osnutek PROGRAM DRUŽBE NOEKONOMSKEGA RAZVOJA OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK ZA OBDOBJE 1976-80 V LETU 1980 UVOD Program družbenoekonomskega razvoja občine izhaja iz analize možnosti razvoja v letu 1980 ter planskih usme-ritev iz programa srednjeročnega razvoja občine za ob-dobje 1976-1980. Med prednostne naloge za to leto uvr-ščamo tiste, ki so stalno prisotne v vseh letihsrednjeroč-nega obdobja in tiste, za katere kaže ocena izvrševanja plana, da jih v prvih štirih letih srednjeročnega obdobja nismo uspeli zadovoljivo izpolnjevati. V letu 1980 so prednostne naloge družbenoekonom-skega razvoja naslednje: - nadaljnje poglabljanje samoupravnih socialističnih odnosov na ustavnih in zakonskih temeljih na vseh po-dročjih združenega dela, - doseganje stabilnejšega in dinamičpejšega gospo-darskega in družbenega razvoja ob rasti produktivnpsti dela, ekonomičnosti poslovanja, družbene rentabilnosti naložb in akumulativnosti gospodarstva, - doseganje hitrejše gospodarske rasti občine z vaga-nji v obstoječe gospodarske zmogljivosti in izgradnjo no-vih objektov, - hitrejše komunalno opremljenje prostora občine, ki bo moralo slediti in s tem omogočiti izvajanje planiranih investicij v gospodarske objekte in objekte socialnega standarda, - zagotavljanje stabilne rasti življenjskega standarda z izboljševanjem delovnih pogojev delavcev in življenjskih pogojev občanov, s poudarkom na izenačevanje teh po-gojev med krajevnimi skupnostmi v občini in med obči-nami mesta Ljubljane, - pospešeno povezovanje gospodarstva za nastopanje na tujih tržiščih, v cilju doseganja enotnega nastopa ter obsežnejšega vključevanja v mednarodno delitev dela, - vsklajen nastop vseh dejavnikov, ki vplivajo na izvaja-nje investicij za doseganje njlhovega izvrševanja v skladu s sprejetimi terminskimi programi, s poudarkom na inve-sticijah v teku, investicijah v agroživilstvo in v objekte socialnega standarda, ki bo omogočal doseganje planira-nega družbenoekonomskega razvoja, - stalno in dosledno izvajanje ukrepov za varovanje življenjskega okolja. I. GLOBALNI OKVIRI RAZVOJA OBČINE 1. Samoupravna organiziranost V srednjeročnem programu občine je navedeno spremi-njanje samoupravne organiziranosti v smislu določil za-kona o združenem delu kot eden najpomembnejših dejav-nikov doseganja planiranega razvoja. V letu 1980 bo po-trebno še nadalje spreminjati samoupravno organizira-nost predvsem v naslednjih gospodarskih dejavnostih: industrija, trgovina in obrt. V okviru teh dejavnosti tudi v drugih posluje vrsta orga-nizacij, katerim bi to omogočilo ekonomičnejše poslova-nje in uspešnejše vključevanje v zadovoljevanje potreb tako domačega kot tujega trga. Te so: DO IGO, DO Kovin-ska industrija Ig, DO Pleskoobloga, DO Zmaga, Mehano-grafski center itd. Prav tako bi bilo potrebno proučiti možnosti spremembe v samoupravni organiziranosti oz. združevanja določenih funkcij v vrste obrtnih organizacij, katere v preteklih letih ta proces skoraj ni zajel. Navedeno velja tudi za zasebni sektor (POZD). Spreminjanje samoupravne organiziranosti se bo mo-ralo v pospešeni meri izvajati v negospodarskih organiza-cijah s poudarkom na znanstveno raziskovalnih organiza-cijah. Pri tem bo cilj doseči hitrejši pretok novih znanstve-nih dogajanj v združenp delo ter pospešeno prilagajanje raziskovalnega dela potrebam združenega dela. Vsebinsko se bo poglabljalo že izvedene spremembe v samoupravni organiziranosti v smislu določil zakona o združenem delu. V večji meri bo morala biti izvedena delitev rizika, proizvodnega programa, združevanja sred-stev za investicije, skupen nastop na tržišču itd. v nasled-njih SOZD oziroma sestavljeni organizacijah: SOZD Bivet, DO Ljubljanske mlekarne, SOZD Slovenijales (DO Žič-nica). V cilju zagotavljanja osnovnih pogojev za spreminjanje mesta m vloge delavcev v družbeni reprodukciji bo po-trebno zajeti v proces samoupravne preobrazbe tudi tiste dislocirane enote s področja občine, ki izpolnjujejo po-goje za to (SOP Krško, obrat IUV Vrhnike obrat IMP v Podpeči itd.). Najbolj zahtevna in najobsežnejša naloga pa bo izvedba sprememb v samoupravni organiziranosti krajevnih skup-nosti v skladu s sprejetimi kriteriji. Cilj bo oblikovati tako krajevno skupnost, v kateri bo omogočeno delovnim Iju-dem in občanom, da se v njej resnično izražajo, uveljav-Ijajo svoje interese, jih med seboj čimbolj neposredno vsklajujejo ter jih na teh osnovah uresničujejo. 30 2, Gospodarska rast 4. Osebni dohodki Neugodna gospodarska gibanja doma in v svetu kažejo, da bo v letu 1980 dosežena gospodarska rast nižja kot v zadnjih treh letih srednjeročnega obdobja. Za svetovno tržišče je pričakovati znižano stopnjo gospodarske rasti, ki bo vodila k zapiranju tujega tržišča, rasti nezaposleno-sti, povečanem pritisku na rast izvoza na jugoslovansko tržišče ter večji pritok zdomcev. Uvoznim restrikcijam so se doma že pridružile restrikcije na področju investicij, ki bodo neugodno vplivale na modernizacijo proizodnega procesa in podaljšale roke izvajanja planiranih investicij. Leto 1980 bo zato potekalo predvsem v znamenju izko-riščanja notranjih rezerv: boljšega izkoriščanja energije, surovin, delovnega časa in kapacitet, znanja in hitrejšega vključevanja domačih znanstvenih dosežkov v proizvod-njo oz. poslovanje. Vse to so so dejavniki, ki lahko veliko prispevajo k uspešnosti poslovanja, ne zahtevajo pa do-datnega vlaganja velikih sredstev, Hkrati si bo potrebno dosledno prizadevati za dviganje kvalitete proizvodov in storitev. Poleg navedenih dejavnikov gospodarske rasti v letu 1980 bi izpostavili hitrejše prilaganje proizvodov potre-bam domačega, zlasti pa še tujega tržišča. Rast proizvod-nje kaže veliko odvisnost od obsega uvoženega reproma-teriala. Zato bo moralo združeno delo, kljub navedenim gibanjem na tujih tržiščih, še nadalje dosegati rast izvoza s ciljem ustvariti dovolj deviz za uvoz repromateriala v obsegu, potrebnem za nemoten potek proizvodnje. Težko je pričakovati, da bo v letu 1980' uspelo izvršiti združe-nemu delu v občini večji prehod na domače surovine oz. repromaterial, zlasti zaradi prisotnosti panog (kemična, kovinska), ki le-tega ne dobe doma, vendar je kljub temu potrebno dosledno težiti k doseganju tega cilja. Vključevanje v poslovanje vseh navedenih dejavnikov mora omogočiti doseči v letu 1980 najmanj 5[ odstotno realno rast družbenega proizvoda. S tem bo dosežena, ob predpostavki doseganja okoli 2-odstotne rasti prebival-stva, okoli 3-odstotna rast gospodarske moči občine. 3. Zaposlovanje Ob predpostavki izkoriščanja notranjih rezerv bo po-trebno planirano rast družbenega proizvoda doseči le z okoli 2,5-odstotnim povečanjem zaposlenih. Pri tem se bo rast zaposlenih v organizacijah, ki ne bodo odpirale novih zmogljivosti oz. bistveno večale obsega storitev, gibala v mejah naravne rasti prebivalstva. Le-ta je 1,1-odstotna. Dokončanje nekaterih investicij, odpiranje novih zmog-Ijivosti iz samoprispevka II. ter preselitve organizacij bodo povzročile, da bo število zaposlenih na področju občine porastlo za planirano stopnjo. Zelo zahtevna naloga, ki bo pred združenim delom, pa bo izvajanje s samoupravnim porazumom dogovorjene kadrovske politike. Njeno načrtno vodenje in vsklajeno delovanje vseh nosilcev kadrovske politike bo prav tako pomemben dejavnik izpolnjevanja začrtanih usmeritev ra-zvoja. Organizacije združenega dela se bodo morale dosledno vključiti v izpolnjevanje določil samoupravnega spora-zuma o minimumu standarda pri novozaposlenih. Nave-deni sporazum štejemo kot pomemben dejavnik izpolnje-vanja začrtanih usmeritev na tem področju za leto 1980. Doseganje prednostnih nalog, t. j. rast ekonomičnosti poslovanja in akumulativnosti v organizacijah združenega dela bo zaradi velikega deleža osebnih dohodkov v druž-benem proizvodu, v veliki meri odvisna od dosežene rasti osebnih dohodkov. Zato bo v letu 1980 morala biti rast realnih dohodkov na zaposlenega okoli 2-odstotna. Doseganje navedene stop-nje rasti bo omogočila združenemu delu vključitev v plan-ske usmeritve iz programa srednjeročnega obdobja, ki pravi, da mora biti rast osebnih dohodkov počasnejša od rasti družbene produktivnosti in tudi realne rasti družbe-nega proizvoda. Poseben poudarek pa bo na stimulativnem nagrajeva-nju, ki bo istočasno omogočilo doseganje višje produkti-vosti, zmanjšalo fluktuacijo delavcev ter uveljavljalo na-čelo delitve osebnih dohodkov po delu. 5. Blagovna menjava s tujino Ker bo izvoz še vedno moral biti pomemben vir celotnega prihodka gospodarskih organizacij, bo morala biti dose-žena realna rast izvoza najmanj enaka rasti družbenega proizvoda, t. j. okoli 6-odstotna. Medtem ko rast uvoza ne bo smela preseči planirane stopnje izvoza, kar pomeni, da bo okoli 6-odstotna. Navedene stopnje rasti predstavljajo za organizacije zelo zahtevno nalogo, ki bo zahtevala polno angažiranje vseh dejavnikov tako na ravni organiza-cije kot republike. Ravno na tem področju je pričakovati vrsto sistemskih rešitev, ki bodo odločneje posegle v dosedaj neugodne trende. Planirani stopnji rasti zelo odstopata od planskih usme-ritev za srednjeročno obdobje, saj je bila planirana rast izvoza 19,8-odstotna in uvoza 9,2-odstotna. Navedenih stopenj zaradi odselitve največjega izvoznika z območja občine, ne moremo upoštevati pri planiranju blagovne menjave v letu 1980. Za doseganje navedenih ciljev bodo nalogezdruženega dela naslednje: Povečati izvoz na tuja tržišča in to predvsem na trg dežel v razvoju ter socialističnih dežel, v čim večji meri nadomestiti uvoženi z domačim repromaterialom in zmanjšati uvoz iz zahodnih držav, saj imamo s tem trgom najbolj neugodno devizno bilanco. Poteg navedenega bo cilj doseči čimvečjo udeležbo proizvodov višje stopnje predelave ter višjih oblik blagovne menjave. 6.lnvesticije V letu 1980 se bo nadaljevala izgradnja precej večjih investicij, začetih v predhodnih letih srednjeročnega ob-dobja: 6.1. DO Hoja TOZD Pohištvo - izgradnja prizvodnega objekta in nabava opreme v vrednostr 17.000.000 din, skupna vrednost investicije je 40.000.000 din. 6.2. DO Pekarna Center- rekonstrukcija proizvodnega obrata in vzdrževanje obstoječih zmogljivosti v skupni vrednosti 31.000.000 din. 6.3. DO Tobačna tovarna TOZD Proizvodnja - moderni-zacija avtoparka in zaključna dela na izgradnji proizvodne hale v skupni vrednosti 18.000.000 din. II 6.4. DO Ilirija-Vedrog - dograditev nove poslovne stavbe v skupni vrednosti 84.7000.000 din, planirana vre-dnost del v letu 1980 je 51.000.000 din. 6.5. DO Ilirija-Vedrog TOZD llirija - dokončanje sve-čarne v vrednosti 50.000.000 din, skupna vrednost investi-cijeje 100.350.000 din. 6.6. DO Ilirija-Vedrog TOZD Vedrog - prva faza rekon-strukcije proizvodnih objektov v vrednosti 25.000.000 din. 6.7. DO Ljubljanske mlekarne TOZD Posestvo - začetek gradbenih del na farmi Brest v skupni vrednosti 40.000.000 din. 6.8. DO Tovil - izgradnja proizvodne hale v vrednosti 121.877.000 din, skupna vrednost investicije je 200.000.000 din. 6.9. DO IGO <- začetek gradnje nove poslovne stavbe in skladišč v skupni vrednosti 95.000.000 din. 6.10. DO Slovnenijaavto TOZD Zastava servis - začetek širitve prodajno servisnega objekta v vrednosti 161.000.000 din. 6.11. DO Žiitinica - začetek gradnje proizvodne hale za mizarstvo v vrednosti 35.703.000 din. » 6.12. DO Plutal-TOZDAIu-pluto-plastika-investicijev modernizacijo strojnega parka in izgradnjo skladišč. 