglasni sklepi na predlog odbornika Antona Medena: 1. Izreče se nezaupnica poslovodečemu L podpredsedniku prof. Jarcu in se ga takoj odveze od vršitve predsedniških funkcij ter se iste poverijo II. podpredsedniku Ivanu Pipanu. 2. V zmislu sklepov septemberske in novemberske seje rtlavnega odbora ima ta* koj zapustiti prostore »Kmetijske družbe* inž. Rado Lah in izročiti vse agende kakor tudi ključe tresorja knv 'i^kemu svetniku Rohrmanu, ki ie g'asom teh soglasnih skic* pov odbora bil imenovan ra začasnega njtJ* govega namestnika. 3. Poživlja se kmet. svet. Rohrman iu dipl. agrar. Jamnik, da redno opravljata svoje, od glavnega odbora jima poverjen« posle. 4. Vse uradništvo in nameščence, k? so podpisali okrožnico, je pozvati, da se pokore družbenim pravilom in sklepom glavnega odbora ter odredbam kmet. svet. Rohrmana. Kdor od uredništva in nnmcščcr.stva bi se temu protivil. se bo proti njemu postopalo zaradi kršenia naročil glavnega odbora. Poslovoden podpredsednik Pipan i7da v tem smislu okrožnico na uradništvo, ki naj isto podpiše. 5. Do izida disciplinarne preiskave proti suspendiranemu družbenemu tajniku se iz« roči odgovorno uredništvo »Kmetovalca« kmet. svet. Rohrmanu, kar naj se takoj prijavi oblastem. 6. Poslovodcči II. podpredsednik naj v najkrajšem času skliče seio glavnega odbora. Podpisi: l\'an Pipan m. p., l\-an štrumbelj m. p.. M. Bajuk m. p.. A.. Pavlin m. p.. Ant. Meden m. p., Fr. Črnagoj m. p., J os. Ho* čevar m. p.. Jo*. Orne m. p., Fr. Hočevar m. p„ B. Sknlickv m. p., I. Ažman m. p. Vsi sklepi glavnega odbora so bili že včeraj izvršeni. Kmet. svetnik Rohrman je prevzel posle rridne^a vodje in obenem rudi uredništvo »Kmetovalca«. Tajnik Lah sicer ni hotel izročiti ključev od blagajne, pač pa je bil odstranjen v uradu. Vse uradni« stvo je izreklo svojo solidarnost % ukrepi glavnega odbora. Občni zbor se vrši v najkrajšem času. Objavo o obenem rboru priobči »Kmetovalec« že v prihodnji številki. TetefovHAfl m brzolnoisa ^pražila Vprašanje stabiliz acije naše valute. Valutni davek. — Beograd, 15. nov. (Tzv.) V dvorani stare univerze je snoči ob 18. imel univ. profesor dr. Pavle S t a n i š i ć zanimivo predavanje z naslovom: »Denarni problem s stališča svobodne pridobitne teonje *n kako se naj reši novč-na kriza, ki obstoji v naši držav?.« Predavatelj je uvodoma najpreje ugotovil, da slobodna pridobitna teori a ni nova. marveč jo je že zagovarjal pred 100 leti argentinski trgovec Gezel. Teorija je pokazala lepe rezultate v Švici. Dalje ie predavatelj p-eše' na pomen in funkcije novca v našem Javnem pridobitnem življenju. Navajal je zgodovino, kako katastrofalne posledice ie imelo napačno pojmovanje funkcij novca za starodavna mesta Babilon. Ninive, Kartago in Rim. Prešel ie nato k temeliiti in znanstveni ana!izi zlata kot plačilnega sredstva. Končno je predavatelj pojasnjeval prave in temeljne vzroke nase finančne krize. Po megovem mneniu je za rešitev finančne krize oziroma problema obtoka novčanic potreben edino le en sam kratek paragraf, ki nai bi ga sprejel finančni minister v finančni zakon, in ta paragraf nai se po njegovem predlogu glasi: »Uvede se davek na gotovino do najvišjega zneska 10 % letno *m minister financ more v cilju stabilizacije domače valute po potrebi izplačevati zneske v razmerju indeksnih cen blagu. V tem cilju more finančni minister sklepati valutno posodilo, katerega obresti se imajo kriti iz valutnega davka.« Predavatelj je za tem v detajlih govoril o valutnem davku, o načinu, kako bi se ga imelo plačevati in kako bi se ta davek imel uporabiti za stabilizacijo dinarja. Po njegovem predlogu bi se imele vpebatl »valutne markice«, ki bi jih morali lastniki gotovine ob gotovem času prilepiti na zneske od 10 dinarjev dalje. Na ta način bi se povzročilo, da bi občinstvo začelo doma hranjeni denar nalagati v banke in hranilnice, katerim bi bilo omogočeno razpolagati z večiimi vsotami in odpomoči krizi pomanikania novčanic. Ker bi banke imele dovolj kapitala, bi postal tudi kredit cenejši. Predavanju prof. dr. Stanišlča so prisostvovali mnogi strokovnjaki, finančniki in zastopniki gospodarskih krogov. Claude Fanrere — prevel Miran Jarc: Civiliziranoj. Roman, 68 Moj Bog, vse to se je bolje končalo kot je upal. Kmalu bo mrtev, in šele včeraj zjutraj je doživel oni polom. Dva dni in ena noč trpljenja — to sploh ni nič. Vse se je bolje završflo kot je upal. Naključje mu je preskrbelo naglo in lepo smrt. Pa ni bilo lahko tako umreti, — umreti brez hrupa m šuma, ne da bi Selvsette za to količkaj pretrpela, ne da bi vsaj kaplja krvi obrizgnila njeno belo krilo! Ne, nikakor ni bilo lahko, kajti Še tako dobro premišljene nesreče dišijo le preveč po samomoru in samomor zaročenca . . . Vse se je tako lepo završilo. Živeti ni mogel več, na noben način ne več, nemogoče, pa naj se karkoli še pripeti Kako smešen ie ta prostor, kjer bo umrl, ta opazovalna klop. Za mrliča je polovico prekratka. Ha! — Sedem torpedovk: to ne zadošča flfti za eno oklopnico; semafor na Sv. Jakobu pa je naznanil brodovje treh divizij! Lončen lonec proti železnemu. Sicer pa, tem bolje: glavno je — smrt Ta bitka je bolj gotova kot strel iz samokresa v srce. Vse se ie prav dobro skončalo. Dolgočasna Je kta vožnja brez luči — niti cigarete si ne sme nihče prižgati ... ah, poslednje cigarete, ki si jo med oblačenjem zapali na smrt obsojeni. Stari Orvillierski ne sluti ničesar. V zmedi napovedane vojne ni niti obiskal družine Sylva. In če bo jutri Fierce že mrtev, mu očividno ne bodo ničesar omenili. Obvarovali ga bodo žalosti in mu ohranili iluzije. Nikoli ne izve ničesar. Tem bolje, kajti, če bi izvedel, bi kanila v čaŠo trobelike kaplja žolča. Fierce je resnično ljubil tega starega moža. Ta zares ni bil nikak civiliziranec. Ah! Civilizacija, kak polom! Mevil je mrtev — danes popoldan so ga pokopali; za njegovo krsto je šla le Helena Liseronova; — Torral ie izbežal in vojno sodišče ga je obsodilo in contumaciam; Rochet zaročen! S katero neki? Ha! rn Fierce... No... fierce bo najbolje končal, da, najbolje. »Krmarite na levo, na levo.« Ladja plove tu prav tik obrežja. V deževni noči izdihava drevje tople vonje. To je kot dih Saigona, kot ljubavni poljub; dehteče in pomehkuženo mesto ga je vrglo torpedovkam, ki gredo zanj v smrt Jacques-Raoul-Qaston Civadiereskl poslednji grof Fierce, je padel pred sovražnikom, To se sliši prav lepa Gospodična Sylva se bo lahko brez sramu spominjala svojega zaročenca, Gospodična Svlva... Ah, m vendar bi bUo vse slajše, če bi poofStl t Sinit d& nitoega poljuba, Še pravkar je Fierce zapustil kabino na »Bavardu« in skrbn^ raztrgal pastel — koščki so še tu. na njegovih prsih leže in prazen okvir nalikuje vratom široko odprte grobnice. Še pravkar je zaklenil svo o sobico in vrgel ključ skozi okence v morje, — zakaj, vraga pravzaprav? Potem je v črni noči pritaval do Moisške ulice, da bi si nasitil oči ob majhni svetil jki, ki je sevala skozi okna na verandi. Veranda iz tise... zastor iz divje trte in zaročni poljub ... V dveh črtah se svetlika luč v to temo: rt sv. Jakoba. Toda obrežje se zvija samo k sebi kakor kača in cilj je bolj oddaljen kot se zdi. Umreti, spati. Spati in nič sanjati. Kje daleč smo že pustili Shakespearja. Tem slabše: edino varl'iva nada o tem snu nam je še podpirala življenje. Ah, resnica, čisto gola resnica! Mično za pogled. Toda obleci se že. vlačuga! Se eno uro bomo živeli, morda tudi dve; tri pa ne, tri prav gotovo ne! — Na rtu sveti mnogo luči. Angleži so obstre-vali le baterije, vile so ostale nedotaknjen-. Sicer pa je pri solnčnem zahodu ogenj ponehal. Jutri bo morda jokala. Za ta hip je to pač najslajša želja. Pozneje bo vse razumela. Vse mu odpusti, saj je tako dobra. Moj Bog, pravzaprav on sploh ni kriv, Ce je bil civiliziranec — kaj more zato. Njegovo zadnje izdajstvo ni nič.