Št. 62. V Groriej, v torek due 6. avgiista 1901, Letnik III. I/.liaja vs;ik torck in soIxMo v U'llnu ob 11. mi pnulpoldiie za niWsto tor oL 8. uri popoldne za dožclo. Ako pade nata dneva praznik izide dan proj oh 6. zvočor. Stano po pošli pn»j<>inan ali v Gorici na doin pošiljan cclolclno 8 K., polletno ¦!- K. in ct'trllctno 2 K. J'rodaja si« v Gorici v tobakarnali Schwarz v ftulskih ulicali in .h-l- 1 ersitz v Nimskili ulicali po 8 vin. (Veeerno izdunje.) Urednistvo in upravništvo se nabajata v «N a r o d n i tiskarni», ulica Votturini h. št. 9. Dopise jo naslovili na nrodništvo, oglase in naročnino pa na upravnišlvo «(•loricp». Oglasi st» računijo po potil- vrslali in siccr ako so tiskajo 1-kral po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako so večkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. klerikaluo, dosiim je pravilno slovensko. — U r o d n. kola" in tu vestno opisoval v „Soči"*), v kateri so še manjkale besede : Glejte me, G o r i č a n j e, „in e c e n a", kaj b i b i 1 pa š e 1 e, k o b i b i 1 v a š p o- litični voditelj!" V ,.Öokoluu so torej kar deževali „stotaki" iz Gabrsce- kovih rok, pri oddajanju „Mladinske knji- žice" za „ŠolskiDom" za denar „Ljudske posojilnice" pa so se te roke za k raj car tresle, kakor da bi ne bile krsčone. 0 tern je pred letom in dnem pel svojo pesmico gosp. llrovalin, hivši vodilelj v „Solskem Uomu". Naj torej zdaj Gabršček spravlja na dan, kar boče, jedno je pribito : Ga- brščeku ni bilo na „Sokolu", Gabržček je iskal v „Sokolu" le sebe. Njemu je bilo na tern, da pokaže goriškim Sloven- cem, da zna biti tudi voditelj, da zna tudi voditi... bolj, nego da se da voditi. Zato mu je pa bilo treba družbe, množice združenib ljudi, ki naj bodo poskusni objekt za njegovo dcmagoSko usposob- Ijenost. Ta uloga je bila prisojena „So- kolu-'. Mi smo tako uverjeni kakor smrti, da bi bila hlinjena Gabrsčekova ljubezen do „Sokola" naenkrat prenebala, kakor hilro bi ne bil Gabršček več njegov na- čelnik. Hil pa je, ker se je usiljeval, Cesar ni hotel nikdo drugi storiti. Mi ne izvijamo iz trte, mi imamo price za to. To je bila navadna vsakolelna govorica rned člani „Sokola" ob prilikah občnib zborov. To pač kaže, da se niso mogli ogreti za Gabrščekovo „radodarnost" in pa — da so imeli tudi oni svoje želodce. Iz srca najbrže vseh poznateljev Gabr- ščekove osebice govorimo, ako recenio, da ima Gabršček vse drugo v sebi in na sebi, nego ono, s čimer se človek priljublja in prikuplja. Gabrščekova na- duta, vzkipevajoča, odurna, žaljiva, go- spodovalna nrav je široma goriške zemlje dovolj znana. Kakor je GabršČek izvrsten agitator in še kaj drugega, tako je ne- srečen dovek, ki od sebe vse odbija in odganja. Občevati more ž njim le, kdor vidi v njem političnega strankarja ali sploh orodje osebnih koristi. Davno pred političnim razkolom, davno predno je začel Gabrsček osebno napadati v „Sod" nekatere rodoljube, so bili ravno ti ro- *) Druge darove pa morda pozabljivo zaniolčaval. Kaj? — Hud. stavec. LISTEK. Zgodovina tolminske sole. (Daljc.) Bandelov nasleduik je bil 7. Jernej Ständler, rojen 23. avgusta 1839 v Nemškem Rutu h. št. 13. Po dovršeni normalki je prestopil okoli 1.1850. na goriško gimnazijo kot Rojčev Stipendist. Spričevalo učiteljske sposobiiosli si je pri- dobil na pripravnici v Gorici. Na to je prišel 2. de- cembra 1858 za podučitelja v Tolmin. Pri šolstvu se ni čutil srečnega. Šel je 9. avgusta 1860 sam od sebe k vojakom (lovcem). Pa tudi tej suknji se ni mogel privaditi. Ponudil se je nekemu železno-cestnemu iu- ženirju na Kranjskcm za pisarja. Umrl je 9. novembra 1871 v Kran j ski Gori za pljučnico. Za Stendlerjem je dobil službo podučitelja 8. Jakob Furlani, rojen 24. februarija 1835 v Prvačini. Gojil je z vnemo in s spretnostjo cerkveno in närodno petje. Tolminski kvartet pod njegovim vodstvom je bil na glasn. S petjem se je mnogo trudil, za plačilo pa grenke požiral. Začelo ga je v prsiti tiščati. Pokašljeval je. Šel jc (8. jun. 1867) iskat zdravja v Prvačino. Okreval se jc bil toliko, da je še na Vo- grskem blizu Gorice nekaj časa učiteljeval. Unirl jc 12. junija 1874 v Prvačini za sušico. Po Furlani-evem odhodu izpraznjena služba je bila 12. septembra razpisana. Oglasili so se za njo: 1. Handel Ivan iz Podgore, podučitelj v Kobaridu. 2. Čiuk Mi ha el iz Bilj, učitelj in organist v Lovranu. 3. Fajgelj Daniel iz Idrije na Kranjskem, učitelj v Zalemlogu. 4. Juvančič Jožef, rojen v Studencu na Kranjskem, učitelj v Nabrežini. 