PROSVETA glasilo slovenske: narodne podporne jednote la ifnrallàl pu-I S. la na tal i a«. Offtoa af ttiT 0». Talepkaas^ UwaOaW («U JO-YEAR XVII. CrÄ ÇW^tt:Oifc*«o, III, torak, 15. Julija (July IS), 1»24. 15 °° STEV.—NUMBER 165. A—pua— r«r MUi«c «I epealal rat« •« M*tM« »cavUaO tm to imMn 1101. Aat •! Os«. ». 101?. ««lUvtoaO a« Jaaa 14. isia LL STREETU I DAVIS LJUBŠI OD COOLIDGA. --j 'T ' Panika dcnorao mošnja bo da-«la ta republikaasksga pred-jiiikega kandidata, ntwyorika pa ta demokratskega. ►OTEMTAKEX J« FINANČ-(01 INTERESOM VSEENO, 1LI ZMAGA OOOLIDQE, ALI DAVIS. Washington, D. O. — Sila wall •eetakih finančnih interesov te vrgla na prihodnjih volitvah v : a Johna W. Daviaa in de-»kratsko volilno liato, a ona t unouUke ceste v Bostonu pa ae poganjala ca Calvina Coolidga republikansko volilno listo. To prišlo v nedeljo v Nov Yorku dao. v Ta novica te tiče aeje, ki jo je ela gospoda ene največjih bro-rakih hiš v Wall Streetu tisto tro potem, ko je bil Davia ime ran na demokrataki narodni veneiji aa demokratakega edaedniikega kandidata. Ka ir je povedal eden, ki je bil na iti aeji, niso bila izdana nobena •ebna navodila; ali tporazume pa ao se finančni interezi gle na aplošno politiko. \ Starejši član dotične brokertke rdke je dejal tvojim tovarišem i bo šla republikanaki stranki da zadaj za reko Mississippi. Po njegovem mnenju bodo pri »doji kongrel kontrolirali ali iokratje, ali pa kombinacija »kratov in progreaiveev. Po-iaj, ki bi ga uatvarilo dejstvo, i bi bila ena stranka zaatopana Beli hiši, druga pa v kongreau, bil zelo nevaren za velike fi-»¿ne inttrett. Kajti potom bi -.Tsrr Pregled dsavsik dt- gtdkav. Amerika. j Brandeis, zvezni vrhovni sod-nik, bo mogoče progresivni kan didat za podprcdaednika. Wall Street bi rajši imel Davi &a kot Coolidga — toda oba at a dobra. Pekovski magna t js organizirajo svoj trust. Bryan se je prodal denarni mošnji. Avto a piknikarji ae je prevrnil v Chicagu; dva ubita. Inosomstvo. Ameriški letalci dospeli v Pariz, kjer jih je čakal alavnostni aprejem. Brazilski vataši prodirajo proti pristaniščnemu mestu Santoau. Nemški ministrski predsednik Marx js nstlovil neursden spel na svet za vstop na londonako konferenco. j Mehiški kmetje in delavci, ki so atrli de la Huertovo vstajo, ne dajo orožja iz rok. BRANDEIS!) POIIU- Brazilski vstašl prodi- KONVENCIJA DENA PODPREDS rajo aa wa atrazl. , j $. ZVEZE KANDIDATÜRA.rÄ^^--! CLEVELANDU. Nemčija proti za vatop na konforanco. k Dr. Mara jo iajavil vat svst, da konferenca Ncmosv ns mors biti uapešaa. v apelu aa 'arenca brtt Napredni član zveznega naj ga sodišča je tako priljubljsa newyorškim prebivalstvom, da zagotovo zmagal v newyprÜti driavi. SENATOR LA FOLLETTE JE S VEST EMAOB, OB NEWYORÄKE ELBKTORJB. njim mogotcem, izvesti njih- šeljs. . Coolidge ni mogel kontrolirsti idnjega kongreaa, kjer jc bil» *fora stranka Ič po imenu v ve-t A vaa znamenja pa kalejo, pride v prihodnji kongrea še i Coolidgu sovražnih in nasprot-k ljudi v obe hiši prihodnjega Mfreaa. C« bi Coolidge zmtgal ter o-il i« nadalje v Beli hiši a kon-e«om, ki je proti njemu, potem bilo še slabše za finančne mo* otci; kakor pa je bilo za Čata tdnjega kongreaa. Tako računa «na in previdna denarna moški j« aamo do tega, da ima wjega človeka v Beli hiši, pa tj bo že demokrat ali renubli-inee. ¡▼m te pomialeke je povedal »fejii finančnik avojim tovari-ki ao jih vreli na znanje ter | jeii pečali z mitlijo, kako bi «e bi se Wajl Street iznevo-tvojemu dosedanjemu prijate-Coolidgu ter ga postavi pod Po treznem preudarku in godka je prilla goapoda z 1 Streeta do zaključka, da je Ubolje, čo putte Coolidga na «fclu ter se zavzamejo za Mor »novega hlapca in demokrat-WZ predaedniOocs kandidata VUS. D' P» lahko ie nadaljs ape »a predsednika ter mu na ■ovali v vseh oiirih politične bi bil Davia nenape-P». a Coolidge pa zmagal, ao aa-Jw>'li mogotcem t tremontske v n°itonB. naj t« oni pota-ijJfJ0 izvolitev repu bi i k an-predsedniškega kandidata ¡J Street ga na bo podpi-• Nen yorčaajo imajo radiCoo-■J» republikansko platfdr J'* J« celo bolj vlač ka-g ^mokratoka. Ali ne mislijo moC*»*** kontro I bodajl kongrea. i «teela užioa. Franciton, OaL - »trda je F?« * rasnih krajih narodne Klamatb v severni Kalifor-> zanetil, tri |n trkUmt P"«»k l*»larov. Gozdnim čuva-k«!