ŠT. 22 GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan LETO XXI. KAMNIK, 20. DECEMBRA 1982 Gb izteku starega leta običajno delamo številne analize doseženega iti še z več-jo vnemo snujemo načrte za novo leto. Tudi letos je tako. Vrstijo se številni sestanki občanov in delegatov ter družbenopolitičnih organizacij, na katerih oblikujejo mnenja in stališča o dosežkih in neuspehih v iztekajočem se letu 1982. Ugotovkve, spoznanja in izkušnje iz leta 1982 postajajo glavni usmerjevalec oblikovanja temeljnih družbenih usmeritev za delo in življenje v letu 1983. Nekateri rezultati gospodarskega razvoja v Jugoslaviji v letu 1982 so spodbudni. Med temi so zelo uspešna kmetijska proizvodnja, redno odplačevanje dolgov tujini itd. A je vse to dosti premalo, da bi mogli biti povsem zadovoljni. V naši občini smo, v celoti vzeto, v letu 1982 dokaj dobro gospodarili. Izvoz smo uspeli povečati nad pričakovanji. A vseeno z njim nismo zadovoljni. Ne samo zato, ker bi ga lahko še bolj povečali, temveč tudi zato, ker obstoje prvi znaki, da se povečuje izvoz na klirinško področje, družbenoekonomske potrebe pa ter- stva. Izvoz mora tedaj imeti prednost pred vsemi prednostmi. Proizvodnja je v naši občini letos višja kot smo sprva predvidevali in zato gremo v leto ' 1983 z velikimi načrti. Načrtujemo, da bo naše gospodarstvo dvignilo proizvodnjo za 5 odstotkov, kar je dosti več kot predvidevamo v naši republiki. Za tako smele načrte pa bo treba še marsikaj postoriti, sicer jih ne bomo udejanili. Velike težave znajo nastopiti pri oskrbi z reprodukcijskimi materiali. A to še zdaleč niso edine in marsikje tudi ne največje težave. Ponekod primanjkuje delavcev, drugje so težave zaradi slabe organizacije dela, slabega odnosa do dela, mnogi neupravičeno izostajajo z dela, včasih celo z izgovarjanjem na bolezen itd. Ne gre za to, da bi resnično bolni prihajali na delo, naj se kar zdravijo. Toda podatek, da so se v nekaterih delovnih organizacijah povečali bolniški izostanki kar na 13 odstotkov, nas izredno zaskrbljuje, saj bistveno motijo nonnaini potek proizvodnje. Skratka, mnogo je pojavov nedelavnosti ali slabega dela, kar vse vpliva na lovne organizacije imajo že več kot 90 odstotno amortizirano opremo. Z njo je sicer še mogoče delati, toda ne v konkurenci s svetovnim trgom in kmalu tudi na domačem trgu ne. Samo pridne roke ne bodo več dolgo zadostovale, čeprav brez njih nikoli ne bo šlo. Leto 1983, v katerega stopamo, še vedno z velikim optimizmom in dovolj trdni ter odločni, da se spopademo s težavami gospodarske stabilizacije, bo najtežje leto. To bodo v resnici izredne razmere, ki bodo terjale načrte dela in življenja za take razmere. Vsak bo zato moral prevzeti svoj del odgovornosti in naporov, da bi premagali težave. Znano je namreč, da je res svet v hudi gospodarski krizi in v ne manjših političnih zapletih. V takih razmerah je težko vključevanje v mednarodno delitev dela ter povečevanje izvoza. Z njim bi morali pridobiti dovolj deviz za uvoz surovin in energetskih virov, ki jih potrebujemo za normalno proizvodnjo, ki smo jo v preteklosti vse preveč razvijali v smeri vedno večje surovinske in energetske odvisnosti od tujine. K vsemu temu jo bo vskladiti z možnostmi. Te pa bodo v prihodnjem letu precej manjše kot letos. Predvideno je, da bi obe vrsti porabe v naši občini realno zmanjšali od 3- 7 odstotkov. Prav zaradi tega bo potrebno krčiti programe in vse, kar je mogoče brez večje škode odložiti v naslednja leta, preložiti. O tem se bomo morali po samoupravni poti temeljito in odgovorno dogovoriti. Pomembno področje, kimu bo namenjena osebna družbena skrb, je preskrba ljudi žosnovnimi živjenjskimi dobrinmi. Letos je občasno manj-kalona tržišču nekaj proizvodov, vendarnezato, kerjih ne bi bilo zadosti za preskrbo ljudi, tem več zato, ker niso bili enakomerno porazdeljeni. Tudi v letu 1983 lahko pride do motenj v preskrbi, vendar bo storjeno vse, da hi bilo takih primerov čim manj. V krajevnih skupnostih hi kazalo še naprejrazvijatidelovanje potrošniških svetov, kibi pomagali priodpravjanju slabostiv organizaciji preskrbe. Načrti dela in življenja za leto 1983 so priprav jeni dokaj realistično in če jih bomo dosledno izpolnjevali, ni nobenega razloga za malodušje. Nasprotno, prišel je odlo- Kako zastaviti delo jajo predvsem izvoz v dežele konvertibilnega področja, do katerega imamo največje obveznosti. V celoti vzeto bo izvoz naše občine pokrili uvozne potrebe in obveznosti do republike in federacije. Spodbudno je, da se pripravljajo na neposredni ali pa posredni prodor na konvertibilna tržišča tudi tiste delovne organizacije, ki so to doslej puščale vnemar ali pa se v izvoz niso mogle vključevati. Optimistične napovedi prihajajo zastran tega iz delovne organizacije Alprem. Tudi živilska industrija bo nekaj mogla storiti, če bodo odpravljene prevelike razlike v cenah v primerjavi s sorodnimi delovnimi organizacijami v Jugoslaviji. Omenili bi lahko še več drugih. A že ta dva primera, nakazujeta dobro usmeritev združenega dela. Veliki izvozniki naše občine, ki so bili že doslej nosilci izvoza, imajo več težav, a kljub temu pripravljajo smele načrte, za prihodnje leto. Želeli bi, da bi jih tudi uresničili, zakaj izvozne sposobnosti bodo pokazale moč našega gospodarstva in tudi realne možnosti njegovega napredka. Vključevanje v mednarodno delitev dela in primerjava proizvodnih cen izvoženega blaga s cenami na svetovnem trgu bo naravno in trajno merilo napredka našega gospodar- visoke cene, s katerimi resnično ne moremo konkurirati na svetovnem trgu. Mnogo je lahko razlogov za tako stanje. Lahko so to slabo razviti samoupravni odnosi, v katerih delavci nimajo razvitega nadzora nad izvajanjem dogovorov in sporazumov. Med močnimi razlogi je tudi dejstvo, da še vedno nimamo dovolj učinkovitih poti, po katerih bi dvignili veljavo delavnosti in ustvarjalnosti. Morda pa za pot vemo, a nočemo po njej hoditi. Zato sta prepogosto nedelo in neustvar-jalnost preveč dobro nagrejena. Najbrž bo res, da bo v letu 1983 morala biti najbolj spodbujena rast cene in to cene dela, da bi lahko ceneje in boljše živeli ter več in bolje proizvajali, kar je neogiben pogoj tudi za uspešen prodor v mednarodno delitev dela in pogoj za boljšo oskrbo z življenjskimi dobrinami. V naši občini smo zaskrbljeni nad možnostmi povečanja proizvodnje in proizvodnosti dela tudi zaradi zastarelosti delovnih sredstev in ponekod te-' hnologije. Akumulativna sposobnost našega gospodarstva je preskromna, da bi na tem področju mogli narediti hitre in korenite spremembe. Toda, predolgo jih ne bi smeli odlagati, če želimo hitreje napredovati. Nekatere de- pa se bodo pridružili, v največji meri v letu 1983, še odpačevanje dolgov, ki jih imamo v tujini. V takih razmerah bo potrebno bolj kot kdajkoli omejiti vse oblike porabe. Drugače rečeno, porabiti bomo mogli le toliko, kolikor bomo proizvedli, še več, kolikor nam bo ostalo potem, ko bomo z izvozom pokrili vse obveznosti do tujine. A le na ta način bo gospodarstvo lažje zadihalo in si opomoglo. Splošna in skupna poraba se bosta zato povečevali za polovico počasneje kot dohodek. Tudi investicijska poraba bo zmanjšana na najnujnejše potrebe v gospodarstvu in še tu najprej na tisto gospodarsko dejavnost, ki bo lahko z investicijami povečala izvoz. Velike težave nastajajo tudi v osebni porabi, saj je znano, koliko je nereda na tem področju. Mnogi delijo osebne dohodke mimo ustvarjenega dohodka, pa četudi izkazujejo izgubo, ki jo morajo nato pokrivati delavci iz drugih delovnih organizacij, ki so bolje gospodarili in bolje delali. Tudi v naši občini imamo mnogo kršiteljev samoupravnega dogovora o delitvi osebnih dohodkov. Prihodnje leto bo zato potrebno mnogo bolj dosledno izpolnjevati ta dogovor. Zelo boleče bo tudi usklajevanje splošne in skupne porabe. Treba čilen trenutek, ko bo treba z vso odgovornostjo ter zavzetost jo uresničiti planske naloge. Mnogi razlogi nas prepričujejo, da bo temu tako. Med njimi je odločilno to, da so naši delovni ljudje na to pripravljeni. Kako bi mogli drugače razlagati pripravljenost ljudi da prihajajo na delo, če je to potrebno, tudi ob sobotah in nedeljah in to samo zato, da bi izpolnili letne in druge načrte dela ter da bi tako podprli stabilizacijske napore našega gospodarstva. V tem se kaže tudi visoka samoupravna osveščenost delovnih ljudi in njihova samoupravna aktivnost, karje temeljno jamstvo in pot uresničevanja gospodarske stabilizacije. Socialistično samoupravljanje tako ni vzrokgo-spotkrskih in nekaterih družbenih težav, temveč edina alternativa njihovega razreševanja. Če strnemo misli, bi lahko dejali, da bo v letu 1983 potrebno krepiti samoupravne socialistič-neodnose, ki morajo voditidotega,dabiboljein več delali, da bi bolje gospodarili, več izvažat, redno odplačevali dolgove in živeli tako, kot bodo omogočale stvarne možnosti. Vsem občanom želim veliko osebne sreče in delovne uspehe v letu 1983. IVAN JUSTINEK predsednik občinske skupščine Le konkretne naloge v resolucijo Čiii ni občinske konference ZKS Kamnik so se na zadnji seji Občinske konference zavzeli za tako vsebino resolucije o uresničevanju družbenega plana v letu 1983, s katero bodo opredeljene le naloge, ki jih bomo, realno gledano, lahko tudi uresničili. Prav tako je treba resolucijo skrajšati na račun tistih odstavkov, ki pomenijo prepise iz republiške ali Zvezne resolucije, in dopolniti še z nekaterimi nalogami na področju družbenoekonomskega razvoja občine, kot so na primer: naloge na področju samoupravnega in poslovnega povezovanja kamniškega gospodarstva v širši ekonomski prostor, saj je uresničitev teh obveznosti življenjskega pomena za nekatere delovne organizacije v kamniški občini, ter naloge v zvezi z racionalnejšim organiziranjem na področju skupne porabe oziroma samoupravnih interesnih skupnosti itd. Tudi materialne okvire razvoja na nekaterih pomembnih ekonomskih področjih bo treba se enkrat preveriti ter naravnati v skladu s širšimi družbenimi usmeritvami. Tako je predvidena stopnja povečanja konvertibilne- ga izvoza, glede na realne možnosti, v kamniškem združenem delu, prenizka, poleg tega pa tudi ne odraža planskih ciljev, ki so si jih za področje izvoza že opredelile posamezne organizacije združenega dela. Ker v prihodnjem letu z reso-lucijsko predvidenimi možnostmi zaposlovanja ne bomo uspeli zaposliti priliv mladih, je treba med možnosti zaposlovanja zapisati tudi izkoriščanje »rezerv«, ki jih predstavlja honorarno oziroma pogodbeno delo in pa seveda nadurno delo. Razpravljale! na občinski kon- Tradicionalni pohod na Kostanjsko planino Krajevna organizacija Zveze rezervnih vojaških starešin Matije Blejca Tuhinj, krajevni organizaciji ZZB NOV Šmartno in Zg. Tuhinj ter KO SZDL Tuhinj vabijo na tradicionalno srečanje ob 40-letnid borbe na Kostanjski planini. Srečanje bo v nedeljo, 26. decembra 1982, ob 10. uri pri spomeniku padlih. Odhod rednega avtobusa iz Kamnika bo ob 7. uri z avtobusne postaje do Laz, kjer je zborno mesto. Skupni odhod iz Laz na Kostanjsko planino bo ob 8. uri. Na proslavi bodo sodelovali: slavnostni govornik, moški pevski zbor Zg. Tuhinj, mladinci in pionirji z recitacijami. Povratki avtobusov iz Laz proti Kamniku bodo ob 11.55,15.30 in 17.30. Vabljeni! fcrenči ZK so tudi menili, da ne ■sme biti sorazmerno nizko planirana stopnja rasti kmetijske proizvodnje rezultat kapitulacije pred ugotovitvijo, da smo na področju kmetijske proizvodnje premalo kvalitetno organizirani ter da je kmetijsko pospeševalna služba, ki deluje v okviru Emone, prešibko povezana s kmeti. Ker so v letošnjem letu ostale neuresničene številne naloge pri razvoju malega gospodarstva, je treba v letu 1983 z bolj organiziranim pristopom zagotoviti uspešnejše delo pri razvoju malega gospodarstva, ki poleg tega, da marsikateremu občanu zadovolji potrebo po določeni storitvi, odpira tudi nekaj dodatnih možnosti za zaposlovanje. Tudi v prihodnjem letu se bomo morali pri preskrbi soočati s težavami, na katere pa se je treba bolj organizirano pripraviti. Zato je občinska konferenca na pobudo aktiva komunistov delavcev neposrednih proizvajalcev med drugim zahtevala tudi odgovornejši pristop pri razdeljevanju deficitarnih dobrin. M. M. Srečno 1983 vsem delovnim ljudem in občanom občinske družbenopolitične organizacije občinska skupščina izvršni svet ih uredništvo Kamniškega občana J 22. december dan JLA . Pripadniki oboroženih sil naših narodov in narodnosti se vsako leto 21. decembra spominjamo zgodovinskega dne leta 1941, ko je bila ustanovljena Prva proletarska brigada v bosanskem mestecu Rudo. Tistega dne je štela 1200 borcev in je bila prva velika, močna partizanska enota, sposobna za velike akcije. Dotedanji partizanski odredi so s tem pričeli preraščati v začetke modeme vojske. Naslednjega dne, 22. decembra, je prva proletarska brigada izvedla svojo prvo akcijo, zato ta dan praznujemo kot največji vojaški praznik -DAN JLA. Letos mineva že več kot štiri desetletja od slavnega in usodnega leta, v katerem so naši narodi in narodnosti skoraj golih rok začeli pod vodstvom komunistične partije Jugoslavije in tovariša Tita splošno ljudsko vstajo proti moderno organiziranim in sodobno opremljenim fašističnim osvajalcem. Takrat se" je začel neenak boj, v katerem so naši narodi in narodnosti pokazali izredno junaštvo, nadčloveško vztrajnost in vsestransko iznajdljivost. V tem slavnem boju so dosegli zmago nad silami suženjstva, nazad-njaštva in reakcije. Naše oborožene sile so prehodile to trnovo, vendar slavno vojno pot in dolgoletni povojni razvoj pod vodstvom tovariša Tita, stratega naše vstaje in revolucije, graditelja socialističnega samoupravnega razvoja naše skupnosti in njenih oboroženih sil, tvorca neuvrščenosti / ■■I in nepopustljivega borca za mirno sedanjost in srečnejšo prihodnost naše domovine in vsega človeštva. Dan JLA je že prerasel okvire praznika oboroženih sil. Lahko trdimo, da je to praznik vseh delovnih ljudi in občanov, vseh komponent splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, predvsem pa oboroženih sil, katerih sestavni del je teritorialna obramba. Teritorialna obramba je najširša oblika organiziranja delovnih ljudi in občanov za oboroženi boj, je sestavni del splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter raste, se organizira in deluje v skladu s potrebami, obveznostmi in pravicami delovnih ljudi in občanov. Ko ocenjujemo usposobljenost štabov, poveljstev in enot občinskega štaba za teritorialno obrambo občihe Kamnik, kakor tudi ostalih komponent SLO in DS, lahko trdimo, da usposobljenost zagotavlja uspešno zoperstavljanje vsakemu eventuelnemu agresorju. Tudi dejstvo, da imamo najsodobnejše orožje potrjuje to ugotovitev. Vsekakor pa brez moralnopolitične trdnosti in enotnosti ni uspeha ob še taki izurjenosti in opremljenosti. Kot pomanjkljivost našega dela naj navedemo premajhno zanimanje nekaterih delovnih ljudi in občanov za program usposabljanja. Čeprav le-ta ni vedno najkvalitetneje izveden, pa bi morali kljub temu izkoristiti vse možnosti obrambnega in samozaščitnega usposabljanja. Na koncu usposabljanj največkrat ugotavljamo, da smo uspešno izvedli vzgojo in urjenje, toda še vedno je preveč tistih, ki preživijo lepe vojaške dni tudi z aktivnostmi, ki ne sodijo k vzgoji pripadnikov teritorialne obrambe in tudi ostalih komponentSLO in DS. Osveščenost, zavest in odgovornost nas bo vodila do boljših rezultatov na vseh področjih dela. Zato moramo aktivnosti kritično ocenjevati in izpostavljati pomankljivosti, ki se pojavljajo pri našem delu. Velika-večina delovnih ljudi in občanov zavestno in disciplinirano izpolnjuje svoje dolžnosti s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite, kar krepi našo moralno politično enotnost. Udeleženci usposabljanj se zanimajo za aktualni politični in gospodarski položaj ter aktivno sodelujejo v kritičnih razpravah. V vseh sredinah, na vseh usposabljanjih vladajo to-variški odnosi in redki' so primeri nediscipline. V naslednjem (letu nas na vseh področjih obrambnega in samozaščitnega usposabljanja čakajo še velike naloge, katere bomo z odgovornim in aktivnim delom vseh dejavnikov SLO in DS gotovo uspešno izvedli in s tem naredilrkorak naprej k še večji mobilizacijski in borbeni pripravljenosti vseh komponent splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. JOŽE ARKO Srečanje z zdomci SMUČARSKI KLUB KAMNIK Alpska sekcija vabi na veliko SILVESTROVANJE v veliki dvorani kina Dom v Kamniku: Ponovno oživljamo lepo kamniško tradicijo silvestrovanj v kinu Dom, ki jih Kamničani nismo pozabili. Nudili vam bomo: aperitiv, hladni narezek, silvestrski menu, smučarsko torto, kavo, obaro in smučarski spominček. Za dobro razpoloženje bo skrbel Domžalski kvintet s pevko Regino Jerman. Zadnjič v starem letu boste lahko preskusili srečo v srečolovu in pričakali novo leto v veselem razpoloženju. Rezervacije po 950,00 din dobite do 28. decembra v predstavništvu zavarovalnice Triglav v Kamniku, Gregorčičeva 2, tel. 831-261 in frizerskem salonu Žagar - Balon pri kavarni Veronika v Kamniku. SK Kamnik Alpska sekcija Decembra je Izseljeniška ma- ne obrti, vlaganje sredstev v dedca, rradražjiica Kamnik - Dom- 'ovne organizacije in carinski Žale, zaključila svoje delo za leto predpisi. Vsa ta vprašanja sodijo 1982. v okvir nenehne skrbi domače občine za svoje občane na tujem. M. B. Program za leto 1983 je zahtevnejši kot vsi dosedanji. Skrb za zdomce in za njihovo pravilno informiranje naj bi se izrazila že. ob letošnjem novoletnem srečanju z zdomci, ki ga bo pripravila OK SZDL, skupaj z občinskim sindikalnim svetom in Izseljeni-ško matico občine Kamnik -Domžale. Prisotni naj bi bili poleg organizatorjev še predstavnik socialnega zavarovanja, zavoda za zaposlovanje, združenja obrtnikov in carine. Tako bi zdomci dobili točne informacije iz prve roke. Srečanje bo 28. decembra. Prosimo vse sorodnike in prijatelje naših zdomcev, in delavcev na začasnem delu v tujini, ki se bodo v teh dneh mudili v občini Kamnik, da jih na to srečanje opozore. Razgovor bo še posebej pritegnil tiste, ki se želijo v kratkem vmiti domov, saj bodo predstavljene možnosti zaposlovanja v občini, možnost odpiranja zaseb- Komunisti o aktualnih mednarodno-političnih odnosih Komite ' občinske konference ZKS je skupaj s komisijo za mednarodne odnose pri OK ZKS Kamnik v začetku decembra spet pripravil enega od razgovorov, ki sodijo v redno izobraževanje in usposabljanje komunistov. Govorili so o aktualnih me-dnarodnopolitičnih odnosih v zahodni Evropi, uvod je pripravila novinarka Dela Mojca Drčar-Murko. Delitev bonov za januar-marec 1983 - Delitev bonov za registrirana motorna vozila, neregistrirana in neediventirana motorna vozila ter kmetijske stroje bo v naslednjih KS ter OZD: 1. v Krajevnem uradu Motnik za krajane KS Motnik in KS Špitalič 2. v Krajevnem uradu LAZE za krajane KS Tuhinj, KS Šmartno in KS Pšajnovica 3. v. zadružnem domu Srednja vas za krajane KS Srednja vas in KS Sela 4. v gasilskem domu STRANJEza krajane KS Kam. Bistrica, KS Godič in KS Črna 5. v KINO DOM KAMNIK za krajane KS Center, KS Tunjice in KS Mekinje 6. v SREDNJEŠOLSKEM CENTRU R. MAISTRAza krajane KS Novi trg in KS Nevlje ter KS Vranja peč 7. v prostorih STANOVANJSKO-KOMUNALNEGA GOSPODARSTVA Kamnik za krajane KS Zaprice in KS Perovo v KINO DOM Duplica za krajane KS Duplica in KS Podgorje v KULTURNEM DOMU ŠMARCA za krajane KS Šmarca in KS Volčji potok v KRAJEVNEM URADU KOMENDA za krajane KS Komenda, KS Moste in KS Križ v PROSTORIH SKUPŠČINE OBČINE KAMNIK za obrtnike in invalidne osebe 12. v prostorih DO »STOL« za delavce te organizacije 13. v prostorih DO »111 AN« za delavce te organizacije v prostorih DO »SVILANIT« za delavce te organizacije v prostorih DO »ETA« za delavce te organizacije v prostorih DO »UTOK« za delavce te organizacije v prostorih DO »ALPREM« za delavce te organizacije v prostorih DO MEN1NA za delavce te organizacije v prostorih DO SGP GRADITELJ za delavce te organizacije 20. v prostorih DO RUDNIK KAOLINA za delavce te organizacije Boni se bodo delili v KS: 23. in 24. 12. 1982 od 9. do 19. ure, v organizacijah združenega dela., 23. in 24. 12. 82 od 9. do 16. ure. Izvršni svet bo po potrebi podaljšal čas delitve, do 16. ure. Izvršni svet bo po potrebi podaljšal čas delitve. Pravico do bonov ima lastnik motornega vozila, ki pred dvigom bonov na razdelilnem mestu (KS ali OZD) predloži veljavno prometno dovoljenje registrirano v občini Kamnik. Zahtevo za izdajo bonov lahko predloži tudi. oseba, ki ni lastnik motornega vozila, pa ji je lastnik to nalogo zaupal. IZVRŠNI SVET 8. 