6.13. DO Ljubljanske mlekarne TOZD Posestvo - vzreja plemenskih telic modernizacija proizvodnje, in dokonča-nje Gmajnic v vrednosti 18.000.000 din. 6.14. DO Elektroprojekt - začetek gradnje delovnih prostorov v okviru poslovno-trgovskega centra VS - 104 Langusova v vrednosti 100.000.000 din. 6.15 DO Agrotehnika - začetek izgradnje poslovno tr-govskega centra v vrednosti 200.000.000 din. 6.16. DO Merkur Kranj - začetek izgradnje prve faze v vrednosti 80.000.000 din, vrednost celotne investicije 150.000.000 din. 6.17. DO Semenarna-začetek gradnje veleblagovnice, rastlinjaka in skladišč v skupni vrednosti 70.000.000 din. 6.18. DO Kartonažna tovaroa - pripravljalna dela za izvajanje investicij v proizvodne prostore. 6.19. DO Kemofarmacija-pričetekizgradnjeposlovno-proizvodnih prostorov. 6.20. DO Mercator DO Velepreskrba TOZD Spectrum -priprava na izgradnjo proizvodno-skladiščne hale (odkup zemljišča) v skupni vrednosti 45.000.000 din. 6.21. DO Mercator DO Konditor- izgradnja proizvodnih prostorov v industrijski coni VP-3 v skupni vrednosti 100.000.000 din. 6.22. DO SGP Grosuplje TOZD Gradbeni polizdelki -preselitev proizvodne hale iz občine Bežigrad v občino Vič na lokaciji Cesta dveh cesarjev, investicija se bo za-čela graditi v letu 1980 v skupni vrednosti 160.000.000 milijonov; od tega v letu 1980 100.000.000 milijonov. 6.23. DO Inštitut Jožef Stefan - začetek izgradnje pri-zidka ter nadgradnja obstoječega objekta za poslovne prostore, razmnoževalnico in skladišče za LO in izgradnja prizidka starega objekta REC v skupni vrednosti 13.000.000 din. 6.24. DO Biotehnična fakulteta - pridobitev dodatnega zemljišča - (27.650.000 din) in nadaljevanje gradnje biote-hniškega središča pod Rožnikom, (na Jamnikarjevi ulici). 6.24.2. VDO Biotehnična fakulteta VTOZD Agronomija - dokončanje gradnje strojne lope, ureditev rastlinjakov, začetek izgradnje paviljona za melioracijo in mehaniza-cijo z remizo, ureditev prostorov katedre za agrarno eko- nomiko, krajnsko arhitekturo, vrtnarstvo; skupna vre-dnost investicije je 53.336.300 din. 6.24.3. VDO Biotehnična fakulteta VTOZD za živilsko tehnologijo - začetek izgradnje prizidka k obstoječemu objektu in dokončanjetehnoloških prostorov, skupna vre-dnost investicije je 29.970. 000 din. 6.24.4. VDO Biotehnična fakulteta VTOZ za veterinar-stvo - odkup zemljišč za izgradnjo klinike, inštituta in ambulante in adaptacije prostorov na cesti v Mestni log ter izvedba sanacije objektov v Gerbičevi ulici; skupna vrednost investicije je 50.785.200 din. 6.24.5. VDO Biotehničnafakulteta-VTOZDGozdarstvo - pridobitev dokumentacije in začetek gradnje prizidka v vrednosti 9.500.000 din. 6.24.6. VDO Biotehnična fakulteta - VTOZD za lesar-stvo - pričetek gradnje lastnih prostorov v sklopu biote-hničnega središča v škupni vrednosti 58.675.000 din. Vse večje investicije v gostinstvo in trgovske objekte bodo zajete pod ustreznimi dejavnostmi. Poglavje o inve-sticijah bo ponovno preverjeno, ko bo izvršeno usklajeva-nje z toanko. 7. Delitev družbenega prolzvoda V skladu s postavljenimi prednostnimi nalogami bo potrebno na vseh ravneh poglobiti prizadevanja za rast reproduktivne sposobnosti in ekonomičnosti poslovanja . organizacij združenega dela. To pa pomeni, da bo po-trebno rast skupne in splošne porabe uskladiti z rastjo družbenega proizvoda in planiranimi proporci v delitvi le-tega iz programa srednjeročnega obdobja. Zaradi velike udeležbemase osebnih dohodkov in viso-kih doseženih stopenj rasti v preteklih letih, bo potrebno posebno pozornost posvetiti oblikovanju sredstev za osebno porabo. Pri tem bo potrebno dosledno uveljavljati vezavo rasti osebnih dohodkov na rast produktivnosti in družbenega proizvoda ter upoštevati planirana razmerja v delitvi družbenega proizvoda za leto 1980. Poleg navede-nega bo potrebno omejiti rast udeležbezunajih udeležen-cev v družbenem proizvodu, tako da se njihova udeležba v sredstvih za razširitev materialne osnove dela ne bo pove-čala. Planirana razmerja v delitvi družbenega proizvoda go-spodarstva za leto 1980 so: - udeležba v DP v % __________ocena______planplan ozd_______________ - osebnaporaba 1979 1980 1980 - osebna poraba 42,5 42 39,6 - splošna in skupna poraba 21-7 21,5 22,4 - sredstvazaširitev materialne osnove dela 35,8 36,5 38 x Iz mase družbenega proizvoda so, zaradi primerljivo-sti podatkov s planom OZD za leto 1980, izločena sred-stva, namenjena za delovno skupnost. Le-ta se po veljav-nih predpisih iz leta 1976 niso prikazovala v DP. Navedena razmerja so planirale OZD doseči na koticu srednjeročnega obdobja na podlagi osnovnih usmerirev 32 gibanja posameznih elementov DP iz družbenega dogo-vora o osnovah plana za občino. Ob upoštevanju navedenih usmeritev bodo dosežena drugačna razmerja, kot so jih v organizacijah združenega dela v zafietnem letu srednjeročnega obdobja planirali doseči v letu 1980. Največja odstopanja bodo pri udeležbi GLOBALNI KAZALCI RAZVOJA OBČINE v letu 1980 Elementi C osebne porabe in sredstev za razširitev materialne osnove dela, medtem ko bo splošna in skupna poraba v planskih okvirih. Analiza gibanj v preteklih letih kaže, da so nave-dena odstopanja predvsem posledica zasledovanja za-sebnih pred družbenimi interesi pri oblikovanju rastt osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela. ^6-79_______plan076-8O potrebna rast plan 1980 6.8 5,8 4,8 5-6 2.9 2,1 1,3 2,5 13,4 19,2 25 6 8,1 9,5 10,9 6 4,3 2,9 0,9 2,0 3,9 3,6 3,3 2,4-3,4 - družbeni proizvod - povpr. število zap. -izvoz - uvoz - povprečni čisti OD na zaposlenega - produktivnost DP/Z Planirane stopnje rasti za leto 1980 se razlikujejo od potrebnih za doseganje povprečne planirane rasti za srednje-ročno obdobje 1976-1980. Do odstopanja je prišlo pri vseh elementih, pri tem le pri DP v pozitivnem smislu. Vse ostale stopnje ne bodo na želeni ravni, vendar so glede na dosedanja gibanja in ocenjene možnosti razvoja v letu 1980 še dosegljiv cilj. Velika odstopanja pri blagovni menjavi s tujino so predvsem posledica odselitve nosilca s področja občine. II. TEMEUNE NALOGE PO POSAMEZNIH PODROČJIH A. GOSPODARSTVO Industrlja Prednostnih nalog za to dejavnost je več in izhajajo iz ocene uresničevanja programa družbeno ekonomskega razvoja v prvih štirih letih srednjeročnega obdobja, plan-skih usmeritev za srednjeročno obdobje in analize razvoj-nih moinosti za teto 1980. V letu 1980 bodo morale biti dosežene naslednje stop-nje rasti: - povpr. realne st. rasti v % družbeni proizvod količinski obseg proizvodnje zaposlovanje povprečni netto OD na zaposlenega produktivnost (DP/z) 6,3 5,7 2 1,2 4,2 Industrija bo tudi v bodoče nosilec gospodarske rasti občine, saj bo morala doseči hitrejšo rast družbenega proizvoda kot ostale dejavnosti. Za doseganje navedega cilja pa bo morala uresničevati navedene prednostne naloge: - Realna rast izvoza bo morala biti najmanj tako hitra kot bo znašala rast realnega družbenega proizvoda. To bo moč doseči s: prilagajanjem proizvodnim zahtevam tu-jega tržišča, skupnimi nastopi na tujem trgu ter osvaja-njem novih tržišč s poudarkom na trgu socialističnih dežel in dežel v razvoju. V izvrševanje navedene naloge, ki bo pomemben dejav-nik rasti proizvodnje, se bodo morali vključiti vsi večji izvozniki s področja občine. Zlasti pa bo poudarek na vključevanju organizacij iz kemične, elektro in kovinske panoge industrije, ki so največji izvozniki. Cilj bo ustvariti tak obseg izvoza, ki bb omogočal zadosten uvoz za nemo-ten potek proizvodnje. - Rast uvoza ne bo smela preseči rasti družbenega proizvoda, poleg tega se bo morala spremeniti njegova regionalna usmerjenost, Industrijske organizacije bodo morale v cilju zmanjšanja uvozne odvisnosti od zahodnih držav ter izboljšanja izvozne bilance v čim večji meri nadomestiti uvoženi z domačim repromaterialom ter se preusmeriti na uvoz iz vzhodnih in socialističnih dežel. V navedene usmeritve se bodo morale vključiti vse organizacije s področja občine, zlasti pa še s področja kovinske, kemične in elektroindustrije. Organizacije iz teh panog so največji uvozniki, saj so vezani na uvoz surovin, vendar bodo morale proučiti možnosti vsaj delne preu-smeritve na domače tržišče. - Doseganje večje ekonomičnosti in rentabilndsti po-slovanja, pri čemer bodo morale organizacije izkoriščati predvsem notranje rezerve. Pri tem bo poudarek na varče-vanju z energijo, reprodukcijskim materialom, hitrejšem obračanju sredstev itd. Navedenj dejavniki bodo skupaj z boljšo organizacijo dela, boljšim izkoriščanjem delovnega časa in kapacitetterostalimi kvalitetnimi dejavniki razvoja omogočali hitrejšo in kvalitetnejšo rast družbenega proi-zvoda. - Omejiti bo potrebno rast zaposlovanja, zlasti režijskih delavcev, v vseh organizacijah združenega dela. Pri tem se bo rast zaposelnih v organizacijah, ki ne bodo širile kapacitet morala gibati na ravni naravne rasti prebival-stva, ki je 1,1 %. Planirana priselitev novih kapacitet na področje občine bo povzročila, da bo rastštevilazaposle-nih v industriji 2 %. - Dosledno izvajanje večjih investicij iz programa po sprejetem terminskem planu njihovih gradenj, s poudar-kom na investicijah, ki so v teku. Posebno pozornost bo treba posvetiti investicijama: DO Pekarna Center (agroživilstvo) ter DO Igo, ker bo v pri-meru njihovega nadaljnega zaostajanja nastala velika družbena škoda - na sedanji lokaciji 00 Igo se bo v 33 začetku leta 1981 nadaljevala usmerjena blokovna grad-nja v Trnovem. - Nadaljevalo se bo spreminjanje in poglabljanje sa-moupravne organiziranosti organizacij s poudarkom na navedenih v globalnih usmeritvah. KMETIJSTVO V skladu s sprejetimi planskimi usmeritvami za srednje-ročno obdobje so prednostne naloge v tej dejavnosti naslednje: - dvig kmetijske proizvodnje za 4-odstotke in to, glede na proizvodno usmeritev združenega dela, predvsem mesa, mleka in povrtnin. Navedeno povečanje bo dose-ženo z intenzivnejšo izrabo zemlje, produktivnejšim de-lom in nadaljnim vlaganjem v melioracijo in kmetijsko mehanizacijo, - nosilec proizvodnje bo družbeni sektor, ki bo razvijal lastno proizvodnjo oziroma usmerjal proizvodnjo vzaseb-nem sektorju preko kooperacijskih odnosov z njim. Prav tako bo kreditna služba pri KZ Velike Lašče usmerjala proizvodnjo v zasebenm sektorju v smislu planskih usme-ritev s kreditiranjem nabave mehanizacije, izgradnje silo-sov in hlevov. Predvidoma bo v te namene vloženo 30.000.000 din, - stabilizirati bo potrebno pogoje gospodarjenja v tej dejavnosti gospodarstva," tako da bi s tem odpravili velika nihanja v proizvodnji, ki neugodno vplivajo na preskrbo mesta Ljubljane. Poleg tega bo potrebno realizirati vrsto ukrepov za sanacijo težkega gospodarskega položaja DO Ljubljanske mlekarne TOZD Posestva, - v okviru že izvedene spremembe v samoupravni orga-niziranosti bo potrebno poglabljati dohodkovne odnose ter izvesti delitev rizika med trgovino in proizvodnjo, - nadaljevalo se bo delo na izvajanju investicije farme Brest v skupni vrednosti 40.000.000 din, - k realizaciji navedenih nalog bo morala s povečano aktivnostjo prispevati tudi samoupravna skupnost za ra-zvoj kmetijstva. . Kmetijska zemljiška skupnost Prednostne naloge so: - intenzivno sodelovanje pri pripravah srednjeročnih načrtov same KZS.planov kmetijskih zadrug, interesnih skupnosti s področja kmetijstva in gozdarstvatervodnega gospodarstva predvsem zaradi usklajevanja akcij pri agro in hidromelioracijah ter komasacijah ter zagotovitve več-jih finančnih sredstev pri obsežnejših agromelioracijskih ukrepih, - organizacija razprav pri prizadetih krajevnih skupno-stih in pristop k ustanovitvi melioracijskih skupnosti na predvidenih melioracijskih območjih, - dokončna izdelava projekta za kompleksno ureditev Horjulske doline in zagotovitev finančnih sredstev, - nadaljnje sodelovanje pri načrtovanju porabe pro-stora, - nadaljnje izvajanje manjših hidro in agromelioracij-skih ukrepov ter urejevanje zemljišč hribovskih kmetij v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in kmetijskimi