Inserali »e »prejemajo in velji iriatopna vrsta:
i kr., če ae tiska lkrat, 15! „ n n n ^ ji
16 II II II n ^ M
pri večkratnem tiskanji s« • ena primerno zmanjša.
Rokopisi
•e ne vračajo, nefraukovana pisma «e ne sprejemajo
Nirofinino prejema opravni&tvo administracija) in ekspedicija i.a Starem trgu h. št. 16
Političen lisi n
m J
i liani
Po pošti	prejeman velja:
/.a celo ieto	. . 10 gl. —	kr.
ia poi leta	6 .. —	,,
la oetrt iela	. . 'i ,, 50	,,
V administraciji velja: /.a eeiu leto . . 8 (fl. +0 Jt^fT-u pol leta	4 „
ca četrt leta . . 'J „ 10. ii
V Ljubljani na dom pošiljan,-velja 60 kr. več na leto. 't''*
VredniStvo je na Bregu hiana^—-Stev. 190.
Izhaja potrikrat na teden in aiuer v torek , četrtek m .'obuto.
Poguben mir.
IV.
Zgodovina Habsburške hiše kaže, da Slovenci niso prišli pod žezlo avstrijsko po sili meča, ampak prostovoljno; ista zgodovina kaže dalje, da so Slovenci bili tej hiši vedno vdani, da se smejo v vdanosti do cesarja izmed vseh avstrijskih dežel meriti ž njimi k večem še Ti-rolci. „Bog in cesar" je našemu zvestemu narodu najviši, nedotakljiv pojm, zapovedim teh dvojih se ustavljati nikdar poguma niti misli ni imel. Taki narodi so vsakemu cesarstvu zlata vredni, so mu steber, na kterega se v vseh okoliščinah zanašati sme. S takimi narodi se mora pa tudi po pravici ravnati, ne pa stopati jim na vrat, kakor hočejo nemški liberalci delati — gotovo ne v prid Avstrije.
Vsak drug narod je cesarsko rodovino iu celo Avstrijo spravil še v zadrege, če ne naravnost v veliko nevarnost. Kolikokrat so že Madjari spuntali se! Zadnjič leta 1848. Vkro-teni so bili ne po nemških narodih, ampak po Hrvatih (Jelačič) in Rusih — tedaj Slovanih. Od Nemcev ni imel cesar nobene pomoči, nasprotno — v največi sili so se bili spuntali tudi Dunajčani, v kterih sredi avstrijski cesar vedno živi, ki od cesarske rodovine prejemajo največ dobrot. V tej sili našel ni cesar pomoči in zavetja v prestolnein svojem mestu, amjiak pri Tirolcih. Kitica stare in priljubljene tirolske pesmi se glasi:
„Unil \venn die gnnzc Welt in Auftritt leben soli, So lebt der Kaiser Franzl in Tirol".
V vdanosti do cesarja, tedaj tudi do Av-
Mihajl Petrovič Pogodin.
Hrvatski napisal dr. Kr. Ilački.
(Konec)
Ostala književna dela Pogodinova te druge dobe morejo se razdeliti na dvoje: neke spise je namreč izdal na obrambo svojih načel in učenih nazorov v ruskej historiji, v drugih pa je razpravljal dnevna znanstvena in narodna vprašanja. V prvem obziru je bil Pogodin neizmerno delaven in žilav v obrambi norrna-nizma proti novejim protivnikom, od kojih so najumneji Kostomarov, Gedconov in Ilovajskij. Kostomarov se je izrazil z veliko veštino za litvansko poreklo Rusov; ter je to svojo mnenje zastopal proti Pogodinu tudi v javnej ustmenej razpravi s protivnikom svojim v Petrogradu 19. marca 1. 18G0. Od tega časa prepir ni prenehal. Pogodin je odgovoril Kostomarov uže v II. knjiži (1867) svojih istoriko-kritičeskih otriva-kov". Ali ta je svoje mrzenje proti starej ruskej historiji tako daleč gnal, da je v svojej ,,ruskej istorii o žižneopisanijah" izpustil životopise onih glavnih oseb, kakor so Ilurik, Oleg, Igor in Svja-toslav,s kojimi se začenja po Nestorevim letopisu ruska povest. Na Pogodinove prigovore je odgovoril Kostomarov v petrogradskem „Vjest-niku Evropi" 1. 1874, februarskej knjiži. Vse
strije se tedaj odlikujejo posebno Tirolci in Slovenci — ker o Čehih govoriti nimam tu namena. Daljni dokaz temu je njihovo enako geslo. Tirolcem velja: ,,1'iir Gott, Kaiser uud Vaterland", nam Slovencem pa: „Za vero, dom, cesarja". Temu geslu so bili do zdaj še vedno oboji zvesti, o kakem uporu Tirolcev ali Slovencev zoper Avstrijo ali cesarja ni bilo nikdar nič slišati, pač pa je bilo tu zavetje za cesarsko rodovino in trdua pomoč Avstriji.
Iu čeravno je to po zgodovini dokazano, hočejo nekteri z deželo tirolsko in tistimi, po kterih prebivajo Slovenci, ravnati ne le po mačehi njsko, ampak naravnost tako, kakor z uepo-kornimi ljudmi, z uporniki, rovarji. Tirolska dežela, ki je dobro katoliška in cesarjevi ro-dovini do smrti vdana, velja takim ljudem za uporno, za deželo, ki se mora ugnati, v kteri se mora narediti „red".
Se slabše se godi nam Slovencem, kar imamo v Avstriji notranji „mir". Dokler so bili nemirni časi, ko smo imeli še Beuečan-sko, takrat smo mi dajali krepke sinove, da so krvaveli v bojih z Lahi iu pojemali za mrzlico ali vročino po laških in dalmatinskih pokrajinah. Ravno laške dobrave so popile največ slovenske krvi, zato se kmetiški fantje, kedar gredo k vojakom, še zdaj poslavljajo od svojih ljubih s pesmijo:
,,Zdaj gremo, — zdaj gremo, Nazaj nas več ne bo'-.