10 II 14. 15. 16. 17. 18. 19. Če bi primerjali pojem zavezništva v posameznih časovnih obdobjih, ali morda celo v različnih družbenoekonomskih formacijah, potem bi nemara lahko ugotovili, da je stvar tako raztegljiva kot pač to terjajo različne okoliščine. Sicer pa niti ni treba posegati daleč nazaj,kajti dogajanja tako v NATO paktu kot tudi v Varšavskem, kažejo, da zavezništvo ni vedno stkano le iz niti razumevanja in medsebojne podpore. Morda bi celo lahko rekli, da prav sedaj obliki zavezništva, ki smo jih navedli za primer, kažeta na krizo. In ta je svojevrsten dokaz misli, da je zavezništvo pristno in nišfvo terja (ali pa vsaj hoče) nekatere žrtve tudi na drugih področjih življenja neke države. Prav zaradi tega se najmočnejši člani takšnega zavezništva postavljajo po robu tem zahtevam, hkrati pa menijo, da jim tudi vojaški »dežnik« na sedanji stopnji njihovega tehnološkega oziroma vojaškega razvoja ni več potreben. In zato tudi prihaja do kriz. O kakšnih notranjih trenjih ali nesporazumih članic Varšavskega pakta dolgo pravzaprav ni bilo slišati niti besedice, dokler se problem ni pojavil v svoji najbolj eksemplarični obliki - Poljski. Ta Zavezništvo se ne pomeni razumevanja koristno za vsako stran le tedaj, ko je ta izraz resničnih in ne le skonstruiranih potreb in zahtev. Gotovo je dejstvo, da NATO pakt nikoli ni pretirano slovel po nekakšni monolitnosti članic, kar je po svoje razumljivo. Če je res, da združuje le države zahodne poloble, ki so si podobne vsaj po svoji družbenoekonomski ureditvi, je verjetno . tudi res, da je to tudi edina trdna vez. NATO pakt je vojaška formacija, katere glavne naloge so bolj ali manj znane, vendar vojaško zavezništvo, pa če je še tako nujno in razumljivo, ne more premostiti vseh ovir. Morda je najznačilnejši primer te majave monolitnosti NATO pakta prav Francija in v zadnjem času tudi Grčija in Španija. Težko bi se - bilo namreč izogniti ugotovitvi, da vojaško zavez- država je ne samo ena izmed najpomembnejših temeljev SE V (gospodarsko združenje vzhodnoevropskih držav), pač pa tudi pomemben člen v obrambi vzhodnega bloka. No, gotovo je jasno, da je prav Poljska najlepši primer krize takšnega zavezništva, ki noče priznati nekaterih zgodovinskih in tudi življenjskih interesov nekega ljudstva. Kolikšno ceno bo moral za takšno »nesposobnost« plačati Varšavski pakt, ali obratno, kolikšno ceno bo morala za to plačati Poljska, je vsaj za sedaj še vprašanje. In tako se res potrjuje misel, da je zavezništvo stvar nuje in nikoli prisile, v obratnem primeru je pač treba za takšno zavezništvo najti drugačen izraz. J. KOVAČIČ OD VSEPOVSOD • Preveč neobdelane zemlje LJUBLJANA - V Sloveniji ugotavljajo, da je imelo 4251 lastnikov približno 16.500 hektarov slabo obdelanih polj, med katerimi je bilo tudi 3500 hektarov njiv. Hkrati je bilo neobdelanih ali slabo obdelanih tudi 9000 hektarov družbenih kmetijskih zemljišč. Po oceni kmetijskih zemljiških skupnostih je v Sloveniji tudi 40.494 hektarov, po nekaterih drugih ocenah pa več kot 100 tisoč hektarov kmetijskih zemljišč v večjih strnjenih celotah, ki so bile nekdaj namenjena kmetijstvu, sedaj pa so prepuščena sama sebi. • Dobra pokritost uvoza z izvozom LJUBLJANA - Novembra se je pokritost jugoslovanskega in slovenskega blagovnega uvoza z izvozom še nekoliko izboljšala. Kot ugotavlja slovenski zavod za statistiko, je bila enajstmesečna pokritost uvoza z izvozom v Sloveniji kar 92,8 odstotna, v Jugoslaviji pa 76,4 odstotna. Novembra letos je Jugoslavija izvozila za 33,11 milijarde dinarjev, kar je za šest odstotkov manj kot novembra lani in za 12 odstotkov manj kot oktobra letos. Pač pa je Jugoslavija v novembru uvozila za nekaj več kot 36 milijard dinarjev ali za devet odstotkov manj kot novembra lani. Slovenija je pri tem uvozu sodelovala z uvozom blaga, ki je bil vreden 6,23 milijarde dinarjev. • ZIS - trg je dobro založen z nafto in derivati BEOGRAD - Založenost trga z nafto in naftnimi derivati je po uvedbi bonov znatno boljša, je ocenil ZIS, ko je govoril o uresničevanju uvedbe in zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev na nakup dizelskega goriva in motornega bencina. Pač pa sedaj opažajo, da se je povečala poraba dizelskega goriva, kar verjetno potrjuje podatek, da je bilo po uvedbi bonov na novo registiranih 120 tisoč traktorjev in za približno 20 odstotkov osebnih avtomobilov. Hkrati je ZIS sklenil, da naj bi boni za naftne derivate veljali vsaj še tri mesece, in dodal, da bo nova delitev bonov izvedena pravočasno. • Vse več žensk v Sloveniji dela ponoči LJUBLJANA - Čeprav je Jugoslavija podpisnica mednarodne konvencije o ukinitvi nočnega dela žensk, pa je že sedaj jasno, da je še nekaj časa ne bo mogla uresničiti. Tako, na primer, v Sloveniji ugotavljajo, da se je obseg nočnega dela žensk še povečal. Letos vredno ali vsaj občasno dela vsaj 4500 žensk v 46 tekstilnih delovnih Organizacijah. Lani so ženske ponoči delale v 40 tekstilnih tozdih, ponoči pa je delalo nekaj manj kot štiri tisoč delavk. Prav zaradi tega se je republiški odbor sindikata delavcev tekstilno in usnjarsko predelovalne industrije pri republiških sindikatih zavzel, da je treba čimbolj in čimprej izboljšati delovne razmere za nočno delo žensk. V mislih so imeli predvsem prehrano, varstvo otrok, prevoz na delo, zdravstveno varstvo in še nekatere druge pomembne reči. Zvezna delegacija, ki jo je vodil general Milan Žeželj, na obisku v invalidnem zavodd. • Zvezna delegacija na obisku v ZUIM Vrednote človeka ne smemo meriti z denarjem Zavod za usposabljanje invalidne mladine je v petek, 10. novembra, obiskala 35-članska delegacija. Sestavljali so jo člani Zveze za šport in rekreacijo invalidov Jugoslavije, ki jo je vodil njen predsednik general polkovnik Milan Žeželj, ter drugi visoki gosti iz republik, pokrajin in zveze, med njimi Risto Džunov, predsednik mednarodnega leta invalidov. Sprejeli so jih Jože Prašnikar, direktor zavoda, Ivan Justinek, predsednik občinske skupščine, Anton Fišer, predsednik občinske konference SZDL, Srečko Kot in Vlado Hvalic, bivša direktorja in še nekateri delavci zavoda. s Delegacija je obiskala kamniški zavod ob 35-letnici ustanovitve in uspešnega delovanja ter z namenom, da izmenjajo nekatere izkušnje na področju športa in rekreacije invalidov, ki je v kamniškem zavodu izredno -razvito. V zadnjem obdobju pa so zlasti po zaslugi Rajka Vuteja, strokovnjaka za šport in rekreacijo invalidov, v zavodu storili velik korak naprej. Visoki gosti so si najprej ogledali zavod in dejavnosti v njem, športno društvo je pripravilo krajše športno tekmovanje, učenci osnovne šole za- voda pa so pripravili krajši kulturni program. General Milan Žeželj je ob 35-letnici zavodu izročil za dosežene uspehe najvišje priznanje Zveze za šport in rekreacijo invalidov Jugoslavije - zlato plaketo. Vkrajšem nagovoru je med drugim dejal: »Vidim, da je vaš zavod dosegel pomembne rezultate pri usposabljanju invalidne mladine, na kar je tudi naša zveza ponosna. Družbena skupnost je in še namenja sredstva za humane organizacije, pa vendar bo potrebno v prihodnje še več storiti na tem področju. Kajti skozi "borbo ža človeka, kot največje vrednote, ne bi smeli meriti finančne probleme s človekom, ki je potreben pomoči. Tako stališče je vedno zavzemal naš največji humanist, pokojni tovariš Tito. Še posebno.spodbudni so vaši športni uspehi, ki so presegli celo republiške in državne meje. Kajti tekmovalci iz kamniškega zavoda so bili zelo uspešni, na republiških, zveznih in olimpijskih tekmovanjih, kjer so dosegli celo 4. mesto. Naj omenim samo Jožeta Bamfija, ki je bil dvakratni olimpijski in svetovni prvak. Pa tudi nekatere vaše delovne organizacije imajo posluh za zaposlovanje invalidov. Še zlasti so se izkazali v mengeški Melodiji, kjer zaposlujejo mnogo invalidov ter skrbijo tudi za njihovo športno in rekreativno udejstvovanje.« Učenci zavoda so v zahvalo za obisk, zlato plaketo in spodbudne besede Milanu Žežlju izročili vozlanko, ročno delo učenca Kristijana Očkerla. Na krajšem delovnem razgovoru je tekla beseda o nadaljnjem sodelovanju in možnostih organiziranja športa in rekreacije v širšem jugoslovanskem prostoru. Kajti dejstvo, da je med 2 milijoni invalidov v Jugoslaviji aktivnih samo 200, prav gotovo ni spodbudno in terja večjo zavzetost kot doslej. Znano je namreč, kot je poudaril tudi Risto Džunov, da se invalidi edino skozi delovne aktivnosti vračajo v normalno življenje in zato bomo morali storiti vse, da niti gospodarske in finančne krize ne bodo preprečevale in omejevale dejavnosti invalidov. Zato je Zveza za šport in rekreacijo invalidov Jugoslavije že aktivirala domače ustanove v posameznih republikah in pokrajinah, da bi s strokovnimi seminarji usposobili ustrezne kadre, ki bodo delali z invalidi. Pri tem bo s strokovne plati veliko lahko pripomogel tudi kamniški invalidni zavod. MIRA JANČAR Boljši časi za Veliko planino Smučarska sezona na Veliki planini bo! In - ob naporih vseh, ki jim je do tega, da si Velika planina znova pridobi (pred leti izgubljeno) dobro ime - verjetno celo boljša (če bo muhasta narava le nasula dovolj snega) kot zadnja leta. Tri dejstva potrjujejo, da bo temu res tako: žičniški sistem je pripravljen in okrepljen z dvema novima vlečnicama, smučarske proge so urejene, z odločitvijo, da se data gostišči Šimnovec in Zeleni rob v najem, pa je rešeno tudi najbolj kočljivo vprašanje gostinske preskrbe. 'Obiskovalci tako ne bodo več v zadregi, kje se odžejati in kaj pojesti. Poglejmo najprej, kakšno je stanje v Intcgralovem tozdu Gostinstvo in žičnice. Začasni poslovodni organ, ki je prevzel vodstvo z ukrepom družbenega varstva, je storil vse, da se položaj v tozdu vsaj malo popravi in izpelje letoSnja smučarska sezona. Z velikimi napori jim je uspelo izpeljati popis osnovnih sredstev, ki ni bil narejen že vrsto let in razrešiti nekatere druge slabosti. Bolj se zatika pri reševanju kadrovskih težav. Teh se je v zadnjih letih nakopičilo toliko, da jim bodo stežka kos. Kadrovska struktura zaposlenih je izredno slaba, veliko delavcev je brez ustrezne izobrazbe, za povrh pa imajo še precejšnje število disciplinskih prekrškov. Tako na primer v nekaterih objektih delavci niso plačevali ne prenočišča ne hrane, ogromno je bilo tudi nadurnega dela. Ob vsem tem posamezni gostin- ski objekti še zdaleč ne dosegajo načrtovanega prometa. Rezultati devetmesečnega poslovanja so pokazali, da je Malograjski dvor 70-odstotno uresničil načrt, Šimnovec pa le 30-odstotno. Zaradi slabšega poslovanja se je nabralo po devetih mesecih za 3,9 milijona dinarjev izgube. Do konca leta se bo še povečala. Skupaj z neplačanimi obveznostmi naj bi se po predvidevanjih povzpela nad 6 milijonov dinarjev. Na položaj v svojem kamniškem ; pa naj bi pretehtali, kakšna rešitev "je za nadaljnji razvoj in usodo toz-da najboljša. Hkrati so se odločili, da dajo Šimnovec iz Zeleni rob v najem za pet let in tako vsaj deloma rešijo desetletne težave velikopla-ninskega gostinstva. Vzporedno z reševanjem tozdo-vih težav so na Veliki planini pospešeno urejali smučišča. S pomočjo kamniške mladine so pripravili in odstranili kamenje s 5 hektarov smučišč. Znova (po šestih letih) so usposobili vlečnico Purman, kjer so Dnevna karta bo veljala 230 dinarjev, za otroke mlajše kot 10 let pa 160 dinarjev. Družina s tremi člani bo lahko kupila posebno družinsko karto za 500 dinarjev, Sindikalne organizacije pa bodo dobile dnevne karte po 200 dinarjev, še jih bodo kupile več kot dvajset. Pripravili so tudi posebne »paket« karte, kjer bo 260 dinarjev stala dnevna karta z enolončnico. tozdu so reagirali tudi v delovni organizaciji Golfturist. Njihov delavski svet je sprejel predlog, da gre Gostinstvo\n žičnice v stečaj. To so utemeljili z dejstvom, da tozd že leta posluje z izgubo, za katero nosijo največjo odgovornost sami delavci. Začasni poslovodni organ se je tako znašel pred pomembno odločitvijo, ali naj omenjeni predlog sprejme ali ne. Zapišemo lahko, da so se v teh okoliščinah najpametne-je odločili. Pobudo delavskega sveta Golfturista so zavrnili ter se zavzeli za nadaljevanje sanacije, kot jo predvideva ukrep družbenega varstva. Po končani smučarski sezoni postavili posebne vetrne zapore, da pobočje ne bi prekmalu ostalo brez snega. Nad Šimnovcem bodo pognali novo vlečnico za začetnike in otroke, obenem pa so povečali tudi hitrost sedežnice in uredili dostope do vlečnic v Tihi dolini. Vrednost vseh del dosega 20 milijonov dinarjev. V sodelovanju s smučarskim klubom v Kamniku so pripravili še nekatere novosti. Organizirali bodo smučarsko šolo, vsako soboto in nedeljo ter med počitnicami bo odprt otroški vrtec. Marsikoga bo najbrž privabila nova tekaška proga od planšarskega naselja do Tihe doline. BOJAN PLEŠEC Poročilo o samoupravnih in interesnih dejavnostih na ŠCRM Že od začetka šolskega leta je v šolski skupnosti živahno. Na prvem skupnem sestanku smo izvolili novo vodstvo - predstavnike vseh štirih letnikov. Šolska skupnost dela z vso resnostjo in odgovornostjo. Ker je organ samoupravljanja na šoli, mora seveda upoštevati želja in interese dijakov. ŠS dobro sodeluje s svojim mentorjem - mentor pove svoje mnenje, potem pa dopušča, da se delegati odločijo po svoje. Je samo človek, ki pomaga, ne pa vsiljuje svoje mnenje. Seveda pa tudi za morebiten spodrsljaj tako ne more biti odgovoren mentor, temveč izključno dijaki, ki so stvari botrovali. 16. novembra je ŠS organizirala očiščevalno akcijo okrog šole. Vodili so jo trije člani predsedstva, ki so dokazali, da se tudi člani z »visokimi funkcijami« lotijo fizičnega dela. Šola je tako dobila lepši videz, čeprav le za kratek čas. Letos je SS obravnavala težave vozačev in šolsko prehrano že na začetku šolskega leta. Organizirala je plesne vaje za četrtošolce. Razpravljala je že in bo še o sodelovanju pri proslavah za republiške in državne praznike, o športnih in naravoslovnih dnevih ter ob koncu leta,pregledala učni uspeh dijakov in delo šolske skupnosti. Na začetku šolskega leta je OO ZSMS sodelovala v očiščevalni akciji na Veliki planini. Vsak dan je delal en razred, najprej iz osnovnih šol, nato pa tudi z našega srednješolskega centra. Odstranjevali smo kamenje s stare Smučarske proge, kjer je bilo potrebno odstraniti posekano borovje. Takih akcij si še želimo. Na ŠCRM je v tem šolskem letu zaživelo že veliko krožkov. V okviru šolskega kulturnega društva delujejo dramsko-recita-cijski, literarno-novinarski, likovni in fotografski krožek; dru- gi krožki so še: marksistični, geografski, matematični, fizikalni, obrambni, psihološki, krožek RK in PP, planinska in pohodna enota in šolsko športno društvo. V oktobru je 21 dijakov iz drarrrsko-recitacijskega krožka sodelovalo na prireditvi za občinske /tabornike v dvorani kina Dom. Štirje dijaki pa so istega dne nastopali z recitalom »Šel je popotnik skozi atomski vek« v dvorani nad kavarno Veronika ob 60-letnici kamniškeGRS. 29... oktobra je bila komemoracija na Žalah. Bogomil Fatur je wxiil zborni recital. Sodelovalo je 19 naših dijakov. Istega dne je bilo tudi predavanje v Malcšcvi galeriji O slovenskem ekspresionizmu v besedi in likovni umetnosti ob otvoritvi Maleševe razstave, kjer je skupina treh dijakov izvedla recital slovenske ekspresionishe-ne pesmi. NATAŠA A UMAN 130 let Kemijske industrije Kamnik Posodobitve bodo dale novega poleta Nekdanja »Smodnišnica«, idrijski Rudnik živega srebra in Papirnica Vevče sodijo med najstarejše slovenske tovarne. Tako bodo ob izteku letošnjega leta delavci Kemijske industrije Kamnik proslavili 130-letnico obstoja delovne organizacije. Nasploh pa je okrog 900 delavcev v KIK letošnji visoki jubilej vse leto praznovalo z velikimi delovnimi napori, saj gospodarska stiska in ukrepi tudi njim niso prizanašali. Pred OOleti so nekdanjo kamniško Žebijarno preuredili in začeli izdelovati črni smodnik v vojaške namene, zlato je bila Smodnišnica sprva vojaška tovarna, v kateri je delalo 80 čeških vojakov iz avstrijske vojske, ki so izdelali okrog 300 kilogramov smodnika na dan. Vojaška uprava je kmalu spoznala, da stalno menjavanje delavcev omejuje delovno storilnost, zato so v tovarni ponudili kruh več sto Kamni-čanom. Med kamniškimi delavci je bila izredno razvita solidarnost in čut odgovornosti za varnost in živ- ljenje delavcev pri nevarni proizvodnji smodnika. Ko še ni bilo kamniške železnice, so smodnik vozili v ljubljansko skladišče z vozovi v posebnih slamnatih sodih in z vojaškim spremstvom. Po izgradnji železnice pa so smodnik vozili v posebnih, označenih s črnimi zastavicami. Z izgradnjo električne centrale na vodo pa so leta 1912 zamenjali tudi vodni strojni pogon z električnim. Po prvi vojni, ko je Smodnišnica delovala pod državno vojaško upravo, so jo preimenovali v Barutano Kamnik. Z dobavo dveh mlinov in /milnico se je proizvodnja povečala, leta 1921 pa so začeli izdelovati prvo rudarsko razstrelivo kamniktit in še nekatere druge vrste razstreliva. Pred 60 leti so začeli izdelovati tudi vžigalno vrvico. Za čim večjo proizvodnjo so si najbolj prizadevati v času hude gospodarske krize leta 1932. Začasno so celo odpustili 210 delavcev, ki so jih na osnovi najrazličnejših posredovanj ponovno sprejeli na delo. Ko z ukinitvijo Titanita v Karlovcu niso več imeli močnega konkurenta, se je po letu 1938 v Barutani proizvodnja Tazstreliv močno povečala. Ob kapitulaciji stare Jugoslavije so letno proizvedli 3 tiso? ton rudarskega razstreliva, 6 tisoč kilometrov vžigalne vrvice in do 200 ton črnega smodnika. Ko se je napovedovala vojna, so delavci veliko strojev odpeljali in poskrili, uničili pa so tudi več ton smodnika, razstreliv in surovin. Smodnišnico je upravljal okupator vse do osvoboditve. Nemci/ kljub domačim izdajalcem in terorju niso mogli zatreti močnega narodnoosvobodilnega gibanja zavednih delavcev Smodnišnice. Takoj po vojni, ko so dobavili prve surovine, so začeli obratovati z vsemi zmogljivostmi. Delavci so z velikim poletom obnavljali proizvodnjo in zgradili mnoge objekte. Smodnišnica je bila med prvimi delovnimi organizacijami, ki je že aprila 1950 izvolila delavski svet. V nadaljnih desetih letih je delovna organizacija izločila Polavtomatsko patroniranje razstreliv v TOZD Kamniktit. od akumulacije 4.172 milijonov dinarjev za splošne družbene potrebe. Vse do leta 1964 je podjetje vlagalo več denarja za napredek družbene skupnosti, kot za lastni razvoj. Industrijo so začeli posodabljati šele leta 1956, ko so zgradili obrat za pirotehniko, leta 1968 pa so začeli proizvajati aluminijski prah in paste. Delovna organizacija je-do-segla pomemben napredek z izdelovanjem šolskih in vadbenih min-skoeksplozivnih sredstev. Tako je bila proizvodnja leta 1980 šest-njastkrat večja kot drugo leto po osvoboditvi. Medtem pa se je delovna organizacija ves čas srečevala s težavami pri oskrbi s surovinami, reprodukcijskim materialom, zastarelo strojno opremo in drugim. V okviru vojaške industrije so prvi začeli izvažati na bližnji vzhod leta 1953. Vsa naslednja leta so izvoz povečevali zlasti v zahodnoevropske dežele. Leta 1980 so izvozili že 14,5 odstotkov izdelkov. Današnjo Kemijsko industrijo Kamnik sestavljajo štiri temelje organizacije: Kamniktit (izdelava razstreliva in predelava odpadne aluminijeve folije), Namenska proizvodnja (črni smodnik, vžigalnavr-vica, delaboracija razstreliv in min-skoeksplozivnih 'Sredstev), Kamnik (predelava umetnih snovi v PVC in PE folije ter embalažo), Vzdrževanje (skupina za vzdrževanje, popravila in izdelavo posebnih strojnih elementov ter naprav) in delovna skupnost skupnih služb. Med izdelki prednjači jo gospodarska razstreliva; kar 40 odstotkov celotne proizvodnje. Kakovost Kikovih izdelkov že vrsto let slovi po vsej domovini in v svetu. Čeprav poslovna uspešnost delovne organizacije temelji na starem izročilu dolgoletnih proizvodnih izkušenj, naporih delavcev in utečenem proizvodnem procesu, jih vedno bolj peste neustrezni prostori, izrabljena oprema in preživeta tehnologija. Tako je Kemijska industrija v zadnjem obdobju tudi vse bolj zaostajala za slovensko kemijsko predelovalno industrijo. Cene izdelkov močno capljajo za ceriami reprodukcijskega materiala. Kar povzroča velik razkorak med rastjo stroškov in celotnega prihodka. To so glavni razlogi, ki narekujejo vztrajnost delovne organizacije v prizadevanjih za uresničitev njihove razvojne usmeritve, kljub gospodarski stiski in investicijskim omejitvam. Posodobiti bo potrebno zlasti tehnologijo pri proizvodnji