za-drugami, - ugotovitev možnosti (predvsem finančih) za pristop k rednejšemu vzdrževanju sekundarne odvodne mreže na barju za obdobje 81-85, - v letu 1980 bomo načrtovali' v okviru finančnih mož-nosti tudi odkup kmetijskih zemljišč v I. območju zaščite (dolgoročno namenjena kmetijska raba zemljišča), - reševanje socialnih problemov ostalih kmetov v smi-slu zakona o preživninskem varstvu bo predvidena v let-nem progamu dela KZS in zato tudi določen del finančnih sredstev v finančnem načrtu KZS, Le-ta bo prav tako s finančno intervencijo prispevala k hitrejši rasti proizvodnje. Razen navedenih nalog pa se bo nadaljevalo delo tudi na ostalih, ki so bile prisotne tudi v preteklih letih, in jih štejemo za stalne naloge: - spreminjanje družbenoekonomskih odnosov v zaseb-nem sektorju z uvajanjem različnih oblikzdruževanja dela zemlje in delovnih sredstev. Cilj bo večja socialna varnost kmetov, ki bo upočasnila proces deagrarizacije. Poleg tega bo večja parcelna in lastninska enotnost omogočila racionalno koriščenje zemlje in mehanizacije, - razmejevanje interesa na prostoru občine med potre-bami kmetijstva, gozdarstva in urbanizacije v cilju obdr-žati kvalitetno zemljo primarni rabi. Pri tem bo poudarek na obdržanju zaključnih celot kmetijskih organizacij in zaščitenih kmetij, - iz ekološko-rekreacijskih razlogov in potreb Ljudske obrambe se bo ustvarjalo ustrezne pogoje za ohranjeva-nje kmetij v hribovitih predelih. GOZDARSTVO Na področju območja skupščine Ljubtjana Vič-Rudnik gospodarijo v okviru delovne organizacije Gozdnega go-spodarstva Ljubljana temeljne organizacije: TOZD škof-Ijica za področje družbenih gozdovter obrataza koopera-cijo Škofljica in Ljubljana za zasebne gozdove. V programu za I. 1980 predvidevajo posamezne te-meljne organizacije blagovno proizvodnjo v netto m3. iglavci teh. 1. list. prost. les skupaj TOZDŠKOFUICA 7.250 3.640 1.780 12.670 OKŠKOFLJICA 21.432 6.614 18.00 29.846 OK UUBUANA 9.200 5.975 1535 16.710 SKUPAJ 37.882 16.229 5.229 59.226 Predvidena blagovna proizvodnja je vsklajena s sred-njeročnim planom 1976-1980 ter z bilančnim etatom po gozdnogospodarskih načrtih posameznih enot. Temeljne organizacije, ki delujejo na področju skup-ščine Vič-Rudnik delujejo v okviru IV. Gozdno gospodar-skega območja. Slednja ima nalogo združevati sredstva za enostavno in razširjeno reprodukcijo gozdnobiološke sfere. Tako vse enote načrtujejo vsklajeno s srednjeroč-nim programom sledeča gojitvena dela: obnova nega TOZD ŠKOFLJIGA OK ŠKOFLJICA OK UUBUANA prip. tal 9,00 ha ha110,30 sadnja 6,90 ha prip. tal 3,20 ha sadnja 3,30 ha ha 95,20 dognojev. 3,30 ha prip. tal 12,35 tia sadnja 12,35 ha ha 110,80 dognojev. 10,00 ha Poleg investicij gozdnobiološkega karakterja se bodo vršila vlaganja v gozdne komunikacije in stavbe. 34 TOZD Škofljica predvideva gradnjo dveh gozdnih cest na območju Turjaka in Rakitne. OK Škofljica ter TOZD Škofljica predvideva gradnjo poslovnih prostorov v kraju Škofljica. OBRT Na področju obrti, tako družbene kot zasebne, bo po-trebno zagotoviti določene pozitivne premike v smislu planskih usmeritev za srednjeročno obdobje 1976-1980. Pri usmerjanju nadaljnjega razvoja obrti se bo izhajalo iz analize razvojne problematike malega gospodarstva v ob-čini. Prednostne naloge v družbenem sektorju bodo nasled-nje: - dosledno izvajanje obeh večjih investicij iz te dejav-nosti (DO Žimnica, DO Slovenija avto TOZD Zastava ser-vis) po sprejetem terminskem planu njihove izvedbe v letu 1980. - glede na omejene možnosti najemanja bančnih kre-ditov ter perečo prostorsko problematiko, bo potrebno proučiti možnosti združevanja sredstev obrtnih organiza-cij za vlaganje v najbolj deficitarne panoge, - vključevanje v globalne usmeritve pri zaposlovanju, politiki osebnih dohodkov, pri čemer bo cilj doseči večjo ekonomičnost poslovanja, - boljše izkoriščanje delovnega časa ter boljša organi-zacija dela, ki morata omogočiti večjo udeležbo produk-tivnosti v rasti družbenega proizvoda obrti, - spreminjanje samoupravne organiziranosti obrtnih organizacij, ki so skoraj vse enovite, s ciljem boljšega izpolnjevanja njenih nalog t. j. dopolnjevanje industrijske proizvodnje oziroma razširitve njene ponudbe, - proučiti bo potrebno možnost organizacije strokov-nih služb na nivoju občine s ciljem poenostavitve poslova-nja ie-teh z nudenjem ustrezne strokovne pomoči. V zasebnem sektorju pa bo poudarek pri proizvodni in storitveni obrti, razen pri obrti za osebne storitve, na: - reševanju prostorske problematike, kar pomeni, da bo potrebno pospešeno pridobivati ustrezna zemljišča v že oblikovanih obrtnih conah, v - zagotavljanju ugodnih bančnih kreditov za izgradnjo objektov in nabavo opreme v najbolj deficitarnih pano-gah, ki bodo kot take opredeljene v navedeni analizi. V obrti za osebne storitve pa bo potrebno rešiti problem financiranja ter financirati izgradnjo ustreznih prostorov-v soseskah, da se bodo dajali v najem deficitarnim obrtem, te so na področju občine: Krojaštvo, šiviljstvo, frizerstvo itd. Poleg navedenih pa bodo v zasebnem sektorju prisotne še naslednje naloge iz preteklih let: - stimuliranje na razne možne načine postopno preha-janje popoldanske, predvsem proizvodne, v redno obrt, - usmerjanje mladine preko šolskih centrov v defici-tarne poklice, - usposabljanje združenja obrtnikov za nudenje strft-kovne pomoči večjemu krogu obrtnikov s področja ob-čine, - spreminanje samoupravne organiziranosti zasebnih obrtnikov v smislu določil zakona o združenem delu (POZD). TRGOVINA Osnovni cilj, ki ga na področju te dejavnosti zasledu-jemo tudi v letu 1980,je izboljšanje preskrbe prebivalcev z osnovnimi prehrambenimi proizvodi na tistih področjih občine, kjer je preskrba najslabša. V ta namen bodo grajene naslednje nove trgovine osnovne preskrbe, inve-stitor je Mercator TOZD Dolomiti, kot glavni nosilec pre-skrbe v občini: - Trgovina RS-3 Rakovnik (bruto površina 1200 m2, vrednost investicije ocenjena na 40.400.000 din) - začetek gradnje 1980 - Samopostrežna trgovina VS-4 Bonifacija (površina 846 m2, vrednost investicije 35.035.000 din) - dokončanje gradnje januar 1980 - Samopostrežna trgovina Kozarje (površina 500 2, vre-dnost investicije 16.00§6.000.000 din) - začetek gradnje - ali samopostrežna trgovina Horjul (površina 600 m2, vrednost investicije 19.000.000 din)- začetek gradnje Investitor se bo odločil za gradnjo ene ali druge trgo-vine glede na pripravljenost in opremljenost zemljišča ter dokumentacije. Poleg teh investicij bo Mercator TOUD Dolomiti v letu 1980 v okviru razpoložljivih sredstev pričel z obnovo neka-terih lastnih trgovin. Za zagotovitev obstoječega fonda trgovskih lokalov osnovne preskrbe na isti ravni (pri tem so mišljeni manjši trgovski lokali) pa bo potrebno v letu 1980 in v naslednjem srednjeročnem obdobju za sanacijo trgovskih lokalov, ki jih upravlja in daje v najem samoupravna stanovanjska skupnost, zagotoviti določena sredstva tudi v okviru te skupnosti. V nasprotnem primeru obstoja nevarnost, da bodo te trgovine, v obnovo katerih najemojemalec v smi-slu pozitivnih predpisov ne sme vlagati svojih sredstev, zaradi neizpolnjevanja tehničnih pogojev, morale posto-poma prenehati delovati. V letu 1980 predvidevamo še - Poslovno trgovinski center VS-104 Langusova - začetek izgradnje I. faze med Hajdrihovo in Langu-sovo ulico - Športnorekreacijski center Svoboda - v sklopu I. faze izgradnje športnorekreacijskega cen-tra Svooda se predvideva začetek gradnje trgovskih loka-lov. - Priprava potrebne dokumentacije za izgradnjo trgo-vine osnovne preskrbe na Karlovici; investitor bo KZ Ve-like Lašče. GOSTINSTVO IN TURIZEM Gostinsko podjetje VIČ, kot edina gostinska organiza-cija združenega dela s sedežem v občini, v okviru SOZD GHT Ljubljana, predvideva za leto 1980 naslednje investi-cije: - gostinski obrat Otok Vis - adaptacija in dograditev gostilne (celotna vrednost investicije 15.500.000 din). V letu 1980 bosta realizirani I. in II. faza izgradnje v vrednosti 6.800.000 din, ki vključuje nakup in opremo novih prostorov v poslovno proizvodnem objektu llirija Vedrog-Tiskarna Ljubljana. Dokončanje investicije je pre-dvideno za konec leta 1981, «¦ 35 - gostinski obrat Pod Rožnikom - rekonstrukcija in adaptacija, funkcionalna preureditev celotnega obrata in povečanje sedežnih kapacitet. V letu 1980 bo izdelan investicijski elaborat, pridobljena vsa potrebna dokumentacija za gradnjo in izvedeno 80% vseh gradbenih del. Viri financiranja: lastna in združena sredstva SOZD GHT ter bančni krediti. Dokončanje inve-sticije je predvideno za pomlad 1981, - SOZD GHT, ki se vključuje s sredstvi svojih članic v financiranje izgradnje gostilne Otok Vis in Pod Rožnikom bo v letu 1980 realiziral I. fazo sanacije gostinskega ob-jekta v Iškem Vintgarju, - Hotel llirija v okviru SOZD Mercator - gostiina Katrca (odkpu in adaptacija). Na področju kmečkega turizma bo v prvem polletju zaključena investicija na Črnem vrhu, s kateri bodo pove-čane spalne kapacitete za 14 ležišč, prav tako bo potrebno z močnejšim angažiranjem na dolomitskem predelu ob-čine pridobiti nove kapacitete v tej dejavnosti, pri čemer bo morala odigrati svojo vlogo tudi hranilnokreditna služba KZ Vič V skladu s planskimi usmeritvami za to srednjeročno obdobje bodo v letu 1980 preverjene nekatere intere-santne lokacije ob vpradnicah. Poudarek bo dan na iska-nje investitorjev s tem, da se bodo zaradi bančnih restrik-cij, investicije lahko začele izvajati šele po letu 1980. B. PROSTORSKI RAZVOJ URBANIZEM I. ZAZIDALNI NAČRT 1. Površine za stanovanje, spremljajoče in ostale javne dejavnosti - VS-8 Kozarje (programski del in 1. faza) - VS-109 Podvozna pot - VS-103 Murgle (dopolnitev zazidalnega načrta za predel ob Malem grabnu - VS-220/1Radna - VS-220/2 Brezovica - VS-201/8Gabrje - VS-205 Srednja vas pri Polhovem Gradcu - VS-210/1 Podolnica - RS-4 llovica (programski del) - RS-103 Vinterca (dopolnitev zazidalnega načrta) - Lavrica (programski del in 1. faza) - VS-245/7 Škofljica - VS-254/1 Gradež (del območja) - VS-203 Turjak - VS-103/2 Zeleni log - VS-101 Krakovo 2. Površine za proizvodnjo, servisne dejavnosti in skla-dišča - VP-4 Plutal - VP-6 Ob Cesti na Brdo, južni del - RP-2/1 Rudnik - RP-2/2 Rudnik 3. Obrtno servisne cone - RM-1 Rudnik - VM-3 Sanitarna deponija južno od Curnovca - pre-verka'programa II. NOVELACIJE ZAZIDALNIH NAČRTOV - RS-105 ob Ižanski cesti (novelacija se priključi izde-lavi zazidalnega načrta za območje RS-4 Rudnik - VS-5 Rožna dolina - VS-106 ob Bobenčkovi ulici - VS-6 Vič III. SKUPINSKE LOKACIJSKE DOKUMENTACIJE - VS-227/3 Kamnik - VS-8/1a Kozarje (novelacija za novo nastalo območje po predlogu sprememb GUP-a - VS-213/2a Horjul IV. URBANISTIČNI NAČRTI ZA NASELJA - Dobrova (v delu) - Škofljica (zakasnitve zaradi neizdelanih geodetskih podlog) - Polhov Gradec, širše območje IS SO o potrebnosti izdelave urbanističnega načrta ter s tem prenos v nivoje zazidalnega načrta za širše območje VS-260 Velike Lašče) - Brezovica, Vnanje in Notranje gorice (začetek po utrditvi tehničnih osnov za letališče). V: URBANISTIČNI RED ZA NASELJA INOBMOČJA - spremembe in dopolnitve urbanističnega reda za ne-selja in območja v občini Ljubljana Vič-Rudnik. PROMET 1. Nadaljevanje že začetih del in urejanje avtobusnih linij in cest, ki povezujejo posamezne soseske in naselja: - nadaljevanje izgradnje ceste Rašica-Rob, - nadaljevanje izgradnje ceste Pijava gorica-Želimlje, - izgradnja cestne povezave Cesta v Mestni log-Tbilisij-ska, - dokončanje Ziherlove ceste v Trnovem, - izgradnja mostu čez Glinščico na Brdnikovi cesti. 2. Program gradenj iz presežka posojila za ceste: - dokončanje ceste v Mestni log z mostovoma čez Mali graben in Ljubljanico (od Opekarske do Ižanske ceste), - začetek gradnje Jurčkove poti, - pripravljalna dela za podvoz na Gregorinovi: cestna povezava med Tržaško in Jamovo. 