5. Pin Valentin, rojen v Moravčab, učitelj na Uncu. Imenovan je bil 30. oktobra 1867 9. Daniel Fajgelj, ki je svoje življenje sam tako- le popisal: „Rodil sem se 19. novenibra 1840 v Idriji na Kranjskem, kamor so bili prišli nioji predniki iz Českega. S prvega so se pisali Weigl, potem Veigel, Feigel. Eden izmed 8 bratov je bil sloveč kapelnik velike cesarice Marije Terezije, vrstnik in prijatelj slavnega Mozarta. Šolal sem se na tako zvani c. k. glavni šoli v Idriji, kjer sem bil vseskozi odličnjak. V tej Soli smo imeli izborne učitclje, kateri so pa materinščino popolnoma zauemarjali. V nemščini smo pa toliko napredovali, da smem trditi, da je vsak priden učenec dokončavši to šolo bil popolnoma vešč liem- ščini v besedi in pisavi. Zato je bila ta sola toliko na glasu, da so jo radi obiskavali zlasti Italijani iz Trsta, Benetk, Milana, Padove i. dr. Leta 1856. in 1857. sem obiskoval tako zvano preparandijo, katera je bila za kakib 12 let v Idriji prirejena. Na tej soli so gojili poleg drugih predmetov zlasti še glasbo. Sreča je hotela, da smo imeli, v osebi glasbeuega učitelja, slavnega organista Anton a Krašnar-ja, ki je bil sicer ekscentrične narave, a mene je posebno ljubil; saj sem ga vže prvo leto mnogokrat pri orgiah fame cerkve namestoval. Opravivši preskušnjo učiteljske zrelosti pod slav- nim vitezom dr. Fr. Močnikom, dobil sem prvo službo jeseni 1857 v Bučki na Dolenjskem. . Tu in v vseh drugih službah bil sem tudi organist. Dolenjska pa je bila takrat še pod upljivom tako zvane „šolmašterske glasbe".1) Za prednika v službi organista v cerkvi sv. Matije imel sem dva Štajerca, starokopitneža prve vrste, a bila sta ljudstvu nad vse priljubljena zaradi napevov, katerim sta besedilo in glasbo sama kovala, na pr.: 1. O sv. Matiji. Preljub" moj sv. Matije, Kaj se le tebi zdi? Da led še ne segnije, To uržoh si le ti! 2. O ^kofovem obiskovanji. Lejpa fara bučenska, Dan's si vsa naštimana; Prišli škof te obiskat, Mi jim hočmo vina dat'. Pijemo ga vsi radi, Saj je rdeče kakor kri. Teče gladko, pijmo gal Svet1 Matija zänj — ga da. *) „Šolmašterski glasbi" je zaprl cerkev Gregor Rihar (1796- 1863) se svojimi napevi. — Pis. (Daljo pride), doljubi, ki so še vstrajali v Gabrščekovi bližini in skušali ublaževati neprijetne utise, katere je napravljala Gabrščekova nrav v omikanih krogib. In to je bilo takrat, ko Gabršček ni še pisal „Tutti frutti" ! Za resničnost teb naših besed imaino najkompetenlnejäo pričo, in taje dr. Turna sarn. Ko je pred nekirni meseci nekdo dr. Tumo svaril, naj kot načelnik „nadzorovalnega odseka1' „Soeinega" pre- pove Gabrščeku ostudne osebnostne na- pade v „Soči", ma je dr. Tuma odgo- voril*j: „Kaj hocete, tega veselja ne mo re m u tiabršfoku kratiti. — Ne- ugodni vtisi Gabrščekove nesrečne nravi niso tudi ,.Sokolu" koristili. Marsikate- rega obiskovalca manj so imele „Soko- lovei( veselice ravno zarad toga. Saj so kar stereotipne postale besede: „Jaz bi šel k ,.Sokolovi1' veselici, ali Gabrščekovo napihnjeno Sopirjenje mi ne gre v že- lodec". To je bilo Gabrščeku samemu dobro znano, ali kako je v „Soči" to zavijal ! V njegorvib poročilih o „Soko- lovilr' veselicah je bila kar stalna „tožba"', da viha inteligencija nos in se ogiblje „Snkolovih" veselic, ker so ji „Sokolovi" krogi prenizki. Tako ,.1'arbanje" je bilo seveda Gabrščeku mogoče, ker je imel „Sočo" v rokah, sicer bi bil Gabršček v „Sočiu gotovo večkrat čital kak trpek opomin, tudi zarad svojega izzivajočega vedenja pri čitalničnih veselicah. — Da, da, mnogo let sino bili izročeni goriski Slovenci na milost in nemilost A. Gabršceku, da nam je rezal časni- karski kruh in nam delal lepo in grdo vreme, kakor mu je bilo Ijnbo in kakor uiu je kazalo. Zdaj je tega monopola konec. A iz one dobe bode treba še marsikaj popravljati. Taka popravila so naši občni blaginji le na korist, monopol pa napredku na kvar. In mi hočemo napredka, a ne „naprednjaskega", ampak pravega. Kar pa „Soča" hoče, ni drugo nego monopolizirajije društev. Mi ni.smo sovražni nobenemu društvu, kakor bi Gabršček rad dal verjeti, nam je „Sokol" tako ljub kakor „Čitalnica" ali kako drugo druälvo. Nasprotni pa smo osobam, katere hočejo društva izkoriščati v svoje osebne namene. Mi pobijarno Gabrščeka, ne „Sokola", mi grajamo dr. Tumo in ne pevskega druätva. Babanje, kako da je bil vedno na- klonjen „Čitalnici", bi si bil GabrScek labko pribranil. S tern, da je postal usta- novnik, je napravil uslugo sebi, ne „Ci- talnici". To le kaže, da je živel v debelih letib, a piičakoval tudi medlib. Za biljard so drugi več žrtvovali nego Gabršček, a za to se ne gredo hvalisat, kakor dela to Gabršček v ,.Soci". Sicer pa to hva- lisanje naših trditev nič ne tangira. Mi smo rekli. da je Gabräcek iz oportun- nosti kazal „Čitalnici" lepo lice, a na skritem zoper njo ril, in to ostane. Tudi za Gabrščeka velja latinski izrek : quod licet l'ovi, non licet bovi. Gabršček naj le pomisli, da bi najbrže Se dan danes vaške paglavce abc učil, ako bi ne bilo Slovencev v Gorici. Njemu je bilo pod- piranje slovenskih društev najboljäa r e k 1 a m a, nam ....narodni davek. (Dalje pride.) Razstava v „Sol. Domu". Dne 14. julija t. 1. se je bila otvo- rila razstava v „Šolskem Domu" in je bila odprta občinstvu od 9—12 dopo- ¦) Imaino price. — Uredn, Panj sršenov. Čebel ne gojim, Gojim zdaj — sršene, Še precej strupene. — Sršenov pa polhen je panj, Kakö skrbim zanj! Skrbnö jih kot oče redim In kakor „prosesor" učim: Zlete" naj mi, kamor veliml Odprl sem njih ul In roj se iz njega je vsul — Ne vem pa, če moje naročba je čulV A moji sršeni Zares so pošteni, Ne vem pa, kje zelo puste" ... A če te je vpičil, — sršen pač kriv ni, Najbrž si nadražil ga — t i. ludne in od B do 5. ure popoludne v nedeljo 14. julija in jednako v ponede- ljek 15. julija. Razstava je bila prirejena tako-le: I. Vsobi zarisanjev prvom nadstropju so bili razstavljeni izdelki možke obrtno-uadalje value sole vseli treh razredov: a) zvezki z lepini^ pisanjem, račun- ski zvezki in zvezki z obrtnim spisjem, mnogimi obrazci ulog na oblaslnije, ra- čuni in pisini, ki segajo v obrtno spisje in v knjigovodstvo; b) po stenah in mizab so bile r i- s a r i j e učencev vseh treb razredov in sicer: iz elementarnega, prostoročnega in strokovnega risanja, razvrščene po obr- tih, mizarske, zidarske, kovaške itd. Ri- sarije so bile v obče jako čedne, točne in ukusno izvedene, tako, da so obisko- valca na prvi hip iznenadile, ker ni pri- čakoval, da bi rokodelski učenci sploh kaj tako snažnega in točnega mogli iz- vršiti. Posebno lepe risarije so napra- vili sledeči učenci: Fr. Srebrnic, Stefan Srebrnič, Danijel Srebrnič, Alojzij Ter- pin, Ludovik Brajnik, Janez Kancler (vsi li v mizarslvu); Alojzij Bratusa, Anton Kancler, Miha Bavčič, Miha Štokelj, Ant. Petejan, Rudolf Sirk, Ant. Melinek, (zi- darslvo); Stefan Ipavec in Jožef Nanut (iz kovastva). V obče so dopadle prosto- ročne risarije teh-le učencev: Poberaja Jožefa, Brajnika Ludovika, Edvarda Ru- sjana, Alberta Boltarja, Petra Makuca in Danijela Vuge. Napisi in podpisi na ri- sarijah so v obče zelo čedni, črke so ukusne. * Ta razstava je zopet pokazala. da je naša možka mladina, ako se resno poprime, kos vsakemu napredku, in je nade, da mladeniči, ki se urijo v tej obrtno nadaljevalni soli, mnogo pripo- morejo do povzdige rokodelstva na ono stopinjo, ki jo zahteva dub časa. II. Vsobi z a umetno v e z e n j e v drugem nadstropju so bili razstavljeni izdelki te sole in sicer: izglednice ve- zenja, proslo vezenje v barvali, jedna- kostiani križevati ubod, razna a-jour dela, n. pr. blazine in druga. Nadalje so bili tu razni izdelki umelnega vezenja v barvah in v zlatu; risanje z iglo (štola, manikel itd.); mreiženje, klinč- kane, kvačkane, šivane in pont-las-čipke; blazine z vezenjem na pliä v barvah; razlicni monogrami, vsakovrstno perilo, brez okraska, kakor tudi z umetnim be- lim vezenjem itd. Na mizi in ob desni steni risarije učenk s svinčnikom, iz- vlečene in izpeljane v barvah, predstav- ljajoče večinorna urese iz rastlinstva. To vse je pričalo, kako se vzgaja ukus in se uporabljajo umetna dela na raznih predmetih. Posebno lepa dela so bila: Ivane Sol ič eve, Avguste Mozetičeve, Žtefanije Leker in Amalije Terpin. III. V dvorani V. dekliškega razreda so bili razstavljeni izdelki učenk ljudske sole, nujprej obeh 2. raz- redov. Tu so bile izglednice kvačkanja in razni drugi izdelki, kakor čepice, jo- piči, podbradki in čipke. B. razred pa: pletena izglednica in i'azna pletila n. pr. nogavice, pletenke, brisače itd. 4. razred: izglednice križevatega uboda in izgled- nice šivanja. 5. razred: ženske srajce, beli in barvani predpasniki, bele brisače, olepžane z uresi križevatega uboda in monogrami, prtiči in prti. IV. V dvorani dekliäkega pri- pravljalnega tečaja so bili razstav- ljeni izdelki te sole in VI. razreda. Učenke 6. razreda so razstavile mnogo izdelkov šivanja in križevatega uböda, olepšanih z monograms, tako n. pr. blazine, pre- proge, predpasnike itd. Odlikovali so se izdelki Ivane Peric. Razloženi izdelki prvega tečaja pri- pravljavnice so bili: belo in barvano krpanje, temeljne vaje belega vezenja v obliki zobcev in uporabe le-teh na raz- nih predmetih: prticih, predpasnikih, ru- ticah itd. Posebno točni so bili izdelki Terezije Kavs, Olge Klančič, Vide Vuga, Milene Bratina, Dragojile Havel, Ljud- mile Kazafura, Erne Sternišek. Učenke 2. tečaja so razložile razno belo vezenje z velikimi in malimi monogrami, posled- nji (udi na predmetih kakor: na ženskih srajcah, blazinah, ruticah, prtih itd. Po- sebno so se odlikovale učenke: Ljudmila Milost, Pavla Makuc, Pavla Praprotnik, Vanda lvančič-, Antonija Terpin, P^rne- stina Trošt, Terezija Pipan, Ana Strel, Ana Sedej. V. V dvorani sole za krojenje in š i v a n j e o b 1 e k je bilo razstavljeno mnogo ženskih oblek, bluz, predpasni- kov, jopic in oblek za otroke. Obleke so bile priprostega navadnega kroja ka- kor tudi najnovejže mode. Po mizah in stenah so bile razstavljene risarije pov- prečnih krojev v naravni in zmanjšani men". Na desnem koncu dvorane so bile prostoročne risarije učenk, izvlečene in v barvah. Vsa dela kakor tudi risarije bila so ločno, čedno in ukusno izvršena. Vse razstavljene obleke izdelale so ucenke v poslednjih tednih, ker med leloin so se urile v uvodnih vujah krojenja in ši- vanja ter v šivanju na rokah in stroju. V tern letu so ucenke pod vodstvom učiteljice prikrojile in