gospodarskih razstreliv in predelavi aluminija. Predračunska vrednost celotne investicije je 460 milijonov dinarjev, kar pomeni, da jim poteg možnih virov primanjkuje še 112 milijonov dinarjev, ki jih delovna organizacija ne more ustvariti. Zato pričakujejo pomoč širše družbene skupnosti, bank in organizacij združenega dela, s katerimi so dohodkovno povezani. Ena od možnosti sovlaganja pa bi bila tudi s strani poslovno planske skupnosti s področja energetike, v katero sodi tudi proizvodnja razstreliva. Brez dvoma bo nujno skupno reševanje posodobitve Kemijske industrije Kamnik tudi zaradi njihove velike izvozne usmerjenosti. S posodobitvijo proizvodnje bi v KIK že v sedanjem srednjeročnem obdobju znatno izboljšali poslovne rezultate. Predvidevajo, da bi prihodek lahko povečali za dobrih 40 odstotkov, dohodek za dobro tretjino in čisti dohodek za 60 odstotkov. Najbolj pa bi povečali sredstva za razširjeno reprodukcijo, ki bi vplivala na prihodnje uspešno poslovanje. Brez dvoma pa bi Kemijska industrija s posodobitvijo proizvodnje dosegala še večjo kvaliteto izdelkov in si tako utrla še širšo izvozno pot. MIRA JANČAR Na delovni akciji premalo uporabnikov cest Na mnogih sestankih v KS Volčji potok je bil predmet razprav in kritik vzdrževanje ceste Volčji potok -Rudnik. Cesta je bila zgrajena za krajšo povezavo Rudnika z Volčjim potokom in naprej do Kamnika. Preteklo je dosti časa in veliko je bilo priprav in govorjenja, da se je cesta sploh začela graditi, še posebno zato, ker je bilo predlaganih več variant. Krajani so se odločili za zdajšnjo cesto. Z delom in odstopanjem zemljišč so solidarno pomagali brez zahtevkov za odškodnino. Nekateri so ob sami graditvi ceste še posebno prednjačili z delom, tako da zaslužijo še posebno pohvalo. Tako je bilo ob graditvi ceste pred petimi leti. Danes, ko cesta služi svojemu namenu, je drugače; po obrabi ceste se vidi, da jo koristi veliko uporabnikov. Krajevne družbenopolitične organizacije so predlagale delovno akcijo. Na zboru volilcev je bil predlog potrjen in določenega dne so se krajani dobili na delovni akciji z namenom, da posujejo vse ceste v KS. Odizv je bil dober, učinek še večji, saj je 17 prostovoljcev delalo od 8. do 14. ure in posuli so vse jamice in jame. Prisotni pa smo nekatere pogrešali. Lahko bi prešteli na prste ene roke tiste, ki se vsak dan vozijo po cesti. Da ne govorimo o krajanih -kmetih in tudi kmetih iz sosednjih KS, kateri imajo parcele in gozdove ob cesti. Vsi smo bili mnenja, da se tudi s težkimi traktorji lepše in hitreje pelje po cesti, ko so jame zasute. Menim, da ne moremo pričakovati, da nam bo kdo drugi zasipal jame in popravljal ceste v tej gospodarski situaciji. Denar, ki priteka na žiro račun naše KS je s planom porazdeljen drugam, kjer se ga ne da zamenjati z delovnimi akcijami. Na akciji smo upoštevali tudi štednjo z gorivom, saj smo gramoz s kupov prevažali s samokolni-cami, pridno pa je vozil brez bencina tudi Čerenov konj. Pričakujemo, da nas boste v naslednji delovni akciji presenetili. • Udeleženec delovne akcije Telefoni bodo zazvonili prihodnjo jesen Krajevne skupnosti Komenda, Križ in Moste so na podlagi prijav za pridobitev telefonskega priključka dne 15. novembra podpisale Samoupravni sporazum s podjetjem za PTT promet Ljubljana, Cigaletova 15 in Območno SIS za PTT promet Ljubljana, Cigaletova 15 za izgradnjo telefonskega omrežja. Prispevek za izgradnjo telefonskega omrežja znaša za občane 30.000 din za obrtnike 35.000, za organizacije združenega dela in ustanove na vsak telefonski priključek .100.000 din. Denar bodo naročniki lahko poravnali v 6 obrokih, začenši z decembrom 1982 (s plačilom prispevka za omrežje odpade plačilo prispevka Območnemu SIS za PTT promet, razen prispevka za priključek.) Prosimo vse obrtnike, da posebej nakažejo sedmi obrok v višini 5.000 din, ker so vsi prejeli le šest položnic. Vsem občanom in organizacijam ter obrtnikom, ki so se prijavili kot interesenti za telefon, bo v naslednjih dneh poslan v podpis sporazum. Omenjeni zneski bodo zagotovljeni vsem tistim, ki bodo sporazum vrnili do 25. 12. 1982 na krajevni urad Komenda. Krajevne skupnosti Komenda, Križ in Moste so s podjetjem PIT dosegle sporazum, po katerem imajo Krajevne skupnosti razpolagalno pravico za izdajo soglasij za dobo 4 let do 400 priključkov po izgradnji omrežja. V letu 1983 in naslednjih letih se bodo podpisovali sporazumi za telefone le z upoštevanjem revalorizirane vrednosti. Vabimo vse, ki želijo pridobiti telefon, pa se dosedaj še niso prijavili, da to storijo do konca decembra 1982. Prijave oddajte v Krajevni urad Komenda, Zajčeva c. 23. S tem vam bo zagotovljena višina prispevka, kot jo bodo plačali tisti, ki so se že prijavili. GRADBENI ODBOR • Pogovor z novo pevko ansambla Slavka Avsenika Trema je že pozabljena Konec novembra se je prvič predstavila pred domačimi poslušalci v škofjeloški dvorani »podn« na koncertu, katerega izkupiček je bil namenjen za gradnjo novega doma na Kredarici. V nabito polni dvorani so bili tudi njeni domači, da bi ji tiščali palce. Toda, trema je že davno mimo, pravi Jožica Kališnikova, ki se je letos spomladi poslovila od svoje delovne mize v tajništvu predsednika občinske skupščine in v ansamblu Slavka Avsenika nadomestila Emo Prodnikovo. »Januarja je bil v dupliškem kulturnem domu koncert Iz naših krajev, na katerem je nastopil tudi ženski zbor Solidarnost«, je pripovedovala Jožica o svoji poti do pevke v ansamblu, ki bo prihodnje leto praznoval tridesetletnico uspešnega nastopanja v domovini in morda še bolj v tujini. Kdor jo je le enkrat slišal kot solistko v pesmi Oj te mlinar, še najbrž ne bo čudil Vilku Avseni-ku, da jo je na priporočilo režiserja oddaje Kajetana Zupana povabil na poskusno snemanje. V sobi nad ^kavarno Veronika, kjer je tolikokrat vadila s Soli-darkami, je opravila avdicijo. »Vse je šlo bliskovito,« pripoveduje, »na dveh vajah pri Vilku sem dobila besedila pesmi za koncert v nemščini ter note za snemanje nove plošče za nemški trg. Konec februarja sem imela že prvo vajo z ansamblom. Občutkov navdušenja, ki jih sicer nisem poRazala, ne bom pozabila,« dodaja Jožica. »Prvič sem lahko vsakega od članov ansambla opazovala, in ves »bum« pri Slavku doma, v prijazni kmečki sobi, me je prevzel. Tudi oklevanje, češ, saj nimam potrebne izobrazbe, je izpuhtelo. Sedem let petja v zboru, ki ga prizadevno vodi Viktor Mihelčič, je bilo dobra osnova. Lepi so spomini na ta leta, z veseljem in srcem sem pela v zboru in nekatere pesmi še vedno rada prepevam. Se vedno me vleče, še bi rada Dela z njimi.« . Prvo snemanje v studiu Heli-dona je bilo že marca; v nemščini so posneli pesem Klic ž gora, ki jo je nekdaj tako uspešno pel zdaj že pokojni Franc Koren. S to pesmijo so Avseniki sredi marca sodelovali na snemanju televizijske oddaje v Hannovru, na kateri so nastopali najbolj znani pevci in ansambli iz Nemčije. »Videla sem Heina, Willya Schneiderja, Lydio Huber, Tonia Sailerja, Franza Langa - kralja jodlarjev, Vica Torriania in vrsto drugih. Dvorana in scena pa je bila sploh taka, tako bleščeča, da mi je jemalo vid. To je bil nastop pred izredno zahtevnimi poslušalci. Kmalu zatem, konec marca, se je začela turneja po Avstriji. Najprej v Knittelfeldnu, kjer je Slakov ansambel pred 25 leti prvič nastopil v tujini in s tem začel svojo uspešno nastopanje prek naših meja. Četrti dan, ko smo spet nastopili pred zahtevnim občinstvom, tokrat v Miinc-Tinu, mi je po* koncertu Franc Košir rekel: danes si naredila sprejemni izpit. Izjava me je presenetila, kljub občutku, da je bil koncert dober. Po dvanajstdnev-ni turneji smo v miinehenski olimpijski dvorani posneli še televizijsko oddajo (10 Jahre Weissblaue Hitparade). nato smo snemali ploščo doma, ki je ob 30-letnici ansambla izšla v Nemčiji oktobra. Po prvomajskih praznikih smo bili na desetdnevni turneji v Švici, potem je sledila 18 dnevna turneja po Nemčiji,« se je razgovorila Jožica in dodala, da so turneje res naporne. Neredko prevozijo tudi po štiristo kilometrov na dan -po dva in dva v enem avtu, saj mora l>iti dovolj prostora tudi za garderobo in instrumente. Obe Jožici, naša sogovornica in Jožica Svete, se vozita skupaj. »Takšni vožnji sledi nastop v ogromnem šotoru, v katerem je dva, tri ali štiri tisoč ljudi ter tudi stojnice, na katerih pečejo piščance in drugo meso, tako da po šotoru tudi prijetno diši in točijo litrske vrčke piva. Si predstavljaš tako vzdušje? Konec junija nas je čakalo še snemanje plošče v slovenščini, ki naj bi izšla decembra letos.« »Sfiriintridesetletna Jožica iz Špitaliča, ki se je spomladi pri- družila svobodnim umetnikom, se kljub nastopom v ansamblu Slavka Avsenika ni spremenila, kaj šele prevzela. Prav tako prijetna je, kot pred leti, ko sem jo spoznala, le bolj nasmejana je in ko pripoveduje o nastopih in petju ji oči kar žarijo. »Novo sezono smo septembra začeli s snemanjem dveh televizijskih oddaj v Berlinu, kjer so Slavku podelili »oskarja« in v Kitzbiihlu. Potem sta sledili dve turneji po Nemčiji in decembra še po Avstriji. V domovini je ansambel letos nastopil le trikrat, v Bohinjski Bistrici, Škofji Loki in v Borovljah. Posneli pa smo, skupaj s Privško-vim ansamblom in Mitom Trefal-tom, že skoraj tradicionalno novoletno oziroma silvestrsko oddajo. Prihodnje leto bomo imeli več koncertov doma, aprila bo na Bledu, ko bo še posebej slovesno, saj bo to nastop ob tridesetletnici ansambla,« pojasnjuje Jožica. JANA TAŠKAR Mirku Jermanu ob 70-letnici Borci NOV občine KAMNIK se te spominjamo ob tvojem 70- rojstne dnevu! Z iskrenimi čestitkami ti kličemo: še na mnoga leta! Spominjamo se te kot revolucionarja, organizatorja vstaje na Kamniškem, prvoborca in komandanta partizanskih enot. Svoja najzrelejša leta si posvetil Kamniku, NOB in revoluciji. Za tvoj praznik ti želimo mnogo osebne sreče, zadovoljstva, predvsem pa zdravja, da bi se še dolgo, dolgo vračal med nas! Predsednik ZZB NOV JANEZ PREZEU • 20 let montažnega podjetja Zarja Elektronika -pomembna prelomnica Pred 20 leti se je 85 delavcev iz delovnih organizacij Plesk in Elektro ter Alpremovega obrata Instalacije odločilo, da združijo delo v enoviti delovni organizaciji Zarja. V montažnem podjetju je danes zaposlenih že nad 200 delavcev, ki v treh delovnih enotah Elektro, Inštalacije in Plesk opravljajo dejavnost instalacijskih in zaključnih del v gradbeništvu. Čeprav gre za sorazmerno mlad delovni kolektiv, saj je več kot polovica delavcev mlajših od 27 let, se Zarja ponaša z 18 delavci, ki so delovni organizaciji zvesti od ustanovitve. V Zarji so bili vseh 20 let akumulativni, nikoli niso imeli izgub, osebni dohodki delavcev so zadovoljivi, 'skratka nikoli niso bili breme družbene skupnosti. Letošnji plan celotnega prihodka v znesku 175 milijo^ nov dinarjev bodo celo za 6 - odstotkov presegli. Dohodek se je v primerjavi s preteklim letom povečal za 30 odstotkov in znaša 90 milijonov dinarjev, povprečni neto osebni dohodek pa znaša letos 15.000 dinarjev. »Terenski delavci, ki jih je več kot polovica, res dobijo poseben terenski dodatek, vendar nadomestila za zdravje, ki je zaradi slabših pogojev dela in vremenskih neprilik zelo ogroženo, ni moč plačati z denarjem,« pravi Franc Lavrič, direktor Zarje, ki se zelo zavzema, da bi terenskim delavcem čim bolj olajšali delo. »Pri tem' delu res vzdržijo samo mladi, močni in zdravi delavci. Resno nas skrbi, kje jih bomo zaposlili, ko ne bodo več zmogli težavnega dela na mrazu, prepihu, dežju, snegu. Veliko skrb posvečamo, da bi jim delo čim bolj olajšali. Kupili smo že precej pripomočkov, na primer dvigala in druge, ki bi jim delo na terenu čim bolj olajšali.« Delo v gradbeništvu se zaradi gospodarskih težav in zmanjšanja investicij v zadnjem obdobju vse bolj" zožuje. Zato so nekateri delavci Zarje že pred štirimi leti začeli razmišljati, kako bi vrzel zapolnili. Pred tremi leti so pogumno in sami začeli razvijati ter izdelovati elektronske naprave za javljanje in gašenje požara in protivlomne naprave. Uspelo jim je in nova proizvodnja elektronike ni le postala pomemben mejnik Zarje, temveč tudi ploden poizkus za celotno občino. Ta dosežek pa je brez dvoma tudi plod nesebičnega sodelovanja z ljubljansko Elektrote-hno TOZD Elzas ter pomembnih razvojnih dosežkov Inštituta Jožef Štefan. Novi elektronski izdelki protipožarne zaščite, ki jih načrtuje in izdeluje od 15 do 20 delavcev, so si takoj utrli pot na tržišče. Pri prodaji pa je zlasti pomembno tesno sodelovanje poslovnih partnerjev SGP Grosuplje, Graditelj, Gradiš, Gradbinec, Obnova, Kemijska industrija Kamnik in drugih. ' Na področju elektronike do- 0 Marjan I lančić, tehnik iz Zarje montira elektronsko napravo za javljanje in gašenje požarov v tržiški Bombažni predilnici in tkalnici. segajo hiter finančni napredek. Leta 1980 so iztržili 5 milijonov, lani 11, letos pa že kar 40 milijonov dinarjev. Z novimi izdelki se je .Zarji odprla tudi prva izvozna pot. Čeprav zaenkrat samovna klirinški trg, največje je povpraševanje v Sovjetski zvezi, si prizadevajo tudi za izvoz na konvertibilno tržišče. »Pri vključevanju na tuje tržišče smo sami prešibki, zlasti, ker nimamo ustreznih kadrov. Zato se bomo lahko uveljavili edino s pomočjo poslovnih partnerjev, ki so nam že priskočili na pomoč. Rusi so nav-" dušeni nad našo elektroopremo in imamo že zagotovljeno prodajo, oprijemljive izvozne" smeri pa vidimo že tudi v Namibiji, Libiji, Kitajski, in tudi na evropskem tržišču, zlasti v Italiji in na Češkem,« je povedal Franc Lavrič, in dodal, da so dogovorjeni tudi z ladjedelnicama -»3. maj« in splitskim »Brodogradilištem«, za izdelavo protipožarnih naprav za nekatere tuje ladje. Seveda pa se tudi v Zarji, kot v mnogih drugih industrijskih delovnih organizacijah srečujejo s problemi, ki so jim še komaj kos. Poleg težkih delovnih pogojev »terencev« jih je močno prizadela tudi bencinska kriza in uvedba bonov, ki jih delavci dobijo v omejenih količinah z ozirom na porabo v preteklem letu,; čeprav šo si morali zaradi pomanjkanja dela poiskati zaslužek v mnogo oddaljenejših krajih. Veliko je tudi 'pomanjkanje vseh vrst materialov od električnih kablov, cevi, pločevine, ki jih je moč dobiti le na »recept«, je bolj resno, kot šaljivo dodal direktor Zarjp. Kljub veliki večini domačih materialov so letos uvozili za okrog 5,6 milijona dinarjev elektronskih komponent za protipožarne in protivlomne naprave. Sorazmerno so posodobili tudi tehnološki proces dela in lani v ta namen uvozili najbolj moderne stroje za izdelovanje prezračevalnih naprav. Tudi prispevek k družbenemu standardu je omembe vreden. Prav ob praznovanju letošnjega jubileja so minuli petek odprli novo razdeljevalnico hrane z jedilnico, garderobami in sanitarijami. Znatno skrb namenjajo v Zarji tudi zdravstvenim pregledom, letnim dopustom v lastnih počitniških prikolicah in športu ter rekreaciji. m Usmeritve Zarje- so vpete zlasti v večji prodor na tuja tržišča, zlasti konvertibilna, povezovanje v večje poslovne sisteme, več poudarka želijo dati proizvodni usmeritvi bodisi za tržišče ali za lastne montažne potrebe, namesto da bi kupovali drage izdelke in jih samo montirali. Ena pomembnih nalog Zarje pa je tudi ustrezno reševanje velike prostorske utesnjenosti, ki jo med drugim pogojuje tudi varnostni pas, v katerem se nahajajo. MIRA JANČAR Seja skupščine skupnosti socialnega skrbstva bo v ponedeljek, 20. decembra 1982 ob 12. uri v sejni dvorani Skupščine občine Kamnik, Titov trg 1 /II. Predlagan je naslednji DNEVJVI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in poročilo komisije 2. Pregled sklepov 2. seje in potrditev zapisnika a) Ugotovitveni sklep o sprejemu aneksov k samoupravnim sporazumom o temeljih planov SIS družbenih dejavnosti za obdobje 1981-1985 b) Obravnava predloga sprememb 33. in 34. člena statuta Občinske skupnosti socialnega skrbstva Kamnik 3. Obravnava predloga planskih izhodišč za obdobje 1981-1985 za leto 1983 4. Obravnava in sprejemanje predloga samoupravnega sporazuma p enotnih merilih za oblikovanje denarnega dodatke oskrbovancem v socialnih zavodih v SR Sloveniji 5. Obravnava in sprejemanje predloga samoupravnega sporazuma o uvedbi in izvajanju enotne skupne evidence prejemnikov socialno-varstvenih pomoči in enotnega načina uveljavljanja socialno-varstve-nih pravic * 6. Obravnava predlogov aneksov k samoupravnim sporazumom o svobodni menjavi dela s socialnimi zavodi in zavodi za usposabljanje 7. Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za dejavnosti i'cupno-sti socialnega varstva občine Kamnik za leto 1982 8. Obravnava predloga sprememb in dopolnitev pravilnika o organiziranju in delovanju samoupravne delavske kontrole pri občinski skupnosti socialnega skrbstva Kamnik 9. Predlog podpisnikov za finančno poslovanje OSSS 10. Imenovanje delegatov za 3. sejo skupščine Skupnosti socialnega varstva Slovenije 11. Vprašanja in predlogi delegatov. K 2b) S predlogom spremembe 33. in 34. člena Statuta skupnosti se statut dopolnjuje s predlogom SZDL Kamnik, ki je bil sprejet na 2. seji skupščine skupnosti. Z reorganizacijo nekaterih konferenc delegacij se število delegatskih mest zbora uporabnikov skupščine skupnosti socialnega skrbstva poveča za tri mesta; od 30 na 33. K 3) Za dejavnost občinske skupnosti socialnega skrbstva se v letu 1983 predvideva prispevna stopnja 0,63, ki je v mejah resolucijskih predvidevanj. Planska izhodišča nadalje predvidevajo, da se bodo sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb povečala za 12%, cene pa za 20%, kar pomeni, da občinska skupnost socialnega skrbstva ne bo mogla zagotoviti vseh sredstev za predvideno povečanje cen in osebnih dohodkov in da bo torej potrebno tako v skupnosti, kot v izvajalskih organizacijah, selektivno uresničevati naloge ter omejiti porabo vseh sredstev. K 4) S samoupravnim sporazumom o enotnih merilih za oblikovanje denarnega dohodka oskrbovancem v socialnih zavodih se želi zagotoviti enoten mesečni dodatek za posebne osebne izdatke oskrbovancem, ter enotna izhodišča in merila za določanje višine denarnega dodatka na področju SR Slovenije. K 5) predlogom sprememb in dopolnitev pravilnika o organiziranju in delovanju samoupravne delavske kontrole se usklajujejo nekateri členi pravilnika s Statutom občinske skupnosti socialnega skrbstva. K 6) Prehodni mladinski dom Ljubljana, Dekliško vzgajališče Višnja gora, Zđvod za usposabljanje invalidne mladine Kamnik, Dom Nine Pokorn Grmovlje in Dom počitka Impoljca iz Sevnice so predložili v obravnavo anekse k samoupravnim sporazumom o svobodni menjavi dela (valorizacijo) za leto 1982. Strokovna služba Seja skupščine samoupravne interesne telesnokulturne skupnosti bo v torek, 21. decembra 1982 ob 18. url v sejni dvorani Skupščine občine Kamnik. Predlagan je naslednji DNEVNI RED: 1. Pregled in potrditev zapisnika 2. seje skupščine SITKS 2. Predlog in potrditev delegatske ureditve skupščine 3. Obravnava 9-mesečne finančne realizacije programa SITKS občine Kamnik in predlog rebalansa plana za leto 1982 4. Obravnava predloga o upravljanju in vzdrževanju objektov (športna dvorana, kopališča, stadion Prijateljstva) in sprejem SaS o urejanju odnosov pri upravljanju in vzdrževanju objektov 5. Sprejem SaS o ustanovitvi in organizaciji skupne strokovne službe SIS 6. Potrditev v.d. vodje skupne strokovne službe SIS 7. Sprejem predloga kriterijev in pravilnikov o delu ZTKO 8. Obravnava in sprejem finančnega programa SITKS občine Kamnik za leto 1983 9; Delegatska vprašanja 10. Razno Povzetki za sejo skupščine: Ad 3. Obravnava 9-mesečne finančne realizacije programa SITKS občine Kamnik in predlog rebalansa plana za leto 1982 Odbor za svobodno menjavo dela je na seji 1. decembra 1982 obravnaval 9-mesečno finančno realzacijo SITKS in ugotovil, da je poslovanje potekalo v mejah dovoljene porabe ter da so odbori pri SITKS kljub težavam v tem obdobju dobro poslovali. Vse spremembe namembnosti finančnih sredstev pri odboru za objekte so bile potrjene s sklepom odbora in so se izkazale za upravičeno premostitev. Odbor predlaga skupščini, da sprejme 9-mesečno finančno realizacijo programa SITKS v letu 1982. Na isti seji je odbor obravnaval tudi rebalans plana glede na valorizacijo, ki je bila potrjena na dnlgi seji skupščine SITKS in predlaga skupščini, da sprejme rebalans plana 1982 z naslednjimi utemeljitvami: - glede na rebalans se poveča prispevek za skupni program TKS SRS s 205.000,00 na 1.305.000,00 din, - povečajo se izdatki za funkcionalne storitve in izdatke predvsem za delo skupščine in njenih organov, kajti ob novem uveljavljanju odnosov svobodne menjave dela so se ti stroški neprimerno povečali, kakor tudi račun cen storitev s 300.000,00 din na 478.604,00 din. Ad 4. Obravnava predloga o upravljanju in vzdrževanju objektov, sprejem samoupravnega sporazuma o urejanju odnosov pri upravljanju in vzdrževanju objektov Komite za družbenoekonomski razvoj je v zvezi z nerešenimi vprašanji vzdrževanja objektov širšega družbenega pomena (športna dvorana, bazen, stadion), ki jih je do sedaj upravljala osnovna šola Frana Albrehta in SITKS - ki nista imela organiziranih služb za opravljanje te dejavnosti -dal pobudo, da Komunalno podjetje Kamnik pripravi idejni predlog za upravljanje in vzdrževanje teh objektov. Odbor za objekte je predlog zavrnil zaradi predragih storitev, za katere SITKS ni mogla zagotoviti sredstev. Po ponovnem dogovoru med komitejem za družbenoekonomski razvoj in predstavniki SITKS so bila odobrena dodatna sredstva, ki omogočajo nemoteno delo izvajalca pri upravljanju in vzdrževanju. S posebnim samoupravnim sporazumom naj bi se reševala tudi programska zasnova koriščenja objektov. Odbor za svobodno menjavo dela je pripravil osnutek sklepa, ki ga bo skupščina izoblikovala na osnovi predlaganega samoupravnega sporazuma, ki ga bo pripravila delovna skupina. Odbor podpira predlog, da komunalno podjetje prevzame vzdrževanje omenjenih športnih objektov. Ad 5. Sprejem samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in organizaciji skupne strokovne službe SIS Odbor za delegatski sistem, splošne in tekoče zadeve pri SITKS je ponovno obravnaval omenjeni akt in predlaga skupščini,'da oba zbora pristopita k njemu. Vse nadaljnje podrobnosti reševanja sistemizacije in notranje organizacije služb pa mora strokovna služba SIS pripraviti skupno s strokovnimi delavci v SITKS do naslednje skupščine. Prav tako se predlaga potrditev v.d. vodie skupnih strokovnih služb SIS. Ad 7. Sprejem predloga kriterijev in pravilnikov o delu ZTKO Predsedstvo ZTKO je skupaj z odborom za razvoj telesne kulture pri SITKS pripravilo nove kriterije in pravilnike o delovanju OTKO kot izvajalske dejavnosti pri SITKS. Predlog kriterijev in pravilnikov bo predhodno obravnavala skupščina ZTKO. Odbor za razvoj telesne kulture predlaga, da skupščina SITKS občine Kamnik sprejme kriterije in pravilnike, ki so usmerjeni na pravilno vrednotenje telesnokulturnega programa in zadovoljevanje potreb občanov Kamnika. Ad 8. Obravnava in sprejem finančnega programa SITKS občine Kamnik za leto 1983 V skladu z dogovorom o planiranju za leto 1983 je odbor za svobodno menjavo dela pripravil finančni program SITKS za leto 1983, v katerem je upošteval nove programske postavke, ki ne bremenijo rednega programa SITKS občine Kamnik. Skupščini se predlaga, da sprejme predlog finančnega programa za leto 1983. Strokovna služba SITKS Seja skupščine skupnosti za zaposlovanje bo v torek, 21. 