Ta pesem je bila prej popolnoma opravičena, kajti redki so bili taki, ki so vojaščino srečno prestali in vrnili se domu nazaj — če tudi še le čez mnogo mnogo let. Večidel
kar je Pogodin proti Kostomarovu, a tisti čas proti prof. Ilovajskemu, ki drži Ruse za Sla-vene, pisal v različnih časopisih, zbral je on v eno knjigo, kojo je 1. 1874 izdal pod našlo vom: „Borba ne na život a na smrt s novimi istoričeskimi eresjami". Tretjemu protivniku svojemu g. Gedeonovu, ki skupaj z Moroški-nom, Saveljevom in Maksimovičem izvodi Var-jago Ruse, od baltičnih in polabskih Slavenov, odgovori Pogodin I. 1804 v posebnem spisu: ,,G. Gedeonov i ego sistema".
V onem drugem pogledu ni prenehal Pogodin delati v časopisih in zbornicih. Do 1. 1H50 je izdaval on, kakor je bilo spremenjeno, „Moskvitjanina". L. 1859 je počel izdajati novi literarno-politični zbornik „Utro", od kojega so izšle tri knjige (I. 1859, II. 1860, III. 1S68). V ta zbornik so pisali razun Po-godina tudi Jazykov, Almazov, Ilomjakov. Ko-lošin, Željeznov, Sologub, Dimitriev, knez Vja-zemskij, gr. U. A, Tolstoj, Lavrovskij in drugi. Sledečega leta 18G7-8 je izdajal Pogodin drugi političen in književen list pod imenom „Ruskij". Nadalje se morejo k tej vrsti književnih del tudi pribrojiti almauasi, koje je izdal Pogodin, kakor: »Gostinec" in „Na no-vij god" (1850); za tim spisi: „krasnojo jaičko
so poginili v vojski ali po razuih boleznih po močvirnih in nezdravih krajih gorenje, takrat avstrijske Italije. Bilo je takrat kmetov, ki so dali po dva, tri, štiri krepke sinove v vojno ali „cesarju", kakor so takrat rekli. Ali čeravno niso nobenega več videli, vendar niso godrnjali, marveč še ponosni so bili, da so imeli toliko sinov, „ki so za cesarja kri prelili".
Taka vdanost do vladarja, gospoda svojega, je pa lastnost slovanskih narodov sploh. Le poglejmo n. pr. Črnogorce. Zakaj je ta uarod tako močan, da mu desetkrat veča sila nične more? Zato, ker ga navdaja ljubezen do gospodarja in domovine. Tudi nas Slovence krepi ta ljubezen, kajti če bi je ne imeli, ne bili bi prestali že toliko stisk, naveličali bi se bili muk, ktere nam napravljajo naši zdaj — žalibog 1 — mogočni nasprotniki v Astriji sami.
Druge lastnosti Slovencev, zarad kterih naši sevražuiki posebno grešijo, so dobrotlji-vost, prizanesljivost, velikodušnost iu v prvi vrsti neskončna, skoro hlapčevska potrpežljivost. Zadnja izvira iz tega, ker Slovenec ni željin gospodstva, ampak je vesel, če ga vsi pri miru puste, da more skrbeti za svoj dom, za rodovino svojo. Ali sedanja razmere je taka, da vtrudi tudi največo potrpežljivosti, kajti če boš še tako pohlevno žival le dražil in dražil, jej mora slednjič vendar le poiti potrpežljivost in pokazala ti bo zobe ali te zgrabila, da bo kar po tebi. Skušnjav takih so Slovenci prestali že mnogo, ui pametno niti previdno, da jim jih stavite še dalje. Da bi bili z drugimi narodi, n. pr. Nemci ali Madjari, tako ravnali, kaj bi že bilo 1 Komaj se je to ■ ' . .. ::	.	tt' ~ . r . .. i i
dlja krestjan" (1860) in „Letučije listki" (1866). Na dalje se ni ne eno veliko vprašanje, tičeče se narodnega, društvenega, državnega ali duševnega življenja Rusije ali celega Slovaustva, v Evropi skoz deset let pojavilo, o kojem ni Pogodin izrekel svojega mnenja javno neustraš-Ijivo, odrešito, bodi si v javnih listovili bodi si ustmeno na shodih. Poljsko vprašanje je zanimalo Pogodina kakor vse drugo rodoljube ruske. Pogodin je o tem vprašanju počemši od 1. 1830 večkrat spregovoril iu pisal, ter so njegova pisma iu njegove opazke zbrane 1. 1868 prišle na svitlo pod naslovom: ,,1'olskoj vopros". Ravno tako je zanimalo Pogodina vprašanje o ruskih baltiških pokrajinah, na koje so neki nemški patrioti začeli pohlepno gledati. Pogodin jim odgovarja v knjiži. „Ostzej-skij vopros" (1869). Govori, koje je on govoril na slavo scvastopoljskih junakov, izdani so 1. 1856 pod naslovom: „Zastoluija reči v čest Sevastopoljcev"; vsi njegovi govori to vrste pa so zbrani in 1. 1872 izdani v knjiži: ,,lleči proiznesenija v toržestvenih i pročih sobranijah". (1. 1830—1872).
Vrh teh del je Pogodin v tej drugi dobi svoje književne delavnosti ua svitlo izdal nekaj prevodov nekaj pa izvirnih spisov drugih
poskusilo, brž je bila Avstrija v silni nevarnosti, ii; ktere so jo rešili vselej le slovanski narodi.
Iz prej navedenih lastnosti Slovenca sledi, da ni le dober Avstrijan, ampak tudi hraber vojak. Zadnjo resnico dokazuje zgodovina, do kazuje jo izrek slavnega vojskovodje Ra-deckega, ki je 1. 1848. slovenske polke posebno pohvalil in v svojem poročilu imenoval jih junaške. Pri tem je treba povdarjati, da so se borili — ne zoper svoje osebne — ampak zoper sovražnike cesarja in Avstrije. Le primerite s tem Madjare ali druge, in razloček vam bo očiten.