/ J" t praviti pod S** tridcaet požarov, arnpT » to raaširili taka, da ja bi pocrali prostovoljec Ca ^^^^Mlili, jt kar kritem. ju *P tei r. k >a 1 irai «k POSET JE DOBER, KONVENCIJA JE PKEftLA V PODROBNO DELO. Trajala bo prtbliteo tri dai. Cleveland, O., IS. julija. (isvlr- DOBI j Bryan aa Ja prodal denarni mošnji. Washington, D. O. (Fedsrsted Press.) — William Jeaninga Bryan je bil nekoč "brezprimo-ren voditelj" narodne révolté proti izžemsnju ameriškega kmečkega in mezdnega delavca, si je izbral Waahington za kraj avoje Izpovedi, v kateri je priznal, da se je vdal v tej kampanji. Kar naravnoat je priznal, da bo pod piral Daviaa, ki ga jO na konven cijl označil za glasnika Morgano vih interesov. To priznanje jo podal Wot vsakršnega pridržka in t popolno iskrenostjo. il » Dntria^saa^lm^ tem se morsl odločiti, lli bom podpirsl demokratsko volilno 1U ito, ali pa delovati na to, da bi )ila poražena demokratska atran-ka. Odločil icm it, da je ne pu* itim na cedilu, zakaj, niktkor nisem mogel najti ktke druge poti, po kateri bi iq dtlo ntoViti zs de-ielo več dobrega kakor z demokratsko stranko," je rekel suha-ki svetopisemski spostol. Uveril aem se, da bi potegnil nekatera demokrate za. aabo, če bi obrnil demokrataki strsnki hrbet. Ali obenem po sem bil v strshu, ds bi s tem veliko več storil za ncpubli-rsnee kakor pa za neodvisno vo-Ono listo. In ker nisem bil tačss uverjen, da bo sploh kakšna trsj-ns neodvlena ztranka, bi ae mi utegnilo zgoditi, da bi bil brez strsnka, če bi pnstil demokrste ns cedila." Priznavši, da je Davis ns pro izkušnji, kolikor ze to tiče njego vega progrezlvizma ali celo libe ralizma. se je svstopissmski evsn gel is t Brysn vdsl pobolnemu tipanja, da bo Morganov odvetnik med volilno kampanjo prepričsl vse tiatc, ki dvomijo o njegovem naprednem in liberalnem mišlje nju. La FoHettovi pristali menijo, da je bila ta izjava podana samo zato, ker je Bryan hotel vplivati na itbero neodvisnega podpred sodniškega kandidata. La Follet ta js tačas ravno konfcrirsl z ek sekutivnimi uradniki lelezničar skih organizacij, in bilo je tudi znano, da bi bil brat Charley Bryan zelo rad videl, čs bi ga tt-H progreaivci aprejeli za avojaga podpredaedniškega kandidata. To bi ga naredilo za prsdsednika. če bi bila predsednikova izvolitev sanestna v sanst. AU kako miili-jo isUsoiferaki voditelji sedaj o Bryana in njegovem bratu. Je iz. rs ¿eno v raznih precej trdih izra-zih. Polkovnik George Harvey pre ri v uvodnem članka, priobče-nem.v MeLeaaovcm listu 'Post'f da aa ja dal W. J. Bryan t aoml-naaijo tvojega brata za podpred sadnilkega kandidata podkupiti. Huhaški apostol ja aprejal Davi-sovo kandidata ro sknro v isti aa-pi, ko jo Izjavil tale» "Prograaiv ni damokratja cele delala imajo talka predsodka proti Daviatt in Coolidga " Potem je liil imena-van njegov brat Charley. Harvey meni, da ko U Follette prav lahka sprejo! mlajšega brata sa svo-% Santos, Brostttja, 14. jul. — Bo je vanje v mestu Sao Psulb, v src dilču braailake revolucije, jc zahtevalo ogromno itevilo irtev. Tako poročata dva uslulbencn neke ameriške tvrdke, Ki ata pri šla aemkaj po aelo asvsrnem po i --------— -- - - ...... tovanju. Njuno poročilo ae gto^, "j jU Íj\V d. jc bilo ¿krog »000 vojakov in M« D. v Cl*veUad«» Atvori civilistov ubitih lChss. Pogoreleo peti redni tl>or Waahington D O. - CUaat Moaloolioo. M.>U - V £2?* «rS^ljes. M U avtoritativnih^ ae poročaJn « Ü ra Loulsu D. Brandeiiu to pro. da ao braziUki revolucijonarjl ^ t i, greaivci ponudili drugo meato nO vojevtli nove amags nad vladni to to^iod La FoHettovi volilni lbftl. »i ««tami. PoročiU, katerih n j John ler Jois To je javnoat izvedela iz J ^rJlíT ^aVn^i n^^dS^AÍ^ fc to otó ki W v zadoiti tesnem .UH^o vUdnc^čete Lllsa Omahne. Za.top.nih js tri- progretivnim glavu.m stanom, da N® l^jli™" „""' detet klabov, konferenca klubov je lahko amatrati to vcat u fa- ^mu }HZ. v Kapadni Pcnn.ylv.niji in U*BliiV0- «atlr iaMn ^Itvs al atoio *^i ^uštva laobralev.lne akci- . La FoUettovi priitaši ti iolo »•tenjal in inozsmttva ta tvojo I Ntvwíih jo tuill vei iUnov Brandciaa za P0^«^^««* *^?®" KltW „ vl4l tí0 ekaekutlve In precej gostov, kandidata is rsznih '•^ ..