3. Investicije republiške skupnosti za ceste in samou-pravne interesne skupnosti za ceste: - nadaljevanje gradnje obvozne ceste Dolgi most-Ce-lovška cesta, - začetek rekonstrukcije Tržaške ceste, - gradnja servisne ceste ob železnici, - izgradnja nove Kosaške ceste, - dokončanje mostu pri Dobrovi, ' - dokončanje del pri preložitvi trase ceste Škofljica-Kočevje na odseku Škofljica-Pijava gorica. KOMUNALNO GOSPODARSTVO Pri investicijah v komunalno gospodarstvo so upošte-vani naslednji kriteriji: 36 - prednpst imajo investicije v preskrbo z vodo in v zaščito podtalnice, - komunalna gradnja mora spremljati stanovanjsko gradnjo, gradnjo gospodarskih objektov in objektov so-cialnega standarda, pri čemer bo med drugim pospešeno komunalno urejanje ind. cone RP-2. I. KANALIZACIJA 1. Primarne investicije v kanalizacijo in investicije po-trebne v zvezi z izgradnjo cest: - dograditev kanalizacije za OŠ in VVZ Krim-Rudnik, - nadaljevanje gradnje kanalizacije Kamnik-Preserje, - nadaljevanje gradnje kanalizacije Vnanje in Notranje gorice, - nadaljevanje gradnje kanalizacije Polhov Gradec, - dograditev kanalizacije Horjul, - gradnja kanalizacije za Rakovo Jelšo, - gradnja kanalizacije za dom srednjih šol, - gradnja kanalizacije za VVZ Brdo, - gradnja kanalizacije v zvezi z vodarno Brest, - gradnja kanalizcije po Jurčkovi poti, - gradnja kanalizacije po cesti Mestni log, - gradnja kanalizacije po novi Zavetniški cesti, - gradnja kanalizacije po novi servisni cesti ob želez-nici, - Začetek gradnje kanalizacije za OŠ Škofljica. 2. Izgradnja sekundarnih kom'unalnih investicij: - nadaljevanje kanalizacije VS-1 Trnovo, - dokončanje kanalizacije VS-4, - nadaljevanje kanalizacije VS-103 Murgle, - začetek kanalizacije RS, in RS2 Jurčkova pot, - izgradnja kanalizacije VVZ Kozarje, - nadaljevanje kanalizacije VS-7 Vrhovci, - začetek gradnje kanalizacije VP-6 - zaključitev kanalizacije VP-3 C. SOCIALNI RAZVOJ SOCIALNO VARSTVO Zaradi oblikovanja celovite politike socialnega varstva, usklajevanja programov, zagotavljanje ukrepov in sred-stev za uresničevanje le teh ter zaradi enakopravnega odločanja s skupščinami družbenopolitičnih skupnosti se delovni Ijudje organizirani v samoupravnih interesnih skupnostih socialnega skrbstva, otroškega varstva, pokoj-ninskega in invalidskega zavarovanja, zaposlovanja in stanovanjski skupnosti povezujejo v samoupravno skup-nost socialnega varstva. Vso pozornost moramo posvetiti obravnavi zakona o skupnostih socialnega varstva kakor tudi takojšnji uskla-ditvi normativnih aktov skupnosti z določili novega za-kona. Glede na značaj skupnosti socialnega varstva v kateri se usklajujejo politika in programi s področja socialnega varstva ter določajo prioritetne naloge, sprejemajo mini-malne osnove in zagotavljajo sredstva za izvajanje spreje-tih programov socialnega varstva je potrebno v predstoje-čem razdobju posvetiti vso pozornost predvsem sledečim strateškim problemom: - zagotavljanju varstva otrokom, v času ko so starši na delu in s tem zagotovitev enakih startnih možnosti za nadaljnje vključevanje v proces šolanja, - zagotavljanju socialne varnosti invalidnim osebam ter njihovi preusmeritvi v usposabljanje in produktivno zaposlovanje, - izboljšanju socialne varnosti kmečkega prebivalstva kot enemu izmed pogojev za uresničevanje ekonomske politike na področju kmetijstva, - analizi stanja in življenjskih pogojev borcev (posebno kmetov-borcev), - usmeritvi na razvojno-tehnološko intenzivno proi-zvodnjo, ki je objektivno edina realna možnost, da se zaustavi povečanje primanjkljaja kadrov, - oblikovanje družbene denarne pomoči kot edinega vira preživljanja v višini ugotovljenih minimalnih stroškov na starostnika, - prizadevati se moramo, da bo sistem invalidno-po-kojninskega zavarovanja postal sestavni del dohodkovnih odnosov v združenem delu ter da bo status upokojenega delavca temeljil na njegovem delovnem prispevku, - pospešitvi stanovanjske graditve. ZAPOSLOVANJE V letu 1980 bodo prizadevanja usmerjena predvsem v dinamiko in strukturo zaposlovanja v organizacijah zdru-ženega dela ter v investicijsko politiko, v smislu sodelova-nja v začetni fazi priprave kadrovske komponente investi-cije. Pripraviti moramo kvalitetno analizo zaposlovanja na nivoju občine z ozirom na sprejete usmeritve srednjeroč-nih in letnih planov ter sporazumov o minimalnih standar-dih in pogojih za zaposlovanje. Prednostno naj bi se izvajale naslednje naloge: - priprava delavcev na zaposlitev, - informiranje in zaposlovanje delavcev, ki so nazača-snem delu v tujini, - sodelovanje pri zaposlovanju invalidnih oseb, - analiziranje stanja invalidnih oseb na podlagi popisov v KS in OZD, - nudenje aktivne pomoči organizacijam združenega dela pri zagotovitvi potreb po kadrih, planiranju kadrov-skih potreb in izobraževanju delavcev ob delu, - ustreznejše materialno in družbeno vrednotenje dela v neposredni proizvodnji, kakor tudi ustreznejše mate-rialno vrednotenje inovacijske dejavnosti, - banke morajo že v fazi priprav investicijskih elabora-tov napotiti investitorje na skupnost za zaposlovanje, ki bo na osnovi ugotovljenih možnosti za zaposlovanje no-vih delavcev dela ustrezno mnenje, - na osnovi ugotovitev analize o samoupravnem in družbenoekonomskem položaju delavcev iz drugih repu-blik in pokrajin bo potrebno sprejeti ustrezne ukrepe za izboljšanje družbenoekonomskega položaja teh delavcev. II. VODOVOD 1. Vodovodni viri: - izgradnja vodarne Brest z povezavo cevovodov do Ljubljane, 2. Investicija v vodovodno omrežje: $r Primarne investicije: - Cevovod Rudnik - Škofljica, - Cevovod po Ižanski cesti, - Cevovod po cesti Mestni log, - Cevovod Riharjeva - Ižanska cesta, - Cevpvod po Koperski, - Cevovod Večna pot - VP-6, - Cevovod po Jurčkovi poti, - Vodovod za OŠ Rakitno. Sekundarne ivesticije: - nadaljevanje izgradnje vodovoda VS-1 Trnovo, - dokončanje vodovoda VS-4 Bonifacija, - začetek izgradnje vodovoda RS-1 in RS-2 (Jurčkova pot), - nadaljevanje izgradnje vodovoda RS-103 V Vinterca, - nadaljevanje izgradnje vodovoda VS-103 Murgle, - izgradnja vodovoda za VVZ Kozarje, - začetek izgradnje vodovoda za VP-6 in VP-3. III. PLINOVOD Primami plinovodi: - izdelava analize smotrnosti izgradnje plinarne na Viču, - izgradnja plinovoda od Opekarske ceste do RP-Ru-dnika, - odcep od magistralnega plinovoda v Kozarjah, - odcep za VP-3, Sekundarni plinovod: - nadaljevanje izgradnje plinovoda VS-1 Trnovo, - dokončanje plinovoda VS-4 Bonifacija, - nadaljevanje plinovoda VS-103 Murgle, - pričetek izgradnje plinovoda RS,, RS2 (Jurčkova pot),1 - pričetek izgradnje plinovoda VS-104 (Langusova ce-sta), - dokončanje plinovoda do doma upokojencev Kole-zija. PTT PROMET V letu 1980 se bodo vršile naslednje investicije: - Nadaljevanje in zaključek montažnih del v telefonski centrali na Brezovici (1000 naročniških priključkov) in na Igu (600 naročniških priključkov). Za centralo v Škofljici (1000 telefonskih priključkov) bo dobavljena oprema -montaža ni možna, ker je pogojena z ustreznimi prostori. - Priprava dokumentacije i.n odkup zemljišča za PTT Škofljica. - Prav tako bo zgrajen prizidek pri PTT stavbi na Viču za namestitev rezervnega vira napajanja (agregat). - Na področju kabelskih gradenj bodo izvedene večje gradnje telefonskih mrež na območju Brezovice in Iga, v Murglah (III. faza) in v Trnovem (VS-1). - Prav tako bo pričeta gradnja večjih telefonskih kabel-skih povezav od Erjavčeve ceste po Rožni dolini ter po Groharjevi cesti proti Jurčkovi poti. Te gradnje so pogo-jene z aktiviranjem telefonske centrale v kulturnem domu Ivan Cankar. ENERGETIKA V letu 1980 bodo potekala naslednja vlaganja v energe-tiko: 1. RTP postaje: - dokončanje gradnje RTP Vič (I. faza). 2. Investicije v nizkonapetostno omrežje na izvenmest-nem področju: (DV - daljnovod, TP - transformatorska postaja, NNO - nizkonapetostno področje). - izgradnja DV, TP in NNO v Brišah pri Polhovem Gradcu, - izgradnja DV, TP in NNO v Srednjem vrhu pri Polho-vem Gradcu, - izgradnja DV, TP in NNO v Skopčah ali Dobravici pri Želimljah, - rekonstrukcija v Golem, - dokončanje gradnje kablovoda TP v Kozarjah (novo naselje), - dokončanje gradnje DV, TP in NNO v Dobrovi (Gra-ben), - dokončanje gradnje DV, TP in NNO v Lavrici II. 3. Investicije v srednje in nizkonapetostno omrežje na mestnem področju: . Plan investicij bo v programu družbenoekonomskega razvoja občine ustavljen naknadno, ko ga bo sestavil investitor DO DES TOZD Elektro Ljubljana-mesto. VODNO GOSPODARSTVO Program vodnogospodarskih del obsega urejanje hu-dournikov, vzdrževanje vodotokov in varstvenih objektov. V letu 1980 se bodo vršila naslednja dela: - vzdrževalna dela na Gradaščici na področju Bokalc; - podaljšanje regulacije Glinščice do novega preu-smerjenega vodotoka zaradi potrebe avtoceste; - vzdrževanje sistema glavnih odvodnikov na Barju; - vzdrževalna dela pod mostovoma čez Mali Graben in Ljubljanico; ' - večja dela nad Zgornjo Galjevico za potrebe rekon-strukcije Jurčkove poti; - nadaljno urejanje hudournikov v Polhograjskih Doio-mitih; - nadaljevanje izdelave študije za ureditev akumulacije .na Gradaščid; - ter druga potreba manjša dela pri vzdrževanju vodo-tokov. Za vse investicije bo zagotovila sredstva območna Vod-nogospodarska skupnost Ljubljanica-Sava. PROGRAM STANOVANJSKE IZGRADNJE V LETU 1980 A. DRUŽBENO USMERJENA BLOKOVNA GRADNJA Dokončano V izgradnji 1. VS--f Trnovo G 1,2,3 69stanov. 69 F1.2 114stanov. 114 C1,2,3,4 180 stanov. D 1,2,3 133 stanov. A1,2, 3,4, 5 222 stanov. VS-3Žičnica 168 stanov. zač. VS-6 B 21,22 56 stanov. 56 VS-6B23 36 2. VS-4 Bonifacija U-2 76 stanov. SKUPAJ DRUŽBENO USMERJENA BLOKOVNA GRAD. 239 1046 38 B. DRUŽBENO USMERJENAINOIVIDUALNA GRADNJA B. DRUŽBENO USMERJENAINDIVIDUALNA GRADNJA Dokončano Vizgradnji VS-103Murgle 205 205 VS-201 Dobrova 40 RS-1,RS-2Jurčkova 225 zač. VS-4 Bonifacija 12 Vinterca RS-103/3 30 zač. VS-102/2Rakovajelša VS-7 Brdo 56 zač. VS-7Vrhovci 39 zač. VS-225 Kamnik pod Krimom 40 VS-251 Želimlje 60 zač. IG-skupinska lokacijskadok. 70 VS-260 Male Lašče 60 zač. VHB-6D Vnanje gorice______________________________8_________ 8 SKUPAJ DRUŽBENO USMERJENA 225 833 INDIVIDUALNA GRADNJA C. NEORGANIZIRANA INDIVIDUALNA GRADNJA Dokončano V izgradnji 250 500 Istočasno z navedeno stan. gradnjo se bo legaliziralo 265 črnih gradenj na Rakovi jelši, Jurčkovi poti,_______ SKUPAJ VSA GRADNJA 714 2379 Dokončano V izgradnji VS-103 Murgle VS-201 Dobrova RS-1,RS-2Jurčkova VS-4 Bonifacija VintercaRS-103/3 VS-102/2Rakovajelša VS-7 Brdo VS-7 Vrhovci VS-225 Kamnik pod Krimom VS-251 Želimlje IG-skupinska lokacijska dok. VS-260 Male Lašče VHB-6D Vnanje gorice 205 205 40 225 zač. 12 30 zač. 56 zač. 39 zač. 40 60 zač. 70 60 zač. 8 8 SKUPAJ DRUŽBENO USMERJENA 225 833 INDIVIDUALNA GRADNJA C. NEORGANIZIRANAINDIVIDUALNA GRADNJA Dokončano Vizgradnji 250 500 Istočasno z navedeno stan. gradnjo se bo legaliziralo 265 črnih gradenj na Rakovi jelši, Jurčkovi poti. SKUPAJ VSA GRAONJA 714 2379 STANOVANJSKO GOSPODARSTVO V letu 1979 se je dinamika stanovanjske izgradnje neko-liko izboljšala, vendar ugotavljamo, da v letu 1980 ne bomo uspeli nadoknaditi zamujenega iz prvih let tega srednjeročnega obdobja. V letu 1980 bomo skušali do-končati že začete objekte in nanovo začeti graditi ob-jekte, ki so bili programirani za leto 1979, ter z gradnjo objektov, ki so predvideni v srednjeročnem programu za leto 1980. Prednostna bo gradnja na tistih območjih, kjer bi prven-stveno reševali problem nedovoljenih gradenj z vključeva-njem novih stanovanjskih objektov na ta področja (Jurč-kova pot, Vinterca, Rakova jelša, Brezovica in Škofljica). PROGRAM STANOVANJSKE IZGRADNJE V LETU 1980 A. DRUŽBENO USMERJENA BLOKOVNA GRADNJA Dokončano______Vizgradnji 1. VS-1 Trnovo_____ G 1,2,3 69stanov. 