Lahko bi mi bilo vdanost Slovencev do cesarske rodovine in Avstrije nadrobno dokazovati še dalje po zgodovini — posebno zadnjih let. Ali tega mi ni treba, kdor ljubi resnico in je pravičen, bo to že tako Spoznal, nevernim Tomažem pa ne bom na uho tulil.
Toda predaleč sem zabredel v zgodovino iu primerjevanje, prihodnjič bom na podlagi tega razleta spregovoril še nekaj v daljin dokaz, da je mir, kakoršnega imamo že 11 let, Avstriji, posebno pa nam Slovoncem poguben.
Z bojišča.
Strašni in silno krvavi boji pri Šipki so potihnili. Iz Gornjega Studena se angleškemu listu „Daily News" 28. avgusta telegrafuje, da Turki niso ponavljali napada na Šipkini klanec. Pozicije se na nobeni strani niso nič spremenile. Turške baterije napadajo Ruse od strani. V Tundjini dolini nastavili so Turki devet baterij. Pa Rusi so dobili dovolj pomoči. Dopisnik omenjenega lista, ki je osebno gledal one boje, piše, da je do 23. t. m. samo 3000 Rusov branilo klanec proti 50.000 Turkom s prav Leonidovim junaštvom. V zadnjem času pa jim je prišel iz Trnovega na pomoč general ltadecki z 10.000 možmi in vse kaže, da bode Radecki ubranil ta silno važni prehod balkanski, zlasti ker so Turki, kakor se iz Petrograda 2!). avg. telegrafuje, po svojih napadih vidno otrpnili in onemogli. Po lastnih virih zgubili so Turki na 10.000 mrtvih, Rusi pa so imeli od 21. do 27. avgusta 2480 ranjenih , med njimi 95 častnikov; število mrtvih še ni znano, v obče pa se sodi, da je četrtinka
mrtvih. Na evropejskem bojišči zgubila je Rusija do 9. avgusta 14.459 mož. Rumun^ka divizija, ki stoji pri Plevni, se je bila že prijela s Turki in se je hrabro držala.
Tudi v Aziji se vojniško položenje ni spremenilo. Muktar paša je bil 25. avgusta napadel generala Loris-Melikova, ter se z njim bojeval od ranega jutra do 5. ure popoludne, pa je bil na vseh krajih premagan ter se je po veliki zgubil umaknil nazaj v Ladžo. Le višine pri Kisili-Tapi, ki jih je branil le 1 batalijon ruski, zašel je bil že precej zjutraj. Rusi imeli so v tem boju hude zgube, ker so bili ranjeni tudi generallajtenant Čavčavadze, general Komarov in podpolkovnik Barjatinski. Krdelo polkovnika Šelkovnikova, ki je iz Sočia odrinilo v Suhum, da se združi s četo generala Alhasova, je 18. avg. napalo od sovražnika vtrjene Gagrinske soteske, ter jih po noči osvojilo, vkljub streljanju nekega monitorja. Drugo jutro pa je to strelanje nekemu oddelku branilo, da ni mogel skoz sotesko marširati. Ko je pa ruska ladija „Konštantin" napala turški monitor, utihnilo je strelanje in pot je bila odprta. 21. avg. je omenjeno krdelo Turke potolklo pri Pecundi, 23. pa prijelo Gudaut, kjer je bilo nekaj turških vojakov in 1000 Abhazov. Od morja sim pomagali so jim 3 monitorji. Po daljšem boju zbežalo je nekaj vojakov na ladije, nekaj pa se jih je razkropilo. Rusi so dobili mnogo pušek, streliva in živeža. Gudaut so pa Turki zažgali. Do Mzaria ni več sovražnikov. Četa Šelkovnikova se je ustavila v Litniu, da se nekoliko odpočije. Ko je Alhazov prekoračil reko Ko-dor, popustili so Turki svoje pozicije okoli Dranda in se umaknili v Kellasuri. Vodie vstalih Abhažanov so sporočili, da so pripravljeni odložiti orožje.
Politični pregled.
V Ljubljani, 31. avgustu.
Avstrijske dežele.
CesarjevSi BCimIoII' se bode 7-septembra , vrnivši se s svojega popotovanja iz Reke podal tudi v Zagreb , kakor se je sporočilo vodstvu ondašnje železnične postaje. Ni pa vrjetno, da bi se v Zagrebu kaj mudil, ker se dotičnim mestom o tej reči ni nič na-
znanilo. 25. t. m. prijadral je srečno v Zader, kjer se je bila ladija Miramar ustavila. Na Franc-Jožefovem obrežji, kjer je igrala vojaška godba, zbralo se je bilo brez števila ljudi. Ces. namestnik baron llodič podal se je nemudoma na ladijo, da se je cesarjeviču poklonil, in kmalo potem odpeljala sta Be tudi mestni župan in deželni glavar tje, da sta se tudi poklonila cesarski visokosti. 2G. t. m. zjutraj izročil je cesarjevič po svojem višjem dvornem mojstru mestnemu županu 200 gld. za zaderske reveže, okoli 8. ure pa je odrinil dalje.
iVliiiisfcrsKi svet se je, kakor poroča „Politik", razgovarjal o adresi gališkega deželnega zbora ter je neki sklenil, da je vladarju ne bode svetoval sprejeti, če bode zbor potrdil spremenjeni načrt Groholskega. Tudi bodo v tem slučaju zbor nemudoma razpuščen, še preden bode volil deputacijo , ki bi imela adreso cesarju izročiti, in ces. namestnik ima dotično pooblastilo že v rokah. Minister Zie-mialkovski je pred svojim odhodom na Ga-liško obljubil, da hoče zabraniti protiruske demonštracije, ker pa tega ni dosegel, je njegova veljava spodkopana. Tudi grof Potočki, pravijo, pri teh okoliščinah ne bode hotel več ostati ces. namestnik, ker so njegovi nazori v nasprotji z večino deželnega zbora. Grof Potočki je namreč eden tistih poljskih ple-menitašev, ki Rusiji niso ne le uesovražni, ampak še priporočajo prijateljsko zvezo in spravo z njo. Dopisnik „Vat." piše, da se adresa v zboru še brala ne bo, še manj pa obravnavala. Res je bil zbor včeraj sklenjen, preden je začel pretresovati adreso.