^Z^ intoT V n JaJ lVtl dan zborovanja to podoll Predvtem vidijo v znamenitam * *^ ,voja ^^¿n« tajnik Pogorslec članu najvišjega sodnega dvora f UdovUh v imenu nadzornega deleU enega najsijajnejlih umov,-Minas Osares in lastV^jm ^ ^^ ^ tajnik slov. ksr jih jc v ^gfOSiniSm gi^ to^T*- iak0Ukoijo J8Z.. Miloje V. Lučlč o nju. Brandsis ma newanako va- ^^Vanc, a«»ttoiJI med hrvatakim in arb- liko jitevilo prijateliov med am- rooe». I raailakl dsnar js dsnea ■ K uiU In A akimi liberalci po celi deleli, totiU «¡orri ***TS** in upravni prijatelji so vneti ia gorsči g in«httklin|tvo -l»roletarea»\ Na popoldan staši njegovih nazorov tsr gs ob. JrS u zki seji js nsatopil s kratkim ns čudujejo, ker je tako A^T' tf1^Jj^T govorom Jv W. »harta, član nove do jih izraža ob vaakl prili^r J^ B,rinka ln i0°Ia- Nadaljs je Brandéis nspraloa ^ " TobflSL aTels P^1«»1 ***** - > demokrat iz Boatoaa, t. j. i» kro-fM ™r8"lnf mobi]itir% ohiju ja, ki je v vzhodni državi. Na ta ^e. VUda jo tategU vM Innata upajo pridobiti tatt Mas- i« i« sachuaetta, ali po akrčiti Coofi. «« prtvalanje vojaštva in ttre dgeve glasove tako, do zmaga *|Uva. ■ tej driavi demokrataka volilna Bertin, 14. jul. — Dr. Marx, min lat raki pradaednlk jo včeraj v tvojem govoru pred sastopuikl nemškega časopisja, naslovil apsl na v ca svst, da naj Nemčija dobi vstop na medzavttzniiko repara-eljako konfermeo, ki te otvori v aredo v Londonu. "Nemčija se mora vdelelltl konference po avpjih delegatih, ii naj imajo enake pravice.kot delegat jo zavezullkih vlad. Kskn naj drugače nemško ljudatvo, ki c pripravljeno na polten sporazum, i bero toliko moči in poguma, da al naloži mi pleča novo iireme in Irtvet Naše ljudstvo to mora otreatl morečega čutatva, da mil zmagovite alle diktirajo usodo kakor v telkih junijskih dneh leta 1019. To ae agodi Is te-dsj, ako nam tavtinikl prltnajo enake pravice/1 je rcktl dr. Marz. Zborovanje bo končano v treh dneh. liata. Potem mislijo, da bi lahko do UU zase ncwyorlko državo, če bi Ml Brandéis ta progresivnega podpredsedniškega kandidaU. In ravno saatran tega bi rajši vido Žvtva izletniške na 11, da preido država Maaaachuaetts |na lenska ata bila ubita ia ducat jr demokratski tabor. Kajti new- drugih oacb ranjenih v pondeljek vorška država ima 45 glasov v aarana, ko as je tovorni avtomo- elektortkem kolegiju. bil, poln isletnlkov, vračal z i zle- Svoje upsnje, ds dobe s Bran- ta tsr se prevrnil na vogalu eest deisom New York za svojo stvar, Huron in Biekerdlke. opirajo deloma na njsgovo dra- . Izletniki so bili aslulbenel to-lahne zveze in deloma na dejstvo, varaš za izdslovanje sode in drut da js on nsjbolj snsn in najbolj g j h aladkih pijač, 639 Nobis st. priljubljen progresives v #New Več kompsnijskih tovornih avto Ohioofo, 111. — En moški In s< Torku. Preden je bil imenovan ta člana zveznega najvišjega sodišča. je bil razsodnik v oblačilni industriji, ifi njsgovo stslilčs, ki ga jo zavzel tedaj, mu js prido-lilo na stotisoče gorečih pristašev med oblačilnimi delavci v metropoli. La FoHettovi pristavi so nver. jeni, da bo newyorlki volilni kolegij za La Folletta, čs pnati Brandeis avojo aodno alulbo ter prevzame podpredsedniško ksn-dldaturo na volilni llsU senstorjs U FoUstts. In natanlgo preAtevši glsaove po zapsdnih državah izjavljajo, da bi glaaovi elektorskega kolegi js ih s newyorške drlavs ne pome. nili ničesar drugega kakor to, ds bi prišel La Folletta doa 4. mar-ca 1925 v Belo hišo. Nadalje tudi račanajo aa veliko število irskih glaaov v nev yorškstn mesto v slučaju, la pr" vzame najvišji sodnik Brand. * podpredsedniško kandidaturo.' Potem bi takšna volilna liata pomenila tudi verska in plenim sko strpnost. In to bi pridobilo na milijona gla%>v nc ssmo v New Yorku, nsgo tudi po drugih državah, praviji,. La Follette Is ni rekel nobene glede te zadeve. Znano po je, da sta si senator is Wiseonsina in sodnik Braadaia iskrena prt jat* Ija. V ssdnjem času ata obe dru žiai obiskovale drugs drugo. Zvezai najvišji aodnlk Bran dais js pred krstkim izjavil, da mora najbolje delovati z% P™ greši v no stvar, #e ostane Is aads ljs člaa zveznega najvišjega dvora. Znano a sodnikom Uolmsaom tvori Brsndeis liberalno manjli-na na zveaaem najvišjem sodnem dvoru. mobilov so js vroflslo v gsralo, in veliko Itevilo Islstnikov js ssds* lo na strehah tistih vozil. Prvi tovorni ovtomobll, ki js zavil na easto Uuron, ds bi ts izognil dragemu svtomobilu, js ssvotli no kup ksmsnjs tsr so prsvrnll. Tisti, ki so sedsll ns vrha, so bili vrlenl no cesto. Mrs. Josls Morvos, 633 Nobls street, js bilo mrtva aa lisa mosts. Nekemu mo. llkemu, ki mu je bilo Ime Ksnjor skl in js stsaovsl nekje ns W. 1C ris strsst, sto blls zlomljeni ¡n zmečkani obe nogi. Nosrečnel js prilcl pod talki tovorni avtomo bil. Odpeljsli so ga v bolnišnico, kjer js umrl. Mol ubits Joale Msrvec in njs gova štiriletna hči Irena sU bila odpeljana v okrajno bolnilniao, kjer so tdrsvniki itjsvlll, do bo otrok nsjbrl umri. Obe nogi Htaa* feyja Zdunaka, 1626 W. Huron street, sta bile popolnoma zmsč kani. Druge, ki so bili manj talko poškodovani, so sorodniki isvlekli izpod prevrnjanaga tovornega av fomobila ter jih odpeljali v bliž-nje lekarne in