* ni nič drugega kot napačen korak na zibajoči se potL Ali je morda on izbral to pot? Ne, on ni niti kriv, niti ni zaslužil zaničevanja. Že v otroški dobi so mu dali v roke strašno moderno enačbo, ki rešuje in ugotavlja neznanko življenja — enačbo resnice. In rešil jo je do konca in junaško: to je vse. Drugi, mani pošteni in bolj boječi, bi ostali v dobrovoljni laži. On pa je iz nje izstopil, ker je bolj plemenit. Prezirljivo je zavrgel previdno delitev teorije in prakse. Obrazec filozofskega laboratorija je spravil v življenje. Zločin? Ne, temveč otroška nezrelost. Toda hinavska usoda ne ljubi naivnežev. In zato mora Fierce umreti. V bistvu tiči tu več krivice, kot so jo sploh kedaj mogli nihilisti izravnati z bombami. Rt je že čisto blizu, ogromen je in bolj črn kot nočno nebo, to pa vsled luči, ki sličijo srebrnim žebljem na mrtvaškem prtu. Na desno, na desno! Prednje gorovje bodo morali obpluti. Da, v njegovem pred žetvijo po-košenem živl;enju je več krivice kot v premogov nih jamah, več kot med rudarji, ki so nesrečnejSi sužnji, kot so bili heloti v stari £parti. On sploh ni odgovoren, ni odgovoren. Nedolžen je. In vendar ga je obsodila na smrt civilizacija, ki mu je oropala delež njegove sreče, delež njegove ljubezni. Da. tako je: sprva prevaran, nato oropan in končno ubit. Kako dobro bi mu bilo, da se preje še malo po maščuje. Stran 2. »SLOVENSKI NAROD«, dnc 16 novembra 1923. lev. 262. Francija pripravlja novo akcijo proti Nemčiji : | Nove volitve na Angleškem. Okupacija nemških luk kot sankcija za kronprinca, * - ~ * jM« — Pariz, 14. nov. ftzv.) Po poročilu listov je na včerajšnji seji poslanSke konference predložil Jules Cambon nove sankcije proti Nemčli! rad! povratka nemškega prestolonaslednika in v zadevi vojne kontrolne komisije. Predlagana je zasedba nemških morskih pristanišč. Francija je za se pridržala pravico, da dela na svojo roko v slučaju, če ne sledi skupna akcija zavezniških držav. Iz Londona do danes Je ni prispel odgovor na ta predlog. — Rim, 14. nov. (Izv.) Potrjujejo se vesti, da se vrši med zavezniki živahna izmenjava misli o povratka nemškega prestolonaslednika. Politični krogi opozarjajo na to, da so vsi sklepi konference veljavni le tedaj, ako jih vsi zavezniki potrde. Konferenca poslanikov skuša dobiti časa in bo najpreje poslala nemški vladi noto, šele potem imajo slediti sankcije. Priznati je dalje treba, da prestolonaslednik Viljem spada med one osebe, ki so odgovorne za zločine v svetovni vojni. Prihajajo) 'tudi vesti, da nameriva Francija zasesti pristanišče Hamburg. Ta korak Francije smatrajo politični kroni za neverjeten. »Idea Nazionale«, ki je v zimanje-polNJČnlh razmerah zelo dobro informirana, opozarja, da bi radi takega koraka mogli nastopiti v Nemčiji dogodki, ki bi razvneli konflikt m dovedli do razveljavljenja mirovnih pogodb. — Berlin, 14. nov. (IzvJ Prestolonaslednik Viljem Je danes na svojem posestvu v Oelsu sprejel večjo deputacijo meščanov. Izjavil Jim je, da je vesel povratka v domovino, za katero hoče delovati z vsemi svojimi silami. Glavno delo posveti gospodarski obnovi domovine. Inozemski novinarji so prosili za sprejem, a jim Je prestolonaslednikov adjutant prečrtal Izjavo, v kateri veli, da hoče Izpolnjevati svoje privatne dolžnosti m delati na ob-1 novi svoje domovine. Vesli iz Italije. Volilna reforma v senatu. — Italija proti vrnitvi Hohen-zolleracev. — RT m, 14. nov. (Izv.) V senata se Je pričela včeraj debata o načrtu za volilno reformo. A b b i a t e se je izrekel proti predložen! reiormi. ker vidi v njej kršenje splošne volilne pravice in Je odpravljena politična enakovrednost državljanov. Izrekel se je za proporcionalni volilni sistem. Razni drugi govorniki pa so nagla-5a!l, da se mora sprejeti reforma baš zato, ker od*?ravlja proporci Jona lo. Pričakovati je. da bo volilna reforma Jutri sprejeta. V seji v petek pride na VTSto interpelacija posl. .Artona in Mazziottija o nastopanju vlade napram sedanji mednarodni situaciji. To priliko porabi Mussolini za obsežne In važne Izjave glede1 zunanje politike. Potem bo imel Mirssollni rudi v poslanski zbornici v eni prvih sej govor o mednarodni sftuacfji in ztmanH politiki Italije. — Rim, 14, nov. (Izv.) Mussolini Je Ime! včeraj dva pogovora z nemškim poslanikom. Italija se sicer ne namerava vmešavati v notranje nemške razmere ali zahteva spoštovanje m izvajanje pogodb. Mussolini je omenil poslaniku, da povratek prestolonaslednika v Nemčijo krši ver-saillesko pogodbo, ki obvezuje vse podpisane zaveznike, da jamčijo za to, da se dinastija Hohenzollemov ne vrne več na svoje mesto. Italija Je solidarna s svojimi zavezniki. ODMEV OBSODBE ATENTATORJA NIKOLOVA V BEOGRADU. (Glej tud! poročilo na 4. stranlj — Beograd, 15. nov. (Izv.) V mero- dajnih krogih je vzbudila vest iz Prage, da je atentator Nikolov oproščen umora na podlagi pororniškega krivdoreka veliko senzacijo in presenečenje. Porotniki so motivirali svoj rek z Izgovorom, da je Nikolov duševno manj vreden in torej pred zakonom ne more biti odgovoren. Vest je v bolgarskih krogih v Sofiji napravila neobičajen vtis. Bolgarska vlada je zadovoljna s sodbo v pozitivnem smislu, dočim vlada v zemljoradniškth krogih veliko nezadovoljstvo. VfM»m uradniških liniskih doklad. draginj: — Beograd, 15. nov. (Izv.) Pred "dnevi ie minister financ imenoval posebno komisijo, ki ima nalogo, sestaviti in predložiti novo naredbo o dravinjskih dokladah na podlagi novega uradniškega zakona. V to komisijo so bili imenovani: načelnik ministrstva pravde Vaso Petrovič, Član glavne kontrole Mil oje V a s o v i ć, generalni direktor državnega proračunstva dr. Dragoljub D u č i ć in načelnik ministrstva financ Dragoljub Milovanović. K včerajšnjemu našemu poročilu o znižanju dra-giniskih doklad pristavljamo točno, da 13 minister financ obvesti! gorenjo komisijo, da ne sme povodom ureditve uradniških doklad skupno povišanje prejemkov po novem zakonu znašati več kakor 25 odstokov od sedanjega. Po tem imajo znašati novi prejemki za mi-rnrnalen znesek več nego sedanji. Oficirji, ki so že prejeli v dveh mesecih polne stare doklade, bodo morali vrniti diference. O tem je minister financ že obvestil vojnega ministra. Med nradni-$*tvom, kakor javljeno, je ta ministrova zahteva vzbudila splošno ogorčenje ne samo v Beogradu, ampak v vsej kraljevini. REDUKCIJA URADNIŠTVA. — Beograd, 15. novembra. (Izv.) V ministrskem svetu je bilo sklenjeno, da se Ima 1. decembra t. 1. Izvršiti glavna In obsežna redukcija nradništva v vseh oblasteh In uradih. Redukcija se izvrši v olajšavo državnega proračuna in da se morejo izvesti foločHa novega uradniškega zakona. PROCES PROTI POLKOVNIKU GOJKO* VICU. — Beograd, 15. novembra. (Izv.) Danes ob 0. dopoldne se prične pred tukajšnjim vojaškim sodiščem velezanimiv proces proti polkovniku G o J k o v i ć u, soudeležencu v znanem solunskem procesu. Polkovnik Goj-kovič je bival do lanskega leta v Rusiji, nakar se je vrnil v svojo domovino. Bil Je takoj aretiran in dvignjena proti nJemu obtožba pred vojnim sodiščem. Pri obravnavi Je bil oproščen. Ko le bil že na svobodi, so f* znova aretirali, kar je vzbudilo veliko pozornost. Sedaj je znova pod obtožbo. Javnost z napetosti o pričakuje pravflorcfc bo^uč^ Državni proračun. — Beograd, 15. nov. (Izv.) Na snočni seji je I. sekcija finančnega odbora zaključila debato o državnih dohodkih. Zelo živahna debata je bila o poglavju dohodkov iz Slovenije, nakar je bila kratko zaključena o dohodkih Vojvodine. Celokupni državni dohodki znašajo 10.340,000.000 dinarjev. Sekcija ie ugotovila, da so dohodki Iz Slovenije nepravilno razdeljeni. Dohodki Slovenije Iz neposrednih davkov se !ma»o povišati za 20 milijonov. Glede davkov v Vojvodini je bil sprejet predlog dem: posl. dr. Šečerova, da se Ima zastanek neizplačanih davkov v znesku 100 milijonov dinarjev znižati na 50 milijonov. Radikalni člani sekcije so ta predlog takoj sprejeli in odobrili. Na današnji seji bo I. sekcija pričela razpravo o finančnem zakonu. III. sekcija je včeraj nadaljevala razpravo o proračunu poljedelskega ministrstva. Debata tra^a že tretji dan in se danes nadaljuje. Celokupno so se do danes povišali krediti tega ministrstva za 120 mlUjonov v svrho gospodarske po-vzdige posamnlh pokrajin In v svrho ustanovitve kmetljskostrokovnih šol. — Sekcija je med drugim odobrila Izreden kredit v znesku 50.000 Din za ustanovitev kmetijske šote za Prekmurje v Murski Soboti. II. sekcija je snoči od 16. do 19.15 v ministrstvu prosvete nadaljevala dopoldne pričeto razpravo o proračunu ministrstva prosvete. Odobreni so bili nekateri krediti za univerzo v Beogradu in manjši krediti za univerzo v Zagrebu. Zagrebški univerzi je cdobren kredit za najemnino 60.000 dinarjev in za izdajo novega besednjaka 60.000 dinarjev. Za razne šole je odobren kredit v znesku 200.000* dinarjev. Večji krediti v raznih zneskih so odobreni za razne kulturne svrhe in kulturnim društvom. Danes prične ta sek. razpravo o gimnazijah. Kot napovedujejo, se v sekciji razvije načelna debata o potrebi gimnazij in o vprašanju, katere gimnazije je treba ukiniti, kajti opozicija naglasa, da je v naši državi preveč gimnazij z 201 tisoč dijak!, ki povečini potem iščejo državnih služb, vsled česar obstoja nevarnost, da vsled nadprodukcije ne pride dijaštvo do zaželjehega cilja. RAZMEJITEV Z ROMUNSKO KONČANA. Izpraznitev Žcmbolja. — Beograd, 15. nov. Ozv.) Pomočnik zunanjega ministra Panta Gavrilo v i ć je včeraj dopoldne dlje časa konferiral z romunskim poslanikom Emandijem glede zadnjih tormalnostl za podpis razmejitvenega protokola. Vsa razmejitvena sporna vprašana so med