69 F1,2 114stanov. 114 C1,2,3,4 180 stanov. D1.2,3 133 stanov. A 1.2,3, 4, 5 222stanov. VS-3Žičnica 168 stanov. zač. VS-6B21.22 56stanov. 56 VS-6 B 23 36 2. VS-4 Bonifacija U-2_________________________________76 stanov. SKUPAJ DRUŽBENO USMERJENA BLOKOVNA GRAD. 239 1046 Skupaj se bo v letu 1980 gradilo 2379 stanovanj, od tega bo končanih 714 ali 30%. Istočasno bo potrebno pristopiti k začetku organizirane blokovne gradnje v KS Ig. Za doseganje navedenih ciljev mora planirano gradnjo spremljati pravočasno komu-nalno opremljanje stavbnih zemljišč. Ostale naloge s tega področja so: - nadaljevanje akcij za realizacijo plana stanovanjske graditve, - pospešena aktivnost na področju sporazumevanja in pridobivanja ustrezne dokumentacije na področju pre-nove, - dokončna realizacija III. natečaja za dodelitev solidar-nostnih stanovanj in razpis IV. natečaja ter priprava liste za reševanje perečih stanovanjskih problemov. SOCIALNO SKRBSTVO Po določilih samoupravnega sporazuma o temeljih plana socialnega skrbstva v občini Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1976-1980 ter na podlagi smernic Skupščine socialnega skrbstva ter njenih organov bo Skupnost s svojo strokovno službo - Centrom za socialno delo v letu 1980 izvajala naslednje naloge: 1. Dograjevanje delegatskih odnosov skupščinskega sistema in nadaljnji razvoj usklajevanja interesov SIS. 2. Prioritetne naloge v letu 1980. V okviru enotnega programa Skupnosti bo združevala sredstva pri republiški skupnosti socialnega skrbstva za izvajanje enotnega zajamčenega programa in sicer: - za financiranje stalnih družbeno denarnih pomoči občinam, ki jim je ta pomoč edini vir preživljanja (za 82 občanov cca 2.250 din mesečno); - kot dopolnilni vir preživljanja (za 268 občanov pov-prečno cca 1.000 din mesečne pomoči); - prispevke za zdravstveno zavarovanje v znesku iz naslova prejemanje družbeno denarne pomoči za 254 občanov cca 210 din mesečno na osebo; - bruto osebne dohodke za strokovne delavce zapo-slene v službi socialnega skrbstva po kadrovskem norma-tivu 4.500 preb. na enega strokovnega delavca. 39 3. Prednostne naloge s področja temeljnega programa. - Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ureja novi družbeni inštitut »zakonsko svetovanje«. Družbena skupnost z zakonsko svetovalnico omogoča bodočim za-koncem, da se vsestransko pripravijo na skladno skupno življenje ter pomagajo zakoncem v njihovih medsebojnih razmerjih pri izvrševanju roditeljske pravice. Pred SIS soc. skrbstva stoji nova naloga in obveznost in sicer v nasled-njem: - ustanoviti zakonsko svetovalnico; - zagotoviti kadre (kadrovska koordinacija SZDL) z ustrezno strokovno in politično usposobljenostjo. Uspo-sabljanje kadrov že poteka v okviru VŠSD in na medicinski fakulteti; - zagotoviti financiranje navedene dejavnosti. - Isti zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v svojem 70. členu določa, da v začetku leta 1980 SIS socialnega skrbstva morajo prevzeti od sodišč - spravne poskuse. Tudi ti spadajo v okvir zakonskega svetovanja. Doslej so jih ob vložitvi zahtevka ali tožbe za razvezo zakonske zveze opravljala sodišča v svoji pristojnosti. - Nov zakon o izvrševanju kazenskih sankcij prinaša tudi novo institucijo »varstvenl nadzor nad pogojno ob-sojenlml osebaml« Varstveni nadzor nad pogojno obsojenimi osebami bo torej morala opravljati v letu 1980 strokovna služba skup-nosti - Center za soc. delo. Poleg nadzora pa prinaša zakon poglobljene naloge skrbstv. organa na področju pospenatnih ukrepov. Namen teh nalog, ki jih bo morala opravljati strokovna služba SIS - Center za soc. delo je v prihodnje preprečiti visok odstotek povratništva. (60% v Sloveniji). Tudi uresničitev te nove naloge zlasti varstveni nadzor bo zahtevala vključitev novih usposobljenih kadrov zlasti s področja postpenalne dejavnosti. 4. Ostale naloge s področja skrbstva v letu 1980 - Na področju preprečevanja družbeno negativnih po-javov med mladino nalaga kazenska zakonodaja SIS so-cialnega skrbstva in strokovni službi Centru za socialno delo vrsto nalog v smeri preprečevanja vzrokov, ki pogo-jujejo pojave družbene neprilagojenosti med mladino in kriminalitete mladih. V ta namen bo SIS in Center za socialno delo analitično ugotavljala dejavnike, ki vplivajo na pojav kriminalitete in družbeno neprilagojenih dejanj ter jih odpravljala z pre-dvidenimi ukrepi preventivnega karakterja. Tudi v indivi-dualnih primerih se bo strokovnost dela poglobila obe-nem pa se bo nadalje razvijalo skupinsko delo z mladolet-nimi prestopniki po tehniki grupne dinamike. - Otroke motene v telesnem in duševnem razvoju bo Komisija za razvrščanje pravočasno po opravljeni detek-ciji (odkrivanju) diagnosticirala, Center za socialno deio pa bo poskrbel za njihovo čimprejšnjo napotitev na uspo-sabljanje. - Skupnost socialnega skrbstva in Center za socialno delo bosta razvijala »rejništvo« kot uspešno obliko social-nega skrbstva. Posebna skrb bo posvečena rejencem in rejnikom pri njihovem delu. Trudili se bomo pridobiti tudi čimveč rejniških družin na območju naše občine. Prizadevanja bodo potekala zlasti pri pripravi rejenca in rejniške družine na oddajo v rejo in opravljanja funkcije rejništva. Rejnice, ki bodo izpolnjevale po zakonu pogoje bomo poklicno zavarovali. - Na področju zakonskih razvez bo delo v letu 1980 potekalo v naslednjem: - v sodelovanju s sodišči pri dodelitvi otrok; - urejanju stikov med roditeljem, ki mu otroci niso bili zaupani v varstvo in vzgojo; - urejanju in valorizaciji preživnin; - opravljanju spravnih poskusov; - Na področju nezakonskih rojstev bo delo potekalo v ugotavljanju očetovstva, uveljavljanju preživninskih za-htevkov, letni revalorizaciji preživnin in reševanju stano-vanjskih vprašanj mater samohranilk v sodelovanju z sta-novanjsko skupnostjo. - Otrokom iz materialno in socialno ogroženih družin bo Skupnost in strokovna služba - Center za socialno delo zagotovila normalni biro psihični razvoj z dodelitvijo različnih oblik družbeno materialnih pomoči, glede na socialno indikacijo in sicer: - plačilo šolske prehrane; - plačilo oskrbnih stroškov v vzgojno varstvenih zavo-dih; - plačilo hotelskega dela oskrbe otrokom na preventiv-nem zdravljenju; - plačilo oskrbnih stroškov socialno ogroženim otro-kom v šoti v naravi (plavalni in smučarski tečaji). - Na področju družbene skrbi za starejše občane bosta Skupnost in Center za socialno delo razvijala razne oblike družbene pomoči kot so: - nastanitev osamljenih, bolnih in onemoglih starejših občanov v socialne zavode; - nastanitev starejših občanov, ki so sami in onemogli pa si ne želijo zavodskega varstva v druge družine (rejo); - za starejše osamljene občane bosta organizirala nego, oskrbo in hišno pomoč na njihovem domu v sodelo-vanju z komisijami za socialna vprašanja v krajevnih skup-nostih; - skupaj z organizacijami RK na terenu ter komisijami za socialna vprašanja bosta razvijali sosedsko pomoč. - Na področju skrbniške dejavnosti bo Skupnost in strokovna služba v skladu z zakonom o skrbništvu izvajala skrbništvo za odrasle in mladoletne osebe pri čemer bo posebno pozomost posvečala izbiri primernih skrbnikov. ; - Posebno pozornost bo Skupnost in strokovna služba posvečala obravnavi in resocializaciji družbeno nepreila-gojenim odraslim osebam, ki motijo družbeni red in mir kot so: alkoholno zasvojene osebe, obsojene osebe-po-vratniki, narkomani, različni psihopati itd. - V sodelovanju z samoupravno stanovanjsko skup-nostjo se bomo prizadevali za čim ažurnejše reševanje stanovanjskih vprašanj osebam potrebnih posebne druž-bene pomoČi. - V sodelovanju s krajevnimi skupnostmi se bo Skup-nost in strokovna služba nenehno prizadevala za izobra-ževanje prostovoljnih socialnih delavcev v KS tako, da bodo le ti čimbolj usposobljeni za samostojno in sprotno reševanje neposrednih socialnih problemov na licu me-sta, v kraju, kjer se pojavijo. Pri uresnočevanju programa bo Skupnost in strokovna služba tesno sodelovala in koordinirala delo z drugimi SIS, organi S. ob., institucijami na področju vzgoje in izobraževanja, zdravstva in otroškega varstva, krajevnimi 40 skupnostmi, pravosodnimi organi, organi za notranje za-deve družbenopolitičnimi organizacijami in drugimi ek-sternimi institucijami in službami s področja socialnega skrbstva. 5. Investicije na področju skrbstvene dejavnosti V letu 1980 preostane Skupnosti socialnega skrbstva že začeta gradnja Doma upokojencev Kolezija. Da se je ome-njena gradnja tako zavlekla je vzrok nečista lokacija, kajti zemljišče ni bilo v celoti pridobljeno. Preseliti je bilo potrebno dva lastnika nepremičnin, katerih objekte je potrebno porušiti. Te zadeve so že skoraj v celoti rešene in gradnja Doma je v teku. Investicija znaša 74.700.000,00 krije pa se iz samoprispevka II. s participacijo sredstev SPIZ in stanovanjske skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik. Program končne kapacitete Doma je 200 postelj z 38,2 m2 na ležišče. Iz sredstev Republiške skupnosti socialnega skrbstva se je v letu 1980 začela gradnja Zavoda za rehabilitacijo prizadete mladine v Dragi pri Igu. Investicija bo zaključena vletu 1981. OTROŠKO VARSTVO Program skupnosti otroškega varstva občine za leto 1980 vsebuje tiste natoge družbene vzgoje in varstva otrok, ki so uveljavljene v samoupravnem sporazumu o temeljih plana družbene vzgoje in varstva otrok za ob-dobje 1976-80 z dopolnitvami. Pri izvajanju programa 1980 bodo v ospredju tiste nalo'ge skupnosti otroškega varstva, ki imajo neposreden vpliv na materialno proi-zvodnjo in s katerimi se neposredno omogoča otroku zdrav telesni in duševni razvoj: Analiza spejemanja otrok v VVO na področju občine kaže dejansko potrebo po izredni angažiranosti vseh de-javnikov v občini pri zagotavljanju prostorskih kapacitet v smislu pokrivanja že sedanjih potreb ter potreb, nastalih z novograjenimi soseskami. Podatki skupnosti za izvedbo samoprispevka II kažejo, da bodo vzgojnovarstveni ob-jekti iz samoprispevka II, WE v KS Milan Česnik I. in II. 4aza, VVE Trnovo, WE Krim-Rudnik in WE Rožna dolina, dograjeni šele v letu 1981. Prav tako je v zakasnitvi grad-nja bloka v E-nizu v soseski VS1-Trnovo, kjer je predvi-dena WE za 80 mest in bo pričetek vzgojnovarstvene dejavnosti mogoč šele v letu 1982. V letu 1980 je zaradi navedenih zakasnitev v gradnji predvideno naslednje število novih mest: št. odd. štev. odd. skupna pnčetek doj. predš. načrtovana dejavn. __________________zmogljiv.__________ Adaptacija WE Mokrška (SOV) 3 60 1.9.1980 VVZKozarje(samop.ll) 2 * 108 1.12.1980 VVE Podpeč-Pres. (SOV) - 3 60 1.9.1980 VVEHorjul - 1 20 1.9.1980 VVEvKoseskegaul.