k bližnjim zdrav-n j kom, preden ja prilla policijo na list mesta. jega tovariša na neodvisni valil ii liati Ur gn tako v alnčaja sastsn ka r alektorskem kolegija spravil v Belo küo. Harvey ai vprašal za marojo o ta j stvori niti La Fol-lotfa, niti ne delavskih unij. IZAK A. BVEVIO UM9X Vow York, V. T*(Fed. Praas.) ^ H smrtjo Izaka A. Ilarviča v New Yorku js izgubils soaijall atična strsaka zopet enega svojih atarejlih voditeljev. Ilurvlč ja bil aouradoik uradnega aoeijsllstlč. nega glssila "Tba New UsdarMt odvetnik, loraolist in atotistik, ki je selo veliko piasl in govoril za sosijalistična giban ja. Hodil sa ja na Raakam. Ob svoji smrti js bil at ar 64 1st. Polst Američani aveta. ▼ Parts. — akok «01 1 Mehiški kmetje na da]o orožja iz rok. Kmotski to dolavskl bataljoal, W so t trli faHstovtko vstajo, so lo uprli odrodbi sa roooroUUv Msiioo Otty, 14. jul. — (Fedsr, P^css.) — Mehllki vojni depsrt meiit je pred krstkim odredil, ds ss imsjo razorožiti kmetje in ds* lovci, ki ao v tadnjl da la liuer tovi vstaji pomagali Obragonu ln brez katerih bi bila vlsds talko potlsčils Huertovo fašiste. Blls js prva vstajs v Mehiki, kstero je strlo ljudstvo s oroljsm. Teds ss je zgodilo, ds so kmetje v par slučsjib porabili orolje v njihovi kampanji za razlastitev veleposestnikov. Zadnji so sagnsli vs* lik vrilč in sahtsvsll, ds vlsds rozorožl kmete. Ker js bila takrat ravno volilna kampanja v teku, je vlada, žaleč, ds se volitve Is-vrle nsjbolj mogoče mirno, po g vala kmetaka bataljone, naj od> dsJo orolje. Kmetje ps nočejo dsti orol-jo iz rok. Od vseh strani prihajajo v Mexico City protoetl proti raiorolitvsni odredbi. Kmetje pravijo, da »o vojalka posadko v mnogih krajih brci moči proti vtleposeslnikom, ki Imajo svoje privatne čata, in čs odds jo orol-ja, bodo kmslu oropani zamljs, ki jim gre po novi pOatsvi. Največji odpor kmetov je v driavi llidsl go. Tam so sa kmetje organizirali ia Izjavili, da obdrls orožje, pa asj ae zgod i kar hoče. ANDERSON IMENOVAN SA ČLANA MENIiKE KOMI SUB <*teago ia «rtioltta : V arado veljidel jasna. Uhki hladni va-travi Hoiaea izida ob S 25, zoido jok je trdil, da )o poročatk prej Waahingtoa, P. O. (Federated Preaa.) Voditelja republikanska malina v Virginijl llenryjs W. Andersona Ja imenoval drŽav ni tajnik llughee za llsna mehi. Ike komisija. To ja tisti Ander. son. ki je bil legslni uradnik ta armado v zadevi, v katrrl ja llo aa izravnavo vojnih alapsrij in ki ja bil večkrat omenjen v Dnu gh« rtyj«vl aftri, 10 LET JBCB, KBE JE UDARIL POROČNIKA Man Antonlo, Taa. — Pr«ieUk William 1'oamos ja Ml M. t. m. oh-sojen pr«d tukajšojim vojnim d iščem na 10 lat zapora t falkim delom radi tega, ker jo udaril porotniki Mittekela v obrti Ve- Parit, 14. Jul. — Amerilkl vo-j siki avljotiki Hmlth, Vadt in Ntlson ter njihovi spremljevalci llsrding, Ogden ln Turnsr so danes dospeli s Dunaja v I*nrla, Ksr je dsnes v Franciji praznik padca Bsstlljc, so blls velika mnolles ljudstvo navsoča prt svečanem aprejemu amerilkib latalcsv, ki ao bili goatje francoske vls#s to fraaeosklk avljatUkih Pribodaia poatsjo latoioov jo London in ruto se podsjo Čet Atlantik pruti Ameriki. Dunaj, 14. jul. — Trijs Amsrl« čanl, zagoreli od slalklh vihar-Jsv in iiidljakega aolnca, ki ao na zgodovinakem poletu okoli svstg. so vflsrsj s svojimi ipromlJ*vilol vred dospeli sem it Budtpslts. Ogromna mnolles ljudatvo Js bilo sbrana na latalilču ,čep#av ss Uto nsbsja precej tunsj mests. Ivatalei, dssi trudni in saspani — odkar so aspustili Kalkuto, sps ls po Itiri urs ns noč — so rsdl odgovorili ns vsa vprslsnjs. Ko so v soboto zapustili Hukardt v Rumuuiji, so nslctell ns vihar na Julnem OgraUem, ki Jih jt prisilil, da so ts .pustili ns tla so nsksj čsss. Nslo so sa sopst dvignili v trtk in nsdaljavsll po-Ist preko Budspelts no Dunsj. Letalci to tudi povedali, da ao bili ttdržanl en dtn v Carigradu radi tega, ker so*turlkl svljstikl in zastopniki turlks vlad« no način hoteli ogledati al sms-eroplsne. AmeriČsni so jim ustregli. Vaa amerilks kolo-Carigradu jt pogostilo lo* jim je postregla s .velim, mrzlim pivom, ksterega niso okusili, odkar ao zapustili Indijo. Američani a« brat malega zatekli ve. čsa, ki so gs izgubili v snetanih viharjih v Alaaki. liv©. Jaka angleškega tekmeca Msc-Lsrena ao prekosili za 3000 milj. Do Dunaja ao pokrili IS.300 milj avojs 25,331 milj dolga zrsčna poti okoli sveta. Nftaato, Japonska, 14. jul, — Angleški letalee na poletu okoli avata Htuart MaeUran ja danes zjatraj odlatal z zadnje poatajn ns Jsponskam let pseifičnl oeea». Prvo po«tajalilče