Obravnave o čolni zvezi z Nemčijo so koučane, pa natančneje določbe se še niso objavile.
Državni zbor, ki se 4. septembra zopet suide, bode obravnaval preustrojo dav-karskih postav.
Vnanje države.
Itiiimmskii ni z Rusijo sklenila nove pogodbe, pač pa se bode vojna vdeležila vojske pod osebnim poveljništvom kneza Karola. Vsled tega je oddelek vojakov pri Korabii že šel čez Donavo, in kadar bo most dodelan, pojde za njim knez Karol z glavnim delom armade.
spisateljev, pa tudi s tem obogatil rusko literaturo. Tako je on izdal metropolita Evge-nija ,,Slovar svjetskih pisatelj" (1845), nadalje „Sočinenija arhiepiskopa Innokentija (1847), Šafafikove „Slavjanskija drevnosti" (1848) prevedene po profesorju Bosanskim, ?.a koja je on tudi Šafariku, koji mu je svoj rokopis v avgustu 1. 1835 v Pragi priobčil, precej pomagal, kakor spisatelj sam v predgovoru spominja; na dalje „Sočinenija" Pisemskega, Ko-koreva in Glinke, komedije Ostrovskega in Stahoviča, drame Meja, Polanskega in gr. E. P. Rostopčine itd.
Kdor pogleda na to vrsto spisov, koje je Pogodin od. 1. 1823 izdal, kdor pomisli, da tečajem pol veka ni minulo skoraj nobeno leto, koje ni prineslo na svitlo po eno ali več del iz Pogodinovega peresa, ta se zares ne bode mogel načuditi tolikej delavnosti tega ruskega učenjaka. Pa k temu ljubi Pogodin v svojih delih kratkost, mili se mu v aforizmih izraže-vati svoje misli. Delavnost je njegova vsestranska; tiče se vsega življenja, vseh odno-fiajev, vseh interesov ruskega naroda. Ali najmileja mu je prošlost ruske zemlje; njej je posvetil vse sile svoje od zgodnje mladosti; ker v povesti vidi on „učiteljico življenja",
koja bode narodu najvarneji kažipot za bodočnost. Obširne in raznolike historične razprave Pogodinove so znatno pripomogle, da se je utrl pot v Rusiji najnovejej historičnej šoli, koja motri narod kot živo organično celino, tov izpituje in trta, vsestranski njen stoletni razvitek. Od onih dveh smerov, ki sta v duševnem življenji in v književnosti zavladala v Rusiji, oklenil se je Pogodin odločno Slovanom prijaznega, ali tako, da tudi proti zapadnjač-kemu ni bil nepravičen. On je bil Slovanofil in vnet častivec Petra Velikega. K pomirjenju obeh smerov pripelje ga prvotno znanimanje tako z občno evropsko, kakor posebej z rusko historijo, čim je bil prisiljen proučiti zapad z njegovimi prednostmi in zmotami, po razv-itku zapada omeriti rusko prošlost. Iznačavanje in poznavanje povesti slovanskih narodov pa mu je služilo v književnih delih kot posredujoč članek izmed obeh smerov. Pogoditi je tedaj zastopal to misel, da se narod kot živ organizem ima organički iz svojih moči in primerno svojim silam razvijati, ter da se vsled tega ima ruska in slavenska narodna osebina, primereno samoraslej osebnosti svojej čim sa-mostalneje razvijati. Ali ni bil protivnik stran-jskim prosvetnim življem, samo ako se ti v
duševni život narodni tako pretočijo, da se s samoraslimi življi naroda popolnoma zlijejo. To ravnovesje izmed enega in druzega smera se opazuje v onih historičnih delih Pogodino-vih, na koja niso uplivala dnevna vprašauja. Ali kjer Pogodin odbija nepravico zapada proti Rusiji in Slovanstu, se je dal zapeljati po nazorih o razpadanju evropskega društva in vseh njegovih odnošajev. „Zapad se je preživel — piše Pogodin — ostarel, iztrošil in treba mu pomlajenja kakor iztoku treba buditelja. V Evropi nimajo več vere, sploh govoreč, Strauss in naslednici njegovi so dopeljali protestanti-zem ravnim potem k skrajnemu cilju, k propadu t. j. neverstvu". Ali ti vzklici so rečeni pod utiskom, ker zapad brani Turstvo proti slovenskemu krščanstvu. Ko bi na francoskej spomenici z nadpisom: ,,katolicizem, prote-stantizem, islamizem" ktera je bila izdelana 1. 1854 povodom iztočne vojske in kojo je Pogodin, ko je ono pisal, pred očmi imel, izražen bil „credo" zapadne Evrope: tedaj bi se seveda njegovej tožbi težko moglo kaj pri-govoriti.
Zasluge Pogodinove so priznane v Itasiji, v Slovanstvu in v nepristranskem inostranstvu, koje se počasi privaduje misli, da je treba
Turčija žuga Grški, da bode prijela Atene, če bi se na grških mejah vnel vstanek. Zanaša se, da bi ji v tem slučaji pomagalo angleško brodovje.
i\a MalijmiMkciii vlada silna vročina, vzlasti je v Rimu skoraj nemogoče prenašati jo. Sv. Oče so od nje neki tako prevzeti, da se jim ne ljubi še jesti in da le toliko vživajo, kolikor jim je neobhoono potreba, da se ohranijo pri življenji.
Izvirni dopisi.