12. 1982 ob 12. uri v dvorani Glasbene šole Kamnik, Kajuhova pot 11. K dnevnemu redu, ki smo ga skupaj s povzetki že objavili v predzadnji delegatski prilogi, je dodana še ena točka; delegatom bo predložen osnutek finančnega načrta skupnosti za leto 1983. Zadnja letošnja seja zborov občinske skupščine Zbori skupščine se bodo ta mesec sešli še enkrat na skupnem zasedanju, ki bo v ponedeljek, 27. decembra 1982 ob 16. uri v mali dvorani Kina dom Kamnik. Predlagan je naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti za verifikacijo pooblastil in poročilo komisij 2. Odobritev zapisnikov: - 5. seje družbenopolitičnega zbora SO Kamnik z dne 16. 11. 1982 - 5. seje zbora združenega dela SO Kamnik z dne 18. 11. 1982 - 5. seje zbora krajevnih skupnosti SO Kamnik z dne 19. 11. 1982 3. Predlog resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Kamnik v letu 1983 4. Informacija o poteku sprejemanja družbenega platna občine Kamnik za obdobje 1981-1985 5. Predlog sklepa o podaljšanju začasnega ukrepa družbenega varstva v Stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu SKG Kamnik 6. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Kamnik 7. Predlog odloka o urejanju in varstvu turističnega območja Velike in Male planine ter planine Kisovec 8. Predlog odloka o prenehanju veljavnosti odloka o razporeditvi delovnega časa v organih in organizacijah Skupščine občine Kamnik DE LEGATSKA PRILOGA gradivo pripravlja INDOK SLUŽBA Skupščine občine Kamnik tel.: 831-311 9. Volitve in imenovanja 10. Delegatska vprašanja Objavljamo povzetke za sejo skupščine. Ad 4) Informacija o poteku sprejemanja družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981-1985 Komite za družbenoekonomski razvoj Skupščine občine Kamnik ugotavlja, da je rok za sprejem družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981-1985 treba podaljšati in to zaradi odloženih rokov za sprejem srednjeročnih zveznih in republiških planskih dokumentov. Rok za sprejem družbenega plana občine Kamnik je treba podaljšati tudi zato, ker večina nosilcev planiranja zamuja, kajti večina TOZD oz. OZD v občini še ni sprejela sprememb in dopolnitev svojih srednjeročnih planskih aktov. Vzrok za podaljšanje roka pa je tudi v tem, da je sočasno s spremembami in dopolnitvami srednjeročnega plana potrebno uskladiti tudi prostorski del družbenega plana. V občini bomo v podaljšanem roku nadaljevali s spremembami srednjeročnih planskih dokumentov in pri tem posvetili več pozornosti njihovi vsebini. Pričakujemo, da bo izvršni svet predložil skupščini predlog družbenega plana v začetku meseca februarja. Izvršni svet je informacijo o poteku sprejemanja družbenega plana obravnaval na seji 13. decembra in predlaga zborom skupščine, da informacijo sprejmejo. Ad 5) Predlog spremembe sklepa o začasnem ukrepu družbenega varstva v delovni organizaciji stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kamnik Izvršni svet Skupščine občine Kamnik je na seji 13. 12. 1982 obravnaval poročilo o uresničevanju ukrepa družbenega varstva v DO Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kamnik, ki ga je podal začasni kolegijski poslovodni organ. Iz poročila št. 6/82 in poročila 5/78, ki ga je začasni kolegijski poslovodni organ že posredoval skupščini, je razvidno, da je večina nepravilnosti v delovni organizaciji Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kamnik odpravljenih. Že v prvem poročilu je bilo ugotovljeno - stanje pa ostaja še naprej nespremenjeno - da v delovni organizaciji še ni sprejet statut, čeprav je bil dan osnutek sprememb in dopolnitev statuta v javno razpravo 5.11. 1982. V javni razpravi je bila izražena volja delavcev po drugačni notranji organiziranosti, zato do sprejema statuta ni prišlo. V delovni organizaciji sedaj razpravljajo o ustrezni samoupravni notranji organiziranosti. Izvršni svet je ocenil, da s tem, ker statut še ni sprejet, še naprej obstajajo motnje v samoupravnih odnosih, zato predlaga, da se sklep o začasnem ukrepu družbenega varstva v delovni organizaciji Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kamnik dopolni, oz. spremeni tako, da se začasni ukrep družbenega varstva podaljša na eno leto. Izvršni svet upošteva v spremembah sklepa tudi željo članov začasnega kolegijskega poslovodnega organa, da se jih zaradi njihovih delovnih obveznosti razreši dolžnosti iz začasnega ukrepa družbenega varstva. Tako izvršni svet predlaga, da se za izvrševanje poslovodnih funkcij in drugih -dolžnosti iz sklepa imenuje začasni individualni poslovodni organ, ki ga bo izvršni svet predlagal na seji skupščine. Obenem Izvršni svet izreka priznanje začasnemu kolegijskemu poslovodnemu organu za uspešno opravljeno delo. Na osnovi navedenih ugotovitev izvršni svet predlaga zborom skupščine, da sprejmejo naslednje spremembe sklepa o začasnem ukrepu družbenega varstva v delovni organizaciji Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kamnik: - IV. točka sklepa se spremeni tako, da se glasi: Za čas trajanja ukrepa družbenega varstva se za izvrševanje poslovodnih funkcij imenuje začasni invididualni poslovodni organ, - v V. in VI. točki se črta beseda »kolegijski« in nadomesti z besedo »individualni« - IX. točka se spremeni tako, da se glasi: Začasni ukrep družbenega varstva se izreče za dobo 12 mesecev. Imenuje se individualni poslovodni organ in njegovo pooblastilo se vpiše v sodni register. - V XI. točki se za besedo »kolegijski« doda »in invidividUalnega«, ter doda nov drugi odstavek, ki se glasi: Člani začasnega kolegijskega in individualnega poslovodnega organa . imajo pravico do osebnega dohodka v skladu z družbenim dogovorom o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delegatom in voljenim ali imenovanim funkcionarjem. Sklep se objavi v Uradnem listu SR Slovenije in začne veljati 28. decembra 1.1. Ad 6) Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Kamnik Na osnovi sklepov 5. seje zbora združenega dela in 5. sej zbora krajevnih skupnosti je izvršni svet posredoval v javno razpravo vsem OŽD in delovnim skupnostim ter krajevnim skupnostim na območju občine osnutek odloka z obrazložitvijo, ki se nanaša na spremenjeno višino nadomestila. V javni razpravi, ki je tekla 10. decembra 1982, predlagatelj ni prejel iz posameznih temeljnih sredin pripomb na višino nadomestila predlagano z osnutkom odloka. Pripombe, ki jih je prejel iz krajevnih skupnosti, so se nanašale na 2. člen osnutka odloka, saj so nekatere krajevne skupnosti predlagale, da se v cone razvrste tudi nekatera druga, nenavedena naselja, ki so po njihovem mnenju dovolj komunalno urejena, da bi lahko plačevala nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. V 2. členu osnutka odloka je predlagatelj pri oblikovanju predloga upošteval pripombe, tako da spremenjeno besedilo upošteva reorganizacijo KS Kamnik v več krajevnih skupnostih. Glede na to, da 12. člen odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Kamnik dovolj jasno opredeljuje koriščanje sredstev iz naslova stanovanjskih prostorov in površin, predlagatelj predloga, da se iz 7. člena osnutka odloka črta drugi odstavek. Uporabniki komunalnih storitev, lahko v zboru uporabnikov komunalne skupnosti odločajo o nadaljnjem koriščenju teh sredstev, ki se izkazujejo z letnim in srednjeročnim programom komunalne skupnosti, ki pa temelji na programih temeljnih sredin. Zbrana sredstva iz tega naslova se vodijo ločeno, tako da imajo krajevne skupnosti možnost vpogleda in soodločanja pri razporejanju sredstev, v skladu z določili Zakona o opravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Ur. list SRS, št. 7/77 - 48 člen). Pripombe obrtnega združenja — da bi namenili zbrana sredstva iz naslova poslovnih prostorov in površin tudi v namene izgradnje in nakupa poslovnih prostorov za potrebe drobnega gospodarstva v občini - predlagatelj ni upošteval. Zakon o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem namreč določa, da se zbrana sredstva iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča lahko uporabljajo le za gradnjo omrežju komunalnih naprav primarnega pomena. Izvršni svet je predlog odloka obravnaval na seji 13. decembra in predlaga skupščini: - sprejem odloka. - Komunalna skupnost Kamnik naj oceni pobude svetov krajevnih skupnosti iz javne razprave o urejenosti posameznih naselij v občini Kamnik ter v letu 1983 predlaga skupščini ustrezno spremembo 5. člena veljavnega odloka. - komunalna skupnost Kamnik naj v svojem programu predvidi sredstva za vzdrževanje in graditev zunanje razsvetljave v krajevnih skupnostih, ki plačujejo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Ad 7) Predlog odloka o urejanju in varstvu turističnega območja Velike in Male planine ter planine Kisovec Interesna skupnost RTC Velika planina je predlagala izvršnemu svetu, da se z odlokom uredijo nekatera vprašanja, ki so na širšem območju Velike planine, vse bolj pereča. Določila predlaganega odloka so usmejena v izboljšanje odnosa do varstva planin, preprečilo naj bi se nadaljnje onesnaževanje planin, prevozi tovorov po pašnikih, ter uredila do - sedaj pomanjkljiva evidenca v bivanju gostov na velikoplaninskem prostoru. Izvršni svet je predlog odloka obravnaval na seji 22. novembra t. I. in predlaga zborom skupščine sprejem odloka. Ad 8) Predlog odloka o prenehanja veljavnosti odloka o razporeditvi delovnega časa v organih in organizacijah skupščine občine Kamnik Skupščina občine Kamnik je 1974. leta sprejela odlok o razporeditvi delovnega časa v organih in organizacijah Skupščine občine Kamnik (objavljen je bil v Ur. vestniku Gorenjske št. 28/74). Zakon o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih, pa zavezuje izvršne svete občinskih skupščin, da z odredbo urejajo vprašanja glede delovnega časa v občinskih upravnih organih. Zato izvršni svet predlaga občinski skupščini, da sprejme predlog odloka. Ad 9) Volitve in imenovanja Izvolitev poklicnega sodnika pri Sodišču združenega dela v Ljubljani: Vsem občinskim skupščinam območja Sodišča združebega dela v Ljubljani se predlaga v izvolitev za poklicnega sodnika Sodišča združenega dela v Ljubljani kandidata tov. KOŠIR Dušana, dipl. pravnika iz Kamnika, Matije Blejca št. 4, zaposlenega v DO Titan Kamnik na delovnem mestu vodja oddelka za splošne in pravne zadeve. Imenovanje namestnika javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani in sodnikov porotnikov: Javno tožilstvo SR Slovenije je občinskim skupščinam, ki jih pokriva Temeljno javno tožilstvo v Ljubljani posredovalo predlog za imenovanje namestnika javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani. Predlagan je tov. Zdenko Cujnik iz Ljubljane, dipl. pravnik z opravljenim pravosodnim izpitom. Predlog kandidatov za izvolitev sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani: Na osnovj zakonskih določil izvolijo vse skupščine občin z območja Temeljnega sodišča v Ljubljani skupno do-1.740 sodnikov porotnikov tega sodišča, kandidacijski postopek za volitev sodnikov porotnikov pa izvede Socialistična zveza delovnega ljudstva ob sodelovanju z Zvezo sindikatov. Vse občinske konference SZDL območja Temeljnega sodišča v Ljubljani so izvedle predhodni postopek evidentiranja in nadaljnji kandidacijski postopek za izvolitev sodnikov porotnikov tega sodišča. Z zaključkom kandidacijskega postopka je oblikovan skupen predlog za izvolitev sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani, katerega predlagatelji so vse občinske konference SZDL z območja Temeljnega sodišča v Ljubljani. Temeljno sodišče v Ljubljani bo delovalo za vse občine ljubljanske in zasavske regije ter občine Cerknica, zato volijo predlagane kandidate za sodnike porotnike vse skupščine občin z območja Temeljnega sodišča v Ljubljani. - Sodniki porotniki se volijo za štiri leta in so po preteku te dobe lahko ponovno izvoljeni, vendar ne več kot dvakrat zaporedoma za isto sodišče. Kandidati za izvolitev sodnikov porotnikov za kamniško občino so: Jože Arko, Janez Benkovič, Ivan Bergant, Slavko Bergant, Franc Berlec, Marica Bernot, Ivo Burja, Ivan Caric, Milena Cerar, Marcela Cokan, Jernej Čimžar, Ana Fidler, Jože Flerin, Janez Gjurin, Vladimir Gjurin, Franc Grilc, Jože Hočevar, Ervin Horvat, Breda Homar, Miha Horvat, Franc Hribar, Marija Hribar, Vladimir Hvalic, Stanko Ipavec, Marta Jamnik, Ivana Jeglič, Miro Kastelic, Danica Kocijančič, Ida Kočar, Branko Kolarič, Alojz Konda, Tatjana Koritnik, Iztok Kurent, Anton Lipovšek, Božidar Lisičič, Alojzij Logar, Vanda Mačkovšek, Zdenka Mali, Janez Orehovec, Dušan Osredkar, Anton Palčič, Kristan Pestotnik, Nikolaj Pinterič, Franc Plevel, Tone Poljanšek, Vojko Poljanšek, Janez Pregled, Janez Preklet, Viktorija Pušnik, Valentin Romšak, Beno Sitar, Ivana Skamen, Pavle Slabe, Boris Slapar, Božidar Spruk, Frac Spruk, Breda Strojan, Avgust Šiler, Silva Šircelj, Anica Škraba, Danica Škufca, Alojz Štros, Justi Šuštar, Slavko Šuštar, Janez Urankar, Janez Vodlan, Ivanka VVahl, Rafael Zagoriaiik, Rafael Zagoričnik, Franc Zupan, Ivana Zupane, Dominik Žagar, Olga Železnik, Marija Železnik in Marija Žni-dar. *' Imenovanje komisije za analiziranje in predlaganje ukrepov za zmanjšanje administracije Na osnovi prizadevanj, ki jih je zastavila Zveza komunistov Slovenije in na osnovi izoblikovanih stališč na 5. in 8. seji Centralnega komiteja ZK Slovenije v zvezi s preprečevanjem porasta administracije v združenem delu in v družbi nasploh, - je na predlog Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Kamnik, - komisija za volitve in imenovanja in kadrovska vprašanja zborom skupščine predložila, da se v omenjeno komisijo imenujejo: - za predsednika; Vladimir Gjurin - za tajnika: Vlado Jašovič - za člane: Bogdan Jesenko, Ciril Gril, Marica Tajč, Tone Šimenc, Ivan Kozjek in Jože Šavelj Na podlagi 90. člena statuta občine Kamnik, 155. in 165. člena zakona o sistemu družbenega planiranjain o družbenem planu SR Slovenije ter ob upoštevanju družbenega plana občine Kamnik 1981-1985 je skupščina občine Kamnik na sejah vseh zborov sprejela RESOLUCIJO o politiki izvajanja družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981-1985 v letu 1983 1. Osnovni cilji družbenoekonomskega razvoja v letu 1983 S to resolucijo delovni ljudje in občani občine Kamnik opredeljujemo osnovne usmeritve uresničevanja politike ekonomske stabilizacije, katerih realizacija bo omogočala izvajanje skupno dogovorjenih ciljev, premagovanje zaostrenih gospodarskih razmer in nadaljnje utrjevanje in poglabljanje družbenoekonomskih odnosov. Skladno z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije v letu 1983 bodo tudi v občini Kamnik v letu 1983 ključne naloge naslednje: 1. Povečati izvoz blaga in storitev na konvertibilno področje in doseči se boljše razmerje med uvozom in izvozom na konvertibilnem tržišču. 2.. Zagotoviti nemoten potek materialne proizvodnje s ciljem povečanja obsega industrijske proizvodnje in storitev, kar bomo dosegli z višjo produktivnostjo dela, povečano aktivnostjo na področju oskrbovanja proizvodnje z repromate-rialom, z boljšim izkoriščanjem delovnega časa, varčevanjem in zagotovitvijo odgovornosti za izvajanje dogovorjenih nalog in gospodarjenja z družbenimi sredstvi. 3. Krepiti akumulativno in reproduktivno sposobnost združenega dela in usmerjanja reprodukcijskih sredstev v ekonomsko opravičene in družbeno dogovorjene projekte. 4. Pospeševati kmetijstvo in povečati kmetijsko proizvodnjo z intenzivnejšim izkoriščanjem naravnih možnosti. 5. V gostinstvu in turizmu usmeriti vsa prizadevanja v zagotavljanje celovite in enotne turistične ponudbe občine in v združevanje družbenega sektorja gostinstva v enovito delovno organizacijo. 6. Nameniti vso skrb zagotovitvi enakomerne in redne oskrbe občanov z življenjskimi potrebščinami. Za boljšo oskrbljenost tržišča je treba nadaljevati z dolgoročnejšimi sovlaganji in združevanji sredstev. 