bo na Aleutiaa-akih otokih ob I njega adariL V LORAINU ftR POORBiAJO r OSEB iuvtlo mrtvih jo naraoUa aa 71. Clsveload, O. — 1'radno poročila Rde/ega krila, objavljaao 12. Julija, aa glasi, da fr 71 oask is-gabilo livljenje v tornada, ki jo uaičll Lorsin pred dvema tednoma. fhevll mrtvih bo morda ve Aja, ka jI i 37 oaab fta vedno po-graAaji», V luralnakl bolnišnici ja 43 rsojettrev. došim je 136 ja ISM oseb v dnavai zdrsvnilki oskrbt« ....... IiÁ,.l. l M M. ' torek, 16 PROSVETA BMHHHB JEDNOTE ae na vralaja. Cana oglaaov po )Jisvae SDScô! li.OO m Ui Chlcaao Mü IM Uto, fS M <8 00. » • I PLAŠILO HOV1 LASTNINA »LOV Hmrotnk*: Z*dfijeOO 91.fi io tri in im inoicmatvo Nm1«v mi vm, lur Im mft « •PROSVETA'' "THE ENLIGHTENMENT" Org— jjAJ larriptw Iflio, Qm—à bf thmW^M Advirtiiisf rit« Í Subscription : United wmmam^S iMCMBKt •nd for« i i otl SfTwni • n t, t CUcafo ) "ard (excrot Chicago) aad Caw d Canada ft'par yaar SLIKE IZ NASEI IN . Dataai v s. pr. (Jrnif 1-34) ▼•¿•gÄ InsRâ paai da va» ja • Saas ¿mt>« patahfa sswislsi. Paaarka Ja P4HSiaai aaaaa, da m vaa» aa «lUfl liât. STRAŠNI I2RQDKI SEDANJEGA GOSPODARSKEGA SISTEMA. Število samomorilcev narašča od leta do leta. Šestnajst tisoč ljudi je lani v Združenih državah vrglo od sebe življenje kot težko butaro. Odkar je končala svetovna vojna, je okrog dva tisoč bivših vojakov izvršilo samomor. In če bi rame podporne organizacije objaVile statistiko o samomorilcih, bi se prepričali, kako se stop-njevaje množi število samomorov od leta do leta. Ljudje, ki izvrše samomor, imajo gotovo vzroke za svoje dejanje. In če šestnajst tisoč oseb v enem letu izvrši samomor v Združenih državah, morajo postati tudi gotovi vzroki, kajti ljudje ne ubijajo sami sebe za zabavo. 2e to je dokaz, da morajo postati vzroki, ako je dva tisoč bivšife vojakov izvršilo samomor. Ali ni čudno, ako se vojaki, ne boje bojišča, s katerega se lahko vrnejo pohabljeni za vse svoje žive dni, nimajo pa poguma živeti, ko slečejo vojaško suknjo in se vrnejo v civilno življenje? Ze to dejstvo govori, da mora biti nekaj v današnjem gospodarskem sistepiu, kar povzroča, da ljudje izgube " pogum in se rajše sami končajo, kot da bi nadaljevali boj za obstanek. Kaj? Boj za obstanek v sedanji družbi je tako brutalen in srdit da veliko ljudi v tem boju opeša in si konča življenje, ker ne mqre prenašati več brutalnosti tega boja. Veliki dnevniki so polni poročil o samomorih vsaki dan. Neka žena je izpila strup, nekdo si Je pognal kroglo v glavo, tretji se je obesil, četrti si je prerezal žile, peti jo skočil v vodo itd. se glase kratke vesti a samomorilcih. Ljudje čitajo te vesti, kot vsakdanje dogodke, ki se vrže, ker so mogoče prišli v modo, prav malo ljudi pk misli na to, da so ti ljudje preživeli hude duševne boje, preden so se odločili, da vržejo od sefab svoje življenje kot težko butaro, ki je postala zanje tako težka, da io več ne gmorejo. Skoraj pri vsakem samomorilcu se je odigrala pred izvršitvijo samomora drama v njegovem življenju, ki je tako globoko vplivala nanj, da se je odločil umakniti prostovoljno k življenja. In če bi kdo* izsledil dogodke ▼ teh dramah, bi ae lcmalu prepričal, da tiče pravi viri teh dogodkov v današnjem gospodarskem sistemu. Sistem ustvarja razmere, razmere pa ljudi in po teh razmerah ljudje uravnavajo svoja dejanja. ' 1 Nekateri ljudje se norčujejo iz samomorilcev. Drugi jih zaničujejo. Rimska cerkev jim celo odpove cerkveni pogreb, ako se sorodniki ne potrudijo in ne preskrbe zdravniškega spričevala, da je samomorilec izvrül dejanje v duševni zmedenosti. Pametni ljudje se zavedajo, da je sedanji gospodarski sistem največ kriv za množenje samomorov. Boj za obstanek v sedanji človeški družbi je krut in brutalen. Ljudje z mehkimi čuti ne morejo prenesti ta-icega boja in podležejo. Kapitalistični gospodarski sistem ne peha le prole-tarske dece v najnežnejši mladosti na ulico, kjer ae ne nauči nič dobrega, ne ogoljufa le proletarska.dece za veselje v otroški dobi, ampak povzroča in množi tudi samomore. Ali je tak gospodarski sistem, o katerem se dožene, da je poleg drugih izrodkov tudi za take odgovoren, vreden zagovora in podpore? Ali ni človek, ki zagovarja gospodarski sistem s takimi izrodki, ljudski sovražnik, posebno pa sovražnik delaveev, ker kapitalistični gospo-darski sistem najbolj tare delavce? njih bližino, ga povprašajte, kod prihaja. Vem namreč, ča bo pri tukajšnji naii družbi «mag na naii atrani, bo oni atalno od a»blot, Wyo. — Vali« Umu, da fej v Oklahomo, kajti to mu bo M tako pogosto oglata jo is dru- »»rdelo delati t unijski majni ie gib naaelbin, vidimo od tu le red- naprej kokdaj dopia. Naj bo torej ie pa- g k'oncn j, pozdrave peilarjem me malo proeU>ra v liatu, da po- L pečUricam v 8urdu, Pa, po-vem kako in kaj pa pri na*. I cbn0 ^ p M in £ od nek(U, Delamo po itiri ali pet dni »a njega torariia in ooboritelja. — teden. Ljudi je dosti, kajti raz-17. 