izvržile v žoli mnogo oblek po naročilu kakor tudi za učenke same, vsega skupaj: 1B0 oblek, 153 bluz, 40 velikih predpasnikov z ro- kavi, 84 tnalih predpasnikov, 10 povr- Snih jopic, 2 jutranji obleki, 8 jutranjih bluz, 20 oblek za otroke, možke in žen- ske kostume za spevoigro „Sneguljcicu". Na celi razstavi pa je mogel obis- kovalec zadobiti prepričanje, da so ucenke dosegle svoj predpisani msoter v popolni meri, da so se pridno urile v točnosti, redu in snagi pri izdelovanju ter da so obračale vso pozornost na to, da zadoslijo pričakovanju, ki se je sta- vilo vanje. D o p i s i. Iz učiteljskih krogov. — (Od- g o v o r n a d o p i s v „S o č i" š I. 8 4.) Dopisnik trdi, da ucitelji v goriški okolici lepo izhajajo s svojimi duhovniki in to da nas peče, a mi „klerikalci" da ne moremo. Kaka nezmisel, neumnost! Mi, ki si ravno prizadevamo, da bi se zbli- žala učileljstvo in duhovšcina, mi da ne moremo izhajati, oni pa, ki podpirajo vse, kar je duhovščiui nasprotnega (izvzemši kar kaj „nese") oni da ž njiini lepo živ6! Kdo to razumeV Kako je to mogoče, ko vsi duhovniki najbolje vedö, kaj je za nje in za vero „napredna" stranka in njeni casniki „Soča" in „Učiteljski Tovariž", katera lista sta vaši glasili. Ako bi pa taka zmota le bila resnična, si ne moremo tega drugače tolmačiti, nego, da so doiični učitelji doma, v skritem, drugačni nego v javnosti, ali z drugo besedo, hinavci, Dopisnik trdi, da želi tudi on ži- veti v složnosti z duhovščino; nekoliko vrst dalje pa že dolži isto duhovščino, da dela zdražbe po deželi, da nam du- hovniki niso naklonjeni, da nas hočejo imeti za svoje sluge itd. Lepa sloga, kaj ne! „Slovenski učitelj'' št. 14 pise: „Žalibog viilimo, da se je pri nas res že mnogo učiteljev zelo odtujilo krščanstvu in močno približalo inodernim idejam, ki v bistvu in jedru niso nič druzega nego ideje poganstva. To zadnji čas glasno spričujeta glasili takozvanega „naprednega" učiteljstva, „Popotnik" in „Uciteljski Tovariš". No, in naš dopisnik si upa trditi, da naša duhovščina živi v soglasju z učitelji, katerim sta glasili zgoraj omenjena lista in pa „Soča". Jaz pa si upam trditi, da to ni res, dokler se ne odpoveste onim listom in dokler nasprotujete „Slomškovi zvezi". Dopisnik tudi trdi, da so nam du- hovniki nasprotni glede zboljšanja plač, (to je zopet dokaz, kako resno željo ima dotičnik živeti z duhovniki v slogi), in v dokaz navaja „Slogin" shod v „Čital- nici", pri katerem da so se le trije du- kovniki oglasili za zboljšanje plač. Ako bi to tudi res bilo, iz tega še ne sledi, da so nam duhovniki nasprotni glede zboljšanja plač, ker omenjeno glasovanje je bilo brezpomembno. Ako bi zboljšanje naših plač odviselo od dotičnega glasova- nja, potem bi to bilo vse drugače. Ime- nujem vain lahko celo učitelja, ki je v „napredni" vrsti, pa ni tedaj vzdignil roke! In kdo ve, ali bi se razmeroma oglasili trije „napredni" učitelji za zbolj- šanje d u h o v n i ž k i h plač, ako bi se o tern glasovalo. Ozrite se raje po svojih „naprednjakih" v deželnem zboru, in v okr. š. svetu, kako pridno delujejo za učiteljstvo (z rekurzi). Tain je merodajno mesto ! Zadnjič ste omenjali poslanca g. dr. Rojica in g. župnika Grčo. Vidi se, da teh dveh gospodov ne poznate. Jaz pa sem prepričan, da ako bi imela ve- ciua dež. poslancev o učiteljstvu tako prepričanje, kakor g. dr. Rojic, bi nam ne bilo treba na zboljšanje plač šele čakati. Ali so duhovniki s sedanjo solo zadovoljni, vpra^ate. — Kratek odgovor: Kjer se poučuje v krščanskem duhu, gotovo, kjer pa vlada brezverski dull, ravno tako gotovo ne! Osmelili ste se tudi trditi, da du- hovniki in „klerikaler' sploh povzročujejo prepire po deželi. Kdo hodi po vaseh dražil in agitirat, izzival mirno ljudstvo? Kdo je torej odgovoren za vse, kar se pripeti pri takih prilikah? In kdo za- bavlja proti duhovSčini in proti veriV Kdo voha in stika po larovžih in okoli farovžev, da bi zasledil kaj, kar bi obesil polem na veliki /.von ? Ktlo raznaša sla- bosti in grebe lega in onega in to celo iz prejšnjih časov, kar se je že davno pozabilo? Grešniki so v vsakem stanu, zalo pa ni treba ljudstva pohujševati z njihovimi /,'rehi. In kdo so lisli, ki podpirajo vse to? „Klerikaler' so bili od nekdaj na Gori- škem, loda kedaj se je slišalo o takih razmerah, dokler so, niso rodili „napred- njaki"', in vi trdite, da so „klerikalci" leinu vzrok! To je tisto pohujsanje, o katerem sem govoril in to imate vse na vesti vi, ki se prištevale „naprednjakom". Uciteljem, ki nismo vašega prepri- čanja, podtikate, da hrepenimo po man- datih v okr. š. svetu. Ako bi vi vedeli, kako inalo namjedo take „časti", gotovo bi nas sodili drugaee. Saj vam je dobro znano, da bi bil izid volitev ves drugačen, ako bi se bili drugi tako malo brigali za volitve, kakor mi. Kdo je o tern le sanjalV Nam je bilo geslo v tern obziru: značajne in zmožne! A nekomu drugemu je bilo do tega, da se na vsak način povzpne na ta „častni" sedež. V ta narnen se je agitovalo in