7. Izpopolnjevati pripravljenost za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito. I. Materialni okviri razvoja v letu 1983 Na rast vseh ekonomskih kategorij bo tudi v letu 1983 vplivalo predvsem izvajanje nalog na področju ekonomskih odnosov s tujino. Tako bo temu cilju podrejena naložbena politika, povečevanje družbenega proizvoda in dohodka, kakor tudi vse oblike porabe. Za zagotavljanje najnujnejšega uvoza za potrebe OZD v občini si bomo prizadevali, da se bo v izvoz vključila vsaka organizacija združenega dela, ki ima za to zagotovljene minimalne možnosti. S tem bomo zagotovili nemoteno oskrbljenost gospodarstva z nujnimi uvoznimi repromate-riali, kar je pogoj za dosego fizičnega obsega proizvodnje, družbenega- proizvoda in dohodka. Na podlagi ocen realizacije planiranih nalog v letu 1982 in ob maksimalnem angažiranju vseh dejavnikov predvidevamo, da bodo doseženi naslednji materialni okviri razvoja: - realna rast družbenega proizvoda za 3%; Družbeni proizvod v industriji se bo povečal s približno enakim odstotkom kot fizični obseg proizvodnje, t. j. 3,5% - ostale organizacije združenega dela bodo z notranjimi ukrepi za povečanje obsega dejavnosti in z racionalnejšim poslovanjem zagotovile povečanje družbenega proizvoda in dohodka. Povečal se bo predvsem delež kmetijstva ter gostinstva in turizma. - dohodek bo naraščal skladno z driižbenim proizvodom, realno za 3% na njegovo povečanje; - povečanje zaposlenosti za 0,8%; - izvoz blaga na konvertibilno področje se bo povečal realno za 19%, uvoz pa realno naraščal sorazmerno z doseganjem boljših izvoznih rezultatov; - delež investicij v osnovna sredstva gospodarstva bo v skladu z rastjo družbenega proizvoda, delež investicij v družbenem proizvodu pa mora predstavljati najmanj 20%; - osebni dohodki se bodo v globalu povečevali za 50% počasneje od povečanja dohodka in v skladu z ostalimi določili Družbenega dogovora usmeritve razporejanja dohodka in čistega dohodka v letu 1983; - sredstva za skupno porabo bodo v globalu naraščala za 40% počasneje od rasti dohodka. V okviru teh sredstev bo večji poudarek namenjen izobraževanju in zdravstvu; - sredstva za zadovoljevanje splošnih potreb bodo naraščala v skladu z »Družbenim dogovorom o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1983, kar predstavlja v globalu največ 10,7% povečanje glede na leto 1982. Rast proizvodnje, zaposlovanja in nominalno povečanje osebnih dohodkov v posameznih dejavnostih in organizacijah združenega dela bodo odvisni od uspešnosti in učinkovitosti pri gospodarjenju, zlasti pa od obsega in povečanja izvoza na konvertibilno področje. II. Nalete za uresničitev osnovna* razvojnih ciljev v letu 1983 1. Ekonomski odnosi s tujino Izvoz na konvertibilno področje in njegovo povečanje bo najpomembnejša naloga kamniškega gospodarstva v prihodnjem letu. Izvoz na konvertibilno področje se bo v letu 1983 moral povečati najmanj za 19%, ob tem da bo možnost uvoza s konvertibilnega področja na ravni leta 1982. Za doseganje predvidenega izvoza in deviznega priliva bomo v občini Kamnik s samoupravnim sporazumevanjem in združevanjem sredstev še dodatno spodbujali izvoz na konvertabilno področje. Kljub velikim izvoznim uspehom v preteklih letih so v nekaterih OZD še možnosti za povečanje izvoza, zato je nujno da OZD povečujejo delež izvoza v celotnem prihodku in da se v izvoz vključijo tudi tiste OZD, ki doslej niso izvažale. Pri uvozu surovin in reprodukcijskega materiala bo imela absolutno prednost proizvodnja za izvoz. Možnost uvoza opreme bodo imele predvsem tiste organizacije združenega dela, ki bodo dosegle največje in hitre neto devizne učinke in bodo prevzele večje planske obveznosti izvoza in deviznega priliva. V okviru SI-SEOT se bomo prizadevali, da bo v strukturi uvoza imela večji delež oprema za izvozno proizvodnjo. 2. Druge naloge za ohranjanje rasti proizvodnje V industriji Organizacije združenega dela bodo ob smotrnejši in učinkovitejši izrabi energije ter vseh materialnih, kadrovskih in naravnih zmogljivosti dosegle planirano rast proizvodnje, celotnega prihodka in dohodka. Organizacije združenega dela bodo v okviru letnih programov pripravile in izvajale programe varčevanja s surovinami, reprodukcijskim materialom in energijo. Potrebno bo proučiti možnosti za prestrukturiranje, modernizacijo in povečanje konkurenčne sposobnosti proizvodnje. Večjo pozornost bodo OZD posvetile razvoju proizvodnje in tehnologije na domačem znanju. Treba bo pričeti z izvajanjem selektivne politike posameznih proizvodnih programov in po načelu ekonomičnosti in rentabilnosti poslovanja postopno ukinjati nerentabilne programe. Za dosego tega cilja bomo v naslednjem letu izdelali projekt »Dolgoročni razvoj kamniškega gospodarstva.« OZD bodo več akumulacije namenjale za obratna sredstva. V kmetijstvu in gozdarstvu Za predvideno povečanje kmetijske proizvodnje v letu 1983 bomo v samoupravnem skladu za intervencije v kmetijstvu zagotovili sredstva za vrsto ukrepov, s katerimi bomo krepili materialno osnovo zasebnega in družbenega kmetijstva; zlasti za premije za privezovar nje telet za pitanje, za sofinanciranje kmetijske pospeševalne službe, za regresiranje cene umetnih gnojil, za zavarovanje živine in izvedbo programa spomladanske in jesenske setve. Navedeni ukrepi so namenjeni povečanju pridelka hrane za trg. Premije, regresi in nadomestila bodo zato namenjeni samo tistim kmetovalcem, ki bodo sklenili pogodbo za odkup pridelkov. Prizadevali si bomo povečati odkup mesa, mleka, krompirja in pšenice. Slabo izkoriščene površine v hribovitih predelih bomo aktivirali z nadaljnjim uvajanjem ovčereje. Osnovni finančni vir samoupravnega sklada za intervenci- je v kmetijstvu bo združevanje sredstev na osnovi odloka o posebnem davku iz OD delavcev po stopnji 0,4% od bruto OD, ki je bil uveden v letu 1982, del sredstev pa bo zagotovljen v proračunu občine. V letu 1983 si bomo prizadevali za tako organiziranost združenih kmetov, ki bo omogočala izvajanje nalog, zastavljenih s planskimi dokumenti. Na področju kmetijske zemljiške politike si bomo prizadevali za boljšo obdelavo slabo izkoriščenih kmetijskih površin v hribovitih predelih in dosledno izvajali varstvo kmetijskih zemljišč v skladu z opredelitvijo v prostorskem delu družbenega plana občine. Gozdarske organizacije združenega dela bodo s trgovskimi organizacijami in OZD za predelavo lesa sklenile trdne samoupravne planske in dohodkovne sporazume. V drobnem gospodarstvu Pospeševali bomo razvoj vseh vrst obrtnih dejavnosti, zlasti s tem, da bomo: - v prostorskem načrtu določili lokacijo za obrtno cono za proizvodno obrtno dejavnost, - strogo namensko določili namembnost poslovnih prostorov v starem delu Kamnika, - v stanovanjskih soseskah načrtovali in zagotavljali poslovne prostore za storitvene obrtne dejavnosti, - oblikovali merila in kriterije za financiranje storitvenih obrti, - še nadalje spodbujali kooperacijo in druge oblike trajnejšega proizvodnega sodelovanja in dohodkovnega povezovanja samostojnega osebnega dela z OZD, - pospeševali proizvodnjo izdelkov, ki nadomeščajo uvoz in skrbeli za vključevanje drobnega gospodarstva v izvoz, predvsem na konvertibilno področje, - s selektivno davčno politiko, politiko cen in ugodnejšo kreditno politiko pospeševali razvoj drobnega gospodarstva in zato uskladili odlok o davkih občanov z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o davkih občanov ter v tem odloku upoštevali specifičnosti razvoja obrti v občini. V gradbeništvu Organizacije združenega dela v gradbeništvu bodo proučile možnosti za razširitev tržišča in vključevanje v izvajanje gradbenih del v tujini. Za lažjo uresničitev tega cilja bomo združili projektantske zmožnosti. kamniškega gospodarstva. Za celovitejšo ponudbo v tujini in večji izvoz opreme, tehnologije in znanja, bodo OZD s področja gradbeništva proučile možnosti povezovanja z OZD s področja drugih dejavnosti. V občini Kamnik bomo v letu 1983 usmerili prizadevanja v združevanje družbenega dela • gostinstva v enovito delovno organizacijo gostinstva in turizma. Ta delovna organizacija bo v okviru širše asociacije združenega dela osnovni nosilec razvoja in večje izkoriščenosti zmogljivosti gostinstva in turizma, na katerega bomo vezali tudi ostale veje turističnega gospodarstva na Kamniškem. Interesna skupnost RTC Velika planina bo v prihodnjem letu, v skladu z zagotovljenimi sredstvi, nadaljevala z uresničevanjem sprejetega programa sanacije in razširitve žičniških zmogljivosti na Veliki planini. Rezultati raziskav hipoterme Vaseno nam bodo podlaga za nadaljnje aktivnosti pri izkoriščanju termalnega vrelca. V letu 1983 bomo pospeševali usmerjanje kmetov v kmečki turizem in nadaljevanje že začetih investicij na tem področju. S tradicionalnimi turističnimi prireditvami bomo obogatili turistično ponudbo in prispevali k njeni večji uveljavitvi. V komunalni in stanovanjski dejavnosti V komunalni dejavnosti ne bo novih investicij. Sredstva, ki se bodo zbirala v okviru samoupravne komunalne in cestne skupnosti, bodo porabljena za odplačilo anuitet in za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav. Samoupravna komunalna skupnost bo v letu 1983 združevala sredstva iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, prispevka za ceste in cestne pristojbine, 1% prispevka iz čistega dohodka za komunalne naprave in prispevka za vzdrževanje komunalnih naprav. V okviru samoupravne stanovanjske skup- nosti bomo v letu 1983 zgradili 147 stanovanjskih enot, od tega 73 v zasebni ter 74 v družbeni lasti. V krajevnih skupnostih Dosledneje bomo statusno opredelili krajevno skupnost, zlasti na področju poglabljanja delegatskega sistema, uresničevanja nalog s področja kmetijstva, turizma in malega gospodarstva. Pri tem bomo dosledneje upoštevali in uresničevali pobude delovnih ljudi in občanov. Za uresničevanje programa krajevnih skupnosti, zagotavljanje delovanja delegatskega sistema bomo združili sredstva po stopnji 0,18% iz čistega dohodka po osnovi bruto OD, samoprispevka, osebnega dela občanov ter drugih virov, ki jih bo potrebno zagotoviti. 3. Naloge na področju investicij V letu 1983 bodo v skladu z republiško resolucijo ter na osnovi osnutka sprememb in dopolnitev družbenega plana občine za obdobje 1981-1985 imele prednost predvsem izvozno naravnane investicije. Ob doslednem upoštevanju dogovorjenih kriterijev prestrukturiranja bodo pričeti novi gospodarski investicijski projekti, če bodo zagotavljali vsaj 50% celotne proizvodnje za izvoz na konvertibilno področje ter znatno pozitiven neto devizni učinek. Poleg izrazito izvozno usmerjenih investicijskih programov bodo organizacije združenega dela v celoti usmerjale razpoložljiva naložbena sredstva za pričetek naslednjih gospodarskih naložb. - za proizvodnjo deficitarnih surovin, - investicije, ki nadomeščajo deficitarne vire energije (tekoča goriva) z drugimi domačimi energetskimi viri, - investicije v primerno kmetijsko proizvodnjo, - investicije v intenzivno tehnologijo, modernizacijo in odpravo ozkih grl, če bo 30% proizvodnje prodane na tujem trgu - ihvesticije za izboljšanje preskrbe občanov, - v turistično infrastrukturo. Na področju družbenih dejavnosti bodo imele prednost naložbe v izobraževanju, ki v globalu povečujejo sredstva SIS družbenih dejavnosti za 6,4%. 4. Razporejanje dohodka in oblikovanje sredstev uresničevanja nalog pri zadovoljevanju osebnih in skupnih potreb Delavci v združenem delu bodo v letu 1983 z razporejanjem dohodka zagotovili povečanje sredstev za razširitev materialne osnove, zato bodo uresničevali politiko zaostajanja rasti sredstev za OD, skupno in splošno porabo za rastjo dohodka. Sredstva za osebne dohodke Na področju osebnih dohodkov bomo poskrbeli za doslednejše uvajanje načela delitve osebnih dohodkov po delu. Zahtevali bomo, da' bodo vse delovne organizacije v svoje samoupravne splošne akte vključile v letu 1983 strokovne podlage, ki izhajajo iz Družbenega dogovora o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za OD in skupno porabo in uveljavile enotna izhodišča in pospešile odpravljanje razlik pri osebnih dohodkih po načelu - za enaka in podobna dela približno enak osebni dohodek. . Dosledno bomo izvajali dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka in čistega dohodka. Pri izvajanju dogovora bo izvršni svet upošteval vse posebnosti OZD pri pridobivanju in delitvi dohodka. Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb v SIS družbenih dejavnosti Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb v občini se bodo ob predvideni rasti dohodka v naslednjem letu realno manjša za 4,7%. Višina sredstev, ki jih bodo delavci združevali v samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti bo različna po posameznih dejavnostih, upoštevana bo dogovorjena prioriteta izobraževalne in zdravstvene dejavnosti. Na področju zdravstvene dejavnosti bodo v samoupravni interesni skupnosti pospešili uve-* ljavljanje svobodne menjave dela med uporabniki in izvajalci. Posamezne SIS bodo usmerile sredstva predvsem v zagotovljene programe, ki so opredeljeni z zakoni in dogovorom o temeljih planov občine v obdobju 1981-1985. 5. Zaposlovanje Osnovni kazalci razvoja za prihodnje leto napovedujejo še vnaprej umirjeno politiko zaposlovanja v povezavi s porastom storilnosti. S akim povečanjem zaposlenih bo družbeni proizvod porastel za 27%. Zato bodo morale OZD za kritje potreb po delavcih najprej poiskati in izkoristiti vse notranje rezerve in šele nato zaposlovati nove delavce. Možnost novega zaposlovanja bo imelo le gospodarstvo in to predvsem OZD, ki povečujejo izvoz. Z modernizacijo proizvodnje in višjo tehnološko opremljenostjo bodo omogočili zaposlovanje delavcev z višjo kvalifikacijsko strukturo in zmanjšali dnevno migracijo-teh delavcev v druge občine. Izkoristiti bo treba možnosti zaposlovanja v zasebnem kmetijstvu ter v drobnem gospodarstvu. V negospodarstvu praviloma ne bo novega zaposlovanja oziroma bo temeljilo na realnem povečanju dela v posamezni dejavnosti in bo dogovorjena v SIS. 6. Preskrba in blagovne rezerve Na področju preskrbe bodo izdelane materialne bilance potreb in možnosti za zagotavlja- nje osnovnih živil. Oskrbljenost tržišča z živili bomo zagotavljali s sovlaganjem in združevanjem sredstev na podlagi samoupravnih sporazumov med trgovskimi organizacijami združenega dela in organizacijami združenega dela -pridelovalkami hrane. Da bi zaradi občasnih motenj na tržišču zagotovili enakomernejšo oskrbo vseh delovnih ljudi in občanov z nekaterimi osnovnimi živili, bomo preskrbo urejali tudi s kratkoročnimi ukrepi in sredstvi interveniranja v porabi hrane. V skladu s srednjeročnim programom oblikovanja občinskih blagovnih rezerv ter v okviru materialnih možnosti bomo povečali blagovne rezerve živil in drugih proizvodov, ki so posebnega pomena za delovne ljudi in občane. Odvisno od razmer na tržišču bomo poleg povečevanja občinskih blagovnih rezerv oblikovali tudi tržne rezerve, s katerimi bomo z intervencijskimi sproščanji odpravljali kratkoročne motnje na trgu. Nadaljevali bomo ustanovljanje samoupravne interesne skupnosti za preskrbo, ki bi naj bila usklajevalec preskrbe v občini. V razreševanje problematike preskrbe se bodo aktivno vključili potrošniški sveti. Da bi zagotovili boljšo preskrbljenost prebivalstva z osnovnimi potrebščinami, bomo omogočili večjo prisotnost na trgu tudi trgovskim organizacijam združenega dela, ki nimajo sedež v občini Kamnik. Trenutno pomanjkanje nekaterih osnovnih živil bomo premostili z nadomestnimi proizvodi. 7. Ljudska obramba in družbena samozaščita Nosilci nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite bomo zagotavljali materialne in kadrovske okvire za uresničevanje nalog iz sprejetih srednjeročnih programov. Pri tem bodo naše naloge usmerjene predvsem: v usklajenost obrembnih načrtov KS, TOZD in družbenopolitičnih skupnosti, v vsebinsko dopolnjevanje vseh oblik samozaščitnega usposabljanja delovnih ljudi in občanov ter v posodabljanje tehnično materialnih sredstev. S takšnim delovanjem bomo zagotovili kvalitetnejšo obrambno usposobljenost delovnih ljudi in občanov. 8. Spremljajoči dokumenti k resoluciji za leto 1983 Resolucijske usmeritve bodo podrobneje opredeljene še v izvedbenih dokumentih: 1. zbirni plan investicij za leto 1983 •2. zbirni plan zaposlovanja za leto 1983 3. zbirni plan sredstev SIS družbenih dejavnosti VREDNOSTNI PROGRAM SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI V LETU 1982 IN 1983 SIS Vrednostni Povprečna Vrednostni Predlagana program 1982 prispevna program 1983 prispevna v din stopnja 1982 v din stopnja 1983 KULTURNA SKUPNOST 16.854.000 1,05 17.084.000 1,08 ZDRAVSTVENA SKUPNOST 256.097.000 10,43 300.135.095 10,17 IZOBRAŽEVALNA 6,04 SKUPNOST 144.416.000 . 4,92 192.715.958 SKUPNOST ZA 0,25 ZAPOSLOVANJE 5.167.000 0,22 6.800.000 SKUPNOST OTROŠKEGA 2,35 VARSTVA 62.020.000 2,49 70.970,938 RAZISKOVALNA SKUPNOST 4.900.000 0,12 2.517.294 0,06 TELESNO KULTURNA SKUPNOST 12.716.000 0,46 19.539.380 0,61 SKUPNOST SOCIALNEGA 0,61 SKRBSTVA 17.300.000 0,56 19.427.210 SKUPAJ 520.076.000 20,25 629.189.875 21.17 SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KAMNIK razpisuje na podlagi določil odloka o upravljanju in -razpolaganju stavbnih zemljiščem (Uradni list SRS št. 24/77) in sklepa izvršnega odbora Samoupravne komunalne skupnosti občine Kamnik naslednji JAVNI NATEČAJ za oddajo stavbnega zemljišča za gradnjo individualne stanovanjske hiše in sicer: - pare. št. 410 travnik v izmeri 762 m2 k. o. Hruševka 1. Bok za prldetek gradnje je šest mesecev po pridobitvi zemljišča, rok za dokončanje pa tri leta. 2. Odškodnina za stavbno zemljišče znaša 113,37 din za m2. 3. Izklicna cena stroškov za komunalno urejanje za stavbno zemljišče znaša: - za pare. št. 410 k. o. Hruševka 38.559,15 din in zajema: makadamski dostop, omogočen priključek na zračni električni vod. 4.- Stroški izdelave lokacijske dokumentacije znašajo 12.581,40 din, stroški glavnega projekta pa 14.200,00 din. 5. V stroških komunalnega urejanja ni zajet prispevek za vodni sklad in prispevek za spremembo namembnosti stavbnega zemljišča. 6. Ugodnejši ponudnik je, kdor ponudi višjo ceno za stroške komunalnega urejanja. 7. Rok za plačilo odškodnine za pravico uporabe za stavbno zemljišče in stroške opremljanja stavbnega zemljišča je najpozneje v 30 dneh po pravnoveljavno-sti pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča. Stroški lokacijsko-tehnične dokumentacije pa se poravnajo ■ ob prevzemu. 8. Vsak ponudnik mora plačati varščino v višini 10% od vrednosti zemljišča in izklicne cene stroškov komunalnega opremljanja na žiro račun št. 50140-662-24011 Samoupravna komunalna skupnost občine Kamnik do vključno 22. 10. 1982. 9. Pridobitelju zemljišča se varščina šteje v kupnino, ostalim udeležencem, ki na javnem natečaju niso uspeli, pa se varščina vrne brez obresti. 10. Če pridobitelj stavbnega zemljišča po opravljenem javnem natečaju enostransko odstopi od pogodbe, se mu varščina ne vrne. 11. Pri plačilu stroškov komunalnega opremljanja imajo posebne ugodnosti - možnost daljšega odplačevanja, ponudniki z nižjimi OD, borci NOB ter tisti, ki imajo slabe stanovanjske, delovne in socialne razmere. 12. Ugodnost daljšega odplačevanja kupnine se prizna, če pridobitelj zemljišča to zahteva in predloži ustrezne dokaze, Izvršni odbor Samoupravne komunalne skupnosti občine Kamnik v skladu z določili odloka o upravljanju in razporejanju s stavbnim zemljiščem v občini Kamnik odloči o dobi odplačevanja. 13. Zoper odločitev komisije za odpiranje ponudb lahko vsak, ki se je udeležil javnega natečaja, vloži v roku 15 dni od dneva, ko je prejel obvestilo, ugovor na izvršni odbor SKS občine Kamnik. Pismene ponudbe je potrebno poslati v 15 dneh po objavi na naslov: Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo SKG p. o. Kamnik, Steletova 8. Ponudbe pošljite v zapečateni ovojnici z oznako »javni natečaj.« Vsi ponudniki se lahko udeležijo odpiranja ponudb, ki bo v sredo, dne 12. januarja 1983, ob 8. uri v prostorih Stanovanjskega in komunalnega gospodarstva Kamnik, Steletova 8. Vse informacije v zvezi z natečajem dobite na Stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu Kamnik, Steletova 8., oz. po telefonu št. 832-211. INTEGRAL DO GOLFTURIST TOZD Hoteli in žičnice Kamnik, b. o. oglaša prosta dela in naloge 1. Kuharja 2. Pomožne delavke v kuhinji 3. Dveh natakarjev 4. Dveh blagajničark Pogoji: Pod 1 - KV kuhar praksa zaželena Pod 2 - NK ali PK delavka 1 leto delovnih izkušenj Pod 3 - KV natakar praksa zaželena . Pod 4 - srednja strokovna izobrazba ustrezne smeri 2 leti delovnih izkušenj Pisne ponudbe s kratkim opisom dosedanjega dela pošljite v roku 15 dni na naslov: SOZD INTEGRAL, kadrovski oddelek, 61OO0 Ljubljana. Perutnina Zalog Komisija za delovna razmerja TOZD Reja objavlja za nedoločen čas prosta dela in naloge VZDRŽEVANJE HIGIENE V GARDEROBAH, SANITARIJAH IN PISARNAH s polovičnim delovnim časom. Delo se bo opravljalo na perutninski farmi Duplica pri Kamniku od 14. do 17.30 ure. Za opravljanje navede-- nih del se zahteva opravljeni tečaj iz higienskega minimuma. Ponudbe na objavljena dela in naloge sprejema Kadrovska služba Perutnine Zalog, Agrokombinatska 4, 61260 Ljubljana-Polje. Rok za sprejemanje ponudb je 15 dni od dneva objave. O Izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v 30 dneh po izteku roka za prijavo. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KAMNIK p. p. STANOVANJSKO IN KOMUNALNO GOSPODARSTVO SKG p. o. KAMNIK Upoštevajoč sklepe ustreznih samoupravnih organov Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik in dalavskega sveta Stanovanjskega in komunalnega gospodarstva SKG p. o. Kamnik, Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik, p. p. Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo objavl|a seznam dolžnikov in višino dolga, ki so ga posamezniki dolžni Iz naslova neplačevanja ogrevanj, stanarine In etažnega prispevka. V seznamu so upoštevani samo dolžniki (stanje 30. X. 1982) zoper katere je terjatev ugotovljena na osnovi pravnomočnih plačilnih nalogov oz. je dovoljen rubež s sklepom o izvršbi. SEZNAM DOLŽNIKOV ZA CENTRALNO OGREVANJE, STANARINO IN ETAŽNI PRISPEVEK # 9. 10. 11. ALAGIČ Ahmet, Zikova 1, (ogrevanje) 1.570,75 din BARIŠIČ Josip, Steletova 19, (et. prisp.) 