1. mero drugod so io alabie kot tu. k£ da i ^ prostorih ^¿i^l 5mrr*n\P* ~ V,Jt. f • * obratu, aamo en vhod ni, iTbate. do'» 11 FwTeI1f' v Mgff jega jih Jo go.pod VOM*™ Ci počivat, dokler no bo spet zanje J V*. » * delo. Ker je v.e prenapolnjeno, Iw ktr P0"** torej nikomnr ne svetujem priti sem sa delom. kar je posabil napisati, aem jaz primoran povedati. Naseljenih je doati ljudi voake-1 j. Zeb ^preden rojak si je v na- vrste narodnosti, a Slovencev je «-'" ^ ie največ. Dolgčas ni, ker nas ^ vil svojo bnvn»co, ki je .odprta dosti, da.ijetomaUkemp..V«.- * ned5lj0 IveČ€f sih ae zebsvsmo . plesom, včasih f* ln/i,lrtti nam krati čas ribji lov sli drugo.P"**6 tukajfaje rojake; io pa Ravno ssdnjič smo imeli >od £!ko«V ,dobrft tudi time' na plesu in avatbi r&k»f10™ " * *od**** ** Makaa Robnika, doma is Luč, lri I®0** se je poročil z Anieo Planiniek, Pred aodavnun smo imeli bir-staro 18 let. Poroka se je vriila m0- G®»P°d tool so jo primahali 5. julija. Bili smo prav židane vo-\iz Clevelanda v Ohiju. P» noj naa lje na ohceti, ko so prišli tudi is * kdo "»«'i4» ds smo rdeči pe bliža jih slovenskih naselbin na tboraU. "Pa nis, nimajo, keVis dopisov je raibrati P« katoli|kof samo po posU- B»rojtkom v H« wSuB^a P^l aem ll ix naia naaalbina ICVCU ^ « ti dal Pisal sem že is naše naaolbine, nalemlI g08p0du vsaj par deseta da amo stopiU na stavko^ meseca koV) g te m že£nali/, aprila. V boju smo ie vedno pro- , .. • ... ti snižanju plač, kar hoče doseči P^poniml sem ji, da ne vidim Brady in Warner Coal družba. TP®^ ^ bi^ora? it k °"bI Dobila je atavkokaso, da s njimi kIJ6 ^STft Etk!nik "T110 mslo rogovili pa vseeno ni dosti ^»l1«**1* 1®« .vet* kot jas na boljiem s njimi. Brmdy no mo-dabi Ji prijil «vojo težkoče, ve Ire doseči togs, kar jo mislil in u preteklo življe U Mislil je, da si bo kupičU mi- ^^o si sploh upajo ljudi U lončka, pa ae mu ni p Ima jih sicer dovolj prilisnjoncov,t ljudlTJKako mof® ki mu noč in don nalagajo pre-f 4llitl človeka dVW ™J*} ■ ampak čeprav ae n» vJ tt»r n® ^«Umet Zakaj no džjo naganjajo, da bi kolikor fokawv' df ž!?vek l mogoče mnogo producirali in jim »hko verje^avijo, da bomo po-pomagata pri del« io dva stroja,1«* videli. Kajpada, Intern, ko bo i. vseono no morejo dobiti »»fe«-tt^RiLftft^ moga na povrijo, kakor so ga do- kl J* *Jl7i1d^ P^ft"» bivali s unijskimi rudarji. A tor pHW povedat, kako jo Le poglejmo malo, kako sta"Umt — Sam Brady in Warner obratovala pod unijo. Bilo nas jo 30 do 40. - -.».s um s^^ kopočov in opravili smo mn iz {DOBIČKI III IZgllM NH0 uknje do osem želesniikih vozov premoga. Poglejmo, kam jih le tovtleiv. (Leland Olds sa Fed. Prem.) vodi slepit profitalačnost. Sedaj ko deU s stavkokazi noč in dan,| dobi komaj po itiri vozove pre- mdgs. Taki ao sa produciranjo tl-i Kmetovalci, ki ao v lota 1923 sti tički, ki hodijo nagajat orga- dalivdežoli pšenico in oves» bi ime-nisiranemu doUvstvu in ae priU-h bltl priraani kot človekoljubi, rujejo kompanijam. tiitit ki pPoducirajo koruzo, Omeniti moram malo boj, ki se bombaž in krompir, so pa naredili je bU pričel dno 19. junija pono- 4obro kupčijo, kakor nam poroča či s stsvkokszi. Pričelo je ob eni poljedelski dopartmont. Poročilo ponoči in kakor aem slišal od dru- pove, ds ao izgubili po 25e pri gfct jo bilo osem mrtvih na strani builju plenice in 8c pri builju stavkokazov, na strani orfanizi- 0VM, dobička pa ao imoU po 13c ranih rudarjev pa eden lahko rt-L^ builju koruze, 8o pri funtu njen. SHial aem, da bi oe ie ti- bombaža in $86.28 pri akru krom stemu no bilo to zgodUo, da niso pirjs. pričeli kompanijski hlapci obsi- 0 ^^ pokjlztlje, da pavati naiih (ontov . strojnimi w ^ akru ;u.k.mL Nai boritolj e Mj^ ,troikov. Približno $1.86 dvorano, da ho dobil malo počit- L# rrednft ^ ki so jo dobili ka in tasp.l v tiatom na je prilo- od ^ piaJTe.JLorej ooUnojo io tela kroglja in ga malo oprasks- ... .trAjkl a2i 0<> alt *l ia n* a po hrbtu. PobljaČij ki jim splošno pravijo yollow dofs-, u tfcri priblitno'J bai. so potem io ssšgtli dvorano naie- L^ Pr0n jim je le pretveza, da sami sebi pomnoft« šivljenske do- vt Pö9etU hodke, gospodarski atatem, ki powoča u izrodke, pa naj SaÄ E rioni od krojs. V jugovzhodnih Uedah jkočU državah, kjer pridelujejo agodnjif Hotel je svojo iZT! H krompir, so imeli povprečno $75.