obeir.a državama urejena. Član naše rzmejitvene komisija PetkoviĆ je dobil nalog ,da odpotuje v Zomboljo, kjer ima ukreniti vse potrebno za likvidacijo spera in na mestu doljčiti meje Kakor hitro so prve priprave 'terjene. bo vlada odredila likvidacij:) naših oblasti v 2ombolji in izpraznitev t?ga mesta. Razmejitveni protokol podpiše te dni v imenu naše vlade zunanji minister dr. Ninčić in v imenu romunske vlade poslanik Emandi. — Beograd, 15. nov. (Izv.) Vojvodinski člani radikalne stranke so imeli v parlamentu sestanek, kateremu je prisostvoval tudi romunski narodni poslanec Jean. Na sestanku je bila odobrena resolucija, da je vlada prav storila, ko je Žomboljo odstopila Romunski za zamenjavo nekaterih srbskih vasi. Vojvodinski Nemci po poročilih iz Novega Sada nameravajo 17. t m. prirediti po vseh svojih večjih vaseh protestne skupščine zaradi odstopa Žombolje. NEMČIJA PROGLASA MIROVNO POGODBO ZA UNIČENO! — Pariz, 14. nov. (Izv.) Berlinski dopisnik »Petit Parisiermac doznava Iz parlamentarnih krogov o stališču nemške vlade. Ker je nemška vlada uvidela, da nI govora o sestavi strokovne komisije, bo la-javila, da opušča skrb za zasedeno ozemlje In prepušča to ozemlje 15. trn. okopa-čilskim oblastem. Nemška vlada ne bo ts-plačala niti uradnlštva, nW tadustrUeev ▼ ruhrskem ozemlja. Nemška vlada bo daOe Izjavila, da so zanjo mirovat pogodbo al-čeve In neveljavno, kar sta Jfli krili« Prao-jfla in fielgij*- Jesensko zasedanje le bilo včeraj ob 15. otvorle-no. Ker Je bila neobičajno velika udeležba poslancev, je postala dvorana spodnje zbornice pretesna in so morali nekateri Slani parlamenta savzeti mesto na tribunah. Vodja delavske stranke Macdonalđ Je takoj začetkom seje tnterpellral predsednika vlade Bal d wina o brezposelnosti na Angleškem. Baldwin Je Izjavil, da se prične debata o tem vprašanja v četrtek In petek, ko poda zunanjepolitični ekspoze1. Ministrski predsednik B a I dw 1 n ie za tem naznanil razpust parlamenta za 16. novembra, a oove volitve za 15. decembra. Predsednik Je motiviral ta sklep z izjavo, da hoče vlada povprašati naro* v zadevi brezposelnosti In zaščitne carine. Liberalna govornika A s q n 11 in M o n th sta se Izjavila proti razmistu. Vaditelj delavske stranke Macdonald se Je priključil Baldwinovemu predlogu. Med Asqufthovo in Lloyd Oeorgejevo skupino Je sklenjen sporazum, da obe krili liberalne stranke solidarno nastopata pri volitvah. Obe krili se bosta povsod podprall. Liberalna stranka objavi skupen manifest. Liberalna stranka Je za svobodno tnrov?no. Liberalci postavijo pri volitvah 450 kandidatov, ravno toliko konservativci, dočim postavi delavska stranka 400 kandidatov. O POVRATKU BIVŠEGA CESARJA VILJEMA, — London, 14. nov. (Izv.) »Dallv Te-legraph« Javila, da angleška vlada ne misli zasesti Hamburga ali Bremena. Povratek nemškega prestolonaslednika v Nemčijo za angleško vlado ni toliko značilen, vse drugačna pa |e stvar, če se dovoli povratek bivšemu nemškemu cesarju Viljema. Francoski poslanik je včeraj obiskal lord Curzona ter ga opozoril na potrebo skupne akcije proti Nemčlil. Odgovorjeno mu je bilo, da se morajo vsi zadevni sklepi popreje s pravnega in političnega stališča dobro proučitt ČEŠKOLOVAŠKA IN POVRATEK NEMŠKEGA PRESTOLONASLEDNIKA. — Praga, 15. nov. (Izv.) Na vprašanje nemškega poslanca Patzelta, kakšno stališče zavzame Češkoslovaška proti sankcijam Francije radi povratka nemškega prestolonaslednika v Nemčijo m Če je češkoslovaška vezana skupno nastopati proti Nemčiji, je zunanji minister dr. Beneš odgovoril: »Povratek Hohenzollemcev nI samo notranja zadeva Nemčije, ravnotako ne. kakor svolečasnl povratek Habsbur-žanov. Ta stališče zavzemajo vse slgna-tarne sile versaillske mirovne pogodbe. Hftler-Ludendorffov puč se je lahko smatral za notranjo zadevo Nemčije, nikakor pa nJ smatrati za notranjo zadevo povratka Hohenzollemcev. Češkoslovška pa sicer ne namerava odrediti nikake vojaške Intervencije.« ATENTAT NA TROCKEGA. — Riga, 14. nov. (Izv.) Trockij nI prisostvoval letošnji proslavi obletnice revolucije. Razširjena je vest, da je bil Trockij te*ko ranjen povodom nekega atentata, ki je bil nanj izvršen, ko je govoril na zboru delavcev. KOMUNISTIČNO GIBANJE NA NEMŠKEM. — Berlin, 14. nov. (Izv.) V več mestih je bilo aretiranih veliko Število komunističnih kurirjev In agitatorjev, ki so se skušali približati četam državne brambe. Pri njih so našli mnogo tujih valut. Pri nekem are-tirancu so našli dekument, rz katerega je sklepati, da je rusko sovjetsko poslaništvo v Berlinu dalo komnistom velike svote na razpolago.____________ Julijska krajina. — »Konverzacija«. Učitelji imajo ukaz, gojiti »konverzacijo«, to se pravi: vtepati otrokom v glavo posamne italijanske besede. Konverzacija, poitali-jančevanje — pouk v predpisanih predmetih je potisnjen v kot. Kak bo rezultat take šole? Saj otroci ne bodo čisto nič znali, ko zapuste Šolo! Profesor Pachioni piše v turinski »Stampi«, da je člen 17. Šolskega dekreta (določba za poitalijančevanje naše šole) neizvedljiv, ako se noče, da se pokvarijo in zanemarijo pravične zahteve prebivalstva. Italijanščina naj bo obvezen predmet, drugi predmeti pa naj se poučujejo v materinem jeziku. — S Krasa. V Sežani se ustanovlja učiteljski sindikat »Ejac V pripravljalnem odboru so tudi nekateri Slovenci! Novo udruženje je naperjeno proti učiteljski »Zvezi«. — O vandalizmu po kraških jamah piše tudi »11 Popolo di Trieste«, ki poziva oblast na pomoč proti brezvestnim ljudem, kateri delajo škodo po jamah. Fašl-Stovsko glasilo pa ne sumniči našega ljudstva, ker hna gotovo dokaze pred seboj, da so vandali mestni Italijani! — Iz Postojne. Azil »Lege«, kf je bil otvorjen začetkom aprila, se je zatvorilte dni (n se otvori znova začetkom marca prlh. leta. Čez zimo ostane zaprt, češ da Je v Postojni prehud mraz m nI pričakovati rednega obiska. V azila je bilo 64 Otrok, po večini slovenskih. V azfl prihajajo ob 9. In ostajajo tam do 15. Opoldan dobe kosilo. Zaključek je bil seveda slovesen ob navzočnosti zastopnikov oblasti. Slovenski otroci so deklamirali In peli po Italtjairsko. — »Lega« otvori štiri nove azile In sicer v Vipavi v Št. Petru, v Senožečah m v Bistrici — Slavina Je dobila izrednega komisarja v osebi uradnika postojnske podprefekture Đoffonrja. Izredni komisarji so ie v Postojni. Kačjrvasl, St Petra hi Hrenovkah. Razlogi za rarpušča-aje atovenakm obomakm svetov so nJcevi l^ftn fttolft 1^arl Politične vesti. ss Dr. Korošec, Bunjevci tn Rađlć, Kakor znano, spadajo katoliSki Bunjevci in Vojvodina v interesno slero dr. Ko-rošCeve politike in splošne katoliške akcije v Jugoslaviji. V poslednjem času pa so začeli Radičevci iz Zagreba prav žilavo propagando med temi Bunjevci, da bi jih odtujili dr. Korošcu In privezali na Zagreb, na Radića, na takozvano *za-grebSko orijentacijo«. Vsled te propagande je došlo do nesoglasij v sami bu-njevaški sokaški stranki. Kongres, ki ga priredi ta stranka 20. nov„ bo obravnaval navedeno načelno orijentacijo in se bo moral izjaviti za dr. Korošca aH Radića. Dr. Korošec ima za seboj večji del bunjevaške inteligence. Te dni je dr. Korcš^c sporočil RadtČcvim pristašem, da zahteva brezpogojni pristanek na splošno politiko jugoslovenskih katoličanov, ker bo v nasprotnem slučaju izzval razkol v bunjevški stranki in ostavil Ra-dlčevce popolnoma osamljene. = »Radič — nerazrešljiva uganka.« Amerišk' list »Christian Sirence Monitore priobčuie sodbo o Radiću iz peresa svojega dopisnika, kateri je imel priliko parkrat govoriti z Radićem. Ameriški novinar pravi, da je Radič živo nasprotje, brezoblična mešanica najbolj nasprotujočih si načel in čutstev, on je sanjač, istočasno pa praktičen človek, bojevnik in pacifist separatist in protiseparatist, republikanec in pristaš dinastije, liberalec in klerikalec z eno besedo: nerazrešljiva uganka, — Dobro ga ie pogodil! = Vprašanje hrvaške narodne cerkve. V Beograd sta prispela te dni zastopnika hrvatske narodne cerkve dr. Vidušić in dr. Ferdo ŠišSč. Obiskala sta ministra dr. Janjića in sta se pritožila proti sekaturam, katerim je izpostavljena mlada cerkvena organizacija na Hrvatskem. Zakaj vlada nastopa proti tej v bistvu vendar le simpatični sekti, je nam nedoumno. = Zakon o sodnikih. Zakonodajni odbor je v skupščini nadaljeval razpravo o zakonu g'ede reorganizacije sodišč. Za danes ob 4. popoldne je sklicana zaključna seja, na kar pride zakon pred plenum zakonodajnega odbora. = Ratifikacija solunske konvencije. Zunanji minister je prejel iz Aten od grške vlade odobreni izvod konvencije o svobodni solun. coni. Konvencija bo te dni predložena v odobrenje tudi narodni skupščini. = Klerikalci se zopet pogajajo z vlado. Iz Beograda nam poročajo: V zadnjem času je vlada