Mz Štajerskega, 28. avgusta, (O zedinjenji slov. časopisov.) Nedavno si poiščem nalašč v zgodovini kapitel: boj Rimljanov zoper Albane; dalje ko berem, nemiren postajam in čutno spremljam izid boja, kakor da bi bil vidil, kako Horaeij z ostalimi tremi Kuracijskimi brati ostane in zvijačno posamezno ločene uniči, akoravno je cela albanska vojska bratom klicala, da naj se ne ločijo. Žalibog, da mi Slovenci še sedaj o slogi govorimo." Naj pride prvakov obojih prejšnjih strank mogočen „fiat" brez dolgih razgovorov v potrebi, druzega pri tej reči ni predlagati 1 To je ravno vzrok , da ne rečem prokletstvo slovanske situacije, da smo dosedaj Slovani vedno le složni bili v neslogi. J« li sploh ze-dinjene nemogoče ! Ako govorimo o ,.darovanju ali premešetovanju programov", bi bila sloga gotovo nemogoča; sloga pa je sprava in ta bi programe spremenila v nov program in tako sloga ni nemogoča. Prejšnji mladi pritrdijo točki „zagovarjati versko prepričanje" in sta-reji priznajo „potrebo prave svobode"; obe stranki lahko pritrdite, da ni bilo vse prav, kar je bilo , zlaoti kar je bilo nepotrebnega, in nov odbor sloge bi imel starih in mladih glasov za izvršitev 1 Večina obojih strank je spravoljubna. Boj liberalizma res še ni dokončan, pa menda slovanska kri tudi ni voda.
Pa bode kedo rekel: nemogoče je, se pečati z duhovnom. Z duhovnom se pečati bi te tedaj osramotilo, s kojim si se šolal dosti let, pečati se pa z mestnim rokodelcem ali škricem, da sta le liberalna, bi bilo bolj častno ? Nemogoče je ideje mladih prenašati Misli, da je zmota; brača se ima potrpežljivši prenašati od drugorodcev in to ravno z ljubeznijo, ki bo zmoto hitreje odpravila ter jo
tudi Slovanstvu, kot mlajemu članu človečan-stva odstopiti primereno mesto med kulturnimi narodi. Počemši od carske akademije znanosti v Petrogradu, koja ga je že v svoj krog 182G poklicala, ni v Rusiji nobenega učenega društva, koje se ne bi ponašalo, da more Po godina šteti med svoje članove. A koliko ji vse društvo rusko cenilo Pogodina, to je najjasneje zasvedočilo prigodom spomenjene 50 letnice, o kojej sem spomenil na početku tega govora. Na svojega vernega sina grobu, ki se je odprl dne 8. (20.) decembra 1. 1875 v Mo skvi, zajokala je vsa Rusija, ker je v njem izgubila delavca na polju prosvete, ki ni pol in še več svojega veka ne ene minute'svojih rok križem držal. Hrvatska akademija, komaj je postala, že je izbrala Pogodina v glavnej skup ščini od 25. julija 1. 1867 za svojega počast-nega člana, da se s tim odolži tolikemu za stopniku ideje o prosvetnej vzajemnosti slo vanskih narodov. A danes mu pošilja na grob v daljno Moskvo iz te dvorane pri tihej Savi zasluženi lovorov venec.
Priredil Prof. J. St.
hudega prepričala kakor če zato izvoliš druga sredstva. One že v tej reči že dvakrat navedene besede v tretje povdarjam: „ln necessa-riis unitas — in accidentabilus libertas". To bi bilo „fortiter in re suaviter iu modo" — sicer pa še čakaj par let, da liberalizem še bolj razjeda in si ogleduj pozneje narodnost, ki je gotovo zgubljena, Če ne ob enem tudi vera. Le poglejmo na moč časopisja ob času sloge in Tomšičevega „Naroda" ; bil je „Narod" v roci vsacega narodnjaka in marsikterega nemškega poštenjaka, po kavarnah iu gostilnicah — glas slovenski je bil znan povsod — in zedinjeni smo marsikaj odločnega dosegli ; sedaj se marsikteri omahljiv domorodec že drži sovražnega časopisja, ali nemčurskega društva; naš glas razdvojen , ker v 2 listih natisnjen, političnemu dremanju daje povod, iu mnogoterim izgovorom zarad nedoločnega obnašanja.
Prašajmo se: kaj smo dosegli v neslogi ? Odgovor bo ravno provzročil slogo. Dajo mogoče, kažejo nam zadnje volitve, zaželjeni tabori pa hrvatski „Obzor".
Da je ravno sedaj primerni čas sprave, to nam pravi južno prašanje, ki se ravno sedaj rešiti ima; ondi se naši bratje borijo Iza vero in svobodo, za kar se Slovenci razločeni potegujejo. Bodemo mar čakali, da bomo vsi enih misli tudi v nebistveni reči? Ali čakamo mar na dobo, o koji nekteri mislijo , da bo vsak slovenski modroslovec ob enem že dovršen ;oslovec in vsak bogoslovec ob enem modroslovec? „Nesloga sedanja bi bila le vkrep-čanje tujčeve pete pa poteptanje lastnega."