- vedal potneje, rabo.ti ^ ¿6 stroikov , za pridelanje okra L sroe Onar vl^T krompirja. Prodali ao ga pa sa rokah noi^ Z i .V?1-$161.89/ kolikor so ga pcideUU na .trahn nokohl« /i*4**! akru. V severnih centralnih drž- 0h«na \To h ^^ vah so bili stroiki za pridelanj o iT^ž * ? * J bužlja krompirja primeroma niz-L^ TnJriZl^* h7rbSj ki, a so zato tudi kompir raspe- i.T • i U čoli toliko težje. |, T'»o, kaj ri naredU!'! Vesti iz Jugoslavije. tO? S^a^*je vrni vpiti. Paviiču pa 8e je J strahovitem dejanju žen» lil* in ji je sam potegi ^u«. ki ga je nato Že^ J?j Krvav» drama v Ljubljani. I v «vojo roko. V obopu Ljubljana, 19. junija. Danes }fl nato z britvijo, | zjutraj, nekaj minut po osmih, se lmel v iepu, pP jo odigrala na Kongresnem trgu r1"*4; Twlaj pa je Že pi pred univerzo krvava zakonska str,žnilt. gs uklenil in oj, drams, ki je vzbudila po vsem j8cl>0^ mestu veliko zanimanje. Delavec 0 dogodku je bil takoj pri avtomobilni tvrdki "Jugoav- tudi policijski zdraTniT to", Martin Paviič, stanujoč na I Avramovič, na čigar ukti j«1 Ižanski cesti it. 14, jc v moril- Pavličeva prepeljana z re nem namenu zabodel avojo' ne- v.°??m.v »Ploino bolnico. N zvesto ženo, ki je le slučajno uila Iicii* ¿e Psvlič pri prvem sigurni smrti. Dobila pa je te- ^"iu Rjavil, da je vs«ga lesno poikodbo in so jo morali I ^"va aamo moralna takoj z reiilnim vozom prepejja- ufcgove žene. ti v sploino bolnico. , ^ Umrli t Ljubljani: EL Takoj početkom svetovno voj- Miki, zasebnica, 70 let -aie je moral takrat že poročeni Kovačič, novorojena hii, Martin Pavšič Oditi v vojake. O- čnika, pol ure. — Josip stavil je doma ženo in enega o- kočarjev sin, 22 let. — Ai troka. Priiel je kmalu v rusko Kostsleri, berač, 73 let. -ujetništvo, kjer je prebil do kon- pina Romih, hiralka, 62 let ca svetovnega klanj» in prestal mnogo gorja. Njegova žena paL*?par,1°r WBOr ? se je udala med tem lahkoživemu v Vojvodini je bU mL. življenju, čigar sad je bilo nezf- koitl ^ndvi0Jn iroP*"W konako dete. Po sklenjenem mi- "or; T^?kaj ,Jega gostilni" ru se je Paviič vrnil domov in Ti J® v*0"1 Wk naSel ženo in otroke v največji ™j**k! revičini. VM je bilo zopuičeno.klR,J *^ Močno go je bolelo srce, vendar ^ ^ ^ pa jc žern vseodpustU »n priče L, Btl fa ^ 1 zopet pridno dcUti, da preživi na prizadeti tudi delavci. To godi takole i Na pr. za pro-t, ki pride iz Evrope je uvode* 60-odstotna uvoznlna od trž-lene. To pomeni, da mora kon« »nt plačati po tej ceni pro-t enake vrsts, ki je bil izde-, v Ameriki. Obče znaflo' jo, da il sladkor veliko eeneji, kot tedanja ccnz, ako bi ne bila dena uvozniaz. Sladkor jo dnkt, ki gz rzvno tako potre ijo «Iromaini ljudje kot boga Bogatinov želodec tudi ne fcese več sladkorja in bogatin potrebuje za ohranitev ovoje-idravja več sladkorja, kot ga &«se siromakov želodec in ga Nbtijc siromak za svoje zdrav-Siromakov je pa'stokrat več bogatinov in zato tudi oiro-» plsčajo več uvoznine od korjs kot bogati eloj. iko j* republikanska uprava ►ločevala vojni dolg, ni druge-•torils kot svojo /lolžnoat. De *s odplačevanje vojnega dol J' ps prihajal od ljudatva. A bi lju.lstvo ne dalo denarja, bi ubhkaruka adminiatracije ne |U odplačevati vojnega dolga.-Tolikor ae je odplačalo vojne |a°!fft, je zaaluga ameriškega »•_£•»<»** ^ sem tisoč dolsrjcv. Videl j«,-dl ,? ,,l K,Lkor Jj "«vidno is sod- dečkom ne sije oiabnost iz obrazz, ni,h "JPl,kov' je !Uv!olettIe ukot morivec mej pred očmi dejstvo, da sem Dick Loeb. Ali v njem se niso o- umrl kot dober kristjsn v stanju bujali spomini na mladost, kate- «i lost i božje. Misli vedno name, ro je preživel v rgjskem veselju in jaz bom gledal nate ter proail in na darila, s katerimi ao ga ob- boga tate, dokler ae ne sdruliš s sipavali na njegov rojatni dan. mano gori v avetih nebesih. Boftjp Njegovi spomini so obtičali v -polj-1 volja j^f da aem moral sapustiti ski sirotišnici in kasneje pri nje- zemljo v tem čaeu. Umiram rteč-go vi materi, ki stsnuje v bornem ne smrti. Z vsem svojim sreem te etanovanju na Severni Racinovi ljubim in bom prosil boga zate. cesti. Zbogom, draga mati t Bog a ta Na aodišču je dečke zastopal bol Tvoj ljubeči ain Walter." zzmo en advokat, zdravnikov, po- Muir je trdil, da je tedaj, ko je zebnih špecijalietov ni bilo tain, med prepihom nameril a pištolo ki .bi pričali, da pamet dečkov še na Lavioletta v tisti gostilni, ml New Orleans, La. — Ob jezeru Pontchertrein m nahaja aabavi-šče West End, ♦ katerega sehe je jo le premožni