znova stopila v stike s slovenskimi klerikalci, da bi jih pridobila za kooperacijo. Klerikalci so to pot mnogo bolj razpoloženi za pogajanja kakor so bili poleti. Javna tajnost je namreč, da je v zadnjem času razmerje med klerikalci in Radičevci postalo dokaj napeto, in sicer zaradi Bu-njevcev, katere bi radičevci radi spravili v svoj tabor, dasi so doslej sledili komandi dr. Korošca. V ospredju pogajanj med vlado in klerikalci se nahaja vprašanje razdelitve Slovenije v mariborsko in ljubljansko oblast. Klerikalci zahtevajo kot prvi predpogoj za obvezna pogajanja, da se vlada zaveže pustiti Slovenijo nerazdeljeno. Šele, ako vlada izpolni ta predpogoj, so klerikalci pripravljeni se pogajati z radikali o na-daljnih točkah eventualnega sporazuma. Na radikalni strani za enkrat niso voljni, da bi ustregli tej klerikalni želji, pripravljeni pa so koncedirati klerikalcem obe mesti velikih županov v Sloveniji ter jim izročiti v roke upravo tako v mariborski kakor v ljubljanski oblasti. Toda klerikalci zahtevajo tudi koncesije na šolskem polju, za kar pa radikali ne kažejo nobenega razpoloženja. Ker pa proglašajo klerikalci svoje zahteve glede šolstva kot conditio sine qua non. ki jih pa vlada pod nobenim pogojem ne namerava izpolniti, je verjetno, da do pravih obveznih pogajanj med klerikalci in vlado sploh ne pride. Gosnodarstvo. —g Zagrebška blagovna borza 14. novembra. Na produktni borzi notirajo: Pšenica bačka, franko tovorna postaja, roba 320, koruza nova frnnko bačka postaja, roba 220, stara, Sisak, roba 275, oves bosanski, rešetanl, Prijedor, roba 220, moka ba-za »0« franko Ada, mlin Szekely. roba 525. Tendenca neizpremenjena. —g Novosadska blagovna borza 14. novembra. Na produktni borzi notirajo: Pšenica bačka, 79-80 kg, 2% 307.50. bačka 80-81 kg, 2%, 10 vag. 305. Ječmen bački 68- 69 kg, duplikat kasa, 5 vag. 250, bački 69- 70 kg duplikat kasa, 1 vag. 255, oves bački Subotica, duplikat kasa, 5 vag. 220, bački Beograd 2 vag. 220, Petrovaradm duplikat kasa, 2 vag. 220. koruza stara duplikat kasa, 4 vag. 230, stara bela 2 vag. 240, prompt 22 vag. 200—210, za september, duplikat kasa, 7 vag. 205, za februar-marc 5 vag. 220, za marc-aprtl, duplikat kasa. 36 vag. «40, za maj-jull, 100% kasa, 2 vag. 190, sremska. 9 vag. 209—215, fržol beH bački duplikat kasa, 1 vag. 530, moka baza »0«. ponudba 500, baza »0«s 1 vag. 497JO, otrobi v papirnatih vrečah. Novi Sad, 3 vag. 125—130. Tendenca mlačna. —g Izvoz jugoslovenske živine v ItalUo se ie tekom septembra zvišal Prosveta. Repertoir Narodnega gledališča v LJubljani- OPERA. Začetek ob pol 8. zvečer. Četrtek, 15. nov. Cvscnij Onjegin, gostuje ga. Vika Caleta ,zvtn Petek, 16. nov. Alda Red P DRAMA. Začetek ob 8. url zvečer. Četrtek, 15. nov. ob 4. pop. Smrt malke Jugoviča; dijaška predstava. Izven * * * ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. V soboto, 17. novembra: Zakonske zmeš- njave. V nedeljo 18. novembra: Gostovanje na Viču. (Ženitev.) Jf ¥ * — Predstava po znižanih cenah bo v dramskem ^edališiu v četrtek, dne 15. tm. ob štirih popoldne. Vprizorl se krasna pesem, polna zanosa in domovinske ljubezni »Smrt majke Jugo viče v«. — Gost v naši operi. Danes zvečer nastop! v operi kot gost serpa Vika Caleta, m sicer kot Tatjana v operi Evgenlj Onie-gin. Gospa ie dramarčen sopran ter ima zelo mnoROStevIlen !n raznovrsten repertoar. Trenutno je stalni zost zaerebv-.e opore. Polez nje nastopijo gospe Borova, Sfili^ojeva in Smolenskaja. On;eKma poje g. Popov. Lenskejra g. Kovač, kneza Gre-mlna g. Betetto. Ostale vloge so v rokah Pcrka. šublja in Mohoriča. Predstava se vrši kakor izven. — Edmond Postand. Cvrano de Her-gerac. Heroična komedija v petih dejanjih. Posloveni! Oton Zupančič. V Ljubljani W23 Založila Kleinmaver In Bamber«. Pravkar Je IzSel slovenski prevod te s'nsovUe francoske komedije, ki le priborila njenemu piscu Rostandu svetovno slavo. Zupančičev sijajen preved se čita kot umotvor zase. Vsebina te komedije je tako Idealna, čista In duhovita, da spada v roke vsakega našega človeka, ki se hoče Iz nižin uzualnega življenja povzpetl k obrazom prave človeške lepote In ljubezni. Glasbeni vestnik. — Dr. Josip čerln Izvaja s svoj'm orkestrom na prvem letoSnjem sinfon'J-nem koncertu kot prvo programno točko Biničkijevo koncertno overturo za veliki orkester »Iz moje domovine«. Skladatelj, sedaj operni ravnatelj v Beogradu je znan ljubljanskemu občinstvu s koncertov gard-ne muzike, katere je ta priredila pod njegovim vodstvom pred par leti v Ljubljani. Znan je pa tudi kot pevovodja pevskega društva »Stankovič«, ki je v letošnji spomladi koncertiral v Ljubljani. Overtura »Iz moje domovine« je pestra slika srbske zemlje. V preprostih, a iskrenih melodijah, v prelepi barvi in bogati instrumentaciji nam slika tn predstavlja skladatelj srbsko zemljo, tako da živo čutimo, kakor da smo se preselili za kratek čas tja doli v srce junaške zemlje. Kolikor je nam znano, se Izvaia sedaj to delo drugič na koncertu v Ljubljani. Vstopnice so v rpredprodaj! v Matični knjigarni. — Amar-Hlndemlthov kvartet v Zagrebu. V sredo 21. in v četrtek 22. nov. koncertira v ZagTebu glasoviti Amar-Hindemrthov kvartet rz Hamburga. Pravni vestnik. Predavanje prof. dr. Dolenca« Včeraj ob 17. popoldne je imelo društvo »Pravnik« v pravosodni palači svoje prvo letošnje predavanje, in sicer o temi: »Kolek* tivna odgovornost za kazniva dejanja in naše narodno pravo.« Predaval je naš znani strokovnjak na juridičnem polju g. vseuči* Iiški profesor dr. Metod Dolenc. Obisk je bil docela zadovoljiv. Lepo število ugled* nih juristov, sodnikov, advokatov in s! :*a* teljev juridične fakultete je pričalo, dt tva. rina, ki si jo je izbral predavatelj za svojo predavanje, vzbuja splošno zanimanje. S sebi lastno znanstveno temeljitostjo jo predavatelj predočil navzočim značilne po« jave iz pravne zgodovine južnih Slovanov iz one dobe, ko je prevladovalo načelo kolektivne odgovornosti za kazniva dejanja, osobito pri Srbih, in deloma pri Hrvatih In Slovencih. Za tatvine, telesne, imovinske poškodbe in druge prestopke, ki jih je za* krivil družinski član, je odgovarjala vsa družina, zadruga, selo ali občina. Iz praktičnih primerov je razvidno, da je igralo to načrlo kot posledica globoko vkoreninienega obi* čajnega prava in primitivnega pojmovanja ljudskih sodnikov važno vlogo v kazenskem postopanju, v kolikor je šlo seveda za cau* sae minores. kajti za večje zločine je bila odločilna viSja sodna instanca, kjer se to načelo ni uveljavljalo. Nagib, iz katerega so ljudska sodišča pozivala na odgovornost za* druge, sela ali občine, čiiih pripadnik je storil kaznivo dcianie, je bilo z ene strani naziranje, da je družba poklicana skrbeti za nravstveno kakovost posamnih članov, z druge pa bojazen sodnikov, da bi v slučaju individualne odgovornosti dotična zadruga ali selo utegnila zatajiti krivca in s tem onemogočiti pravosodno postopanje. Dočim ta. kih primerov kolektivne odgovornosti pri Srbih in deloma tudi pri Hrvatih v prejšnjih stoletjih kar mrgoli, jih najdemo ▼ slovcn* ski pravni zgodovini le malo in Se ti so orne* jeni na dolenjske vinske gorice, kjer je to načelo prišlo do veljave nonajveč v slučajih tatvine ali poikodbe v vinogradih. Sledove kolektivne odgovornosti na Idemo v srbskem zakoniku še dandanes. Celo ▼ najnovejšem času imamo slučaj, ki iaano dokazuie. da se to primitivno naziranje še ni preživelo. Nov zakon o ustrojstvu vojsko in mornarice vsebuje člen, ki govori o voja* ških beguncih in določa, da je za pobeg vojaka odgovorna občina ali polJc,tska ob* last dotičnega okraja. Vse te preostanke pri* mitivnega naziranja o kolektivni odgovor* nosti bo treba po mneniu predavatelja iz novega zakonika za vso državo odstraniti in naše moderno pravo se ho moralo odločiti zt načelo Individualne odi?ovomsti. — Za zanimivo predavanje, ki je bilo živahno odo« bra van je. se je v toplih besedah zahvalil Predavatelju predsednik »Pravnika« g. dr. M a* I j tron. štev. 262 »S L O V P N S K I NAR O D« dne 16 novembra Siran 3 Dnevne vesti. V Ljubljani, dne 15. novtmbra 1923. »Slovenski strah« Pod tem naslovom prinaša novo* sadska »Zastava« uvodnik, v katerem se peča z znano klerikalno krilatico o nevarnosti »posrbljenja«. Iz tega uvod* nika posnemamo nastopne značilne od* stavke: »Navzlic vsemu, kar so storili, Hrvati vendar še niso javno izrekli, da se boje »posrbljenja«. Za to mo* drost pripada slava — Slovencem! Ko* roščevi agitatorji in v zadnjem času tudi časopisje je sprejelo in zaneslo v narod bajko o »posrbljevanju« vsega in vsakega v Sloveniji.