Vj Duiinjt«, 27. avgustu. Adresa gališkega doželnega zbora je edina zadeva, ki v notranji politiki vzbuja pozornost naših državnikov. Adresa obstoji iz 4 delov , ki bi se pa vsi prav lahko sprejeli brez kake pre membe in brez dolge obravnave, izvzemši 3. odstavek, ki je bil ravno zarad tega že razno tero spremenjen in bi bilo najbolje, da bi se čisto izpustil. V prvih dveh odstavkih deželni zbor namreč izreka svojo zahvalo za dobrote, ktere Galicija vživa pod vlado cesarja Frančiška Jožefa, ker se med vsemi poljskimi deželami edina raduje človeštvu najdražjih darov vere, narodnosti in omike. V tretjem odstavku pa govoreč od vnanjih zadev adresa pristavlja: „Želj in potreb deželnih sedaj nočemo natančneje razkladati, ker ni čas ponavljati notranjih prepirov, ko tako važni dogodki zahtevajo ze dinjenje vseh moči in vse sile cesarstva." Če Poljaki mislijo, da sedaj ni čas ponavljati zahteve gališke samostalnosti, ki vendar le samo notranje razmere zadevajo , je sedaj še dosti manj primerno vzbujati poljsko vprašanje, kakor se zgodi v četrtem odstavku, ki zahteva, da naj se ozir jemlje na zgodovinske in narodne pravice narodov vzhodne polovice ev-ropejske — kar je samo na sebi čisto prav in pravično — ter konečuo pravi: ,,Poljski naroc je vsaki čas neomahljivo stal na strani verske svobode proti siljenju vesti, na strani vednosti, nasproti nevednosti, na strani svobode, nasproti zatiranju, na strani zahodne omike, nasproti groznim napadom vzhodnim. Poljaki dasi čez 100 let že oropani svoje politične samostalnosti, uiso zmožnosti svojega obstanka še prav nič zgubili, zarad tega njihov neupog-njen duh še danes vedno stoji na tisti strani s ktero so po stoletja dolgi zgodovini in nezmernih žrtvah zraščeni." Poslanec Gross je zahteval, da bi se morale narodne in zgodo vinske pravice še bolj povdarjati, Czartoriski pa je svaril pred zmoto, kakor da bi sedaj bil primeren čas delati si posesebno upanje glede
narodnih zadev. Če sedaj ni čas, kakor adresa sama povdarja, razkladati želj in potreb deželnih, je gotovo še manj primerno vzbujati poljsko vprašanje in dražiti mogočna soseda, kar bi silno škodovalo avstrijski politiki in še bolj potežilo njeno že samo na sebi težko stališče v vzhodnem vprašanji. Adresa bi nič svoje veljave ne zgubila, če bi se dotični odstavek čisto opustil, povdarjaje oktobersko diplomo in pred vsem svetom izrekovaje svojo zahvalo za dobrote, ki jih Poljaki edino le pod žeslom avstrijskim vživajo. Vendar pa ni upanja, da bi se to zgodilo , če bodo večino vodili tisti nazori kakor so vladali v dotičnem adresnem odboru. Pa Poljakom avstrijskim bo to malo pomagalo in prav je imel dopisnik nekega vradnega lista , ki je rekel , da bodo sicer v Galiciji čutih nasledke, če bodo v adresi segli predaleč, da pa ne bo imela nobenega vpliva na našo vnanjo politiko.
Domače novice.
V Ljubljani 1. septembra.
(Papežev nuncij msgn. Jakobini), ki je bival sedaj v Šleziji pri grofu Lanšu, je 30. avgusta prišel v Krakove ter bode tam posvetil novo cerkev misijonarjev.
(V Alojznico) so bili za prihodnje leto na novo sprejeti: Za II. razred: Erker Alojzij od Stare cerkve na Kočevskem, Ivržišnik Jožef Št. Lenarta pri Selcah, Pavlin Franc iz Smlednika. Za III. razred: Žužek Alojzij iz Planine. Za IV. razred: Šušteršič Franc iz Gline. Za V. razred: Bulovec Miha iz Kranja, igmann Franc in Spodnje Ložine na Kočevskem. Za VI. razred: Kušar Franc iz Re-teč, Sturm Janez iz Leskovca pri Poljanah.
(Nova razdelitev violanih krajev v Ljubljani. Ker so pričujoče šolsko leto hiše v Ljubljani dobile nove številke, razdelujejo se početkom prihodnjega šolskega leta tudi na novo šolski okraji. Krajni šolski svet je tedaj dovoljenjem c. k. okrajnega šolskega sveta vkrenil tako le : 1. v II. petrazredno deško šolo na Cojzovi cesti je všolan: a) II. oddelek (Šent-Jakobski del); b) III. oddelek (dvorni del) in c) predkraji Ilradickijeva in Kurja vas;
—	2. v mestno dekliško šolo na Šentjakobskem trgu je všolan: a) II. oddelek (Šentjakobski del); b) Krakovo in Ternovo in c) predkraji: Ilradockijeva in Kurja vas; 3. v I. petrazredno ljudsko šolo: a) I. oddelek (šolski del); b) IV. oddelek (kolodvorski del); — 4.
nunsko dekliško šolo je všolan: 1. oddelek (šolski del); b) III. oddelek (dvorni del) izvzemši Krakovo in Ternovo, in c) IV. oddelek (kolodvorni del). — V šolo za silo na Mahu je všolan V. okraj namreč predkraji: Ilavpt-mauca, Ilovca, Karolinina zemlja in Černa vas.
—	Po tej razdelitvi se bodo tudi šolski otroci šolo vpisovali; le ko bi ena ali druga teh
šol imela biti prenapolnjena se bode pozneje kaj prenaredilo. Ko bi stariši med šolskim letom stanovanje spremenili, in se preselili v kak drug šolski okraj, tako ostane otrok do konca leta v tisti šoli, v ktero je bil sprejet ob začetku leta. — Šolsko vodstvo mestnih šol se bode strogo ravnalo po teh pravilih.
„Uč. Tovariš".
(„Vdovsko učiteljsko društvo", „Slovensko učiteljsko) društvo" in ))Narodna Šola") ima svoj občni zbor v četrtek 27. t. m. pri Virantu h. št. 139. — Ob 8. je sv. maša v mestni farni cerkvi pri sv. Jakobu in ob 9. zboruje najprej vdovsko društvo in potem drugi društvi. Program navadni pri občnih zborih. — Pri slovenskem učiteljskem društvu se bode tudi
razgovarjalo: o šolskih knjigah na slovenskih ljudskih šolah, o pomočnih knjigah in o petji in godbi po selskih šolah. — Vdovsko učiteljsko društvo ima premoženja že 34 550 gld. v obligacijah, in 1293 gld. 63'/„ kr. pa drugod naloženih in gotovine. Prihodki za čas od 1. sept. 187G do konca avgusta 1877 so znašali 2050 gld. 93'/2 kr., stroški pa 1715 gld. 42 kr. Pokojnine se ie vdovam v tem času izplačalo 930 gld. 12 kr.
(f Petelin Franjo) iz Polhovega Gradca, dijak do VI. razreda gimnazijskega, potem potrjen vojak, je umrl v Kremsu.