delovalo na vse načine in pretege, to dejstvo se ne däutajiti, a kar dopisnik nam ocita, je le sumniüenje brez podlage. Nikdar ne homo nikomur ugo- varjali, ako bo prav delal, a vam ni prav, da se krivice razkrivajo in da se zahteva delovanje v korist šoli in učiteljslvu. Ej, če bi vam bilo kaj mar za solo in na- predek, ne bi nam ugovarjali, in kdor je mož na svojem mestu se ne boji kritike od nobene strani! Dalje vprašate, kdo se je vedel ka- kor falot. Prosim, čitajte dopise iz učit. ki-ogov v „Soči" in v „licit. TovariŠu" ; odgovor na svoje vprašanje najdete sami. Gledö dopisov v „Gorici", se ne prito- žujte, ker so bili le odgovor, kakoršen ste si zaslužili s svojimi pobalinskimi izzi- vanji. Vi ste začeli v „Soči", vi ste določili orožje za dvoboj! 0 d g o v o i- n o s t p r e p u ž č a m o vam! Kar se tiče napredka v šoli v Šem- pasu, mi ni znano, da bi se bil kdo o tern pritožil in morda je tarn napredek bpljši, nego v dopisnikovi šoli. Sicer pa je napredek odvisen v prvi vrsti od re due h o j e v solo in za to skrbeti so po- stavljeni drugi. Iščite vzroke na pravem mestu, ne pa učitelja sumničiti in pod- tikati mu to in ono! Kar je uciteljem prijazna (W) „Soča" poročala o g. uči- telju, je pa kaj druzega. Dopisnik naj bi bil raje omenjal napredek v neki drugi šoli, kjer ga je učitelj sam zakrivil. Dopisnik je dalje omenjal, da se mu nekaj gabi. Je že mogoče. Nekaterim osebam se gabi to, drugim drugo. Nam se n. pr. zelo gabi nemarnost v službi, zlasti takih oseb, ki bi imele biti uzor vsem stanovom v pridnosti in delavnosti, kakor n. pr. ravno učitelji. Tak človek slepari one, ki ga placujejo, ker ne za- služi denarja, ki ga dobiva, slepari mla- dino, ker ji ne podaja onih vednosti in ročnosti, kakor bi moral; slepari stariše, občino in državo, ker ji ne vzgaja in ne poučuje dobro in prav otrok, občinarjev in državljanov. Nikdar pa He nam ne bo gabilo, ako se bo koga spoininjalo na izpolnjevanje dolžnosti, kl jih zanemarja, ampak to bomo v.selej odobravaü. Gabi se nam dopisnikovo suinničenje in pod- tikanje. Česar Človek ne more dokazati, tega naj ne trdi! To je ostudno in to se inora gabiti vsakemu posienjaku! Gabi se nam, ko dopisnik vpraSa, koliko za solo vnetih tovariSev je v naših vrstah, kajti ako bi bil poprej poizvedel o vsa- kem posarnezniku na njegovein službenem niestu, bi gotovo ne ornenjal te zadeve, ker to je na.se najboljse orozje: veslno in natančno izpolnjevanje svojih dolžnosli in za to se ravno poganjamo, da bi se odstranile vse ovire v tern oziru, in do- pisnik se še drzne nas surnničiti na to stran! Sicer se najdejo v vsakem stanu in v vsakej stranki bolj in nianj vneti in zato ne gre o tern niti izgubljati besed. In slednjič, kar se tiče dopisniko- vega prorokovanja o naši podružnici, inu izjavljam, da ne bo imel nobeden od nas najmanjše škode, ako bi se inu to proro- kovanje i uresničilo. PoskuSamo doseči lepi nainen „Slom. zveze", ako se nam ne posreči, ne izgubimo pri tern čisto nič. Iz Itovca, 25. julija. (Konec). — Dalje piše „Soča", da ni bilo na shodu pri „E k s e I j u" niti s)U in o ž, z vsemi otročaji vred pa ne 70, med tern ko smo mi sporočili, da je bilo vseh vdeležencev 170. kar je tudi res. G. poročevalec! Z g. glavarstvenini komisarjem sta bila v nedeljo precej vkup; g. komisar je bil v „Ekseljnuvr' dvorani, potrdil je pra- vilnost shoda, videl žtevilo vdeležencev — poprosite ga, in on Vain pove, kdo je „lažnik". „Soča" piše o 100 Boveanih, ka- terili je bilo baje na GabrSčekovem sbodu. Nezinisel! Kje ste jih pa vzeliV Ako je bilo Bovčauov 20, je dosti! Hazven teh je bilo nekaj mož iz Plužne in Kala, kateri pa vsi skupaj z Bovčani vred ne dosegajo Stevila 3i>. Bovčani so bili večinoma vsi pri nas, v kolikor niso odšli od „Muberja'1 ogorceni vsled su- rovosti „naprednilr' domov ali pa dru- gam. Koliko je bilo Cezsočanov, ne vemo; a govoriti o 68 je naravnost predrzno. Povdarjati moramo tudi to, da «so „na- prednjaki" vabili ljmli s pijačo in jih pravcato pojili. In iz čegavega župa je šlo pa to? Ali je bilo iz ljube/ni do ljudstva? Čudno, oziroma zelo umliivo je to, da „Soča" nič ne poroča o g a r d i, katero je prihrulil Gabršček s seboj na Bovško iz doline. Kogar koli vprašaš, vsakdo ti pove. da je bilo pri „Huberjn" precejšnje število popolnonia nepoznanih obrazov, ki niso Bovca inorda še nikoli videli — in ti so bili najhujši, najbolj divji — obnašali so se kakor gospodarji v Bovcu, a tudi kot najveeji suroveži in neotesanci: ti so tvorili ta dan v zvezi z naprednimi učitelji Gabrščekovo „ča- stno legijo" — ti so tvorili pevski zbor nesramnih pesmi in smrdljivih zabavijic. Omenili smo že zadnjič, da so se odli- kovali kot kolovodje pred in na sliodu „napredni" ljudski ueitelji iz Bovca, Kala in Čezsoče, kolikor so domači ali doma na počitnicah. Ti so šli g. Hu- berju tudi „n a r o k o", nadlegovali ga vse jutro in mu prigovarjali ter vanj silili, naj nam odpove proslur — ti so mu spisali celö odpovedno pismo na g. kaplana, katero je on sarno pod pi sal. In ti hočejo biti sploh docela nedolžni — božji volki. In kako se je konečno zaključil shod pri „Huberju"? Od „Huberja" so se mnogi preselili k g. županu J o n k u in od tarn ob škripanju harmonike raz- sajali do poznega jutra. Dober tek ! Tudi ne pove „Soča" nič o onih mlekozobih pri Huberju, iz cele doline vkup zbobnanih Studentih, kateri bi naj- bolje slorili, da bi se učili, pač pa pod- tika nam „otročaje". Otročajev mi ne vabirno na shode. Kar je bilo pri nas mlajših, imajo vsi vsaj 18 let in so ru- darji v Rablju, in delajo v rudniku vže 4—8 let. Po koliko let se pa Vaši dla- komišci I, r u d i j o v p o t u o b r a z a za svoj kruh? Politični pregled. 