« List navaja pra* vilno, da je ta krilatica med slovenskim narodom in inteligenco tako uspešno plasirana, da predstavlja najjačji oslo* nec klerikalne zahteve po avtonomiji Slovenije. Novosadski uvodničar nadaljuje takole: »Ozračje, ki se je storilo s protisrbsko agitacijo v Sloveniji, postaja neznosljivo za vse tiste naše ljudi, ki jim je usoda dodelila, da žive danes med Slovenci. Metode, katerih se po« služujejo proti Srbom klerikalci na temelju svojega programa in strankar* skih načel, so zastrupile tudi one, ki so doslej bil tolerantni napram Srbom, tako da se je nedavno dogodilo celo v Ljubljani, da so gotovi ljudje pretepli ia?ki aU civilni obla-tl. PHzrtdeti. ka- ' kor nI'h svojci, se nujno opozarjajo na to i amnestijo. — Celjsko vestL Mestno gledališče. V torek in v sredo se je v našem mestnem gledališču vprizorila ti. Bernstei-nova drama »Tat«. Gostovala sta gospa Podgorska in gospod Nučič iz Zagreba. Režija je bila v dobrih rokah in tudi vloge so se rešile Izvorno. Tudi nabava novih kulis je scenerijo zelo dvignila. Zadnji čas se je nabavilo precej novega odrskega inventarja, katerega je naše gledališče zelo potrebno, — Vreme je po par lepih solnčnih dneh postalo pri nas zopet dežev- I no in hladno, a zdi se. da se bo zboljšalo. ': — Porotniki za četrto porotno zasedanje pri celjskem okrožnem sodišču so Izžrebani. — Vstopnice za nedeljski cerkveni koncert, katerega priredi Glasbe- | na Matica v kapucinski cerkvi, se dobe v Predprodaii v trafiki Kovač v Aleksandrovi ulief. Čisti dobiček koncerta je namenjen Glasbeni Matici. — Mariborske vesti. Smrt klavni-škega ravnatelja Kerna. V torek ob 10. je po daljši bolezni umrl klavniški ravnatelj Alojzij Kern. Bil Je strasten nemški nacijonalec. Zapleten Je bil v razne afere, ki postanejo vsled njegove smrti brezpredmetne. Pogreb bo v četrtek ob 16. — Konec lastne občinske mesnice? Z velikim veseljem smo svojčas pozdravili sklep občinskega sveta o zopetni otvoritvi mestne občinske mesnice. Še bolj smo bili veseli, ko se je ta mesnica po precej dolgem odmoru res zopet otvorila. To je bilo 25. oktobra. Izpočetka je šlo vse gladko — razen da so drugi mesarji vprizarjali gonjo proti tej mesnici. Ali začetkom tega meseca so se zopet pričele pojavljati pritožbe, da nndi mestnica premalo mesa, vsled česar so oškodovane stranke, ki so zapustile svoje stare mesarje in šle rale v to mesnico radi nižje cene. Prišli so dnevi, ko je mesnica ostala zaprta. Ljudska nevolja je naraslla. Sedaj pa Je že od 8. t. m. dalje sploh zaprta. Seveda je to zopet nov povod za nova sum-ničenja o novih aferah, v katere da Je zapletena tvrdka Markovič. ki se je občini sama ponudila za to mesnico. Mestna cbčtna bo sedaj dobro storila, ako to vprašanje ofi-cielno pojasni. — Nesreča. V Stari vasi pri Poljčanah je ponesrečil 671etni privatnik Franc Žnider Zlomil si Je desno nogo. Pripeljali so ga z vlakom na glavni kolodvor, od tu pa z rešilnim oddelkom v bolnico. — Smrtna kosa. V Jenkovi ulici le umrl dne 14. t m. vpokojenl nadsprevodnlk g. Martin Ošaben. Imenovani Je bil mnoio-letni požrtvovalen odbornik »Podpornega društva žel. uslužbencev v LJublJanic. Blag mu spomin! — Dunajska medicinska fakulteta priredi od 13. do 16. decembra 1923. XI. mednarodni zdravniški specijalni tečaj za la-rvngo-rhinologijo m otriatrljo. Obiskovalci tečaja hnajo plačati vpisnino, katera znaša 150.000 aK. Reflektanti naj priobčijo hne ter morebitne želje tajniku dr. A. Kronfeldu, Wien, IX. Porzellangasse 22. — Ustanovitev Ingoslovenskejca Aero-kluba. V Novem Sadu se je ustanovila sekcija Jugoslovenskega Aero - kluba. Za Predsednika je bil izvoljen dr. Gedeon Dundjer-ski In za podpredsednika Kos ta Milosav-Uevte. _ _ Na tejl Jadranske tirale, ki se je vrSila 12. tm. v Beogradu je bil sprejet poslovnik in pravilnik. Vojvoda Stepa Stefa-novič pa je bfl Ubraa za člana glavnega odbora. Roparski napadi t Slavoniji, Nadgozdar Pirkmayer9 brat okrajnega glavarja v Ptuju, umorjen. V soboto 10. t m. Je okoli 19. udrla oborožena tolpa razbojnikov v gozdni dvor grofa Eltza v Tompojevcih Pri Vukovaru na Hrvatskem. Roparji so udrli v dvor ravno v času, ko Je nadgozdar Fran Pirkmaver večerjal s svojo rodbino. Pet od njih Je udrlo v Jedilnico. Med člani Plrkmayerjeve rodbine Je nastalo strahovito razburjenje. Otroci so ieli jokati. Eden razbojnikov je vzkliknil: »Blagajno sen !« P»rkmayer Je segel v žep, kjer je imel spravljen browning, ali v tem trenotku je počil stre! in se Je mrtev zgrudil na tla. Njegova soproga, videč moža mrtvega, je z divjim junaštvom navalila na razbojnike in na pomoč so Ji priskočili njen svak inž. Harsch ter neki nadeozdar. Razvila se Je pravcata bitka, v kateri Je bil Inž. Harsch zadet v desna pleča, nadgozdar pa težko ranjen v trebuh in soprogi Pirkmayer-jevi je strel razhil kost leve nadlekti. Roparji so nato udrli v uradne prostore dvorca kjer so poskušali razbiti blagajno, kar pa jim ni uspelo, nakar so jo naložili na voz in so prisilili nekega logarja, da jim je vprege! konje. Med tem Je neki drugi logar pobegnil in tekel po pomoč. Ravno v trenotku, ko so hoteli roparji blagajno odpeljati, so prišli iz bližnjega sela na pomoč trije občinski stražniki in več seljakov. ki so Jeli streljati na razbojnike. Razvila se je zopet pravcata bitka, končno pa so roparji pobegnili pusteč blagajno na dvorišču. Eden od njih je bil ranjen, ali je navzlic temu uspelo vsem, da so utekli in se poskrili po šumi. Okoli 3. Je prispela prva zdravniška pomoč iz Vukovara in so bili ranjenci cbvezani. Nadlogar Je smrtno ranjen in se bori v osiJeSki bolnic? s smrtjo. Za razbojniki, ki niso bili maskirani in oblečeni v voja?ke ter orožniške obleke. Je bilo uvedeno zasledovanje. Pokoini Plrkmaver je bil brat okrajnega glavaTja g. dr. Otmarja Pirkmaverla v Ptuju. To je že druga nesreča, ki Je zadela tekom kratkega časa to rodbino. Pred dnevi Je nnmreč umrla okrajnemu glavarju edina hčerkica. * * * — Roparil v črni gori. Dva zagrebška inzenerja oropana, V okrožju NikŠič ob cesti Pisan Grahovo le neka francoska tvrdka kupila obsežen kompleks gozda, za čegar eksploatacijo se je gradila gozdna železnica, ki sta jo gradila zagrebška Inženirja. Pretekli teden pa sta bila slednja od štirih oboroženih banditov napadena in oropana raznih dragocenosti, aparatov, načrtov in gotovine v skupni vrednosti 100.000 Din. Roparji so Izginili brez sledu. — Konec pohorskega roparja. Mihael Gernež. 3Sletni brezposelni delavec, doma iz Sv. Antona na Pohorju, se Je preživljal zadnja leta In to od prevrata dalje Izključno s tatvinami, ki jih je izvajal kar na debelo. Odnašal je posestnikom na Pohorju cele prašiče in jih kasneje utihotapljal v Avstrijo. Postal je pravi strah Pchorja In nihče mu ni mogel do živega ker ropar se je skrival v nekem gorskem skrivalicu in od tu je hodil na svoje plodonosne vlome. Slučajno pa je posestnik Franc Planinšič iz Rdečega brega zaznal za njegovo skrivališče, pri čemur mu Je Gernež zagrozil, da živega pa ne bodo dobili v roke. Dne 8. t. m. pa so orožniki, ko se je zaznalo za nov Gernežov vlom. Izvršil? pogon za roparjem. Bilo je okoli 23., ko so se trije orožniki in 12 lovcev bližali skrivališču Oerneža. Ker se na poziv orožnikov nI nihče odzval so slednji vdrli v odprtino. V tem trenotku pa je že počil strel, k! pa k sreči ni zadel nikogar. Kroglia je samo predrla Plašč zdravnika Faschintra. Orožniki so koncentrirati proti jami orrenj. Gemež pa se Je med tem sam ustrelil. V njegovem skrivalicu se Je našlo celo zalogo vlomilnega orodja In nebroj ukradenih predmetov. Tako je končal po-horski »strah«. — Velika vobtmska afera v Velikem Be-čkereku. Policiji v Bečkereku Je uspelo razkrinkati veliko vohunsko družbo, ki se |e skrivala v pisarni družbe »Eger in Komp.«. V pisarni omenjene pisarne so bi1? najdeni ponarejeni žigi za vidiranje potnih listov. 