G. Avg. Veste?-,) rojak Kranjski, pride iz Pančove za profesorja na učiteljsko izobraže-vališče v Budejovice (Budveis).
(„Turški list") 30. t. m. piše: Kaplan v Radečah pri Zidanem mostu bo vsled prošnje ondašnjega srenjskega zastopa (ali Tagblatto-vega hujskanja? Vred.) glede na to (in Er\vii-gung), da je pri zadnjih deželnih volitvah vzbudil nered (Excesse), ter v svojih pridigah pohujšanje dajal (?) in mir kalil, prestavljen na drugo faro (wird einer andern Pfarre zu-getheilt werden)!!! Po tem takem bi imeli srenjski zastopi pri prestavljanju duhovnikov prvo besedo?
(Vdova ranjega knjigotržca Klerra) naznanja, da bode obdržala knjigotržtvo in da bodo vsi naročniki pri nji dobivali nadaljevanje naročenih zabavnih časopisov, ter se jim ni treba oglašati pri drugih bukvarjih, kakor jim priporoča neki inserat v Ljubljanskem „Tagblattu" v št. 199.
(O silni suši) prihajajo nam od vseh strani jako žalostna poročila. Poljski pridelki bodo sploh jako pičli in slabi, če nam Bog kmalo ne pošlje pohlevnega dežja. Zgodnja ajda je že vsa zvenela in ne bo skoraj nič zrnja obrodila, poznejše vsejana pa bi si še opomogla, če bi jo kmalo dež pomočil. Na Gorenjskem imeli so ta teden nekoliko dežja, ki je segel do Ljubnjega, na Dolenjskem in na Štajarskem pa suša strašno pritiska. V nekterih krajih usahnili so že studenci in ljudem pa živini primanjkuje vode. Tudi v Ljubljani so že usahnili nekteri vodnjaki, Ljubljanica pa je tako majhna, da bi jo človek skoraj povsod lahko prebredel. Danes ponoči je nekoliko deževalo.
(Neki nekoliko pijan Človek) je včeraj na mestnem trgu razbil šipo pri neki prodajalnici. Pred škofijo ga primeta dva policaja, pa se jima je vrgel na tla in se tako upiral, da ga nista mogla spraviti na kviško. Še le potem, ko je prišel še tretji policaj in ga zgrabil za noge, odnesli so ga na rotovž.
Razne reči.
—	Duhovske premembe v ljubljanski škofiji: Č. g. Nikolaj Križaj pride iz Dra-gatuša za kaplana na Ig, č. g. Anton Zupančič pa iz Cerkelj k sv. Jakobu v Ljubljano. Čč. gg. Janez Pogačnik, bivši kaplan pri sv. Križu poleg Turna in Nace Ivljučevšek, kaplan v Svibnjem, se podasta v začasni pokoj. — Razpisana je stolna dekanija, pa kuracija Budanje pri Vipavi.
—	Godba pa gosli so obligat za učiteljske pripravnike, ker so 4 v Mariboru zarad tega pri izpitu padli, med tem pa imamo na Slovenskem še mnogo ljudskih in srednjih nemških šol, v kterih slovensčina ni obligat: na graški višji realki si učenec sam izvoli med francozčino in slovenščino, ako je Slovenec; vsi drugi imajo francozčino obligat mesto druzega deželnega jezika, kterega so oproščeni.
—	Boj z medvedom. 22. avgusta so bili medvedje napali živinsko čredo v Kabala-
pojanskem gozdu ter raztrgali 3 vole. Pastirji so vsi preplašeni hiteli k cesarskemu gozdarju Krištofu, izvrstnemu in hudemu lovcu, ki se je s svojim pomočnikom vzdignil in šel za medvedi, ne da bi bil to prej svojim višjim naznanil. Komaj se nastavita, že pride veli-kansk kakih 10 do 12 let star medved. Krištof ustreli dvakrat, in medved se silno rujoveč zavleče v goščavo. Tudi pomočnik ustreli dvakrat, pa se ne ve, ga je li kaj zadel ali ne. Ko lovca zopet nabašeta puške, gresta po sledu za medvedom, kterega najdeta komaj 100 korakov daleč, ko je ležal na tleh in lizal svoje rane. Lovca ga zapazita , ko sta bila že prav blizo in nista mogla več nazaj. Krištof ustreli, pa v tistem hipu skoči medved na kviško, se spusti na lovca in ga začne mesariti. Tudi pomočnik ustreli, pa medved imel je še toliko moči, da je tudi še nanj planil ter mu zlomil roko in nogo. Po strašnem boju na življenje in smrt se mrcina od 5 strelov zadeta zgrudi na tla in pogine. Pa tudi gozdar Krištof bil je že izdihnil svojo dušo, pomočnik pa je tako strašno zdelan, da bode težko okreval. Koža medvedova je 10 čevljev dolga, taca pa na podplatih meri 14 palcev.
—	Milostljivi knez in škof lavan-tinski so za po toči poškodovane siromake gornje-radgonskega in ljutomerskega okraja darovali 50 gld.
—	Častno srenjčanstvo podelila je občina Legen č. g. dr. Šucu v SI. Gradcu in mu umetno izdelano diplomo izročila. Čestitamo!
—	Kurman in Gatti znana nemšku-tarja v fari sv. Lovrenca v puščavi sta tožena, ker sta pri srenjski volitvi s ponarejenim pooblastilom sleparila.
—	Obesil se je na nemški kalvariji pri Mariboru službni mož Franc Kol bič, ker ni dobil nikder zaslužka.