(SOV) - 1 20 V1-1980 Skupaj: 2 12 268 - Zaradi izrednega pomanjkanja kapacitet za dojenčke je treba intenzivno razširjati obliko varstva otrok v starosti od 4 mesecev do 3 let v varstvenih družinah. V letu 1980 je predvidena pridobitev 23 varstvenih družin, ki bi vključe-vale 115 otrok. - V 80-urni program je potrebno zajeti čim večje število 5-letnih otrok. Glede na specifično področje je namreč kljub angažiranju WO otroke težko pridobiti, ker nasto-pajo najrazličnejše težave, od zasedenosti oz. preobreme-njenosti staršev, prevozov itd. Zato bo potrebno razmisliti o možnostih, da se vzgojitelj čim bolj približa otrokom, kar pomeni, da bi se program odvijal tudi v krajevnih skupno-stih, kjer ni WE, V letu 1980 se bo program izvajal tudi v tistih VVO oz. VVE, kjer se v letu 1979 ni. Delovalo bo 20 oddelkov, ki bodo vključevali okoli 400 otrok. - Razvojni oddelki se v letu 1980 ne bodo odpirali. To področje bi bilo potrebno v okviru mesta urediti glede na ra_/rstitve otrok z ozirom na motnje ter poglobiti teamsko delo strokovnih sodelavcev. - Sofinanciranje igrišč in rekreacijskih površin bo po-tekalo po prednostnem redu vloženih dokumentiranih prošenj s strani KS oz. WO. Skupnost otroškega varstva se bo tudi v letu 1980 vključila v program letovanj in zimovanj predšolskih otrok pri ZPM občine in konkretnih WO. - Proučiti je traba vprašanje obsega delovnega časa z dopoldansko in popoldansko izmeno oz. podaljšanega varstva ob upoštevanju dejanskih potreb. - Visok procent obolelosti dojenčkov, bolniškega sta-leža mater in razpoložljiva sredstva narekujejo odločno ukrepanje na področju ureditve zdrastvenega varstva predšolskih otrok. - Pridobivanje strokovnih kadrov v obliki štipendij in izobraževanja delavcev WO ob delu. - Sodelovanje z drugimi interesnimi skupnostmi v ok-viru skupnosti socialnega varstva in z družbenopolitično skupnostjo in organizacijami za izvedbo dogovorjenih nalog. - Na področju Ijudske obrambe in družbene samoza-ščite si bomo prizadevali zagotavljati pogoje za delovanje WO v izrednih razmerah. 2. Na investicijskem področju se predvideva s sredstvi skupnosti otroškega varstva skupaj s sredstvi OZD sle-deče: - dokončanje gradnje WE Podpeč - ipreserje z zakloniščem, - ureditev oddelka in nabava opreme v bloku Kose-skega ulica (neposredna bližina WO Sonje Vidmar) za 20 otrok, - adaptacija WE Mokrška 60, - nabava tovornega dvigala V WE Brezje za pridobitev dovoljenja delovanja obeh oddelkov, - pridobitev zemljšča in izdelava programskih osnovza VVEIg, - na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih planov za obdobje 1976-1980 je predvtdena zgradnja no-vih kapacitet v KS Želimlje (1 oddelek) in KS Škofljica (dograditev WE za .2 oddelka) odvisno od ugotovljenih potreb po varstvu. Z oberrta KS bo potreben še dokončen dogovor. Poleg zgoraj navedenih investicij se bo v letu 1980 začela gradnja otroškega letovišča v Pacugu. Vrednost investicije je 50.000.000 din. Prva faza gradnje bo končana vletu1981. 41 F, VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Delovanje skupščine občinske izobraževalne skupnosti in vseh njenih organov bo v letu 1980 usmerjeno v celovito uresničitev nalog, ki izhajajo iz srednjeročnega plana 1976-1980 in dopolnila k samoupravnem sporazumu o temeljih plana družbenih dejavnosti v Ljubljani za leti 1979-80. 1, V letu 1980 bo treba posvetiti posebno pozornost na-slednjim prednostnim nalogam iz srednjeročnega plana: - Materialni pogoji doseči vsaj minimalne higiensko-tehnične pogoje v sta-rejših šolah (iz proračuna) - zagotavljati materialne pogoje za možnost prehoda šol na COš. - Kadrovski pogoji Spodbujati detavce, ki ne izpolnjujejo pogojev za učite-Ije osnovnih šol k dokončanju študija z ugodno štipendij-sko politiko, - eden od vzrokov za pomanjkanje pedagoških delav-cev je tudi nerešena stanovanjska problematika. V letu 1980 se bo izdelal pregled nujnih potreb in poiskal mož-nosti za reševanje le-teh, - povečanje vpisa na pedagoške šole in štipendiranje študentov deficitarnih smeri. VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE 1979 1980 INDEKS V.5 V.6 V.7 OŠ COŠ VSI OŠ VSI V.2 V.3 V.4 1________________________23456789 10 učenci 7440 686 8126 7090 1712 8802 95 249 108 uč.oddelki 276 29 305 264 68 332 95 234 108 učenciv PB 1568 -1568 2184 -2184 139 - 139 oddelki PB 66 - 66 77 - 77 116 - 116 otroci v mali šoli - 703 - - 703 100 odd. maleš. - 34 34 100 jutranjevar. 1052 119 11711232 -1232 117 - 105 uč. vglasb.š. - 57 657 100 delavci sve. sl. 15 2 17 - - 17 - - 100 štipendisti____________ 69 ____________________ - Ljudska obramba in družbena samozaščita zagotav-Ijanje delovanja vzgoje in izobraževanja v izrednih razme-rah. 2. Planirana rast obsega dejavnost: 1979 1980 INDEKS V.5 V.6 V.7 OŠ COŠ VSI OŠ VSI V.2 V.3 V.4 1______________________23456789 10 učenci 7440 686 8126 7090 1712 8802 95 249 108 učoddelki 276 29 305 264 68 332 95 234 108 učencivPB 1568 -1568 2184 -2184 139 - 139 oddelki PB 66 - 66 77 - 77 116 - 116 otroci v mali šoli - 703 - - 703 100 Odd. maleš. - 34 34 100 jutranjevar. 1052 119 1171 1232 -1232 117 - 105 uč. v glasb.š. 57 657 100 delavci sve. sl. 15 2 17 - - 17 - - 100 štipendisti 69 Kljub precejšnjemu povečanju števila učencev in ne-spremenjenih prostorskih pogojev bo občinska izobraže-valna skupnost skrbela za dvig kvalitete dela z: - zagotavljanjem pogojev za COŠ - prizadevanjem, da se organizacijsko in vsebinsko, delo v PB približa COš, - uvajanjem sodobnih oblik dela z učenci, - intenzivnejšim povezovanjem sTOZD, družbenimi or-ganizacijami, društvi ter KS. 3. Občinska izobraževalna skupnost rešuje potrebe po osnovnošolskem prostoru z izvajanjem dogovorjenega programa Samoprispevka II. in z lastnimi investicijami. V naslednjem letu se predvideva začetek gradnje sledečih objektov. -objekti iz samoprispevkall. OŠ Škofljica - dokončanje gradnje leta 1981, OŠ Krim-Rudnik - dokončanje gradnje leta 1981, OŠ Preserje - dokončanje gradnje leta 1981, OŠ Velike Lašče - telovadnica - dokončanje gradnje leta 1980, OŠ Ig - telovadnica - dokončanje gradnje leta 1980, - objekti iz sredstev SIS: Oš Rakitna - dokončanje gradnje leta 1980, Zgoraj navedeni objekti se gradijo iz sredstev Samopri-spevka II. in bi se morali začeti graditi že v letu 1979. Novih terminskih planov ni izdelanih, za to ni mogoče opredeliti točen začetek in dokončanje gradnje. Občinska izobraževalna skupnost gradi iz lastnih sred-stev OŠ Rakitno, investicijska vrednost objekta je 12.000.000. Od tega bo v letu 1979 porabljenih 8.000.000, v letu 1980 pa 4.000.000. Objekt bo dograjen do začetka šolskega leta 1980/81. V letu 1980 bo Občinska izobraževalrva skupnost: - pridobila potrebno dokumentacijo in začela z grad-njo prizidka štirih učilnic pri osnovni šoli na Igu, - pridobila potrebno dokumentacijo in začela z grad-njo prizidka štirih učilnic k novi osnovni šoli Škofljica, - pridobila vso potebno dokumentacijo za gradnjo osnovne šole Kolezija, ki pa se bo začela graditi v letu 1981, - pričela z adaptacijo stare šole Vič, s čimer bo omogo* čen prehod na celodnevno osnovno šolo. V letu 1980 bo skupnost zagotovila sredstva v višini 320.000 din za uredi-•tev vodovoda. V letu 1980 se bo izgradil drugi trakt Doma srednjih šol na Gerbičevi. Pridobljena bo vsa potrebna dokumentacija in začela se bo gradnja enega stolpiča študentskega doma ob cesti 27. aprila. KULTURNA DEJAVNOST V letu 1980 bo občinska kultuma skupnost Ljubljana Vič-Rudnik uresničevala program zastavljen v samou-pravnem sporazumu o temeljih plana občinske kulturne skupnosti za obdobje 1976-1980 in v dopolnilnih k temu sporazumu ter v programu kulturne skupnosti za isto obdobje. Prednostne naloge bodo: 1. Kulturna dejavnost v občini bo tudi v prihodnje pote-kala v krajevnih skupnostih preko kulturno umetniških društev in preko programa kulturne akcije, v šolah preko šolskih kulturnih društev in v organizacijah združenega dela. Neposredni organizator, povezovalec in usmerjeva- 42 lec vse amaterske kulturne dejavnosti v občini bo občin-ska zveza kulturnih organizacij. - Kulturno umetniška društva v krajevnih skupnostih bodo nadaljevala z dosedanjo kulturno dejavnostjo, stem da nameravajo ustanoviti še nekaj pevskih zborov in fol-klornih skupin. - šolska kulturna društva bodo delovala v dosedanjem obsegu in zaokrožila svoje programe v prireditev »Naša beseda«. - Prireditve v okviru kulturne akcije bodo v letu 1980 še načrtneje in intenzivneje pripravljene. Kulturna skupnost bo omogočila, da bodo prireditve povsod tam, kjer bo izkazan interes in organizacijska pripravljenost in ne le v krajevnih skupnostih. - Prireditve v okviru kulturne akcije bodo v letu 1980 še načrtneje in intenzivneje pripravljene. Kulturna skupnost bo omogočila, da bodo prireditve povsod tam, kjer bo izkazan interes in organizacijska pripravljenost in ne le v krajevnih skupnostih. - Posebno skrb bo kulturna skupnost v letu 1980 po-svetila hitrejšemu razvoju splošno izobraževalnega knjiž-ničarstva v občini, tako poklicnega kot amaterskega, predvsem za večjim nakupom knjig kot v letu 1979 in s prizadevanjem za rešitev perečega kadrovskega problema - Občinska zveza kulturnih organizacij bo tudi v letu 1980 organizirala revijo gledaliških skupin, srečanja pev-skih zborov, srečanja plesnih skupin in mladih literatov in revijo lutkovnih skupin naše občine. - V še večji meri kot doslej bo občinska zveza skrbela za izpolnjevanje strokovnih kadrov in v ta namen v polni meri izkoristila vrsto seminarjev, ki jih bo pirpravila Zveza kulturnih organizacij mesta Ljubljane. 2. Občinska kulturna skupnost in občinska zveza si bosta prizadevali, da bi v letu 1980 iz združenih sredstev za naložbe v prostore za kulturo v krajevnih skupnostih pri Ljubljanski kulturni skupnosti izvajali naslednje investi-cije: - nadaljevanje gradnje kulturnega doma v Šentjoštu, - adaptacija gasilskega doma v Želimljah, - adaptacija kulturnega doma na Igu, - adaptacija zadružnega doma na Barju, - adaptacija zadružnega doma v Vnanjih goricah, - prenovitev prostorov za kulturno dejavnost v Velikih Laščah, Poleg zgoraj navedenih investicij se bo začela gradnja parka OF v skupni vrednosti 48.000.000 din. Investicija bo končana aprila 1981. TELESNA KULTURA V letu 1980 bomo uresničevali naloge, ki smo si jih zadali s samoupravnim sporazumom o temeljih planov Samoupravne interesne telesno-kulturne skupnosti in s srednjeročnim načrtom za obdobje 1976-1980. Prednostne naloge bodo: Na področju Izgradnje novih objektov bomo v letu 1980: - V okviru možnosti vzdrževali obstoječe objekte, - nadaljevali z izgradnjo ŠRC Svoboda, - nadaljevali z izgradnjo telovadnice Krim-Rudnik, dogradili ploščadi v Notranjih Goricah, Koleziji, Hor- julu, - dogradili ploščadi v Tomišlju in Lavrici, - odkupili zemljišča in pridobili potrebno dokumenta- cijo za ploščad v Kozarjah, ki je že dana v uporabo, ni pa še dokončno zgrajena, C- V skladu s programi bomo pripravljali dokumentacijo za začetek gradenj novih TK površin. Na področju množičnosti in rekreaclje bodo prednostne naloge: - preko trimskih akcij vključiti čim večobčanov v izvajanje športne aktivnosti s področja atletike, smuča- nja, plavanja in drugih oblik aktivnosti, - z dejavnostjo ŠŠD in WZ vključiti največ otrok v programe za športne značke, šolska, medšolska in ostala tekmovanja v različnih športnih panogah ali drugih obli-kah telesne vzgoje, - okrepiti delovanje in razvijanje OTKO in jih spodbu-diti za njihovo širše vključevanje v izvajanje športno-re-kreativne in telesnovzgojne aktivnosti v okviru KS, občine ali mesta s tem, da bodo nosilci in organizatorji izvajanja ne samo svojih internih, temveč tudi občinskih ali medre-gijskih tekmovanj oz. rekreativnih in trimskih akcij. ZDRAVSTVENA DEJAVNOST Iz analize izvajanja srednjeročnega plana v obdpbju 1976-1978 in družbenoekonomskega razvoja v letu 1979 izhaja, da bo moralo biti težišče razvojnih možnosti v zdravstvenem varstvu v I. 1980 v krepitvi materialne osnove združenega dela s tem, da se: - uresniči hitrejši razvoj osnovnega in preventivnega zdravstvenega varstva in se tako izboljša zdravstveno sta-nje delavcev v združenem delu; - zmanjšuje izostajanje z dela zaradi bolezenskih razlo-gov in s tem povečuje produktivnost celotnega družbe-nega dela; - krepi obrambno sposobnost; - zmanjšuje nesktadnost med doseženo razvojno stop-njo osnovnega in preventivnega zdravstvenega varstva proti drugim oblikam zdravstvenega varstva; - izboljšujejo postopki zdravljenja, zmanjšuje porabo sredstev za bolnišnično in specialistično zdravstveno var-stvo; - dokončajo že začete gradnje v tem srednjeročnem obdobju