2.276,95 din BLAŽ Milan, Steletova 19, (et. prisp.) 7.853,80 BELE Ana, Trg talcev 8, (stanarina) 512,05 BERGANT Cirila, Tunjiška 2 a, (ogrevanje) 1.287,00 BEGANOVIČ Salem, Zikova 4, (et. prisp.) 7.294,00 DAJČER Stanislav, Medvedova 7, 213,50 DREVENŠEK 1.272,40 DROLC Magda, 5.108,00 DELANOVIĆ Osman, 824,80 FILIP Barbara, Zikova 3, (et. prisp.) 1.322,40 Ana, Groharjeva 12, Ljubljanska 3 a, Jakopičeva 20, (stanarina) (stanarina) (stanarina) (stanarina) 12. GREGORIN Štefanija, Ljubljanska 1, cč. (et. prisp.) 4.808,80 13. GRAŠIČ Janez, Matije Blejca 4, (ogrevanje) 550,00 14. GRADIŠEK Antonija, Trg talcev 6, (stanarina) 4.309,10 15. HOMšAK Pavel, Tunjiška 2 a, (ogrevanje) 4.186,00 16. JEREBIC Jožef, Kajuhova pot 10, (stanarina) 5.902,00 17. JOVČEV Angel, Medvedova 9, (stanarina) 795,40 18. KEROVEC Josip, Groharjeva 12, (ogrevanje) 4.450,00 19. KOCI Ivanka, Tunjiška 2, (ogrevanje) 9.130,00 20. KKOKALJ Milena in Janez, Zikova 3, (et. prisp.) 5.613,00 21. MULEC Brigita, Steletova 19, (et. prisp.) 9.982,75 22. MAJSTROVIČ Jure, Jakopičeva 29, (stanarina) 389,80 23. NIKOLIČ Franjo, Ljubljanska 1, cč. (stanarina) 1.495,80 24. OREL Silva, Matije Blejca 12, (et. prisp.) 5.361,80 25. PETROVIČ Jožica in Radis, Zikova 4, (et. prisp.) 8.074,75 26. POPIT Franc, Podstudenec 15 a, Stahovica (stanarina) 1.795,90 27. PODJED-KEMPERLE Polona, Steletova 19, (et. prisp.) 6.146,80 28. PLETERŠEK Kristina, Klavčičeva 9, (stanarina) 7.276,00 29. PLETERŠEK Kristina, Klavčičeva 9, (ogrevanje) 5.951,65 30. POUANŠEK Jože, Ljubljanska 3 b, (stanarina) 17.285,60 31. PALATINUS Marija, Kranjska 3 d, (et. prisp.) 4.298 90 32. PETROVSKI Veličko, Kranjska 3 d, (et. prisp.) „ 12.050,50 33. PUŠNIK Viktorija, Kranjska 3 d, (et. -prisp.) 2.519,90 34. RUPAR Tilka, Jakopičeva 21, (stanarina) 5.684,90 ■35. SLAPŠAK Angela, Steletova 17, (et. prisp.) 1.054,50 36. SEMOLIČ Nada, Matije Blejca 8, (et. prisp.) 13.492,00 37. SOJKOVSKI Petar, Šlandrova 2, (stana#ha) 174,20 38. VITKOVSKI Vlado, Matije Blejca 12, (et. prisp.) 13.492,00 39. VELADŽIČ Hasan, Medvedova 5 a, (stanarina) I. 226,40 . 40. ZAVASNIK Franc, Kajuhova pot 10, (et. prisp.) II. 504,50 TIM TOZD EKSPERIMENTALNA TKALNICA KAMNIK iskreno čestita ob novem letu vsem delovnim ljudem in občanom ter priporoča svoje izdelke za notranjo opremo prostorov Splošno gradbeno podjetje GRADITELJ Kamnik, Maistrova 7 želi srečno novo leto 1983 vsem delovnim ljudem in se priporoča za naročila vseh gradbenih del Kemična industrija »Donit« Medvode TOZD »TRIVAL« in TOZD »KEMOSTIK« KAMNIK želi srečno novo leto vsem poslovnim partnerjem in občanom TITAN tovarna kovinskih izdelkov in livarna, n. sol. o. Kamnik proizvaja: - fitinge, črne in pocinkane - ventile za enocevni sistem centralnega ogrevanja - mesoreznice in kavne mline - Ulitke iz temper litin - ključavnice - obešanke, navadne in cilindrične - smučarske vezi Tvrollia in druge proizvode za široko potrošnjo. Cenjenim potrošnikom priporočamo naše kvalitetne izdelke. Vsem delovnim ljudem želimo srečno novo leto 1983 tovarna usnja kamnik Ob novem letu iskreno čestita vsem delovnim ljudem in občanom MENINA, tovarna pogrebne opreme Šmarca, Kamnik čestita ob novem letu KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK se pridružuje čestitkam za novo leto 1983 ABC POMURKA, Trgovisko podjetje KOČNA, KAMNIK želi srečno novo leto 1983 vsem cenjenim kupcem in vsem delovnim ljudem SGP GRADBINEC Kranj TOZD GRADBENA OPERATIVA KAMNIK čestita vsem delovnim ljudem ob novem letu SAMOSTOJNI OBRTNIKI ZDRUŽENI V OBRTNO ZDRUŽENJE KAMNIK čestitajo ob novem letu 1983 vsem občanom Elektroinstalacije in popravila raznih strojev vam nudi ' RAJ KO POTOKAR, Rožično 2, Sela Kamnik Pridružuje se čestitkam ob novem letu in se priporoča za naročila Živilska industrija ETA KAMNIK iskreno čestita za novo leto vsem poslovnim partnerjem in vsem delovnim ljudem Slaščičarna LENČEK v Komendi vam nudi kvalitetne izdelke in solidno postrežbo. Vsem občanom Kamnika želimo srečno novo leto 1983 in se priporočamo za obisk. Zavarovalna skupnost Triglav PE Mengeš PREDSTAVNIŠTVO Kamnik, Gregorčičeva 11, tel. 831-261 nudi občanom premoženjska in osebna zavarovanja ter se pridružuje čestitkam ob novem letu KEMIJSKA INDUSTRIJA »KAMNIK« čestita vsem delovnim ljudem ob novem letu in priporoča svoje priznane izdelke: . - amonitratna, praškasta, vodoplastična in metanska razstreliva - prenosna skladišča za razstrelivo - počasi gorečo vžigalno vrvico - črni smodnik - prižigala za miniranje, signalna in razna pirotehnična sredstva za civilno zaščito in SLO - alumijske paste in prahove raznih vrst - ekstrudirane, polietilenske in polipropilen-ske folije, rokave in vrečke raznih vrst in dimenzij, tiskane in netiskane Žito Ljubljana, obrat VESNA v Kamniku čestita vsem občanom ob novem letu SVILANIT KAMNIK izdeluje: - frotir brisače - frotir plašče - modne kravate - rute - šale Vsem svojim cenjenim kupcem in delovnim ljudem želi srečno in uspešno novo leto . 1983 ter se priporoča. DO MESO KAMNIK -Kamnik, Usnjarska 1 DOMŽALE čestita ob novem letu svojim cenjenim kupcem in vsem delovnim ljudem Delavci in družbenopolitične organizacije INDUSTRIJE POHIŠTVA »STOL« KAMNIK Želijo ddlovnim ljudem in občanom veliko delovnih uspehov v novem letu 1983 EMONA Kmetijska kooperacija Domžale, PE KAMNIK želi srečno novo leto vsem kmetovalcem, kooperantom in vsem delovnim ljudem /© Gospodarska banka Ljubljana GOSPODARSKA BANKA LJUBLJANA POSLOVNA ENOTA KAMNIK vam v svojih enotah v Kamniku - Titov trg in na Bakovniku - opravi vse bančne storitve zaupno in zanesljivo ter se pridružuje čestitkam ob novem letu SLAVKA IN SREČO KRMAVNAR KLJUČAVNIČARSTVO, FINOMEHANIKA IN KOVINSKA GALANTERIJA Za novo leto iskreno čestitava vsem občanom in delovnim ljudem ter se priporočava za naročila Stanovanjsko komunalno gospodarstvo SKG, p. o. Kamnik želi srečno novo leto vsem občanom LONČARSKO PODJETJE KOMENDA želi vsem delovnim ljudem srečno novo leto 1983 GOZDNO GOSPODARSTVO LJUBLJANA, OBRAT KAMNIK iskreno čestita ob novem letu RUDNIK KOALINA IN KALCITA KAMNIK čestota ob novem letu vsem poslovnim partnerjem in vsem delćvnim ljudem Industrijsko podjetje ALPREM KAMNIK Vsem občanom želi srečno in uspešno novo leto 1983 Elektroelement Izlake TOZD SVIT KAMNIK želi srečno novo leto vsem delovnim ljudem Inštalaterstvo, centralne kurjave in vodovodne inštalacije PETER PODJED, Godič 81/a p. Stahovica se pridružuje čestitkam ob novem letu 1983 in se priporoča za naročila Perutnina Zalog, TOZD REJA OE DUPLICA želi srečno in uspešno novo leto 1983 vsem svojim kupcem in občanom Kamnika ter se priporoča za nakup ŽIVILSKA INDUSTRIJA FRUCTAL, TOZD ALKO LJUBLJANA, Frankopanska 9 OBRAT ZA PREDELAVO SADJA NA DUPLICI PRI KAMNIKU želi srečno novo leto vsem občanom in vsem delovnim ljudem ZARJA, montažno podjetje Kamnik, Molkova pot 5 - inštalacije, elektronika, konstrukcije, storitve . _ Ob novem letu iskreno čestita svojim poslovnim partnerjem in delovnim ljudem ter priporoča svoje storitve in proizvode: - električne inštalacije - vodovodne inštalacije - klimatizacijske inštalacije in naprave - elektronske signalnovarnostne naprave - kovinske konstrukcije - pleskarska in steklarska opravila OBRTNO PODJETJE USLUGA KAMNIK . čestita vsem delovnim ljudem ob novem letu 1983 Izlet na Dolenjsko Spomenik padlim 1941-45 v Žužemberku Kamniško Društvo upokojencev je letos priredilo več izletov po Sloveniji. V septembrski soboti, ki je bila lepa in sončna, smo odšli na Dolenjsko in si ogledali veliko znamenitih krajev: od Turjaka do Ribnice, Kočevski Rog z Bazo 20 do Dolenjskih Toplic in Žužemberka. V imenu Društva upokojencev nas je pozdravil vodja tov. Stane Simšič in nas potem prizadevno vodil po programu. Voznik Alfonz Blekač, ki je vozil naš avtobus, nas je varno odpeljal v vse kraje. Na prvem postanku, na Turjaku, smo dobili vodstvo za ogled gradu. Prijazna Lojzka Lukančič nam je povedala mnogo o zgodovini kraja in gradu, o starodavni lipi pred gradom, (Prešeren je pisal o hrastu, »ki stoji v Turjaškem dvoru« - bila pa je to velika lipa), o grofih Auerspergih, rodbini, ki je bila že zgodaj omenjena v zgodovini, imenovali so se tudi Turjaški, po gradu Turjak (po lovu na ture, tedaj tam živeče divje govedo). Pripovedovala je o strahotah ječ in dogodkih iz zgodovine in polpretekle dobe. Potem smo se odpeljali dalje po Dolenjski, do Velikih Lašč in naprej proti Ribnici, ki smo jo takoj opazili po simbolu kraja, velikanskem rešetu in žlicah. Iz Kočevja nas je pot peljala v Seskov dom in v tamkajšnji pokrajinski muzej. Kustosinja muzeja, tov. Lidija, nam je navedla podatke, krajevne in zgodovin- ske, s Kočevskega od 14. stoletja dalje. O plemiških družinah, ki so imele tu besedo, o nemški kolonizaciji, o načrtnem ponemče-vanju, o narodnih in političnih bojih in o preselitvi kočevskih Nemcev v letu 1941. - Ogledali smo si muzej, tudi predstavitev dela narodnega heroja Jožeta Seska, po katerem ima dom ime. Izvedeli smo tudi vse o razvoju NOB na Kočevskem, o kočevskem zboru odposlancev 1. do 3. oktobra 1943, o razvoju ljudske oblasti in o borbi za osvoboditev Kočevja o Bazi 20 v Kočevskem Rogu, kamor smo bili prav tako namenjeni. Tam so bile partizanske bolnišnice, delavnice, skladišča in sedež vrhovnih političnih organov NOB do jeseni 1944. Po dolgi in naporni poti, zaviti zares kot rog, smo prispeli v Kočevski Rog, do Lukovega doma. Po ogledu Baze 20 smo se vrnili v Dolenjske Toplice. Čas je priganjal, in če smo se hoteli držati programa, je bilo treba pohiteti. Ob Krki nas je vodila pot do Žužemberka, kjer smo si ogledali spomenik iz zadnje vojne. Že od daleč smo videli silhueto visokega obeliska. In ko smo se približali, smo osupnili nad njegovo mogočnostjo. To je spomenik padlim 1941-45, z okoli 1000 imeni, vklesanimi po vseh straneh velikega kvadra. Vračali smo še mimo Muljave. Nič več se nismo ustavljali, razpoloženi in s tolikimi vtisi smo se vrnili v Kamnik. MARIJA LAVRIČ Iz Doma upokojencev Naše presenečenje leta Ko razmišljamo o tem, kaj nas je letos posebej razveselilo ali presenetilo, ugotavljamo, da je bil to najbrž nenavaden cvet, ki je nepričakovano vzcvetel naši posodovki filodendronu ali pravilneje monsteri. V naši lepi in veliki vhodni veži Doma upokojencev imamo tri velike monstere, ki so že s svoji- mi ogromnimi listi v okras. Iznenada pa srno konec avgusta opazili, da je ena od rastlin dobila nastavke za cvet. In to kar tri, enega za drugim. Potem se je prvi cvet odprl: bil je nenavadne oblike, motno bele barve, velik in čvrst, ki ga pri nas še nihče ni videl, ne poznal od prej. Vsi smo ga občudovali, tudi obiskovalci so se radi ustavili ob njem, saj prav tako niso vedeli, da ta lončnica sploh kdaj zacveti. Ugotovili smo, da je to rastlina, katere sadika je bila kupljena pred kakimi 15 leti in bila privatno gojena. Potem pa so jo prinesli, že doraslo, v Dom, ker se je tako razrasla, da je bila bolj primerna za tukajšnje prostore. Ena sadika je bila celo razpolovljena, in imamo iz dveh zdaj tri mogočne filodendrone. Zacvetel je samo eden, tisti s prisojno lego, na južni strani. Je to torej pomagalo k cvetenju? Kakorkoli že, presenetilo nas je in razveselilo. MARIJA LAVRIČ Novo branje v kamniški knjižnici Schmidt M.: Čarobne karte, Univerzum, 1982 -Reichman J.: Medved, Mladinska knjiga, 1982 Stupica M. L.: Kočija, Mladinska knjiga, 1982 Kurirčkova torbica, Borec, 1982 Suhodolčan L.: Z vami se igra krojaček Hlaček, MK, 1982 La Fontaine: Basni, Naša djeca, 1982 Matošec M.: Poredni Valentin, Naša djeca, 1982 Grimm J. in W.: Janko in Metka, Mladinska knjiga, 1982 Grimm J. in W.: Sneguljčica, Mladinska knjiga, 1982 Grimm J. in W.: Trnuljčica, Mladinska knjiga, 1982 Grimm J. in W.: Kralj Drozgobrad, Mladinska knjiga, 1982 Grimm J. in W.: Rdeča kapica, Mladinska knjiga, 1982 Grimm J. in W.: Pepelka, Mladinska knjiga, 1982 Lovrič M. in B. Pavlovič: Vesele zgodbe s kopnega in vode, 3 knj., , Naša djeca, 1982 Samec S.: Leseni konjiček, Mladinskaiknjiga, 1982 Ribičič J.: Štrukeljček, Mladinska knjiga 1982 Belčič F.: Brez preglavice za bistre glavice, MK, 1982 Mate M.: Bosopeta druščina, Borec, 1982 Pavlin M.: Iz šolske klopi k partizanom, Borec, 1982 Zorman I.: Obveščevalec Lesnika, Borec, 1982 Homer: Odiseja, DZS, 1982 Homer: Iliada, DZS, 1982 Guy de Maupasant: Njeno življenje, Pomurska založba, 1982 Somen B.: Moške ikre, DZS, 1982 Carducci G.: Izbrane pesmi, Cankarjeva založba, 1982 Canetti E.: Slepirev, Cankarjeva založba, 1982 O'Neil E.: Pred zajtrkom, Cankarjeva založba, 1982 Solženicin A. L: Teliček in hrast, Cankarjeva založba, 1982 Pollak S.: Za menoj nenavadna pot, Borec, 1974 Cheever J.: Kronika družine VVapshot, Mladinska knjiga, 1974 Vonnegut K.: Zajtrk prvakov, Mladinska knjiga, 1977 Gospodinjski koledar 1983, CZNG, 1982 Vatsjajana: Kama sutra, Prosvjeta, 1982 Milčinski J.: Medicinska etika in deontologija. Univerzum, 1982 Statistički godišnjak Jugoslavije 1982, SZS, 1982 VVickham C: Sobne rastline, Globus, 1982 ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV NOV OBČINE DOMŽALE vabi v petek, 7. janaurja 1983, ob 15. uri na spominsko svečanost pri spomeniku v Rudniku. Spomin na dogodke bo obudila predsednica krajevne konference ZSMS Radomlje Jelka Snoj. V kulturnem programu bodo sodelovali učenci OŠ Radomeljske čete iz Radomelj in moški pevski zbor Rudolf Božič iz Radomelj. Vabimo vse borce, aktiviste in ostale, predvsem pa mladino, da .se svečanosti udeleže v čim večjem številu. VABLJENI! OO ZZB NOV občine Kamnik »Kaj vem o alkoholizmu?« Akcijam, ki potekajo v mesecu boja proti alkoholizmu so se pridružili tudi učenci OŠ Frana Albrehta, ki so s pomočjo mentorice Rdečega križa Marije Veršnik v četrtek, 18. novembra, pripravili kviz na temo »Kaj vem o alkoholizmu?«. K sodelovanju so povabili tudi učence s sosednje šole Toma Brejca. Vsaka sola je pripravila po dve ekipi učencev 7. razredov. Vsaka ekipa je morala odgovoriti na devet vprašanj s področja problematike alkoholizma, ki postaja vse pogostejši pojav tudi med mladino. Strokovna žirija, ki so jo sestavljali mentorji Rdečega križa obeh šol, tovarišica Zagorčeva, dr. Doplihar in dr. Bernotova ni imela težkega dela, saj so bili učenci dobro pripravljeni in nepravilnih odgovorov skoraj ni bilo. Najbolje sta se odrezali 2. ekipa gostiteljev in 2. ekipa gostov, ki sta zbrali enako število točk in osvojili prvo mesto. Predsednica krajevne organizacije RK dr. Martina Bernot je vsem tekmovalcem podelila nagrade in jim zaželela, da se v življenju nikoli ne bi srečali s to nevarno boleznijo. Ob koncu je dr. Doplihar učencem govoril o alkoholizmu in njegovih posledicah za družbo in posameznika. Med tekmovanjem so učenci OŠ Frana Albrehta pripravili tudi krajši glasbeni program, pripravili pa so tudi razstavo likovnih izdelkov na temo Boj proti alkoholizmu. Vsi učenci zaslužijo pohvalo za prizadevnost pri organizaciji kviza, ki je bil tudi za gledalce zelo poučen. M. R. Ob dnevu republike v Mostah Šmarca nekoliko drugače Naša krajevna skupnost je v prvi vrsti precej zanemarjena. Nekaj krajanov se sicer trudi, da bi stvar izgledala drugače, vse preveč pa je takih, ki jih pri delu prizanesljivo opazujejo. Naša velika črna pika je nedvomno disko, ki para živce stanovalcem nad njim. Prostor je tako tesen, da potrebuje človek posebne spretnosti, če se hoče zriniti vanj. Prostor ima eno samo okno, ki pa je zazidano. Posebno poglavje je tudi naš mali park, ki služi kot dirkalna steza za drzne kolesarje. Kadar je treba park očistiti, teh junakov seveda ni blizu. Imamo tudi novo avtobusno postajo, ki pa služi svojemu namenu le, če ti aytobus ne odpelje pred nosom. Ali pa morda Integralovi šoferji mislijo, da šolarji nismo ljudje?! In vendar bi bila Šmarca lahko lep kraj, če bi se vsi potrudili. Bojana Cevec, Helena Zakelšek, novinarski krožek, OŠ Frana Albrehta, Kamnik Letošnje praznovanje dneva republike je bilo v Mostah veselo kot že dolgo ne, saj smo se zbrali v prenovljeni in povečani osnovni šoli. Na proslavi v petek zvečer je bila zato največje pozornosti deležna naša, več kot tri desetletja stara šola, ki bi jo nekateri že najraje kar odpisali, vendar po zaslugi vztrajnih delavcev v krajevni skupnosti in v šoli sami, še naprej služi namenu, zaradi katerega je bila v težkih povojnih letih zgrajena. Na proslavi je naprej govoril predsednik KO SZDL Vinko Ovi-jač. Povedal je, da je šola pridobila ■nekaj novosti, vendar prostorske težave še ostajajo. V bližnji okolici ne poznamo šole, v kateri bi imela nižja stopnja pouk samo popoldan, pri nas pa bo še nekaj časa tako. Tudi ne moremo opremiti več prostorov za kabinetni pouk ali pripraviti učilnic za malo šolo. Vzrokov, zakaj smo se lotili obnove šole šele, ko je bila stiska v njej že nevzdržna, je več. Moščani se niso sprijaznili s tem, da bi njihovo šolo po treh desetletjih kdo zaprl, zato so naredili vse, da bi ohranili v njej življenje. »Skupina krajanov, ki je začela reševati problematiko šole, je naletela večkrat na različne očitke. Očitali so nam, da smo nedelavna KS. Ravno tedaj smo ustanovili pevski zbor, kmalu za njim pa kulturno društvo. Tudi po zaslugi tega društva nam nihče ne more očitati zaspanosti. Društvo je tudi samo kupilo stole za to dvorano. Že četrt stoletja pred vojno so v naših vaseh ustanovili gradbeni odbor, da bi zgradili šolo, a je zaradi strankarskih bojev vse skupaj padlo v vodo. Zelja je ostala in po vojni so jo ljudje uresničili. 6. novembra 1945 je bil izvoljen pripravljalni odbor. Ljudje so v dveh dneh zbrali toliko denarja, da so takoj lahko kupili opremo za dve učilnici in 50.000 zidakov. V šolo je hotel vsakdo vložiti nekaj svojih žuljev. Samo v letu 1946 so delali 16148 prostovoljnih ur. Vedno je več vre- dno tisto, kar si priboriš s svojimi rokami, kot pa nekaj podarjenega. Zato'hi nikomur v Mostah vseeno, če šola živi ali ne«, je povdaril tovariš Ovijač. Za njim je o obnovitvenih delih govorila ravnateljica Vanda Rebolj. Predsednik KS Moste, Miro Kepic, je podelil priznanja in plakete delovnim krajanom. Bronaste znake OF so prejeli Jelka Žerovnik, Majda Pibernik, Janez Kovterc, Slavko Benda in Franc Ravnikar; plekete KS Moste so prejeli člani odbora za gradnjo šole Vinko Lap, Jernej Kralj, Franc Žnidar, Slavko Urbanec, Rudi Lipar, Peter Jagodic in Anton Cibašek ter predsednica gradbenega odbora za obnovo šole, ravnateljica Vanda Rebolj. Za tem uradnim delom prireditve sta nas najprej razveselila mlacla plesaica rockn rolla, za njima pa so našo pozornost pritegnili že stalni plesalci - folkloristi. Tudi tokrat jih je na hannoniko spremljal »stari« znanec naših praznovanj, mladi Robi Petek. Učenci osnovne šole so s pomočjo mentorice, tovarišice Kraljeve, naštudirali precej zahteven recital, med katerim so zapeli tudi nekaj pesmi. Dvorano je še preplavljala klena pesem slovenskega upornika, najprej iz grl moškega zbora Janez Če-bulj, potem mešanega zbora kulturnega društva iz Most. Za konec so se še enkrat zavrteli folkloristi. Vsakdo si lahko še ves december ogleda zelo privlačno razstavo o graditvi naše šole po vojni in o njenem življenju vse do danes. Gradivo je zbiral in ga razstavil Tone Špenko. Zelo zanimiva je prav gotovo »zlata« knjiga, v kateri so zapisani najboljši učenci v posameznih oddelkih do šolskega leta 1973/74. Veliko je načrtov, fotografij in dokumentov, ki So ohranili živ spomin na začetek gradnje. Moščani smo kot običajno napolnili dvorano. Na naše praznovanje smo povabili tudi sosednje KS in občinske može, vendar se vabilu ni nihče odzval... IRENA URBANEC »Kresnička« za varnost na cesti Akcija »Z odsevnim obeskom - Kresničko je varneje na cesti« je del širše jugoslovanske akcije »Pešec in kolesar v prometu«. Republiški zakon o varnosti cestnega prometa določa v 52. členu, da morajo otroci do 14 leta ponoči ali ob vsaki zmanjša- ni vidljivosti nositi ustrezen svet-lobno-odsevni obesek, v 49. členu pa, da morajo vsi pešci ponoči ali ob zmanjšani vidljivosti med hojo po cestMKven naselja nositi ustrezno svetlobno-odsevno telo. Otroci ga morajo začeti nositi takoj, odr^fili pa šele 1.1. 1984. Dne 1.12. 1982 se je v kraju Podhruška zgodila prometna nezgoda, ker je voznik osebnega avtomobila vozil pod učinkom alkohola. Posledice vožnje pod učinkom alkohola so hude telesne poškodbe in večja materialna škoda. Prodaja plina sproščena Izvršni svet Skupščine Kamnik je na 20. seji, 13. 12. 1982 sprejel sklep, da se s 15. 12. 