0 sklicanju drzavncya zbora porocajo dunajski lisl.i, da se v tmnos'- njih politienih krogih govori, da se dr7 žavni zbor ne snide še meseca oktobra, ker se je pokazala potreba, da se ski ice čeAki dezelni zbor še k jednemu zase- danju, pred no se isti razpusti. Državni zbor se snide torej najbrže še le meseca novembra. Dezelni zbor Isterski. Po prvi I, j. otvoritveni seji ister- skega de/.elnega zhora, o kaleri smo po- roeali in kalera je skončala lako žalo- slno za italijansko deželnozborsko ve- cino, so imeli Ilalijani sestanek, na ka- terem se je nekaj določilo glede taktike v pribodnji seji te zbornice, o katerih dolochah pa so do zadnjega hipatrdovratno moleali. Pač pa so sklenili udeležiti se zasedanja in tega sklepa so se tudi dr- žali. Dne 30. in. m. je bila zopet seja, kalere so se udeležili tudi italijanski poslanci in sicer le 14 njih, docirnso slo- venski in hrvalski prišli polno.stevilno. Gal(;rije so biN^ natlačeno polne. V U\\ seji j(i preilsctlnik precital izjavo slov. poslanc.(!v, pod katerimi pogoji so vslo- pili v zbornico, izjavo je čital le v ita- lijanskern jeziku. Potem so se volili razni odseki, pri katerih so bili popolnoma prezirani slov. poslanci, dasi so slov. poslanci glasovali tudi za ital. clan«. • Na dnevnem redu je bila potem zakonska osnova o urejenju učiteljskih plac. Predsednik je vprasal posl. Spin- ciea, ako privoli, da se la predlog izroči ^olsk(!iiiii odseku in ce lioče opustiti nujnost. Posl. Spinčič je odgovoril h r- vatski, da ni proti temu. V tern tre- nutku pa so začeli ital. poslanci vsta- jati, premikati stoh- in kričati, na gale- riji, kjer se je nahajala takozvana „in- teligenca*', pa so začeli žvižgati, kricali in besneti, kakor pravi n(»olikanci. Kar pa je bilo jako znaeilno, je bilo to, da je elan ital. večine, ps)sl. Benali dajal znamenja na gah^rijo za demonstracije. Ili-up j<^ bil tolik, da Spinčič ui mogel govorili. Na to je dal glavar izprazniti spodnjo galerijo, ki je bila pa popolnoma mirna in ki je bila sestavljena iz pov- pn;cnega m(;stnega prebivalslva ko])er- skega. Še-le, ko je po izpraznenju spod- nje gaNirije nadaljevala zgornja z de- monstracijarni, je dal, dasi nerad, izpraz- niti glavar tudi zgornjo galerijo. Na to pa so zaeeli ital. poslanci sami psovati slov. nianjšino, katera pa ni zaostajala, marveč Italijani so pri tej priliki sliSali prav trpkih od slrani Slovanov. Kekali so jim: „naš jezik vain ne ugaja, a ugajajo vain naši novci*', „ako ne znale hrvalski, bi morali biti lačni", itd. Dr. Laginja pa jim je zakücal: „Prej ste vi nam .vzeli besedo, zdaj jo jemljeino mi vain!'1 na kar so od.šli slov. poslanci iz dvorane, spremljani po Lahih s klici „fora in ščavi!" Vsled tega je bila zbor- nica nesklepčna in glavar je zaključil sejo. — V seji od minule sobote se je ga- lerija obnašala sicer jednako neolikano, in jo jc predsednik moral zopet dali izprazniti, pač pa se je v zbornici sami izvršila nenadna sprememba. V tej seji so namrec hrvatski poslanci zamogli ne- lnoteni govoriti v materinščini in ital. posl. so jih ne le poslušali, marveč jim celo odgovarjali, kar je dokaz, da znujo tudi oni hrvatski. Resile so se nekatere sormalne točke dnetentne strani, češ, da sem jaz mo- ralno odgovoren za vsebino dopisov, ki se priobčiijejo v „Gorici" pod naslovom „iz učiteljskih krogov', izjavljam resnici na ljubo: 1. da ne piPiem jaz onih dopisov; 2. da nisem k vsebini omenjenih dopisov ne s prigovarjanjem niti se sve- tom kaj pripomogel; 3. da niti ne vein, kdo jih prav za prav spisuje in priobčuje. Lotfnik pri Oorici, ilnr \. avg. 1901. Josip B a I i č, uiTiL. voiJ. (Dostavek u r e d n i š t v a). Ako „kompetentna stran' ne neha stikati po naših dopisnikih, priobčimo dopise, ki jej bodo po usesih zveneli. „Kompetentna stran" naj ima v evidenci ter naj nad- zoruje sebi podrejene l'unkcijonarje, zaup- nike liberalne denioralizujoče stranke in sotrudnike pri spisovanju slavnoznanih „Tulti IVutti". Kcl(» jc i/dajica naroda ? — Go- riska kalanuinarja vedno ocitala izdajstvo tistim. ki se nočejo podvreci njunemu tero- rizmu.Gilaleljem „Soče" je dobro znano, kako sta gromela in napadala tiste, ka- tere sta navajala kot uzrok našega raz- pora; izdajice naroda in vse, kar znata ona, izrekala sta