5 pomočjo teh ponareienih vizumov so madžarski špijoni lahko nemoteno pasirali na§o mejo. Organizacija je imela svoje zveze po vsej okolici Bečkereka. Več občinskih notarjev In poštnih uradnikov Je zapletenih v afero. — Nesreča v kamno'onn pri Smederevu. V kamnolomu, ki se nahaja v bližini vasi Ne-menikuče pri Smederevu se je te dni zgodila težka nesreča. Ko je bila skupina približno desetih delavcev zaposlena, da zruši veliko skalo, se Je utrgala vsa skalnata masa, ki Je delavce podsula. Eden delavcev je obležal mrtev, trije so bili težko In Štirje lahko poškodovani. — Smrtna obsodba v Sentl. V S en ti se je te dni vršila obravnava proti Matiju Pothu fn Eržlki Pollakov! k? sta umorila m oropala trgovca Stjepana Horvatha. Toth je bfl obsojen na smrt na veSalih, Eržika Pollak pa na 15 let težke ječe. — Razne nesreče. V Ojstriškem vrhu je prijel na žagi Maksa CukaTa, žagarskega praktikanta Jožeta Bresoverja. gonilni Jer. men krožne žage, ker je začela lokomohilt predčasno delovati, za roko. In mu jo tako zdrobil, da so ga morali odpeljati v bolni* Inlco v Celje. — Na Tomasovi žagi v Rih. niči na Pohorju je odtrgala krožna 2aga Lud Pučniku tri prste na desni roki in so pa oddali ▼ bolnico v Mariboru. — Pri granitni in lesni industriji ▼ Oplornlcl je padel delavci1 Mariju Obrne težak kamen na desno nogr in jo tako poškodoval, da so ga morali prepeljati v mariborsko bolnico. — pri kopani" gramom ob novi železniški progi Murska Sobota*Ormož je padla delavcu Štefanu Pa-niču plast gramoza na desno nogo, pri če* mer se mo je zlomila noga v stegnu In s*-ga prepeljali v bolnico v Ormožu. — V tovarni za kopita bratov Wtnk1e v Plamr-' pri Sevnici je padel nočni čuvaj Jože Ribi i" aa dvorišču tako nerodno, da si je zlomil desno nogo. — V tovarni usnja Frano Woschn«gg v Šoštanju sta sc ponesrečila delavca Ivan Meinar in Franc Dren. Prvi si je »mečkal levo. drugi pa desno roko — Stavbnemu delavcu Jožetu Deželaku pn podjetju Jurij Fcrenc je padel v obraz kos lesa in mu razbil čeljusti. — 'hrt V naporih deželnega sodišča v Ljubljani se nahaja Ivan Meržilj, kateri je osumljen tatvine kolesa. Lastnika kolesa se do sedaj ni moglo ugotoviti. Kolo je znamke »Deutsche Lvra« št. 135-513. črno plcskano, rožnatih okraskov, navzdol f^** njenega vodila brez zavore, velika verižica je zvezdnata, ima blatnike, prosti tek torpe* do, pnevrnanka gorska, skoro nova. z r.a» pisom: »Gebirgsreifen prima«. — Kolo je opremiieno za precei visokega vozača. Do« tičnik, kateremu bi bilo tako kolo ukradeno, se pozivlia. da se zglasi na deželnem «jooM, šču v Lj-.ibljani pri preiskovalnem sodniku soba št. 94. — Zopet Italijanski jrolob v Sarajevu. Na policijo v Sarajevu je bil prinesen pred dnevi K0lob-p:smonosa, ki je bil ujet v Goraždi. Golob je imel na nožici pritr'en prstan Iz aluminija z napisom »Italija 19.922—21«. Tudi v preteklem letu sta bila ujeta dva taka proloba. eden v Goraždi, drujri v Fojnlci. Iz tesa je razvidno, da se je ftnlljanska Spijomža razširila na Bosno. Golob je bil izročen komandi TT. armijske oblasti, kf bo zasledovala slučaj. — Napadi z vlrrrjolom v Beogradu. Pred kratkim smo poročali, da je bila v Beojrradu neka dama od nekejra neznaca polita z vitritolom in je bil njen kožuh popolnoma uničen. V splošnem se je to smatralo kot neposreden čin maščevanja, vendar je policija storila vse korake, da u'o- vi zločinca, kar pa se ji ni posrečilo. Medtem se le na policiji javila nova žrtev In sicer neka 14 letna deklica, hči urndntka. ktere plašč je neznanec istotnko poli! z vftrijolom. R?dl tejra novega napada vlada v beogradskih Žensk'h krogih velikansko razbuienje, ker vsaka dama pričakuje, da pride na vrsto. O skrivnostnem napadalcu n? sledu. — Ljudska naivnost. Posestnlca Lenka Orasranovič Iz Novesra ?adn ie pozvala k sebi cisranko Milko Rudnik, da ji »Šloea na karte in čara«. Cipanka ne bodi lena je uporabila ugodno priliko in svetovala je Drajranovičevf, da naj gre dvan^is'krat okoli hiše ter da naj neprestano moli. Medtem, ko Je Drasanovičeva to storila, ji ie ciganka odnesla Iz hiše več dragocenih predmetov v vrednosti 20.000 Din. — Cestni napad. Jos. Leskovšek. stanujoč v Osoini ulici št. 3, je bil 13. tm. pred državnim kolodvorom ob 24. napaden od neznancev in poškodovan po obrazu. Prepeljan ie bil v bolnico. — Sanatorij v Osijeku. V Osijeku se bo v kratkem zgradil modem sanatorij, ki bo orihaial predvsem v po.Stev za revne sloje. StroSki za stavbo so preračunjeni na 8 mil. dinarjev. — Jubilejna razstava v Vatikanu. Povodom proslave »svetega leta« 1925. priredi Vatikan veliko umetniško razstavo, na kateri hoče sedanji papež pokazati cerkveni trud za umetnost, od srednjega veka do sedanje dobe. — Rlhard Strauss pride v Trst koncem novembra in priredi v gledališču »Po-Hteama Rossetti« dva simfonična koncerta. Povabil ga je fašistovski orkestralni sindikat. Koncerta bosta 29. in 30. tm. Strauss je bil v Trstu pred 20 leti. — Baker v črni gori. Kot poročajo iz Cetinja. ie komisija ministrstva za šume in rude pri pregledovanju terena v južnih krajih Runfja-gnrovja pri Baru naletela na velika ležita bakra. — Dviganja potopljenih brodov Iz Donave. Društvu »Munition«, ki dviguje potopljene ladje Iz Donave, je sedaj uspelo, da je iz Donave pri Beojrradu dviernila dva broda »Mara« in »Baranja«, ki so bili madžarski remonkeri in potopHeni za časa vojne od naše artilerije. V bližini teh se nahajajo še trije večii nemški brodi, kf bodo dvignjeni te dni. Poleg tega sta bila dvignjena dva šlepa pri D^brovici In eden pri Novem Sadu. Vsi dvignjeni brodi so bili prepeljan! v smedersko ladiedelnico. Pustolovka - fz Monte Ccrla - cd 15.-19 III. del V glavni vlogi ELLEM RICHTER KINO TIVOLI — Restavracija »Zvezda«. Danes zvečer sveže domače jeterne In krvave klobase. — Opozarjamo cenjeno občinstvo na otvoritev modnega krojaškega salona gosp. Leopolda R 1 j a v e c. Glej oglas! Turisf'ka in sport. — S. K. »Hermes« priredi dne 17. tm. zvečer v restavraciji »Bellevue« čajanko z raznovrstnim sporedom. Vstop samo proti vabilu brez vstopnine. Vabila so še na razpolago pri blagajniku. Društvene vesti. — J. n. a. d. »Jadran«, kult.-znanstv. sekcfja priredi v Četrtek 15. nov. ti. ob 20. v svoji 6'talnici predavanje tov. St. Baji-Ča, cand. iur. o socijalnih in političnih osnovah 20. stoletja. II. del. Udeležba za člane obvezna 1 Dobrodošli tudi ostali napredni akademiki. Načelnik. Izpred sodišča. Draga fantovščina. Dne II. avgusta so vozili fantje iz Krasne na dveh vozovih bališ neveste Janka Podmilška ml. iz Kranjebrda v Krasno. Ker ženin ni p]^čz\ fantom zahte* .ane odkupnine za nevesto, ki jo je odpeljal '. domače v tujo vas, so jih fantje napadli 'n vnel ae je na cesti prepir in pretep, v iterem bi bil obtoženi France Burger Ja» -za Podmilška zabodel v vrat, da ga ni k reci nekdo udaril po glavi Pač pa ga je ?Žko poškodoval na roki. In draga je bila \ fanta ta fantovščina. Jože Burgcr je bil Neofcn na tri mesece ječe in mora plakati X) Din za bolečine in pa 1624 Din za zdrav« nika, BOLEZEN MINISTRSKEGA PREDSEDNICA PAŠIĆA. — Beograd. 15. novembra. (Izv.) Stanje bolezni nvnistrskega predsednika Pašića Je še vedno ncizpremenjeno. ne nagiba se na bolje. Danes |e Pašića obiskal na njegovem stanovanj .i skupščinski predsednik Ljuba Jo-vanovič. Pa?ič ne sme za daljši ča« zapustiti stanovanja. Vsled tega se vrše seje ministrskega sveta pri njem. POLITIČNA SITUACIJA, Vprašanje Reke. _ Beograd, 15. novembra. (\zv.) Politični krogi različno komentirajo bolezen mi-nistr.ckcc:a predsednika. Nekateri trde, da je Pa£ić obolel radi tega, da bi z odlaganjem mogel vlado izpeljati iz težke situacije, v kateri se zadnji čas nahaja. Paš:č ima rešiti sedaj tri zelo težke politične probleme: L) vprašanje Reke. 2.) vprašanje razmejitve i Romansko in 3.) razna notranja vprašanja. Nekateri krogi zatrjujejo, da nadomesti Pašića neka druga osebnost. Resnica je, da so pogajanja za Reko prišla v tak moment, ko je težko najti pravega izhoda. Reka ima pripasti Italiji, a sedania vlada ni v položaju najti iz te situacije izhoda. FINANČNI ZAKON. — Beograd, 15. nov. (Izv.) Danes dopoldne je I. sekcija finančnesa odbora pričela razpravo o finančnem zakonu za 1. 1923—24. Na zahtevo opozicije je sprejeta v finančni zakon določba, kakor v starem, da se finančni odbor pooblašča voditi kontrolo nad izvedbo celokupnega proračuna. Na predlog opozicije se črta iz zakona S 83. ejedo ukinjenia medicinske in teološke fakultete v Ljubljani. Sekcija je odobrila ministrskemu predsedniku dispozlcijsk| fond v znesku 2,500.000 Din. Minister financ je med drugim iziavil, da pridejo občinski zdravniki na breme občin, no pa na državo. Ztmaniemu ministru se |e skrčil dispoziciiski fond od 10 na 8 milijonov din. Danes popoldne sekcija na-daJiuie razpravo. KREDITI ZA LJUBLJANSKO UNIVERZO. — Beograd. 16. novembra. (Tzv.) Danes dopoldne je II. sekcija fin. odbora nadaljevala razpravo o prosvetnem proračunu. Univerzam v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani so dovoljeni nekateri krediti. Beogradski v zne^kn 12 mil ionov, zagrebški v znesku 8 in ljubljanski v zneska 4 milijonov dinarjev. ad borze. NEMCI PREHAJAJO V OPOZICIJO. — Beograd, 15. nov. (Izv.) Radi odstopa Žombolje Romunski vlada v nemških parlamentarnih krogih veliko ogorčenje ter napovedujejo, da bodo Nemci £la-sovali prod proračunu v plenumu zbornice. RAZMEJITEV Z ROMUNSKO. — Beograd. 