— Ilustriranega zabavnika »Deutsche r Hausschatz" prišel je ravnokar na svitlo 17. snopič, ki enako prejšnjim obsega veliko lepega in mikavnega berila. V njem se namreč nahaja: Die Tochter des Carlisten. Lebensbilder aus Spanien von A. de Lamothe (Fortsetzung.) — In der Mammuth-IIohle in Kentucky. Von Dr. Kari Loffler. — Katlia-rina von Medici und die Bartholomilus-Nacht. Von Dr. Stelcer (Fortsetzung und Schluss.) — Der Thassilo-Kelch des Stiftes Krems-miinster. —• Kiinstliche Erzeugung von Kalte undEis. Von Franz Hasslacher. — Die Wiege des Franziskanerordens. Von II er-mann Ilouben. — Im Walde. Aus dem nocli ungedruckten poetischen Nachlass von II. A. Schaufert. — Bilder aus der Vogehvelt. Von Georg Frhr. von Dyherrn. III. Ein gefangener Aelpler. — Augustinus Paulus \Vahala, Bischof von Leitmeritz. (Zu seinem funfzigjiihrigen Priesterjubiliium.) — Warum? Gedicht von Franz Alfred Muth. — Der Ilitzschlag auf Truppenmiirschen. Von Dr. K. Ringler. -- Das Valserthal in Graubiin-den. Von Julius Dietzendanner. — Die Goldelfenbeinstatue des Zeus zu 01ympia. Von Emil Gotscklich. - Allerlei. Podobe ki se v tem snopiču nahajajo, pa so: Vom eu-ropiiischen Kriegsschauplatz: Uebergang der Russen iiber die Donau bei Simnitza in der Nacht zum 27. Juni. Nach einer Skizze von E. Szathmari. Landung russischer Truppen im Ilafen von Sistowa. Nach einer Skizze gezeichnet von K. Katzler. — Sommerfrischler imllochland. Gemaltvon G. Mali. — Thassilo Kelch nebst z\vei Leuchtern im Kremsmiinster Štifte. — Sion in der Sclnveiz. Von Lud\vig Dill. — Assisi. Von G. Bauernfeintl. — Der
italienische Familienschirm. Von G. Rohn. — Alpen Fliievogel (Accentor alpinus) — Augu-stiuus Paulus Wahala, Bischof von Leitmeritz. — Gute Rast. Originalzeichnug von L. Sckell.
Ta zabavnik je pisan v pravem katoliškem duhu, lahki in umevni besedi, zato ga iskreno priporočamo z željo, da bi spodrinil druge enake pa v slabem duhu pisane zabavne časnike iu se med katoliškimi izobraženimi družinami čedalje bolj in bolj razširjal. Cena vsakemu snopiču, kterih na leto izide 18, znaša 24 krajcarjev; po vrhu dobi vsak naročnik, ki doplača 72 krajcarjev, izvrstno z oljnatimi barvami natisnjeno podobo: Smrt sv. Jožefa, ki je krasen kinč za vsako sobo.
— „Volksfreundu na Dunaji je 30. avgusta nehal izhajati.
Eksekutivne dražbe.
3.	septembra: 2. Bobuovo imetje v Rudol-fovem. 2. Mustar iz Kuželovca v Žužeuberku. 2. Bohinc z Visokega, 3. Kepic iz Podreč, oba v Kranji.
4.	septembra: 3. Žele iz Št. Petra, 3. Bo-bek iz Nove Žide , Žele iz Hrastja, 2. Debevc iz Postojne, 3. Čelliar iz Št. Petra, 1. Penko iz Petelin vsi v Postojni. 2. Sternad iz Gorenjega karteleva, 2. Gorše iz Krke, 2. Aidič iz Dolenjega Kamenja, 2. Paulin iz Orne vasi, 3. Kralj iz Pristave, 2. Žagar iz Dolenjega karteleva vsi v Novem mestu. 2. Slane iz Knježaka, 2. čekada iz Bistrice, 2. Tomšič iz Knježaka, 2. Sekarn iz Bistrice vsi v Bistrici. 2. Bratanič iz Trnovca v Metliki. 2. Smukavec iz Krope v Kadolici. 1. Zupančič iz Ripovca v Trebnjem. 2. Kofler iz Oneka v Kočevji. 1. Urbič v Ratečah.
Štajarske v III. 1. septembra Jan. Spričnik v Rupereali 2863 fl., Juri Koletnik v Stari gori, Jan. Novak v Zdolah; 5. sept. Martin Golob v Globokem, Pr. Cvetko v Bojsnem 1660 fl. 6. sept. Jan. Krajnc v Poprežu 1031 fl. 7. sept. Maria Andcrluh v Korpuli 935 (1.
Telenralične denarne cene 31. avgusta. Papirna renta 04.20 — Sralirna r^uta 66.65 — Zluta renta 74 07. — 18601etno državno posojilo 111 50 Bank in« akcije 836 — K reditne akcije 202.'25 - London 119,- — Srebro 104.10,— Ces. kr cekini 5,67 — 20 frankov 9.59
Zalivala.
Vsem sorodnikom, prijateljem iu znancem , ki so predrago soprogo, oziroma, mater, hčer, sestro in svakinjo
Nitico Karli rojeno Florjan-ovo,
v tako obilnem številu spremiti blagovolili na zadnjem potu, posebno pa onim gospem in gospodičinam, kakor tudi narodnej Čitalnici, ki so jej poslali na gomilo toliko krasnih vencev , izrekajo najtoplejšo zahvalo, ter priporočajo milo ranjko v blag spomin
žalujoči ostali.
V Kranji 28. avgusta 1877.
M	Ml
| Slomšekove pesmi 1
JJ se še vedno dobivajo: v Celji pri F. Gei- »j gerju , v Celovcu v tiskarni družbe sv. Mo- Jjj M horja, v Gorici pri VVokulotu, v Ljubljani pri HI JJ J. Lerhcrju, v Mariboru pri Ed. Frlincu, v "U Ptuji pri W. Blankeju, v Trstu pri Colombo « Coen-u, trdovezaue po 1 gl., broš. po 90 kr.; Ml ^ pri gosp. izdatelju Mih. Lendovšuk-u v Ptuji K (Pettau) pa vezane po 80 kr,, broš. po 70 kr.
P. n. čast. duhovščina in slavna šolska JJ H vodstva se še posebno opozorujejo, da je ta Mj U knjiga za darila pridnim šolarjem kaj pri-j« pravna!	(3)