1982 sprosti prodaja plina za široko potrošnjo v prodajalnah plina v občini Kamnik. Sprostitev prodaje plina velja le za prebivalce občine Kamnik in bodo zato prodajalne plina vodile seznam prejemnikov plina; tako bo vzpostavljena poimenska evidenca kupcev, ki jo bo kontrolirala kamniška inšpekcijska služba. Kot smo zapisali v prejšnji številki Kamniškega občana.veljajo kuponi za plin do 15. 12. 1982. Veljavnost kuponov ni podaljšana, saj po 10. 12. 1982 v prodajalnah plina ni bilo več povpraševanja po plinu, na podlagi izdanih kuponov. V občini' Kamnik so lahko prejela kupone za plin vsa gospodinjstva, tudi tista, ki nimajo plinskega priključka. Zaradi tega smatramo, da so si skorajda vsa gospodinjstva, zagotovo pa tista, ki so imela prazne jeklenke, do 10. 12. 1982 že zagotovila plin in niso obstajali razlogi, da se prodaja plina ne sprosti. V začetku prihodnjega leta bomo,, skupaj s prodajalci plina, uvedli kartoteko uporabnikov plina in na osnovi le-te omejevali porabo, v kolikor bo plina za gospodinjstva primanjkovalo. Komite za družbenoekonoski razvoj SO Kamnik Namen tega odsevnega obeska je, da vozniki pešca ob zmanjšani vidljivosti čim hitreje zagledajo in tako laže preprečijo morebitno nezgodo. Svetlobno - odsevno telo imenovano Kresnička, omogoča vidnost do 300 m pri osvetlitvi z dolgimi lučmi in 120150 m pri osvetlitvi z zasenčenimi lučmi, ki pri normalni hitrosti vozil na cesti povsem zadostuje, saj vsak voznik lahko na tako razdaljo ustavi, če je potrebno. Po dogovoru z republiškim svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu bo edini proizvajalec ustreznih svetlobno-od-sevnih teles SATURNUS -TOZD Avtooprema Ljubljana. Za to akcijo bo izdelal v decembru 200.000 odsevnih obeskov -kresničk, ki so namenjeni vsem otrokom v osnovnih šolah in otrokom v VVO, ki obiskujejo obvezno pripravo na šolo, takoi-menovano »malo šolo«. Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je za celotno količino 200.000 kresničk dobil oprostitev davka na promet in s tem znižal ceno posamezne kresničke s 36 din na 28,00, din vendar s tem, da te kresničke ne bodo v prosti prodaji; temveč bo posebej organizirana prodaja preko občinskih in republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Naročila bodo zbirale osnovne šole in VVO in število posfedo-vale občinskemu svetu za preventivo in vzgojo v censtem prometu, ki bo nato nabavil ustrezno količino kresničk in jih razdelil. Ker je kresnička predpisana z zakonom, so plačniki starši otroki OBČINSKI SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU »Brezhibno vozilo je varno vozilo« V okviru akcije NNNP-82 je bila 14. decembra med 14.00 in 18.00 uro izvedena akcija »Brezhibno vozilo je varno vozilo« na območju občine Kamnik. V tej akciji je sodelovalo 7 miličnikov iz PIVI Kamnik, 1 miličnik iz PIVIM Ljubljana in 5 članov sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine. Kamnik. Akcija je bila združena z akcijama za varčevanje z gorivom in uporabo varnostnih pasov. V akciji »Brezhibno vozilo je varno vozilo« so preverjali le brezhibnost najpomembnejših delov in sklopov (zavorni mehanizem, krmilni mehanizem, gume, svetlobne naprave) in ugotavljali večje napake na vozilih, ki so pomembne m varnost prometa. Obenem so voznike osebnih avtomobilov anketirali o uporabi varnostnih pasov ter registrirali vgrajena naslonjala za glavo v osebnih avtomobilih. V to akcijo je bilo vključeno tudi merjenje hitrosti motornih vozil (radar). V akciji so miličniki takole ukrepali: Število kontroliranih vozil Število opozorjenih in preventivno zabeleženih Vozniki osebnih avtomobilov - denarno kaznovani Vozniki os. avtomobilov - plačilni nalogi Vozniki osebnih avtomobilov - predlogi Vozniki osebnih avtomobilov - opozorjeni Vozniki tovornih avtomobilov - denarno kaznovani Vozniki tovornih avtomobilov - predlogi . Vozniki tovornih avtomobilov - opozorjeni Vozniki motornih koles - denarno kaznovani Vozniki koles denarno kaznovani Vozniki koles - predlogi Vozniki koles - opozorjeni Izločenih vozil iz prometa Odvzeta prometna dovoljenja Odvzeta vozniška dovoljenja Vožnja pod učinkom alkohola Vožnja brez vozniškega dovoljenja Vožnja brez kolesarskih izkaznic Število legitimiranih oseb Drugi ukrepi: - izpolnjeni kartoni o neregistriranem vozilu Pri izvedbi akcije so bile ugotovljene napake: A. Vozniki osebnih avtomobilov - na zavornem mehanizmu Vozniki osebnih avtomobilov - na krmilnem mehanizmu -Vozniki osebnih avtomobilov - na gumah Vozniki osebnih avtomobilov - na svet- 250 lobno signalnih napravah 21 Druge večje napake 4 21 Število brezhibnih vozil 59 Uporaba varnostnih pasov redno 3 36 Uporaba varnostnih pasov občasno " 20 7 Uporaba varnostnih pasov nikoli ' 13 9 Število vozil z nasloni za glavo 15 Neugrajeni varnostni pasovi 7 34 B. Število ustavljenih tovornih vozil 13 Napake na krmilnem mehanizmu 1 1 Svetlobno signalnih napravah 1 druge večje napake 1 1 število brezhibnih vozil 7 C. Ustavljenih avtobusov 6 1 Število brezhibnih vozil 6 D, Ustavljenih traktorjev 7 2 Napake na svetlobno signalnih napravah 2 "1 Druge večje napake 1 2 Število brezhibnih vozil 4 14 E. Motorna kolesa ustavljena in kontro- 6 Hrana 10 6 Število brezhibnih vozil 10 2 F. Kolesa z motorjem ustavljena in kon- 2 trolirana * 8 2 Napake na signalnih in svetlobnih na- 8 pravah ■ 2 8 Število brezhibnih vozil 6 G. Ustavljenih in kontroliranih kolesar- 3 jev 18 Napake na zavornem mehanizmu 1 Napake na svetlobno signalnih napravah 13 Število brezhibnih vozil 4 7 Postaja milice Kamnik bo v sodelovanju z občinskim svetom za preventivo in vzgojo v 3 cestnem prometu še večkrat izvedla razne akcije in poostreni nadzor v cestnem prometu na ob-7 močju občine Kamnik. OBČINSKI SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU Cestne konzerve ali avtobusi za šolarje Prav prijetno je stari na avtobusni postaji in opazovati gnečo na avtobusih. Nehote se ti na obraz prikrade nasmeh, saj je drenjanje in prerivanje res neverjetno. A kaj ko moram v šolo tudi sama. Problemi se začnejo. Mlatim, maham okrog sebe, ko se rinem skozi ozka avtobusna vrata. Skoraj po vseh štirih se priplazim do koščka praznega prostora, ki omogoča kvečjemu stanje in poskakovanje. Nekdo me suje s komolcem pod rebra, drugi mi skače po nogah, pa spet sama nehote dregnem koga v nos. Sprevodnik ne ostaja v ozadju. Živci mu po-pučajo. Zadira se na mulce in jih poriva proti izhodu, ter išče prostor za nove potnike. Delavci se razburjajo, preklinjajo študente in dijake. Šofer se napreza, vendar avtobus obsoji. Ko se pa le po polžje premaknemo, skoraj da so mi udje preveč. Prepustim se nenehnemu prerivanju in poskakovanju ter poskušam osredotočiti svoj pogled skozi okno. Pa ne gre. Kuštravih glav je tudi tam preveč. Hlastajo za svežim zrakom, krilijo z rokami in pošiljajo po avtobusu mučeniške, izbuljene poglecje. Postaja za postajo, počasi, a gotovo se bližamo cilju. Vstopiti se ne da več, še manj izstopiti. Marsikdo se prerine do izhoda šele na Duplici namesto v Šmarci in narobe: Skrat- ka, odvalil se mi je kamen od srca, ko pred seboj zagledam Kamnik. Tudj ta ne prizanaša. Po cesti poskakujemo in tolčemo z glavo ob strop vozila. Na postaji bi radi vsi naenkrat skozi vrata. Ko končno začutim trdna tla pod nogami, ugotovim, da je moja roka s torbo še v avtobusu. Še to bo treba rešiti... Take razmere na avtobusih so nas prisilile, da smo se preselili na prej prazni vlak. Tudi zvonjenje je prilagojeno njegovemu voznemu redu. A kaj, ko železniška proga ne obide vseh krajev, od koder prihajamo v Kamnik! KARMEN RESNIK r—-^ Termoakumulacijske peči popravljam, čistim in montiram. Matija Zibelnik, Zavrti 5, Mengeš, tel. 737-466. Ugodno prodam pletilni stroj Singer. Tunjiška 7, Kamnik. r Brusim krožne žage (cirku-lar) vidia dimenzije » 110 -600 mm. Jašovec Ciril, mizarstvo, Šmarca 96, Kamnik. Naročila sprejemam vsak delavnik od 7. do 16. ure. Varčevanje z gorivom pri vozilih Varčevanje z gorivom naj bi postala množična akcija, v katero bi se vključil vsak voznik, ki naj bi zavestno spoznal, da z varčevanjem koristi predvsem sebi in seveda tudi vsej naši družbeni skupnosti. Najpomembnejša dejavnika sta pri tem preudarna vožnja in dobro vzdrževanje vozila. To pa je povezano z voznikovo samodsdplino in z njegovan občutkom odgovornosti. Varčevanje z gorivom - in s tem seveda z vozilom - bi lahko razdelili na: VZDRŽEVANJE VOZILA in NAČIN VOŽNJE. VZDRŽEVANJE VOZILA Vsak lastnik vozila - oziroma njegov voznik - je dolžan skrbeti za svoje vozilo po navodilih proizvajalca. Le-ta so kot obvezen dokument priložena vsakemu vozilu že pri nakupu. Žal, jih vsakdo podrobno niti ne prebere, da bi se dosledno po njih ravnal. 1. Pri motorju je treba po navodilih proizvajalca redno kontrolirati in po potrebi tudi zamenjati vžigalne svečice in. platinske kontakte. Izrabljene elektrode na vžigalnih sveči-cah ali izrabljeni platinski kontakti na prekinjevalcu zmanjšujejo moč motorja, s tem se seveda poveča poraba pogonskega goriva. 2. Vplirrač je le redkokdaj vzrok prevelike porabe goriva. Čim dlje ga pustimo v miru, tem bolje bo. Važno je, da je čist in dobro zatesnjen tet pravilno naravnan prosti tek. Le-ta je namreč tudi pogosto vzrok za prekomerni ČO. 3. Čistilec zraka - bodisi pri bencinskih ali dizel motorjih -mora biti pravočasno očiščen ali zamenjan. To je odvisno od uporabe vozila (sodobno, prašno, makadamsko vozišče ipd.). Pri nezadostnem dotoku zraka se poruši razmerje goriva in zraka, s tem pade moč motorja in tako se spet poveča poraba goriva. 4. Na porabo goriva vplivajo tudi pnevmatike. Pritisk v njih mora biti v skladu z navodili proizvajalca. Ta pa je lahko različen za krajše in manj obremenjene vožnje ter daljše po avto cestah in s polno obremenjenim vozilom. Meritve pritiska se opravijo praviloma na neogrevanih pnevmatikah. Tudi dimenzije in razni profili (letni in zimski) lahko spremenijo porabo goriva. 5. Za racionalno poraba goriva ne smemo pozabiti na pravilno uravnan krmilni mehanizem in seveda na zavore. Poleg lahkega teka vozila, ki ga omogočajo ravno urejene zavore, so tudi ti sklopi - glede na varno vožnjo - najvažnejši na vozilu. 6. Prtljažnik - in tovor na njem -sta izpostavljena močnemu zračnemu toku, ki teče med vožnjo ob vozilu. Ob prtljažniku se tok močno s kvari, zmanjša se hitrost in raste poraba goriva, tudi vozilo postane bolj nestabilno. Zato prtljažnik po uporabi odstranimo, saj je ravno zato pritrjen zelo enostavno. 7. Usmerjevalec zraka (deflek-tor), pritrjen na kabine tovornih avtomobilov, omogoča tu- di manjšo porabo goriva. Z montažo te naprave zvečamo aerodinamičnost vozila. 8. Dodatni žarometi, okraski in drugi obeski tudi vplivajo na večji Zračni upor. Tudi dolge antene niso primerne. Proizvajalci avtomobilov so preverili zračni upor vozila v ve-trovniku in mu dali najprimernejšo obliko. Vse spremembe na vozilu lahko povečajo zračni upor in s tem seveda potrošnjo goriva. NAČIN VOŽNJE Poraba goriva je v veliki meri odvisna od voznikovih navad pri vožnji. Zlato pravilo, ki mora prevladovati, je vsekakor varna Vožnja. S pametjo in z vsaj delnim poznavanjem tehnike se da marsikaj prihraniti, pa naj bo to gorivo, vozilo, zavore, pnevmatike in ne nenazadnje - tudi živce. Da voznik ve, kolikšna je poraba goriva, maziva in kolikšni so tudi ostali stroški z vozilom, je treba nujno o vsem tem voditi evidenco. 1. Pri urejenem motorju mora voznik pri zagonu upoštevati proizvajalčeva navodila. Le-ta so navadno natisnjena z debelimi črkami ali pa so podčrtana. Že to nam da vedeti, da ni vseeno, kako to naredimo (razlika za hladen ali ogret motor). Ogrevanje motorja - pri kakršnikoli zunanji temperaturi in pri današnjih oljih - ni potrebno. Seveda pa moramo speljati zmerno in motorja ne smemo na začetku vožnje prekomerno obremenjevati. Na ta način dosežemo najhitreje delovno temperaturo vseh delov motorja. To nam omogoča najoptimalnejše pogoje vožnje in najmanjšo obrabo. 2. Vedeti je treba, da je poraba goriva odvisna od števila vrtljajev motorja. Zato je praktično povedano - potrebno hitrost vozila prilagajati čimmanjšemu številu vrtljajev v prjmerni prestavi. Za tako vožnjo mora imeti voznik že nekoliko izkušenj, da ve, do katere nizke hitrosti se še lahko uporabi določena prestava. Do tresenja ali sukanja vozila seveda ne sme priti. S pretiravanjem lahko škodujemo motorju in prenosnemu mehanizmu. Dodajanje plina, t. j. pritiskanje stopalke za plin, je zelo delikatno opravilo. Kdor tu greši in nima občutka oz. posluha, koliko goriva motor v tistem trenutku potrebuje, ne more prištediti niti pri gorivu niti pri motorju, zavorah in pnevmatikah. Vožnja po mestu, na kratke relacije, v kolonah s pogostim ustavljanjem, pri odprtih oknih ipd., je gotovo neekonomična. Zato se bo preudaren voznik vožnjam po mestu sploh izogibal. Če pa bo taka vožnja neizogibna in ne bo natančno časovno določena, pa se bo odločil v času, ko je na cestah manj prometa, nikakor pa ne v prometnih konicah. Občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Slovenije »Enakost« pred zakonom Smučarski klub in dobra volja Z energetsko krizo, oziroma z zadnjimi varčevalnimi ukrepi avtobusi ne zmorejo velikega pritiska potnikov. Zato se ob prometnih konicah dogaja, da ostajajo potniki na ccsli in seveda nihče niti ne pomisli na nekoč takopoudarjenonačeloo kulturnem prevozu potnikov in predpis, da lahko avtobus pelje samo toliko ljudi, kolikor ima sedežev. Torek je bil; ob šestih zvečer. Ljudje navadno ob tej uri že hitijo domov (no, ne vsi, nekateri se morda takrat šele odpravljajo na lov za »pustolovščinami«). Do odhoda primestnega avtobusa, ki vozi iz Ljubljane v Domžale in preko Mengša v Kamnik, je manjkalo še dobrih deset minut. Še do nedavnega srno bili vajeni, da smo v zadnjih minutah prihiteli na avtobus. Zadnjič, v torek torej, pa sem se prepričala, da odslej ne bo šlo več tako naprej, če si bom hotela priboriti vsaj stojišče, bom morala biti na avtobusu najmanj petnajst minut pred odhodom. Ob večernih urah so se včasih vračal/ domov (iz Ljubljane) pretežno šolarji in nekaj malega zapoznelih delavcev, ostali so bili bolj ali manj občasni potniki. Ob spremembi delovnega časa so se premaknile tudi konice največjih gneč na avtobusih. Svoje jeklene konjičke puščajo sedaj v garažah tudi »velmožje«, »trebušniki«. Ljudje so se navajeni stiskati! Že od nekdaj se vozijo na delo z avtobusi. In tudi mladina je vajena stati, trpijo le ubogi razvajeni »trebušniki« ... Najbolj glasni so bili ti možje v kravatah, niso vajeni, da jim sopotnik diha v nos, da vohajo, smrad avtobusov in poslušajo prostaško izražanje, ki ga vedno lahko slišimo v prenapoljnjenih »ribjih konzervah«. Vsi so prenapeti in razdraženi in včasih zadostuje že drobna, nedolžna brca, da se vname žolčen prepir. Tudi meni se je tistega torka zvečer primerilo, da sem se nesrečno prestopila in pri tem »hudo raila« enega izmed »imenitnikov« naravnost v gleženj! Izbruhnil je s tako močjo, kot da mu manjka cela noga. Vsevprek je začel preklinjati današnjo nevzgojeno mladino. Kmalu so se z njegovim ogorčenim mnenjem strinjali tudi ostali njemu podobni »sotrpini« in vsi prepametni odrasli, kar jih je bilo v bližini. »Oprostite prosim, nisem sama kriva, nekdo od zadaj me je porinil...« Nič ni slišal, kar predaval je, morda je mislil, da je na zboru delavcev. Bučno razpravo je nekaj minut pred (xlhodom prekinil sprevodnik, ki je s svojim avtoritativnim glasom (tukaj sem jaz gospodar), dejal, da naj vsi, ki se peljejo do Domžal, izstopijo. V tisto smer namreč pelje tudi vlak. Svoje »ukaze« je utemeljil z moralnimi zaključki, naj vendarle damo prednost Mengšanom, ki nimajo možnosti izbire med vlakom in avtobusom. Naš predavate// se je obrnil proti »šefoma« (šoferju in sprevodniku) in vzhičeno povzdignil glas, tokrat močno samoupravljalsko obarvan: ( »Nihče nam ne more preprečiti, da se peljemo z avtobusom. Vozimo se lahko s čimerkoli hočemo. To je kratenje naše osebne svobode, to je protiustavno! V 349. členu naše Ustave piše...« Ker je medtem šofer vžgal motor in s tem naznanil skorajšnji odhod, pred avtobusnimi vrati pa so s prosečimi očmi čakali še mnogi, ki so rekli, da gredo v Mengeš in se torej ne morejo peljati z vlakom, sem skupaj še z nekaterimi mladinci izstopila. Kako tudi ne bi, ko pa so se ob sprevodni-kovem predlogu oči vsemogočih trebušnikov naenkrat, kot po dogovoru, obrnile v nas. Avtobus je končno odpeljal (spričo prevelike obremenitve, se je vlekel čisto po tleh), mi, »pokvarjena« mladina, pa smo odšli proti železniški postaji. Ko smo prišli do »kamničana«, smo z grekobo ugotovili, da gneča na njem ni nič manjša, kot na avtobusu. Vse bi še šlo, če nam na vlaku ne bi bi/o treba kupiti nove karte, za avtobus imamo namreč študentske mesečne vozovnice, ki na vlaku ne veljajo (žal, toda lahko bi to zadevo uskladili, če ne drugače vsaj v cenah, saj mesečna »ozovnica za vlak stane polovico manj, kot za avtobus). Če se že mladi lažje kot starejši, pa dodatno plačevanje vozovnic za nas niso mačje solze. Vem, tudi za vas ne bi bile, saj se zavzemate za enakopravnost, kajti v 369. členu Ustave piše... ROMANA GRČAR V smučarskem klubu smo veseli ljudje. Radi po primemo za delo, nadvse radi pa se tudi pove-seiimo!« Tako so dejali na redni seji IO SK Kamnik, ki sem se je udeležila v četrtek, 9. decembra v telovadnem domu v Mekinjah. In ne samo to, da se radi zabavajo, ampak so s svojo smelostjo in z dobro mero sposobnosti za organizacijo zabavnih prireditev poskrbeli tudi za dobro voljo Ka-mničanov. V letu 1982 je bilo več prireditev, ki jih je pripravil SK Kamnik. Tistim, ki jih bolj skrbi, kam so dali smučarji izkupiček, kot to, da se je po dolgem Času v Kamniku le nekako prenehalo obdobje kulturno-zabavnega mrtvila, naj ob tej priložnosti povemo, da se ves denar razdeli med posamezne sekcije Smučarskega kluba. Porabijo ga za nakup opreme, organizacijo smučarskih tekem, za plačilo trenerja in organizacijo tečajev za sodnike, za izpopolnjevanje strokovnih kadrov in še bi lahko naštevala izdatke, saj je znano, da športnim klubom denarja vedno primanjkuje. SK Kamnik je v letu 1982 organiziral naslednje prireditve: - silvestrovanje, ki ga je pripravila tekaška sekcija v telovadnem domu v Mekinjah; pustovanje v športni hali Kamnik, ki so ga pripravile alpska, skakalna in tekaška sekcija; - »Dnevi turizma in obrti«, zelo uspešna turistično-kulturna prireditev v Kamniku, pri organizaciji katere je sodelovalo 82 članov SK Kamnik, kar prav gotovo ni majhna številka; - smučarski sejem rabljene opreme; - zaključek sindikalnih športnih iger v športni hali Kamnik; - organizacija nastopa »Švej-ka« v dvorani kina Dom Kamnik; - tekaška sekcija bo pripravila silvestrovanje v telovadnem domu v Mekinjah, alpska pa v dvorani kina Dom Kamnik; Poleg vseh naštetih prireditev se je SK Kamnik vključil tudi v urejanje smučarskega centra na Veliki planini - v organizacijo tekmovanj in rekreativne vadbe. Drugače rečeno, v zimski sezoni 1982/83 je predvidena povezava /*~-> ' Ženski pevski zbor »SOLIDARNOST« vabi k sodelovanju nove pevke. Na vajo pridite v ponedeljek in sredo ob 19. uri nad kavarno »VERONIKA«, Japljeva 2, Kamnik. /--S Volnene elastične pasove za hrbet in ledvice različnih velikosti ter prejo za ročno in strojno pletenje prodam. Ko-stič, Ljubljanska cesta 39, Domžale. Kulturni dnevi kamniških srednješolcev O usmerjenem izobraževanju, ki že drugo leto poteka tudi v kamniškem srednješolskem centru, je bil že velikokrat govor na vseh ravneh občinskega življenja. Kako pa pedagoški delavci in dijaki premagujejo številne probleme in kako oblikujejo nove vsebine in oblike izobraževanja, ki naj bi mimo nekdanjega humanistično obarvanega gimnazijskega programa ce- Smučarski klub Kamnik in odbor za množičnost pri Zvezi telesno kulturnih organizacij Kamnik RAZPISUJETA v času zimskih šolskih počitnic petdnevne začetne in nadaljevalne tečaje smučanja v Kamniku in okolici ter prevozne tečaje v Kranjsko goro in na Veliko Planino. Vsi učenci osnovnih šol dobijo prijave pri svojih razrednikih. Drugi občani se lahko za tečaje smučanja prijavijo v pisarni Zavarovalnice Triglav, Gregorčičeva 2. lotno oblikovali bodočega delavca, znanstvenika, samoupravljalca, je slišati bolj redko. Ena izmed oblik dejavnosti so tudi kulturni dnevi, v katerih naj bi dijaki predstavili svojo ustvarjalnost na različnih umetnostnih področjih, seznanjali pa naj bi se tudi s kulturnim življenjem svojega okolja. Tako smo za letošnje leto načrtovali, da bi se dijaki seznanili s pevsko, likovno in plesno ustvarjalnostjo našega področja. Razstava Malcšcvega zgodnjega slikarskega delovanja je pritegnila številne gledalce, ob odprtju pa je srednješolska recitacijska skupina pripravila recital ekspresionistične lirike. V začetku novembra je v avli SCRM nastopila Lira z celovečernim koncertnim programom. Dijaki so pevce navdušeno pozdravili; mnogi izmed njih so menili, da so jim Liraši pripravili nepozaben večer; mnogi pa so se tokrat tudi prvič »v živo« srečali s kvalitetnim pevskim zborovskim sestavom. Spomladi bomo v našo avlo povabili še pevec Študentskega mešanega zbora in plesalce Folklorne skupine Kamniška Bistrica. Ob lastni kulturni dejavnosti, ki tudi ni skromna, saj je delček naših prizadevanj in iskanj vtkan v skoraj sleherni občinski kulturni dogodek ali spominsko slovesnost, in s pomočjo uglednih kamniških kulturnih poustvarjalcev bomo, upamo, iz včasih hladne betonske stavbe ustvarili enega od izvorov kamniškega kulturnega življenja, čeprav delamo in živimo ob mestnem obrobju. T. OPRAVIČILO V prejšnji številki Kamniškega občana je prišlo v zahvali za pokojno Vero Žagar iz Godiča do dveh nehotenih napak. Zahvala je bila izrečena sodelavcem (ne sorodnikom, kot je bilo objavljeno) iz delovnih organizacij Svit, KIK, Eksperimentalna tkalnica, Titan, Emona-Mafket Vir, Papirnica Vevče in OŠ Frana Albrehta. Med žalujoči pa bi morali pravilno zapisati hči Zalka (in ne Zofka). Svojcem se za napaki opravičujemo. Mladost v pesmi, besedi in spretnosti Tudi letos potekajo v počastitev Dneva JLA, 22. decembra, po vsej republiki tekmovanja »Mladost v pesmi, besedi in spretnosti« v sodelovanju občinskih konferenc ZSMS in JLA. V zadnjem času smo mladinci iz Kamnika navezali trdnejše stike z enoto vojašnice Tone Tomšič iz Šentvida, sestavili smo skupno ekipo osnovne organizacije ZSMS Šolskega centra Rudolfa Maistra in te vojašnice. Organizirali smo skupne priprave v vojašnici in v Kamniku, rezultat pa je bilo 1: mesto na regijskem tekmovanju ljubljanske regije in uvrstitev v republiški finale. Ekipo, ki so jo sestavljali gojenci Šole rezervnih oficirjev Rok, Orel, Borut Pahor in Miro Calič ter gimnazija Marjana Videč, Aleš Jaklič in Rajko Hribar, je brez prave konkurence zmagala. V teoretičnem delu, ki ga je sestavljalo poznavanje Kardeljevega dela »Socializem in vojna« so zbrali od 48 možnih 46 točk, prav tako pa tudi v spretnosti (sestavljanje in raztavljanje puške, uporaba busole in zaščitnega ogrinjala, ter maske). V teh spretnostih je bil gimnazijec Rajko Hribar celo boljši od svojega tovariša vojaka. 