15. nov. (Izv.) V romv njem minls stvu je bila danes dopoldne glede razmejitve z Romunsko konferenca* katere so se udeležili pomočnik ministra Panta Oavnlovič, člani naše razmejitveno delegacije, romunski poslanik In trt ro>-mumski oficirji. Razmejitveni protokol s danes zvečer podpiše. Usoda žomboUe 1 odločena. Borzna poročila. ZAGREBŠKA BORZA. Dne 15. novembra. — Sprejeto ob 13. Na današnji borzi so bili od početke tečaji čvrsti — Tekom borznega poslovanja pa je tendenca nekoliko popustila radi iz# datne intervencije Narodne banke. Vsled slabejše tendence v Curihu je tudi pri nas Italija znatno popustila, medtem ko so tečaji ostalih deviz ostali priMižno na včerajšnji višini. — Do večjega prometa danes tudi nI prišlo, ker Dunaj vsled državnega praznik« ne posluje. Na efektivnem trgu je bil slabši promet in so papirji v splošnem nazadovali. Edino nekoliko čvrstejše so bile delnice Hrvatska eskomptne banke. Ob zaključku notirajo: Devize: Curih 15.40—15.45. Pariz 4.S0 do 4.83, London 383—384, Dunaj 0.1230 do 0.1235, Prana 2 53 — 2.55, Trst 3.79 — 3.82, Ncwvork 87.25—87.75. Efekti: In vest. držav. pos. od let« 1921 60—62, Ljublj. kred. banka 205.50— 206. Prva hrv. Sted.. Zagreb 987.50—905. Slav. banka, Zagreb 107—110. Hrv.slav. hip. banka, Zajrreb 100, Hrv. esk. banka, Zajrreb 162—164, Jugoslav. banka, Zajrreb 149—150, Trbov. prem. društvo 835—860. Slavonija 211—212, f!xploatacija 224, Gutt-man 1625—1650, Sečerana 23S5, Nar. šum. Ind. 150. Valute: dolar 86.25—86.75. lira 3.75 do 3.79. — Beograd. 15. novembra. Amsterdam 3810 Dunaj 0.1205, Bruselj 429. Budimpešti 0.475, Bukarešta 46 Ženeva 1546.50. London 383.50. Milan 3^0.70. Ncwyork 87.50, Ptrl« 483, Praga 253.50. Solun 132. INOZEMSKE BORZE. — Curih. 15. novembri. (Izv.) DamJnli predborza: Brotjrad 6.55, Amsterdam 214.50, NTe\work 5.73. London 24*4. Pariz 31 10, Milan 24.52. Praga 16 475. B-idimpe*ta 0.0305, Bukarešta 3—, Sofija 4.75. D"n«i 0.008025. avstrijske žigosane krone 0.O0FO25. Trst. 15. novembra. (Predhorz«.) Bro» grad 26.30—26 40. D. poten pa se znova vračajo na delo v Makedonijo. Ponoči se vežbajo v gorah v streUaoia Mnogi pa so že mojstri v vporabi orožja. Makedonska organizacija se je že udeležila balkanske vojne proti Turčiji. Odkar Je Makedonija pripadla Srbiji in Grški, deluje organizacija proti tema dvema državama, Osebno ni imel z Daskalovom nobenih računov in ga ni niti poznal. Izvršil je samo razsodbo organizacije. Na vprašanje, kaj bi se bilo zgodilo z njim, če bi bil izstopil iz organizacije, je Nikolov odgovoril, da bi bil obsojen na smrt, ker bi s tem izdal organizacija Govoriti o podrobnostih organizacije, njenih zborovanjih in sredstvih smatra za izdajo. Sodišče je po daljšem posvetovanju predložilo poroti tri glavna vprašanja: Je-li Atanas NikoJov kriv, da je 26. avgusta streljal na Rajka Daskalova z namenom, da ga nbjje in s tem zakrivil smrt Rajka Daskalo-va? Je-li Atanas Nikolov kriv, da je 26. avgusta, ko je streljal iz revolverja na Daskalova, nameraval čin, ki lahko povzroči živ-Irensko nevarnost in tako ranil Ivana Boja-džejeva? Je-li Atanos Nikolov kriv, da je 26. avgusta imel pri sebi na Smichovu brez dovoljenja avtomatičen samokres? Dodatno k prvemu vprašanju: Ali je toženec Atanas Nikolov izvršil svoj čin radi neodoljive sile? Na prvo vprašanje so porotniki odgovorili z 8 glasovi »necj 4 pa >da«. Na drugo le odgpvoolD 9 porotnikov nflral-no, 3 pa trdimo Tretje vprašanje Je bilo z veČino glasov potrjeno in Nikolov Je bil obsojen ratfi nošenja orožja brez dovoljenja na 48 mr Kasna, ki jih je pa že odsedel v preiskovalnem zaporu m zato Je bil takoj osvobojen. Policija je dobila nalogo, da ga izžene iz če&rjGtova&e republike. Obsodba je v dvoraot vzhodna veliko senzacijo in se je čulo vzklik: »Sedaj lahko tudi mi streljamo.1« V dvorani se nahajajoči detektivi so takoj prijeli dotičnika, ki Je vzkliknil in se ie na poociH legitimiral kot boigarski dijak. Pod zaščito stražnikov je bil Nikolov spuščen na svobodo. Na predlog državnega pravdnika bo Nikolov kot nadležen tujec izgnan. Pred sodiščem so se vršile demonstracije. Med porotniki je bilo pet moških rn 7 žensk. Tudi ženo umorjenega Daskalova je iaid procesa zelo po tri. Razne vesti. * Boj za harem. Zadnja leta, zlasti pa po vojni, haremi v Turčiji polagoma izginjajo. Marsikdo razpusti svoj harem, ker je to precej drag šport, drugi zopet za to, ker zahteva ljubosumna najdražja žena, zopet drugi »ker je to moderno. Tako se bodo haremi polagoma sploh opustili. Mnogo pa je Turkov, ki se ne morejo sprijazniti s to mislijo, ker so prepričani, da je harem zelo praktična in koristna ustanova. In ti nasprotniki nopotafij napenjajo sedaj vas sile, da bi bfl obstoj haremov zagotovljen z zakonom. Zahtevajo od vlade, naj izda zakon o obveznem dvoženstvu. Vodja tega gibanja je Sa-Ub Hodža. S svojim prizadevanjem si je nakopal sovraštvo modernih Caiigradčank, ki so svojim možem celo prepovedale občevati z njim. Vlada nasprotuje omenjenemu zakonu in se sklicuje pri tem na statistiko. Turčija ima 5,473.000 moških in 6,171.000 žensk. Iz teh številk ie razvidno, da obvezno dvoženstvo v Turčiji ni mogoče. * Jakutska republika. Na krajnem severu sovjetske Rusije se nahaja takozv. avtonomna Jakutska republika. To je ogromna ploskev, obsegajoča 3,430.000 kvadratnih vrst, kar pomeni več kakor vse zapadnoevropske države skupaj. Prebivalstva pa šteje repubhka samo 276 tisoč. Po narodnosti se deli tako-le: Jakutov je 88 Rusov 6, Tunguzov 4.5. ostalih narodnosti pa 1.5. — Okoli Jakutska in samo mesto se je v primeri s predvojno dobo marsikaj spremenilo. V času meščanske vojne je bilo mesto in okolica uničeno, gospodarsko življenje dezorganizirano. Prebivalstvu je biio prepovedano streljati in ubijati zver, kar je pomenila katastroio za njihov obstanek, kajti v teh krajih severne Sibirije žive ljudje zgolj od lova. Tudi pomanjkanje smodnika je zelo vplivalo na težko življenje bednega ljudstva. Število konj in rogate živine znaša sedaj samo 30 % v primeri s predvojno dobo. Karakteristično je neza- upanje Jakutov 6V> denarja. Ljudstvo se Je povrnilo k prirmtiviieauu načinu trgovine. Za industrijske izdelke daje v naturi to, kar si pridobiva z napornim delom. Nobene zveri afi kože ne dobi. kdor ne prinese manufakture, čaja sladkorja, mila itd. Trgovina s kožuhovino rapidno pada, ker prebivalstvo nima zdravniške pomoči. Je smrtnost zck> veSkn. Dasi je republika avtooorrma, se vendar povsod govori rusko. Jakutskega časopisa sploh ni. V republikanski vtaifi sede samo Jaku ti toda vrhovni gospodar v republiki je poveljnik sovjetskih čet, komunist Lotvš. Ostala uprava ic v toLah bivšega rxxmorščaka Liskjeviča. Glavni urednik: KASTO PUSTOSLEM5EK O d zavorni uredniki VALENTIN KOPITAR. troei revolucije. Krasna drama v 5. dejanjih za Časa francoske revolucije po romana Frederika Soulld. Danes 15. novembra KINO „Ljubljanski dvor". Predprodaja vstopnic dnevno od II. do 1, Eiektro-monter /popolnoma samostojen, vešč vseh del pri gradnji krajevnih omrežij vodov nizke in visoke napetosti, sklopnih naprav in dr. Pogoj jugoslovansko državljanstvo ter znanje slovenskega in nemškega jezika. , Pismene ponudbe z navedbo plačilnih zahtev je poslati na A. E. G. UNTON, jugoslov. d. d. za elektriko, CELJE, Kocenova ul. 2 Delaunica 1000 do 2000 m1 iz enega ali več prostorov skopaj v mestu ali na deželi se išče takoj v najem ali nakup Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod „Dalavnica-12049" M w i u u m TTnnnr-Tni n n h n u inrrriiTTrTmcai^^ OTVORITEV MODNEGA KROJAŠKEGA SALONA za GOSPODE in DAME na Miklošičevi cesti, palača Vzajemne posojilnice IV. nadstropje. £ Priporoča se LEOPOLD RIJAVEC. fc _ _C mmmrjaaaaaamaaci nam tuui i u .uma Starejša samostojna za biro, skladišče in potovanje enakovredno uporabljiva v železninarski stroki verzirana moč zmožna več jezikov, Z dobrimi referencami, sedaj na needgovedanetn zaupnem mestu želi premeniti mesto za januar ali pozneje. Vsa oskrba v hiši se želi, vendar ni pogoj. Cenjene ponudbe se prosijo pod .Diskrecija častna stvar* na Aloma Conrpanv, anončna reklamna družba, Ljubljana. 11790 roda se ugodno eleganten, skoro nov osebni avtomobil Puch VIII/1923 s 6 sedeži v najboljšem stanju in 1 tovorni "auto Fiat Torino 18 HP 2 tonski s polno gumijastimi obroči. Oba avtomobila se eventuelno zamenjata za en 3 do 4 tonski auto s primernim doplačilom. Vprašati na poštni predal 129, Ljubljana. 12111 Naprodaj! MOTORJI za lednakcmeroi tok (Gleichstrommotoren) 220 in 300 voltov 1000 — 1700 obratov MOTORJI oa vrtilni lok Drehstro mmo t oren) 220/380 voltov 1400 obratov 1 PS. . . . Din 3.160 — 1 PS » ■ . . Din 2.640 — 2 • • • it m 3.900'— 3 ■ 4.000'— 3 • • • ' » * 5.500'— 5 • . . • * 5.280 — 5 • • • » m 6.600'— 6 • • • • ■ 6.600 — 7-5 8.850 — 7 6.840 — 9 • • • » * 8.950'— 10 ■ • * • • 9.000 — 12 11.200 — 12 . . • 10.400 — novi dinamostroji in elektromotorji vsake napetosti ter sile, različni aparati ter inštalacijski materijal po konkurenčnih cenah z garancijo, najboljši fabrikat Proračuni in obisk strokovnjaka brezplačno. Zahtevajte ponudbe elektrotehniškega oddelka Tehniške UNION družbe z o. z-, Ljubljana, Sodna ulica. 