in se s tem povečujejo in razvijajo zmogljivosti osnovne zdravstvene službe. Zdravstvena skupnost bi morala v letu 1980 bolj upošte-vati ob zagotavljanju primernega zdravstvenega varstva uporabnikom zlasti potrebo po: - ustvarjanju pogojev in osnov za učinkovitejše izvaja-nje splošne stabilizacijske politike, - vključevanju in upoštevanju ključnih usmeritev pri uresničevanju in izvajanju družbenega plana in sprejetih resolucij, ki postavljajo gibanje sredstev vseh oblik po-rabe (tudi sredstva za zdravstveno varstvo) v soodvisnost od rasti družbenega proizvoda. Tem usmeritvam bi morale biti podrejene vse odločitve uporabnikov in izvajalcev zdravstvenega varstva, tako pri programiranju zaposlenosti, oblikovanju cen zdravstvenih storitev, sprejemanju realnejših meril za ugotavljanje koli-čine, kakovosti ter uspešnosti opravljenega dela zdrav-stvenih delavcev kot osnove za uresničevanje svobodne menjave dela, za smotrnejšo delitev dela med zdravstve-nimi delovnimi organizacijami, pri izpopolnjevanju si-stema solidarnosti kot podlage za izenačevanje pogojev uveljavljanja zdravstvenega varstva, ter trdnejše in traj-nejše vzajemnosti in solidarnosti med zdravstvenimi 43 skupnostmi glede uresničevanja dogovorjenih oblik zdravstvenega varstva. Za povečanje zmogljivosti zdravstvene dejavnosti v ob-čini Ljubljana Vič-Rudnik je v letu 1980 načrtovana reali-zacija naslednjih investicij: - v avgustu I. 1980 je predvidena izgradnja Zdravstve-nega doma Vič, - dokončana projektna dokumentacija za Gerontolo-ško kliniko, - pridobitev dokumentacije za izgradnjo zdravstvene postaje v Velikih Laščah, - sanacija mladinskega klimatskega zdravilišča na Ra-kitni. III. LJUDSKA OBRAMBA Ljudska obramba je enoten in skupen interes naše družbenopolitične skupnosti in je zato tudi sestavina ra-zvoja naše občine ter izhaja iz že do sedaj dosež&ne stopnje obrambnih priprav in je na tej osnovi načrtovanja v nadaljnjem razvoju vključevanja v gospodarske in so-cialne potrebe občine, upoštevajoč delavske in materialne ter druge možnosti. Pri tem moramo upoštevati tudi pre-dnosti našega samoupravnega družbenoekonomskega si-stema, ki daje možnosti za mobiliziranje vseh sil in-virov družbe in najučinkovitejšefunkcioniranje vseh dejavnikov splošnega Ijudskega odpora. Letni načrt zajema le osnovne elemente obrambnih pri-prav, ki jih mora občina izvajati po veljavnih predpisih s področja Ijudske obrambe ter statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik in mesta Ijubljane, ki zagotavlja kontinuiteto obrambnih priprav ter najnujnejše pogoje za učinkovito obrambo in zaščito občine in mesta in sicer: - razvoj obrambnih priprav skupščineobčine Ljubljana Vič-Rudnik ter družbenopolitičnih organizacij, - razvoj teritorialne obrambe, - vzgoja in pouk za obrambo in zaščito prebivalstva, štabov 1 n enot civilne zaščite občine, krajevnih skupnosti, - opremljanje enot in štabov civilne zaščite občine in krajevnih skupnosti. Drugi temeljni nosilci obrambnih priprav v občini so organizacije združenega dela in druge samoupravne or-ganizacije in skupnosti, ki skupaj z občino zagotavljajo osnovne materialne in druge pogoje za uspešno vodenje oboroženega boja in drugih oblik odpora. Pri skupni nalogi in interesu delovnih Ijudi in občanov ter drugih nosilcev obrambnih priprav za graditev enot-nega in učinkovitega obrambnega sistema Ijubljanskih občin in mesta Ljubljane upoštevamo zlasti naslednja izhodišča: - obrambne priprave morajo biti integralni del tekoče, razvojne družbenoekonomske politike občine, SIS, orga-nizacij združenega dela, družbenopolitičnih organizacij in drugih samoupravnih organizacij, - zagotoviti je potrebno blagovne rezerve prehrambe-nih in drugih nujno potrebnih artiklov za najmanj enome-sečne potrebe prebivalstva in oboroženih sil, ki bodo delovale na območju občine. Za finančna sredstva se sporazumo dogovarja v okviru Ljubljane, ker je ta naloga skupnega pomena. Pri tetn je upbštevati materializacijo partizanskih baz, - že v miru moramo pripraviti in organizirati vse druž-bene in gospodarske dejavnosti, zlasti industrijsko, obrtno, kmetijsko proizvodnjo ter njihovo funkcioniranje v vojnih razmerah v takšnem obsegu kot je to realno mo-goče, upoštevajoč pri tem racionalnost, ekonomičnost in nujno potrebna družbena vlaganja, - kmetijska proizvodnja je osnovni vir za prehrano pre-bivalstva in oboroženih sil v dolgotrajni vojni, vseljudski obrambni vojni, zato mora biti že vmiru organizirana tako, da se lahko v vojni do maksimuma izkoristijo vse možno-sti, ki jih nudijo zemljišče, kadrovski in drugi pogoji kme-tijske proizvodnje, - z vojnim razporedom strokovnih kadrov jezagotoviti funkcioniranje družbenih dejavnosti, zlasti zdravstva, var-stva in šolstva, - v gradbeni in komunalni dejavnosti je treba zagotoviti in organizirati vzdrževanje cest in vseh vrst prometnih, komunalnih, zdravstvenih in drugih pomembnih objektov, za rušenje in čiščenje ruševin, sanacijo terena, vzdrževa-nje vodnih objektov, preskrbo z vodo itd., - s smotrnim načrtovanjem sredstev je potrebno zago-toviti ustrezno materialno osnovo načrtovanih priprav za obrambo in za stalno usposabljanje kadrov za delo v vojnih razmerah; - zagotoviti moramo pogoje za nadaljnji razvoj terito-rialne obrambe 1n civilne zaščite. V letnem načrtu občine Ljubljana Vič-Rudnik so zajete tiste vrste obrambnih priprav, ki zagotavljajo učinkovitost delovanja obrambnega sistema občine in mesta. Pri tem pa moramo upoštevati dejstva, da realizacija načrtovanih nalog ne bi prinesla zadovoijivih rezultatov, če ne bodo hkrati tudi drugi nosilci obrambnih priprav vložili kar največ naporov za uspešen razvoj na tem področju, po-sebno pa v obrambne priprave v temeljnih in drugih orga-nizacijah združenega dela s področja, industrije, obrti, preskrbe, komunatnih dejavnosti, zdravstvenega in so-cialnega varstva, šolstva in kulture. Na področju obramb-nih priprav se bodo morale angažirati samoupravne inte-resne skupnosti, ki so doslej na tem področju malo storile. Obrambne priprave v organih in upravnih organih skup-ščine občine in družbenopolitičnih organizacij občine Ljubljana Vič-Rudnik Obrambne priprave organov in upravnih organov skup-ščine občine ter vodstev družbenopolitičnih organizacij zajemajo kadrovske, organizacijske in materialne priprave za delo in življenje delavcev in vodilnih kadrov po vojnoor-ganizacijski shemi, ki bodo delovali v vojnih razmerah, V ta del obrambnih priprav spada tudi usposabljanje delavcev za opravljanje vojnih dolžnosti po obrambnih načrtih občine, mesta in republike, usposabljanje kadrov za kriptografsko zaščito, organizacijo, opremljanje in usposabljanje enote za zvezo civilnega sektorja, ki bo zagotavljala zvezo med skupščinskimi upravnimi organi, vodstvi družbenopolitičnih organizacij, organizacij zdru-ženega dela in krajevnimi skupnostmi. Civilna zaščita Civilna zaščita je kot del sistema splošne Ijudske obrambe najširša oblika organiziranja obrambnih priprav in udeležba občanov, delovnih Ijudi, krajevnih skupnosti, temeljnih in drugih organizacij združenega deta ter sa-moupravnih interesnih skupnosti pri zaščiti in reševanju človeških življenj in materialnih dobrin pred vojnimi učinki ter ob naravnih in drugih hudih nesrečah. Civilna zaščita obsega samozaščito, zaščito občanov in delovnih 44 Ijudi, enot zaščite. in štabov civilne zaščite ter ukrepe civilne dotok mladih kadrov v enote JLA, teritorialno obrambo in druge sestavine Ijudske obrambe. Pripravljenost civilne zaščite temelji na množičnem vključevanju delovnih Ijudi in občanov v samozaščito, na vključevanju materialnotehničnih zmogljivosti družbe v zaščito in reševanje, na mobilnosti enot in štabov civilne zaščite ter strokovnih sposobnosti za hitro izvajanje reše-valnih akcij povsod, kjerkoli je potreba po izvajanju ukre-pov civilne zaščite. Za dosego teh ciljev bodo pri razvoju civilne zaščite v prihodnjem letu usmerjeni zlasti v nasled-nje: - poskrbeti za načrtno obrambno vzgojo vseh kategorij delovnih Ijudi in občanov za njihovo ustrezno usposoblje-nost za izvajanje vseh vrst zaščitnih ukrepov v vojni in drugih hudih nesrečah, - izpopolniti in opremiti občinski združeni odred ci-vilne zaščite v skladu s formacijo. Številčno, organizacij-sko in materialno okrepiti enote civilne zaščite v krajevnih skupnostih, zlasti tistih, ki so šibkejše sestave kot, na primer, enote radiološkobiološke zaščite, za uničenje neeksplodiranih bojnih teles ter veterinarske enote po potrebi, - posebno skrb posvečati strokovnemu usposabljanju kadra v občinskem štabu za civilno zaščito, štabih krajev-nih skupnosti in organizacij združenega dela ter pripadni-kov občinskih specializiranih enot, - organizacije civilne zaščite v strokovnem in tehnič-nem pogledu pripraviti in usposobiti za uspešno delova-nje v razmerah jedrske, kemične, psihološke in biološke vojne. V ta namen nabaviti osebno zaščitno opremo za obveznike, razporejene v štabe za civilno zaščito. Posebej je treba opozoriti na dejstvo, da je stopnja opremljenosti enot civilne zaščite v krajevnih skupnostih in občinskih specializiranih enot civilne zaščite ter štabov krajevnih skupnosti in občine zelo skromna, da ne govo-rimo o enotah radiološkobiološkokemičnezaščite, za uni-čenje neeksplodiranih bojnih teles, ki jih bo potrebno na novo opremiti. Vzgoja in izobraževanje prebivalstva in mladine za bbrambo in zaščito: Temeljne naloge vzgoje in izobraževanja prebivalstva za obrambo in zaščito: - organizirati je treba usposabljanje moške in ženske mladine za obrambo in zaščito po novih programih, ki jih je predpisal zvezni sekretariat za Ijudsko obrambo. - mtadini, ki ne obiskuje srednjih šol moramo zagoto-viti enako usposabljenost, kot jo dosega srednješolska mladina, - pouk za usposabljanje prebivalstva za obrambo in zaščito mora potekati skaldno z drugimi izobraževalnimi procest. V prihodnjem obdobju moramo predvsem poskr-beti za usposobitev prebivalstva za uspešno samozaščito pred vojnimi učinki in drugimi naravnimi nesrečami terza družbeno samozaščito, - usposabljanje kadrov za obrambo in zaščito v TOZD, upravnih organih, družbenopolitičnih organizacijah, inte-resnih in drugih skupnostih moramo v bodoče pospešiti in načrtno usmerjati, - z obrambno vzgojo in drugimi oblikami informativne dejavnosti poskrbeti, da bo mladina seznanjena z mož-nostmi izbire vojaških poklicev z razgovori po šolah vsaj v 7. in 8. razredih v osnovnih šolah (osemletkah) in gimna-ziji oz. srednjih šolah, da bo tako zagotovljen potreben Teritorialna obramba Pri izdetavi letnega načrta financiranja razvoja in dela občinskega štaba in poveljstev enot teritorialne obrambe občine Ljubljana Vič-Rudnik so upoštevana sprejeta stali-šča in dokumenti. Letni načrt je izdelan na podlagi potreb, pogojev in možnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik ter sklada za skupno financiranje obrambnih priprav v Ljub-Ijani in vsebuje naslednje elemente: a) nabavo sredstev oborožitve in vojaške opreme, b) strokovno vzgojo in urjenje občinskega štaba, po-veljstev, specialistov in enot teritorialne obrambe ter šta-bov teritorialne obrambe v krajevnih skupnostih, c) vzdrževanje in vskladiščenje orožja in vojaške opreme, d) stroški redne dejavnosti, e) posebni nameni. Pri izdelavi načrta nabave orožja in vojaške opreme za enote teritorialne obrambe so upoštevani podatki o pripa-dajočih sredstvih, materialni formaciji štaba in enot terito-rialne obrambe in podatki o sredstvih, s katerimi razpola-gajo naše enote. Pri načrtovanju so upoštevana tudi sredstva, ki jih je občina dobila brezplačno iz zalog JLA. S tem bodo pokrite optimalne potrebe za vse enote teritorialne obrambe naše občine do konca leta 