jim, doklerjima je k(ido verjel, da so drugi uzrok tega prepira; zdaj pa, ko jima nihre več ne verjame, marveč je že vsak prepričan, da sta jedino ona uzrok razpora — obrnila sta „br- žadljo'' in proglasila na^ razpor za po- treben in koristen! Ali se ne pravi to -- svoje citat(;lje in narod prepredrzno za norca imeti! Kaj sta si kalamonarja zadnji čas vse umislilii čez dr. Gregorčiča, da bi ljudem vbila v glavo, da ima on kako ncposteno zvezo z deželnim glavarjem — čita se v „Soči"! — Vse to uganjala sta samo zato, da sta pozornost občin- stva odvračala od svojili dejanj, katera so razodevala izdajsko zvezo z irreden-' tarji. Da je dr. Gregorčič o razpornem času kot načelnik slovenskega kluba de- želnih poslanoev moral pri Li z deželnirn glavarjiun in načelnikom lask(!ga kluba v pogovor brez Tiiniovi) kontrole -— je umevno. Tudi Lo — da so nekateri Slo- V(Micem in Avstriji prijazni konservativni volilci gradiSčanskega okraja pri zadnji dr/.avnozborski volil.vi dali svoje glasove rajši dr. Gregorčiču n<;go liberalnemu Tumi — je umevno. Kalamonarja pa zdaj — ko so ju njih dejanja že tako razkrinkala, da ne morela več lajiti svoje zveze z irreden- tarji —• zagovarjatu tudi to svojo zvezo! Znano je, da je dr. Turn a že o (v:asu dezelno/.lmrske abstinence zahrbtno lazil okoli — /,a izdajski vstop v deželni zbor; dogovarjati pa so se začeli nasprot- niki z naprednjaškima kolovodjema še le o zadni drzavnozborski volitvi. Ta zveza razodevala se je takoj z molcanjem o irredentarjih v „Soci"; potrjena pa je bila popolnoma z dr. Luzzatlovim zago- varjanjern Andreja GabršC-eka pred sod- nijo v Trstu, in zdaj jo je še „Soča" v st. 87, odgovorjaje „Edinosti" v uvodnem članku priznala; zato tedaj ne more vec biti dvoma ne ugovora o nji. Kaj porečejo k temu s 1 o- v e n s k i rodoljubi? — Kogar tudi to ne zmodri in ne spravi n a p r a v o pot — n i m a soli v glavi, ali pa soglaša z izdaji- cami Sloven cev. Poiiarojone krone. — Na več kra- jih se je prislo na sled ponarejenim kronam, katere krožijo med ljudstvoin. Te krone se izpozna na tern, da so siv- kaste barve in ne tako bele ko prave, dalje da so napisi netočno izpeljani in da ob robu nimajo napisa. Pozor torej pred temi kronami! Bohinjska žclo/iiica. Že zad- njič snio omenili, da goriška postaja te železnice bo ob solkanski cesti na Blanči in ne na živinskem trgu, kakor je bilo prvotno naiiH'njeno. Danes nam je do- dati, da ministerslvo bo sku^alo postaviti progu na Grahovem blizu cerkve, kakor so ondašnji zastopniki želeli, ter da v Klužah pod Podmelcem dovoli postaja- lišče za osebni promet. S tem pa ni re- čeno, urno vrenje, potem pa pretočiti v sode. Na ta načln prirejenih vin bi svetoval da bi se posluževali oni, kateri mislijo držati svoja vina čez poletje, ker tako so veliko bolj zdrava, se bolje čistijo in niso pod- vržena nikaki bolezni. Besnica je, da briska vina slovijo kot med najboljšimi, a vendar še ne v oni meri, kakor v resnici zaslu/ijo. Krivo temu pa je, ker ni še prave razumljivosti in izkušnje v kletarstvu, kajti dalo bi se še veliko bolj napredovali, ako bi bilo malo več vstrajnosti in smisla za združenje; doseglo bi se lahko velike uspehe. Pot, po kateri bi se dalo napra- dovati, nasLopilo je že naše društvo, toda vse kaj bolj živahno bi moralo biti v tem društvu ; pristopiti bi moral vsaki vinorejec. In vendar je društvo za letos za velik korak napredovalo v tem, da si je priskrbelo kakor rečeno najnovejši vinočistilni slroj. Zatorej vas vse zavedne Brice opozarjam na tačistilnik; prednost seveda imajo udj(» tega drustva, kateri plačajo za uporabo cistilnika le neko malo odškodnino, a neudje bodo morali placati višo svolo, kar je popolnoma pravi I no. Zatorej je moje mnenje tako, da vsaj oni briski vinorejei, ki pridelate do 10 hektolitrov vina, pristopite k temu prekoristnemu društvu; ker pri tem že vživate ugodnost, da se vain že pri 10 hektol. pridelka, ki se vam ocisti na tem stroju, izplaca ono, kar znasa udnina, t. j. 10 gld. Vendar pa se oni denar (ud- nina) pri društvu Se obrestuje po 5 odsto. Pod tako ugodnimi pogoji bi nikdo ne smel zaostati, da ne bi pristopil ; s tem bi ob enein društvu pripomogel do svo- jega nainena, da pospešuje napredek v razprodaji pridelkov itd., z eno besedo, da pripomore vsim Bricem do boljšega blagostanja. Po tem započetem potu se pride prav lahko na bolje. Torej vec resnega nastopanja, zmisel za zdruzenje vsih vi- norejeev pod okrilje našega društva in pokažimo svetu. da se gibljemo tudi z clrngim ostalim svetoin, primerno casu in razmeram! Posebno prikladen trenutek za pri- stop k društvu pa je letos, ko obeta biti prav obilna trgatev, in ker vein da smo denarja vsi potrebni. Zatorej bi lahko prepustili društvu vina, kolikor biholeli; društvo vino proda in dotičnemu izplača, odštevši udnino kot obrestovani denar, ki ga ima potem pri drustvu. Pod takimi pogoji gotovo lahko vsak pristopi, če mu je količkaj do povzdige svojih pridelkov in sploh za dobro svojega gmotnega stanja. Še enkrat torej: oklenimo se vsi našega društva, ker le na ta način nam je vstrajati, le z združenimi moOmi do- sežerno, kar posamezni ni kos. Brie. Loterijske številke. 