20. decembra bodo v Ljubljani v domu JLA pokazali svoje znanje v konkurenci najboljših ekip Slovenije in vsi upamo, da se bodo dobro odrezali. Ob Dnevu JLA smo pripravili tudi srečanje, mladine in vojakov, Id bo v sredo, 22. decembra dopoldne v vojašnici Tone Tomšič v Šentvidu - Ljubljana. Vsekakor pa se bomo srečevali tudi v prihodnjem letu z namenom, da se bolje spoznamo in da mladim resnično prikažemo, kakšen pomen ima v , naši družbi olivno zelena uniforma. .» I. KURENT ZAHVALA Ob prerani izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, sina, brata in strica STANISLAVA HRIBARJA iz Vrhpolja S/TV se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, znancem in vsem njegovim in našim sodelavcem za izkazano pomoč, izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se gasilskim društvom občine Kamnik, pevcem in pihalni godbi Solidarnost ter krajevnim družbenopolitičnim organizacijam Žalujoči: žena Marija, sin in hčeka z vnučki, mama Johana, brat in sestre z družinami ter drugo sorodstvo Kamnik, Buč, december 1982 med Integralom, DO »Golftu-rist« Ljubljana - TOZD »Hoteli in žičnice« Kamnik in Smučarskim klubom Kamnik. Sporazum, ki je še v obravnavi, določa sodelovanje in delitev dela na področju organiziranja in izvajanja celotne smučarske ponudbe na Veliki planini. SK Kamnik bo zagotovil rekreacijsko in reševalno službo, vodenje šole smučanja in vodenje otroškega smučarskega vrtca, tekaška sekcija pa bo prevzela Bife v Tihi dolini. Ne preostane nam drugega. Počakajmo, da zapade sneg, in videli bomo, če jim bq tudi organizacija na Veliki planini tako dobro uspela, kot so jim uspele dosedanje kulturno-zabavne prireditve. Vse njihovo delovanje na Veliki planini temelji na prostovoljnem delu. ROMANA GRČAR Smučarski sejem v Stranjah Smučarski delavci ŠD Jurij Libnik Stranje so prvič pripravili smučarski sejem v avli osnovne šole Stranje. Prostor je bil prijet-, no urejen in je predstavljal pravi pravljični smučarski svet. Stene so bile oblepljene s plakati in nalepkami najboljših tekmovalcev in proizvajalcev smučarske opreme ter krajev, kjer so najkvalitetnejše tekme zimskega cirkusa. Ni manjkalo posnetkov in rezultatov, ki so jih dosegli člani smučarske sekcije v vseh kategorijah v pretekli sezoni. Na mizah so prodajalci in kupci menjali smučarsko opremo. Strokovni svetovalci so bili prekaljeni smučarski delavci, ki so marsikateremu kupcu koristno svetovali, da kupi poceni in kvalitetno. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi barvne filme o smučanju, alpinizmu, zmajanju in risanke, ki so bile najzanimivejše za otroke. Razstavljena je bila tudi nova, prenosna žičnica, ki je velika pridobitev za smučarsko sekcijo pri izvedbi tečajev in organizirane vadbe za otroke. Smučarski delavci so sejem izkoristili tudi za vpis novih članov in s prodajo reklamnih klobukov in značk privabljali ljudi za sodelovanje in popularizacijo tega športa. Na sejmu je bil prvič predstavljen tudi nov znak' ŠD Jurij Libnik, ki je bil sprejet na občnem zboru društva 11. decembra. Sejem je uspel, predvsem po zaslugi požrtovalnih delavcev smučarske sekcije in vodstva •osnovne šole Stranje. Sejem bo postal redna oblika menjave smučarske opreme in smučanja nasploh, ki dobiva vse trdnejše korenine med občani, kar dokazuje tudi udeležba na rekreativni vadbi v telovadnici. Naslednje leto tudi vi prinesite svojo smučarsko opremo, ki jo ne rabite in kupili boste lahko drugo, ki bo za vas primerna. KOSIRN1K ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi dobrega brata in strica JANEZA ŠLEBIRJA iz Godiča 43 se zahvaljujemo vse sorodnikom, prijateljem in sosedom za izkazano pomoč, izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala pevcem za zapete žalostinke, društvu upokojencev in govorniku za poslovilne besede ter župnikoma za pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: brat, sestra z družino in drugo sorodstvo Domžale, 8. decembra 1982 ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in strica FRANCA KEPICA iz Podgorja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku za pogrebni obred, posebej pa se zahvaljujemo dr. Dušanu Staretu za vso pomoč. Vsi njegovi Podgorje, Ljubljana, Stari trg, Kamnik, december 1982 »Malo mešano« nad kavarno Veronika Z otvoritvijo razstave v dvorani nad kavarno »Veronika« se je v nedeljo, 5. decembra, v Kamniku začela predstavitev dela in opreme modelarskega, jamarskega, radio in fotokino kluba, društva izumiteljev (IMATI Kamnik) in AMD Kamnik. Razstavo, Id je trajala do 11. decembra, so pripravili člani ZOTK Ljudska tehnika v sodelovanju s športno komisijo AMD Kamnik. Na otvoritvi, ki je privabila številne goste, je imel pozdravni govor predsednik občinskega sindikalnega Sveta Franc Siko-šek. Prisotni so bili vsi trije letošnji državni prvaki cestnphi-trostnih dirk: Peter Verbič (AMD Domžale, do 50 ccm), Janez Pintar (AMD Kranj, do 125 ccm), Božo Janežič (AMD Kamnik, do 250 ccm) in državni prvak in nosilec Zlate čelade v motokrosu Marjan Avbelj (AMD Lukovica). Otvoritve se je udeležil tudi veteran motošporta Alfonz Breznik, ki je dirkal polnih 28 let in njegov dirkalnik je stal kot eden novejših modelov (Bultaco 250) v vrsti veteranov. Prav razstavljeni motorji so bili velika zanimivost v dvorani, v kateri navadno ogledujemo malo manj »hrupne« eksponate. Tokrat se je nešteto radovednih otroških in odraslih oči ustavilo pred dirkalniki letošnjih zmagovalcev, katerih uspehi so bili prikazani tudi z zanimivimi fotografijami s posameznih dirk. V dvorani je bilo še nekaj zanimivosti, ki jih nimamo prilike videti kje drugje - edini motocikel za Tria! v Jugoslaviji, z njim se je na mednarodnih tekmah lani vozil Markič iz Naklega, tam je bil tudi go-cart, ki ga vozi Ljubljančan Jerneje in s katerim je zmaga! na letošnji zadnji dirki za državno prvenstvo. In že smo pri motorjih-veteranih, od katerih je bil najstarejši iz leta .1926. »Malo tegale, malo onega...« so dejali prizadevni člani športne komisije AMD Kamnik, in prikazali najmanjše kolo v Sloveniji, ki ga lahko vozi odrasel človek. Izdelal ga je Roman Posavec iz Mengša, prav tako nekdanji dirkač. Navdušeni privrženci moto športa so se izkazali tudi z izdajo Moto-biltena. V njem so prikazali začetke in pomen moto športa, dosežke naših tekmovalcev, prikaz hitrostnih moto dirk v Kamniku (1961-1970), ki so privabljale na ulice številne Kamničane in gledalce od vsepovsod. Desni del dvorane, kjer je bil z oprijemljivimi dokazi prikazan razvoj motorjev, je bil nedvomno najbolj privlačen del razstavnega prostora. Omeniti velja razstavljene fotografije fotetkino kluba in jamarskega kluba, ki je poleg zanimivih posnetkov iz različnih jam na lutki prikazal popolno jamarsko opremo. Tovariš Sikošek v pogovoru z letošnjim državnim prvakom Janezi čem Če je od blišča zmagovalnih dirkalnikov »oslepljen« obiskovalec utegnil pogledati pod strop, je lahko videl letalske modele z daljinskim upravljanjem, delo članov modelarskega kluba. Zelo zanimiv in pri nas premalo poznan je bil prispevek društva izumiteljev DIATI Kamnik, ki so prikazali realizirane predloge svoje inovacijske dejavnosti. Prikazano (s fotografijami in opisno) je bilo delo inovatorjev iz KIK-a, Titana in Svilanita. Ne smemo pozabiti še na skrajno levi kot razstavnega prostora, od koder so se nenehno oglašale naprave radioamaterjev, ki so svoje delo prikazali kar praktično, in se iznad kavarne »Veronika« nenehno javljali svetu. ROMANA GRČAR Kadeti Virtusa spet prvi V jesenskem delu tekmovalne sezone 1982/83 so moštva medobčinske zveze Kamnik-Domžale igrala v slovenskih ligah in v kamniško-domžalski ligi. Nogometaši Stola so po prvem krogu tekmovanja slovenske lige zasedli 11. mesto, kar je solidna uvrstitev. V prvih kolih je bila bera točk še dokaj skromna, vendar so proti koncu zaigrali neprimerno bolje in popravili zamujeno. Zamenjava igralcev (od lanske sezone manjka 5 standardnih igralcev: Fri-celj, Mandič, Arko, Dodič in Bizjak; ki je odigral le nekaj tekem) je vsekakor - vplivala na uigranost moštva. Mladinci Kamnika so drugič nastopili v enotni slovenski ligi. V jesenskem delu so zbrali 8 točk in zasedli 9, mesto, kar je manj, kot so načrtovali. Moštvo trenerja Kneževića ni igralo tako slabo, kot bi po rezultatih sodili, vendar se je tudi tokrat izkazalo, da včasih brez malo sreče ni uspeha. To so pokazale tekme s Svobodo iz Ljubljane*Rudarjem iz Trbovelj in Titovega Velenja ter Šoštanja. Upajmo, da prizadevni mladinci spomladi ne bodo izpustili priložnosti iz rok, ko gostijo neposredne tekmece na lestvici. Poglejmo lestvice kamniško-domžalska liga - člani 1. Radomlje 8 7 1 2. Ihan 8 5 1 3. Lukovica 8 5 1 4. Enotnost 8 4 2 5. Mengeš 8 4 0 6. Domžale 8 3 0 7. Dob 8 2 1 8. Induplati 8 0 4 9. Moravče 8 • 1 0 V rekreacijski članski ligi kamni-ško-domžalskega področja je nastopilo 9 moštev. Prvo mesto so osvojile »večno druge« Radomlje. Zbrale so 15 točk, kar štiri več od drugega Ihana. Edino moštvo iz kamniške občine Enotnost je zasedlo dobro četrto mesto. V kadetski ligi. igralci od 14 do 16 let, je že drugič zapored prvi Virtus z Duplice. Pokazali so največ in zasluženo vodijo s tremi točkami naskoka. Da imajo kvalitetne igralce ne gre dvomiti, saj jih je nekaj že zaigralo za mladince Kamnika. Tudi v prihodnje lahko pričakujejo njihovo pomoč, saj je so-delovnaje v piramidnem sistemu nujno potrebno. Vodstvo VirtuSa je s prihodom trenerja Kurctiča naredilo dobro potezo. Načrtno delo s perspektivnimi igralci se že obrestuje. Dob ima tudi letos, kot kaže. najboljše pionirje. V ligi, kjer je nastopilo deset moštev, ima dve točki prednosti pred ostalimi. Nadaljevanje bo prineslo še hud boj za prvo mesto. Varovanci prizadevnega trenerja Blejca obljubljajo, da bodo z dobrimi igrami upravičili vlogo prvega favorita. Bomo videli.... / 30- 8 25- 9 28-17 21- 18 22- 16 15-26 15-29 13-20 17-40 15 točk 11 točk 11 točk 10 točk 8 točk 6 točk 5 točk 4 točke 2. točki Dve zlati plaketi za dosežke v nogometu 'šCRMl DE DELAVSKA ifNl VERZ A KAMNIK V soboto, 4. decembra, je bila v Domžalah zaključna občinska prireditev letošnjega leta z naslovom »Srečanje telčsnokulturnih delavcev«, na kateri so podelili priznanja najbolj zaslužnim športnikom in športnim delavcem. Zlato plaketo -najvišje priznanje Nogometne zveze Slovenije - sta prejela tudi nogometni klub Kamnik ob 60-letnici delovanja in Ivo Rostan za 30-letno delo pri razvoju nogometa na Kamniškem. Prav je, da predstavimo oba nagrajenca. Nogometni klub Kamnik je bil ustanovljen leta 1920. Pred dvemi leti je klub praznoval 60-letnico obstoja. Nad kavarno Veronika je bila ob tej priložnosti slovesnost in razstava. Prikazan je bil pregled razvoja nogometa na Kamniškem. Začetek je bil težak, saj ni bilo osnovnih pogojev za igranje. Najti je bilo treba primeren prostor za igrišče in urediti vse drugo. Člani so z veliko samoodrekanja in ljubezni do nogometa prebrodili vse težave, da je ta šport zaživel. Danes, po tolikih letih, se je marsikaj spremenilo! Igralci imajo neprimerno boljše pogoje. Sedanje igrišče je bilo zgrajeno 1949/1950, garderobni prostori, ki so bili nujni, pa v letu 1973. Istega leta je bila obnovljeno tudi igrišče. Veliko je igralcev in odbornikov, ki so zaslužni za visoko priznanje Nogometne zveze Slovenije. Iva Rostana ni treba posebej predstavljati, saj je znan široki športni javnosti v Kamniku, pa tudi drugod. Vseeno nekaj misli ob jubileju ne bo odveč. Rodil se je pred 48 leti v Kamniku v delavski družini. Šolo je obiskoval v domačem kraju, izučil se je Ivo Rostan, mentor mladih igralcev v nogometnih selekcijah. za ključavničarja. Sedaj je zaposlen kot vodja ključavničarske delavnice v Alpremu. Šport ga zanima že od mladih nog. Aktivno je igral nogomet v letih 1945 do 1960 in bil obenem tudi odbornik nogometnega kluba, kar je ostal vse do danes. Vmes je bil nekaj časa tudi pri smučarskem in odbojkarskem klubu. To je bil čas največjih uspehov teh klubov. Delal je tudi pri prvotni organizaciji sindikalnega športnega društva, ki je združeval več sekcij. Te so se pozneje postopoma osamosvojile in delovale samostojno. V vseh letih je tudi delegat v raznih telesih nogometne zveze Slovenije. Sedaj je tehnični vodja mladinskega moštva Kamnika, ki z uspehom tekmuje v enotni slovenski ligi. Je tudi podpredsednik izvršnega od-•bora nogometnega kluba Kamnik. Od ustanovitve medobčinske nogometne zveze Kamnik-Domžale si prizadeva za združevanje perspektivnega igralskega kadra v selekcijah. Ivu Rostanu ob koncu želimo, da še naprej uspešno krmari na nogometnem področju, nogometnemu klubu Kamnik pa, da bo kar najbolje nadaljeval dolgoletno pot razvoja nogometa v naši občini. ANDREJ PERČIČ vpisuje v začetni in nadaljevalni tečaj strojepisja. Prijavite se lahko pisno ali po telefonu 831-452. kamniško-domžalska liga - kadeti 1. Virtus 7 7 0 0 2. Moravče 7 5 11 3. Domžale 7 4 2 1 4. Radomlje 7 3 2 2 5. Induplati 7 2 2 3 6. Dob 7 2 0 5 7. Lukovica 7 10 6 8. Ihan 7 0,1 6 kamniško-domžalska liga - pionirji 1. Dob 9 7 11 2. Domžale 9 6 12 3. Ihan 9 6 12 4. Virtus 9 5 13 5. Radomlje 8 4 13 6. Mengeš 8 3 2 3 7. Enotnost 9 4 0 5 8. Kamnik 9 3 0 6 9. Komenda 9 2 16 10. Moravče 9 0 0 9 Vse tekme so bile odigrane, razen tekme Mengeš: Radomlje. Lestvice mladinske in članske slovenske nogometne lige so bile objavljene v dnevnem časopisju. Andrej Perčič 33- 5 21- 9 19-18 32-14 13-38 16-20 5- 28 6- 27 37-12 28-14 30- 18 31- 15 22-11 36-23 21-19 20-33 13-26 1-67 14 točk 11 točk 10 točk 8 točk 6 točk 4 točke 2 točki 1 točka 15 točk 13 točk 13 točk 11 točk 9 točk 8 točk 8 točk 6 točk 5 točk Otočk Lokostrelci ne mirujejo Ker jeseni lokostrelci skoraj nimajo tekmovanj, saj je zaradi vremena zunaj skoraj nemogoče trenirati, tekmovanja v dvoranah pa se pričnejo šele decembra, so organizirali več klubskih turnirjev. Tako je bil v pripravah na republiško dvoransko prvenstvo, ki bo konec decembra v Mariboru, oktobra in novembra klubski turnir, decembra pa medklubski turnir. Na vseh treh turnirjih je sodelovalo 90 lokostrelcev, tekmovalcev iz LK Kamnik, doseženi pa so bili odlični rezultati, predvsem zaradi rednega treninga, saj je občinska ZTKO in OŠ Frana Albrehta omogočila lokostrelcem trening v športni dvorani. Tako lahko sedaj trenirajo petkrat ali celo šestkrat tedensko, rezultati so že vidni in lokostrelci z optimizmom pričakujejo prva zvezna tekmovanja. Na decembrskem medklubskem turnirju so poleg kamniških lokostrelcev nastopili tudi lokostrelci iz Kranja, s katerimi Kamničani že vrsto let uspešno sodelujejo. Sodelovalo je prek 30 lokostrelcev iz obeh klubov. Obenem je bil to tudi dvoboj med ekipama Kamnika in Kranja; končni zmagovalec je bila ekipa LK Kamnik, za katero so nastopili: Letnar in Zupan v instiktivnem slogu ter Drago Desnica in Orehek v prostem slogu. Ekipo Kranja so sestavljali Podržaj, Šorli, Kramar in Tomazin. Čeprav je državni reprezentant Podržaj nastrelil kar 563 krogov, je kamniška ekipa, predvsem po zaslugi odličnih instiktivcev, zmagala s 96 krogi prednosti. Naj omenim še to, da se je zadnje čase precej povečalo članstvo v klubu in tako sedaj šteje že prek 70 aktivnih članov, od tega je 30 registriranih tekmovalcev v vseh kategorijah. Planinska in pohodna enota ŠCRM Prihodnje leto praznuje PD Kamnik 90-letnico ustanovitve. Propagandni in mladinski odsek društva želita ob tej obletnici povečati število članov, predvsem mladincev. Na kamniških osnovnih šolah in šolskem centru sta zato pomagala ustanavljati planinski krožek, katerega člani bi se kasneje priključili PD Kamnik. Na osnovnih šolah so organizirali celo predavanja planinske šole, pri nas pa bo zaradi manjšega zanimanja le eno predavanje. Poskušali bomo povabiti kakšnega znanega kamniškega alpinista, da bi nam ob diapozitivih prikazal potovanje jugoslovanske himalajske odprave (morda odpravo v južno steno Lhotseja, na Everest...) V letošnjem šolskem letu je krožek organiziral dva izleta. V začetku septembra je bil dvodnevni izlet v Voje in spodnje bohinjske planine (planine Laze, Viševnik, Črno jezero, Komarča), novembra pa izlet na planino Dol in Konja. Spomladi se bomo udeleževali pohodov in izletov PD Kamnik in organizirali nekaj samostojnih tur (Korošica, Repov kot...). Radi bi le, da bi nas bilo čim več tudi na izletih, ne le na sestankih. BARBARA MOTNIKAR Predavanji o Daulagiriju in Pamirju Kamniški planinci so tudi letos pripravili predavanja z barvnimi diapozitivi o svojih doživetjih v gorah. Prvo tako predavanje je bilo v petek, 3. decembra v dvorani nad kavarno Veronika. Čeprav je imel ta dan ob isti uri svoj nastop tudi popularni Rifle, je bila dvorana nabito polna. Vsi so napeto prisluhnili pripovedovanju Ceneta Berčiča in si pozorno ogledali diapozitive s prve slovenske himalajske odprave, ki je preplezala južno steno Daulagi-rija v prvenstveni smeri. Saj je tudi imel kaj pokazati in povedati. Dostop skozi džunglo in težko prehodno sotesko, nato pa divja in visoka stena, pa sestop, borba za življenje, zmrznjene noge -pripoved o epopeji vzdržljivosti, volje, o enem največjih uspehov slovenskega in jugoslovanskega alpinizma. Drugo predavanje je imela 13. decembra Irena Markuš. »Naj- višja« Kamničanka je polni dvorani pripovedovala in s posnetki predstavila pot prve slovenske ženske odprave v Pamir. Opisala je potovanje po širni Rusiji na streho sveta, kot nekateri imenujejo Pamir. Pokazala je življenje v taboru, kjer so bili zbrani alpinisti iz vse Sovjetske zveze in drugih držav sveta, aklimatizacij-sko turo na Vrabčkov vrh, nato pa vzpon na najvišjo točko Sovjetske zveze, 8495 metrov visoki Vrh komunizma. S simpatičnim nastopom, prijetnim pripovedovanjem in lepimi diapozitivi je osvojila poslušalce, ki so jo ob koncu nagradili z burnim aplavzom. Kamniški občan KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja uredniški odbor - glavna in odgovorna urednica Jana Taškar -tehnični urednik Franc Mi-hevc - strokovna sodelavka Vera Mejač - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Tomšičeva 2, telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska CGP Delo v Ljubljani.