1980. Trenutno stanje izurjenosti in usposobljenosti enotteri-torialne obrambe je zadovoljivo. Zaradi večkratne reorga-nizacije in fluktuacije kadrov bo v skladu z dobljenimi navodili in direktivami potrebno izvajati večdnevno stro-kovno urjenje kompletne formacije strukture teritorialne obrambe. Vzgoja in urjenje štaba, poveljstev, specialistov in enot teritorialne obrambe temeiji na dokumentih in sprejetih normativih z nalogo; - da se usposobijo štab in poveljstva za samostojno delo pri uresničevanju komandno-štabnih nalog in vode-nju enot v različnih situacijah, - da se usposobijo vsi specialisti (diverzanti, radiotele-grafisti) za samostojno delo z vsemi vrstami orožja in druge opreme in sredstev teritorfalne obrambe. Za vzdrževanje skladišč, čuvanja orožja in vojaške opreme so načrtovana sredstva: - po veljavnih predpisih o vzdrževanju orožja in re-montu, streliva, opreme in tehnično materialnih sredstev, - po dejanskem stanju materialno tehničnih sredstev, - po načrtovanih nabavah orožja in opreme, - na podlagi obstoječe skladiščne problematike, - zagotavljanja skladišč v novi zgradbi postaje milice Vič za štab teritorialnih enot. Pri načrtovanju stroškov redne dejavnosti štaba in enot teritorialne obrambe občine Ljubljana Vič-Rudnik je upo-števano naslednje: - kriteriji za vzdrževanje tehnično materialnih sredstev, - mirnodobska formacija občinskega štaba teritorial-nih enot, - pravilnik o plačah aktivnih vojaških oseb. W~ IV. DRUŽBENA SAMOZAŠČITA V. DRUŽBENO PLANIRANJE Svojo pravico in dolžnost uresničujejo v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih in-teresnih skupnostih in drugih samoupravnih organizaci-jah v skladu s smernicami in zakonom o družbeni samoza-ščiti, varnosti in notranjih zadevah pri podružbljanju druž-bene samozaščite in sicer: - družbenopolitične organizacije v občini in organiza-cijah združenega dela ter krajevnih skupnostih se morajo vključiti v organizirano delovanje - za podružbljanje druž-bene samozaščite, - komiteji za Ijudsko obrambo in družbeno samoza-ščito v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela ustanovijo enote narodne zaščite in sprejmejo ustrezne dokumente ter s samoupravnimi sporazumi us-kladijo delovanje enot narodne zaščite v krajevnih skup-nostih in organizacijah združenega dela na območju kra-jevnih skupnosti, - usposabljati načelnike in pripadnike narodne zaščite za izvajanje nalog s področja družbene samozaščite ter seznanjati s pooblastili, ki jih imajo na osnovi zakona, ko opravljajo naloge narodne zaščite, - usposobiti vse načelnike in pripadnike narodne za-ščite, ki si bodo v najkrajšem času pridobili potrebno znanje o rokovanju z orožjem, s katerim bodo oboroženi, obenem se morajo seznaniti s predpisi in nošenju in uporabi orožja, - zagotoviti, da bodo vse enote v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela imele orožje ter usposo-biti najmanj eno tretjino vseh pripadnikov narodne zaščite za delovanje z orožjem, - varovati z ustavo določeni družbeni red, samou-pravne pravice delovnih Ijudi in občanov ter se boriti proti zlorabam in izkoriščanju, - razvijati socialistične odnose, norme, oblike dela in ravnanja pri opravljanju funkcij in pri izvrševanju poverje-nih nalog, pri opravljanju, koriščenju in razpolaganju z družbenim premoženjem, - boriti se proti pojavom, katerih cilj je razbijati brat-stvo, enotnost in enakopravnost jugoslovanskih narodov in narodnosti in proti pojavom, ki ogrožajo pridobitve narodnoosvobodilne borbe, - boriti se zoper gospodarski kriminal, proti zlorabam v gospodarstvu, korupciji, nelojalni konkurenci, zlorabam poslovne morale, protipravnemu prisvajanju družbenega premoženja in nevestnemu gospodarskemu poslovanju in drugim negativnim pojavom, - varovati družbeno premoženje ter premoženje in osebno varnost delovnih Ijudi in občanov, - skrbeti za varstvo naravnega okolja, komunalni red in urejenost naselij, varovanje javnega reda ter splošne pro-metne varnosti Ijudi in občanov, - s primernimi oblikami množične vzgoje razvijati var-nostno kulturo med občani, socialistični patriotizem in zavest o pomenu varnosti družbe, - nuditi pomoč državnim organom in službam pri izpol-njevanju njihovih nalog in dajati pobude pristojnim orga-nom in službam ter drugim družbenopolitičnim dejavni-kom za reševanje problemov varstva družbenih vrednot. Prednostna naloga na tem področju bo zagotoviti pra-vočasno vključevanje vseh nosilcev planiranja (OZD, KS, DPO) v izdeiavo srednjeročnih in določenih v izdelavo dolgoročnih planskih dokumentov »Ljubljana 2000«, ki so predvideni za leto 1979. Za doseganje navedenih ciljev bo potrebno odpraviti nekatere slabosti iz preteklega leta, ki so povzročale od-stopanja od rokov izdelave dokumentov. Pri tem bo po-trebno zlasti: - doseči polno angažiranje in usklajeno delovanje vseh dejavnikov, ki imajo upliv na potek planiranja, - ustrezno organizirati oziroma reorganizirati planske službe pri nosilcih planiranja s ciljem omogočiti pravoča-sno in kvalitetno vključevanje v izvrševanje navedenih nalog, - pristopiti k nudenju pomoči pri izdefavi dokumentov v manjših organizacijah, ki nimajo organiziranih ustreznih služb in jih je tudi neracionalno realizirati, - in ne nazadnje zagotoviti pravočasno sestavljanje in dostavljanje metodoloških gradiv vsem nosilcem planira-nja. Istočasno bo potrebno doseči tudi kvalitetne premike pri sestavljanju letnih planov razvoja pri vseh nosilcih planiranja. Cilj bo: - doseči usklajeno in sočasno planiranje v skladu z določili republiškega in zveznega zakona o družbenem planiranju pri vseh nosilcih planiranja s področja občine, - sestaviti plane razvoja, ki bodo zajemala vsa področja in bodo kvalitetna osnova za poslovanje v prihodnjem gospodarskem letu, Pri tem bo zlasti poudarek na krajevnih skupnostih kot osnovnih nosilcih planiranja na manjših teritorialnih po-dročjih občine. Izvršni svet je razpravljal o gradivu na sejah dne 24. 10. in 7. 11. 1979 in ga sprejel ter ga posreduje delegatom skupščine v obravnavo. Izvršni svet je zavzel k programu naslednje stališče ter predlaga na-slednje ukrepe: Analiza izvrševanja programa družbenoekonomskega razvoja občine za obdobje 1976-1980 v prvih treh letih srednjeročnega obdobja z oceno izvrševanja programa v letu 1979 kaže, da se planske usmeritve ne izvršujejo zadovoljivo. Zlasti so neugodna gibanja na nekaterih po-dročjih, npr. zaposlovanje, osebni dohodki, investicije, uvoz itd., ki bodo povzročila, v kolikor se bodo nadalje-vala, neizpolnjevanje planskih usmeritev tudi v prihod-njem letu. Za doseganje večjega vključevanja nosilcev planiranja v planske usmeritve bodo morale organizacije združenega dela in drugi nosilci planiranja v letu 1980 izdelati akcijske programe uresničevanja programa ra-zvoja in sproti obravnavati rezultate poslovanja. Pri tem bo poudarek na: 1. Zagotoviti je potrebno nadaljnjo rast udeležbe sred-stev za razširjeno reprodukcijo v družbenem proizvodu gospodarstva. Pri tem je potrebno še nadalje omejiti rast skupne in splošne porabe v planske okvire, kot se do sedaj že uspešno izvršuje. Ppudarek bo na počasnejši rasti udeležbe sredstev za osebno porabo (osebni do-hodki, sklad skupne porabe) v družbenem proizvodu. Ukrep: Vse organizacije morajo ob periodičnih in zak-Ijučnem računu preverjati vključevanje v usmeritve iz pro-grama razvoja občine za tekoče leto ter ugotovitve vklju- 46 čiti v poslpvno poročilo hkrati z razlago vzrokov odsto-panj. 2. Organizacije združenega dela so še vedno nagnjene k ekstenzivnemu zaposlovanju, saj vzadnjih letih srednje-ročnega obdobja prihaja do odstopanj od planiranih sto-penj rasti. Zlasti je to neugodno za tiste organizacije, ki niso istočasno odpirale novih kapacitet oziroma večale obsega proizvodnje in storitev, ker se to neugodno odraža na ekonomičnosti oziroma rentabilnosti poslovanja. Ukrep: Vse organizacije s področja občine naj ob izde-lavi periodičnih in zaključnih poročil izpostavijo zaposlo-vanje, ugotovijo stopnjo rasti in jo utemeljijo. 3. Gibanja o blagovni menjavi bo potrebno za dosega-nje planskih usmeritev tudi preusmeriti - zlasti bo po-trebno analizirati možnosti čim hitrejšega vključevanja izvoza in uvoza na trg dežel v razvoju ter socialističnih dežel, ker smo z zahodnim tržiščem zelo deficitarni. V . večji meri bo potrebno vključiti višje oblike menjave in nadomeščati uvožen repromaterial z domačim. Organiza-cije združenega dela še vedno iščejo rešitve večje prodaje na domačem trgu, kjer so pogoji ugodnejši in se premalo angažirajo za osvojitve tujega trga. Ukrep: Organizacije združenega dela naj hkrati s četrt-letnim poročilom o blagovni menjavi analizirajo tudi uspešnost vključevanja v planske usmeritve iz programa družbenoekonomskega razvoja občine ter pri tem zlasti izpostavijo dosežke oziroma probleme vključevanja na nova tržišča ter nadomeščanja uvoženega z domačim repromaterialom. 4. Zagotoviti je potrebno izvajanje planov gospodar-skih investicij po sprejetem terminskem planu njihove izgradnje, kar zlasti velja za investicije v teku in v agroži-vilstvo. Pri tem je potrebno za vse investicije, pri katerih je glavni razlog odstopanj pomanjkanje lastnih sredstev, proučiti možnosti združevanja sredstev s sorodnimi orga-nizacijami oziroma ostalimi organizacijami sestavljene DO oziroma SOZD. Prav tako je potrebno zagotoviti na-daljnji kontinuirani potek pripravljalnih del naostalih več-jih investicijah. Predvsem pa je potrebno zagotoviti nada-Ijevanje del na izgradnji poslovne stavbe IGO, da se bodo sprostila zemljišča za planirano blagovno gradnjo v Trno-vem ter farme Brest, za zagotovitev boljše preskrbe Ljub-Ijane. Ukrep: Organizacije združenega dela naj hkrati s četrt-letnimi poročili o investicijah analizirajo usklajenost nji-hovega izvajanja s sprejetim terminskim planom gradenj, ugotovijo vzroke odstopanj in poročajo o podvzetih ukre-pih za njihovo odpravljanje. 5. Za doseganje planiranega gospodarskega social-nega razvoja bo potrebno zagotoviti tudi izpolnjevanje planov izgradnje gospodarske in ostale prostorske infra-strukture. Neusklajenost gradenj le-teh s potekom izgrad-nje gospodarskih in socialnih objektov je bi) v preteklosti v marsikaterem primeru vzrok odstopanj od terminskih planov ter je povzročil tudi nekaj preselitev večjih investi-cij na področja drugih občin. Ukrep: Komite za stanovanjsko in komunalno gospo-darstvo naj skupaj z gospodarskimi SIS četrtletno, ob izdelavi analize gospodarskih gibanj v občini, izdela akcij-ski program izvrševanja programa v letu 1980 ter poroča o poteku izgradnje prostorskih objektov, ugotovi odstopa-nja, vzroke odstopanj in predlaga potrebne ukrepe. 6. V cilju zagotovitve usklajenega socialnega, prostor-skega in gospodarskega razvoja, ter doseganja planira-nega obsega in kvalitete storitev družbenih dejavnosti, je potrebno zagotoviti tudi izvajanje investicij po sprejetem terminskem planu. Odstopanja v preteklih letih so zelo dražila investicije in postavljala pod vprašaj zadostnost zbranih sredstev iz samoprispevka I in II. Zato je potrebno predvsem odpraviti nepotrebna zamujanja pri izgradnji le-teh, kamor štejemo neusklajeno delovanje vseh dejavni-kov, ki so bili pogost vzrok zamudam. Prav tako je po-trebno pospešiti pridobivanje in komunalno opremljanje zemljišč, namenjenih za objekte socialnega standarda. Ukrep: Komite za družbene dejavnosti skupaj s SIS za družbene dejavnosti naj četrtletno, ob izdelavi analize gospodarskih gibanj v občini, izdela tudi kratko poročilo o vključevanju v planske usmeritve posameznih družbenih dejavnosti s poudarkom na poteku izgradnje socialnih objektov, ugotovi odstopanja, vzroke odstopanj in pred-laga potrebne ukrepe. Izvršni svet 47