4. II. nad. '■ CD ■ CD! BOBOBOSOBOI 0 ■ o o o ■ o ■ o o o ■ o ■ o o ■ o o Industrijalci in obrtniki, pozor! Razprodaja. Radi reorganizacije in preureditve podjetja se bo dne 16., 17. in 18. novembra ugodno prodalo več raznih mizarsi in kovali stroje. kakor razne stružnice, žage (Bandsage), vrtalni stroji, *Ajax" kladiva, „Beche" kladivo, „Topham" jermen, kopirni stroji, raznovrstno orodje za kovače, ključavničarje, mizarje itd. Predmeti se lahko ogledajo že pred prodajo pri ]wm kola 1 Mmlrija lm ro&e i i Maribor (Tezno). 0 ■ o o o ■ o o Bi o ■ o o BB 0 o ■ o BB 0 Bukovo osile I nudi najceneje * H. Skala - Ljubljana Mlrje It. 4 1139 Mi stroji, potnffloe mehanična delavnica (popravljalni ca) L. BARAGA, LJubljana, Selentrargova nlica 6-L Za odgovore uprave naj se priloži 1 dinar. Cene oglasom do 20 besed Din 5*—; vsaka nadaljaa beseda 50 para, s davščino vred Naznanilo. Naznanjam slav. občinstvu, da kupujem staro obleko, čevlje, pohištvo itd. Grem tudi na dom. Drame Martin, Sv. Jakoba nnbrežje 29. Polhove kože in vseh drugih divja čin kupuje skozi celo leto trgovina z usnjem D. Zdravič, Ljubljana, Flo* rijanska ulica, 11.697 Tvornica keksov V. BIZJAK A drug Rogaška Slatina odda zastopstvo za celo Slovenijo. Reflektira se samo na agilne in dobrovpeljane osebe, ki naj svoje ponudbe pošljejo direktno na goreti jo tovarno. 12078 Oblast, avt. civ. Inž. A. ŠTEBI tehn. pisarna, Ljubljana, Dunajska cesta 1 a (v palači Ljubljanske Kreditne banke). Projektira električne centrale, posvetuje občine in privatnike ter daje strokovna mnenja. 11359 Kupi se tovorni avtomobil 3 do 4 tonski, znamke »Fiat«, »Ssurer«, »Praga«. — Ponudbe na poštni predal 129, Ljubljana. 12.122 I Službe I l?r0Ca1ifov Naznanjam slav j-l %*tiBicr. občinstvu, da sem preselil svojo krojaško obrt x Dunajske ceste štev. 17 v Selenburgovo ulico št. 6, I. nadstropje v skupno krojačnico Ježek ter se cenj. občinstvu vljudno priporočam za nadaijno naklonjenost S spoštovanjem K. Valenčič. Prodajalka. Sprejme se samostojna prodajalka, starejša, za* nesljiva moč. na deželo. Plača po dogovoru. — Ponudbe na: Ivan Vese* lič, Ormož. 12.092 Prodajalka, izurjena v manufakturni stroki, z večletno prakso, želi premeniti službo. — Ponudbe pod »Zanesljiva 12.031« na upravo »Slov. Naroda«. BlagajniČarka s prakso išče mesta: gre tudi kot prodajalka ali samostojna voditeljica podružnice. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 12.064 Trgovski učenec z dveletno prakso — učno dobo prekinil radi opustitve trgovine — išče mesta. — Ponudbe pod »Učenec/12.112« na upravo »Slov. Naroda«. Kontoristinja s polletno pisarniško pra* kso želi mesta kot kon* toristinja, blaga j ni čarka ali prodajalka. Službovat la bi dva meseca brez= plačno. Gre tudi na des želo, kjer bi imela hrano in stanovanje v hiši. — Ponudbe pod »Brezposeln na in poštena/12.113« na upravo »Slov. Naroda«. I prodam Spi alnlca, masivna, hrastov les, se ceno proda. — Ogleda se na Vrtači 3, pritličje, 1. vrata. 12.091 Betonska ograja in parcela po zelo ugodni naprodaj. — Naslov po* ve uprava »Slovenskega Naroda«. 12.118 Motorno kolo l!4 HP, novo, se ugodno proda. — Ogleda sc od 12. do pol 2. ure. — Nas slov pove uprava »Slov. Naroda«. 12.047 Poceni naprodaj! dira na peresih, landaucr, konjske prsne opreme, navaden voz, železna peč in razni zaboji. — Mest= ni trg št. 3 (v trgovini). 12.105 Zimski plašč in kostim poceni napro* daj. — Dunajska cesta 29/11. 12.110 Lovsko ptičarko, resasto, čistokrvno, pro» dam. — Novi Vod m a t št. 62. 12.067 Klavir (Stutzfliigel), čm, se radi odpotovanja ceno proda. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 12.116 Meblovano sobo (event. prazno) išče za takoj častnik s soprogo. — Ponudbe pod »S. K. 12.081« na upravo »Slov. Naroda«. Meb!o mo sobo iščeta dva gospoda za takoj, po možnosti v src* dini mesta. — Ponudbe pod »T. K./12.085« na upravo »Slov. Naroda«. Išče se stanovanje v stari hiši, obstoječe iz dveh sob in kuhinje, pro* ti dobri nagradi za takoj. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 12.0*9 Meblovano sobo .> posebnim vhodom v sredini mesta blizu glav* nega kolodvora išče go= spod, ki je komaj 20 dni v letu doma. — Cenj. po* nudbe z navedbo najemnine se prosi do 20. t. m. pod »Potnik/12.119« na upravo »Slov. Naroda«. Stanovanje, obstoječe iz 3 sob, kuhi-nje in pritiklm, z elek* trično razsvetljavo m vo= dovodom se odda mirni stranki v najem v vili na deželi ob železniški po= stajL — Cena Din 450.— mesečno. — Ponudbe pod »Takojšnja selitev/11.996« na upravo »Slov. Nar.«. Meblovana soba (lepa in čista) z električ* no razsvetljavo in poseb* nim vhodom, event. tudi z vso hrano, sc išče v sredini mesta, (Kurfvo na razpolago.) — Prijazne ponudbe na naslov: Vil» ko Suštrik, Ljubljana, Knafljeva ulica štev. IS. 12.068 Jtepremičnine Išče se gostilna v najem aK na procente, — Izka Hartman, kavar* na »Corsoc, Nova Gra* diska, Hrvatsko. 11.927 Proda se pritlična hiša podkleter.a in s podstreš* nim stanovanjem ob okrajni cesti in na naj* bolj prometnem prostoru v Trbovljah. Pripravna je za vsakega obrtnika ali manjšo trgovino. — Cena 1,100.000 kron. — Takoj plačati je polovi* co, na drugo se počaka. — Natančnejša pojasnila se dobijo pri lastniku Jurij Fcrencu, zidarskem mojstru v Trbovljah. 12.120 Prodam njivo, pripravno tudi za stav* bišče. Cena nizka. (Pod Rožnikom.) — NTi^li>v povc uprava »Slovenske* ga Naroda«. 12.0o5 Razno la trapistovski sir nudi kg pod Din 2730 — Ml jekama v Lukaču. Shu vonija, 12.011 la trapistovski sir, pomoma^ten. nudi po Din 2930 franko po-; t.t. aK železnica — Trgovsko podjetje FC Mahorc;,. Zagreb, Petrova ulica 35. 11*76 Specijalna zaloga zimskega blaga donble, palmerston, flauš, trr irgotovljenih zimskih raglanov. nI »t rov in Tsa* kovTstnih oblek. — D m j r»o Schvrab. Ljubi in-- 1 Dvorni trg 3. 11.0*2 Družabnik za trgovsko podjetje v Ljubljani se sprejme pod ugodnimi pogoji, oziroma se isto proda s komplet* no pisarno v eentruim! mesta. —- Ponudbe pod »Centrum/12.106« na upr. »Slov. Naroda«. Vizitke priporoča Narodna tiskarna Ulzithe in kuverte priporoča Mladi eiektro-inženerli z dovršeno akademsko izobrazbo se sprejmo pri električnem vele-podjetju. Pogoj: Jugoslovansko državljanstvo in popolno obvladanje slovenskega in nemškega jezika. Pismene ponudbe s prepisi spričeval, žrvlienjepisom, sliko in zahtevo plače je vposlati pod .Elektro-inženerji* na Aloma Com-panv, Ljubljana _12076 i i u ■ n h i h M " " »Tnnrn~PoncoDr^^ v Ljubljani. >2 ^ EJS e «« • IT o « •S = § £3 S o ■ o ■ o o ■ o ■ o ■ o Samo 14 dni! Perilo za gospode, kravate, naramnice« rokavice, noga* vice itd. prodaja s D. SiflkofiE nI. i Ljubljanai Mestni trg 10 NAPRODAJ STROJI ZA POGON! LOKOMOBILE, MOTORJI TER SESALKE. Stroji za ključavničarje in kovače! Stražnica (prazis Drehbank) 165 X 1000 mm Din 11.500 — Vrtilni stroj (Saulenbohrmaschine 28 mm Din 8.800*— Skobelfilk (Sbaping) 300 mm Din 15.600 — Varilni aparat (Carbid-Schweifiaparat) ksinL 18 mm Din 4 500-— Kovaška ognjišča (Feldschmiede) 570 X ^70 mm Din 900 — Stroji za mizarstvo: Cirkularke (Kreissilge Universal Din 5.500 Tračna žaga s krogi j. ležiščem (Bands3ge) 750 mm Din 12.900 Skobeinl stroj ■ (Abrichtmaschine) 400 mm Din 10.800 Skobelnl stroj II (Dichtenhobelmaschine) 500 ran Din Skobeinl stroj III (Rundstabbobelmaschine) Din Freiarica Frasmaschine) 800 X 900 mm Din Vrtalni stroj (Langiochbohrrnascbine) 30 mm Din Zahtevajte ponudbe strojno-tehničnega oddelka TEHJUŠKE tinO« DRUŽBE Z O. Z. Sodna afioa 4, II. nadair. 18^00*— 1.900 — 8.300*— 6^00*— TRGOVINA -^sg s hišo, stanovanjem in skladišči, dobro vpeljana v večjem prometnem kraju blizu železnice se da v najem ali pod ugodnimi pogoji proda. Ponudbe pod .Trgovina hiša* na Aloma Companv, anončna reklamna družba, Ljubljana. 12117 oioiOioaoaoioaoaoioioioioio Wertheim - blagajne za ¥ziđan|e9 vloma in ognjavarn-e, v vsakem stanovanju oziroma prostoru z majhnimi stroški nevidno namestljive, v 6 različnih velikostih dobavlja in popis s cenikom brezplačno razpošilja Ljubljanska komercijalna družba, Ljubljana, Bleiweisova cesta št. 18. Provizijski zastopniki naj se javijo! iOiOBosoioaoiOioic Pozor za novo nstanovljene industrije* Ugodna cena za nakup sledečih parnih strojev in kotlov: 2 parna stro]a po 100 konjskih moči, znamke „Hock", 3 parni kotli, znamke „Hock" in „Tisch-bein", 2 po 45 m2, 1 po 90 m2 kurilne ploskve (Heizflache). Vsi stroji in kotli so v obratu in v najboljšem stanju in se prodajo le zaradi vpeljave celokupnega obrata na električni pogon. Gornji predmeti se lahko ogledajo do 15. dec. ti. v Tovarni cementa Zidani most — Cene po sporazumu I □C I L I