3. avgusla. Grac.......24 69 34 33 22 Dunaj......59 41 79 22 (i() Dunajska l>orza. 5. avgusta 1901. Skupni državni dolg v notuh . 9805 Skupni državni dol^ v srebru . 99-— Avstrijska zlata renta .... 11865 Avstrijska kronska renta 4% . 9585 Ogerska zlata renta 4% . . . 118 65 O^erska kronska renta 4°/0 • . 9350 Avstro-ogerske banene delnice HV78 Kreditne delnice...... 6345 London vista........ 23955 Nem. drž. bankovci za 100 mark 11720 20 mark •......... 2346 20 (Vankov......... 1903 Hal ijanske lire........ 8N5 G. kr. cekini ....... 11'31 Knjii;a ,,Nasi narodni tfi'Hii" so dobiva v „Narodni liskanii" v Gorki in pri knji^otižai i^. Likaiju. V noboni slovcnski hiši no bi smoln mnnj- | knti t;i kujiga, iz katore so inoramo nčiti, kako /.i- voli ros slovcnski in kako se ogibati narodnili groliov. Has scdanje volitve po obniejnili slovenskili pokiajinah so zopet pokazalo, kako potrebni smo so naiodnoga pouka. Zatorej Slovonci, no izogibajte so toj prokoristni knjigi in naročajte si jo! Cona knjigi jo f)() vinarjov po požti 5 vin. več. <<# <* \ Ravnokar je izšla v „Narodni ; 1 Tiskarni'' knjižica: ' IfBI iültl; ; za žensko mladino. I i I'rosto poslovenil i i E. Klavžjir. < t Knjižica se dobiva v „Narodni i \ Tiskarni" v Gorici, ulica VoUurini j ; 9, in pri knjitfolr/cu Pallichu v j I Gorici na Travniku mehko vezana ( | po 40 vin. po pošti 3 vin več. j j Josip Valentinčič, pekovski mojster v Gorici v Raštelju st. 29. priporoča vedtxo svcži kruh navadui in najfiriejši, vsakovrstno pecivo za godove in druge razne ..po^riijcne", prav okusne kolače za birmo in po- roke, različne torte itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov na- ročnikov po jako zmernih cenab. i Lzvole naj ga torej počastiti z i mnogobrojnimi nauočili cenj. gg. rojaki v rnestu in na deželi. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 («0R1CA Via Giardino 8 nrinnrns'H prittina ueia in črna vina ¦je wipawskih, ffurlanskih. briskih, dal- matinskih in isterskih v i • nonradov. Dostavlja na dom in razpošilja po žclo/.- nici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo poäilja tudi uzorce. Cene imerne. Postrožba poitena. ^^m^. _-^^^_ .^^k. «Mk . -^mm*. -j^^^. -*mm- .^ -*^»- — ¦¦¦ -^^-- ¦¦ „JNsarodixa Jiskartxa" v (Jorici ulica Vetturini 9. Ilijada. Povest slov. mladini. Prosto po Homerju pripovedujo ANDREJ KRAGELJ. S tohnačem važnejšili osebnih ¦ inien ter obscga 273 stranij. i CENA: 1 K 40 vin., po pošti 20 vin. več. ] Vezana v platno 2 kroni, ozi- ] roraa 2 kroni 20 vin. i Dobiva se v „Narodni Tiskarni" v Gorici, * pri knjigotržcili Pallichu v üorici na I Travniku, pri Scliwentnorju v Ljubljana i in r'lorijauu v Kranji. Zavod n ianje na slii Edvard Stuhl, dokaj. Uljudno st; priporoßam Ed. Stuhl. ^¦^ ^^^ ^*^r ^¦^"^i^'^^^B^^-^^r-^B^"^^ Podpisana priporocata slavnenin ob- cinslvu v Gorici in na deželi svojo novo ui'ejcMio prodajalnico jestvin. V zalogi imata tndi raznovrstne pi- jacc n. pr.: (Vancoski Cognac, pristni kranjski britijevec, dornaci tropinovec, lini rum, razliena vina, goružice (Senf.) Ciril-Mctodovo k;ivo in ("iiril- Melodovo niilo ter drngo v to stroko spadajo^c blago. - - Postrežba točna in po zmernib cenab. Z odličnim spoštovanjtMii Ko|Kir A Kill ill. irgovca v Semeiiiski ulici h. siv. 1. v laslni Iiisi, kjcr jo ,,'J'i'fr. obrt.. zadr." Gizela-zveza v natavo oprave (bale) za mnžitBv spolil teilin ] pod pokrovitoljstvom Njegove eesarskc in kraljeve Visokosti presvilJe gospe nadvojvodine Gizele. Zvoza zMvanijo glaviiice (kapilalo) v nabavo oprnve (halo) j>o ceuih /n- j varovalninah (preinijah) in najboljšili zdniž- bah (koinbinacijah). 1 Koncc 1. 1900 j4» hilo v/c 103.566 j polic s K 12K,<);W.000 zavaroviilne ^lavnicc. Aktivai si) znašala K 3(»,585.0O0. Preglede in pojasnila doposilja na za- hlovanjo brezplačno in i'ranko V vseh krajih, kjev ni zv(va so zastopana, po- slavijo so pod ugudiiinii |K)goji p^*- msio]»niki. tig. iičiloljein, drž. in obč. uradnikoiii, trgov- coni itd., nudi se prilika za zdaton poslranski za- sliižok. Natanko razložo- no pomidbe sprojeina Direkcija na Dunaju I. Franc-Josipovo obrežje I. (v laslni bisi) (Ponatisek se ne plačuie.) Tiskovine za prošnje v dosego brezobrestnih posojil vinogradnikom ima v zalogi „N a r o <1 n a t i s k a r n a.'* Harinoiiij s 5 oklavami v dobreni slanu so odda za 500 kron. Kjo, |>ove ured- nistvo. Peter Drašček, trgovec jedilnegablaga v Gorici, Stolna ulica St. 2. IViporosoi so p. n. ol)(v'in- yJBSfc^ stvu v ____- -^ ^ ^.. , i, <- - - - — -¦- — <-»« fin!¦¦" \t*> ^ \*-j I „Narodna tiskarna" ima v zalogi vse tiskovine j Tiskovine za duhovnije. županstva in dr. urade na močnem papirju. Pismena naročila tiskovin se izvrše i obratoo pšto; vsa flrnp v uajkrajšem jjan. ___________________________________________ITÜ