ljudje. Gene sc.1 viaoke in če bi navadni delavec | slučajno zašel v tako aabaviščej bi njegova tedenska mesda zado-stovula komaj sa večerjo. Proty-bicijoniški ura4 je isvedel nekje, da v trm zabavišču prodajajo o- Podporna JeJooU Imkrnp. IT. jmtja lOOT. S èrUvi IUIMU. Skfeitkt Nartdu UIIMMUSM 0. šarila 1004. \ \ GLAVNI STANi SSS7-SS »O. LAWNDALE AVE., CHICAGO, ILLINOIS Izvršcvalni odbor t UPRAVNI ODSEK. Prads«dslk Vlaasal Calakar, p*á*—4»4nlk Améwm VIdrtak, R. P. D. T. B«i 101, Ms«l««a. Pa., gl. «sjatk RUttUw T«rk, lajalk bslaUkaaa IIa« Navak, «I. kl«eaj«tk Jak« V»KrWk. «r«S»tk «U^U Mm Zavarlalh, «rravltalj gUatta Pill» Csdlaa. I y i POROTNI ODSEK i Jaks Uadarwaad. »radtadulk, 40T W. Hay St., tsrlagfUld, III.. ^ t*laa«lkM. Bm 170, B«rb«rlaa. OkU, ftU A. VM.r, MOO I. H«»lti> Ava., poj ne pijače. Max Ovorpeck. divi-1 CW in., Jaka T*r«alj. laa Ot, Haad*r»*««llls. Pa« Jaka Oariak, 414 aftjski načelnik, se-je odločil, da a W* H** ^ IprlMÍWd. ^ tremi .drugimi prohibleijonlškimi 0SRE0|(J1 qKROUK. SkTICU w^MM, 101710 Sa. Uw.4ala Aa.. BOLNIŠKI ODSKKt VZHODNO ¿APADNO uradniki preišče zabavišče po o pojnih pijačah. Ko so se prohibioljonUki uradniki približali zabavišču, so hitro aoprli vrata. Zastonj so prosili prohibicijoniški ursdniki, da jim od pro vrata. Njih prošnja ao bile aastonj, njih trkanje ni imelo u-epeha. Ker prohibioljonietl niao | S»., CUvalssd. Okla. mogli akOzi vrsta v zabavišče, ao prišli skozi okna in pri tem so ras-bili tudi ens vrata. Laatniki eo aeveda pozvali policijo na pomoč, češ da tuji ljudje raabljajo vrata Cklaaga, IU. OKROUEi Jaaah Aiakvslll, Bas 100, Jaka GraAalj, 14111 PaMOT OKBOUBi Aman laUr. Baa 104, CroM.____________ Mas Mara, Bas 100, Bakl. Mita., aa wtwtsiasí St., Marear, Ulsk. Maas, Bas, Pa, Ava« CIsvalaad. O. Mika taeal. 0413 S. Wla«ksa»ar Nadzorni odbori Prank Zalla, Swrab, S0I7 Pvaaaav Ah., pradsadslk. SOS« W. Mik S«.. Ckl«a«a, III.. Prask •ar A va., via valasd. Oh WlUUm tillar, 0404 II. Clsl» ZdruŠitvoni odbori PradaaSlslki Frask Alai. S1S4 Sa. Crawfard Ava., CkUaea, III. Jaika Ora«, SOSO W. Mik ll^ Cklaa««, lit. Jaa. Skak. 0404 Orta« Ct., Clavalaad, "Kjer sede begati ljudje in vesele Življcnjs, se vendsr ne spodobi, ds bi kdo rssbijal okna 4n vrsta, ps magsri Če so prav prohibicijoniški ursdniki, ki Uvajajo postavo," si je mislila polteijs, ko je aretirsls vse štivi prokibi-eljoniške urednike in jih obtožila nespodobnega obnsšanja ln kalje-nja miril. Rezbijanje vrat in oken VRHOVNI ZDRAVNIKI dv. P. j. Ram, osm S«. clat Ava.. CtavalasA a POZOR I—Kscsapeadesea e gl. adkaeplki, ki dalaja v glavsa» «rad«, in okns in se obnašajo aelo neepo-1 *a "M lahalai » ♦ Pollo U» j. .Mil. küo«. I U. CÜÄ ÄV-"' " VSR ZADlVfc BOLNIŠKI PODPORE SB NASLOVE, Balslftka laj. aUlva S. N. P. J.. S01710 Sa. Uwsdala Ava., Cklasf«. III. DBNARNB POIIUATVE IN STVARI, ki aa iMaJa si. lavvšvslssgs adk«va Is Jsdasts vskšs ae saalevai Tajslllvs S. N. P. J„ MI7-M Sa. Uva» dala Ava., Cklaai«, 11L VSR ZADRVR V ZVR I Z BLAGAJNIŠKIMI POSLI oe ssllljsjs ss asalsvi Blafajalllrv S. N, P. J., MS7-OS Sa. Uarsdals Avsh Ckiaas«. IU. Ves seltalka slgds aaolavaaja v gl, iavrtavalaesi adkar« aa asj »vlljaja Prvak ZaMs«, pesdaadslko sadaavaaga sdkses, 4!§ar «aalsv js aflOvaj. Val prlslvl ss gt paealal sdaak oa saj »aiUjaje aa nsotevi Jok« Usdev 407 W. Hay Si« Ssriasftvld, IU. Vol daplal la dragi apio!, aaaaaslls, sglssl. aavsšslas la aplak vea kav Lawsdala Ava« Cklaaga, 111. ni rasvita in zaradi tega ne no- «lil le oatrolitl moža. Dva atrelt fcvort dobrega žganja. je vendar pretgeslo živce bogatih u v msi a'tlasUaasjâéaaia, »aj aa islUjs sa aaslevi "Pesavaia". M87-80 ljudi, katerih vznemiri najrahlej-1 as. li lum, akoravno posameznik is-med njih prav lahko preneeel rejo aoditi, kaj je prav in kaj ni je oddal v tU. Ena krogla je od pletela ter zadeU Lavioletta v pr- I "Seveda, ako-bi mi imeli denar, . _ . . . . bi lahko 4okaaali, da ao dečki ne- forota je dognala, da je Mu r razviti na pzmeti," je rekel njih tu»or* xln "Udl .™orUed 3e zdvokat Ralph O. Winkewerder. »»fl Wt obotoB le aprila meaeoa. "Imeli eo navadno ljudako lol- Alf aod.Me je dovoli o vložitev ako izobrazbo in čitali ao, kaj ata P^ra, ki pa ni našel odmeva, storila Loeb in Leopold, pa so le Zotem se js prlčeU njegova ■ m • I mati grofica Richelieu boriti za mladčevo oevoboditev. Napela ja vae avoje moči, ali vae njeno pri oni Prov zanesljivo ne bo skulal nI-1 hče varati pravico in dečki m bo- ločena po postavi dvajaet let. od enega do Overpeck je izjavil, da bodo policaji, ki so izvršili aretacijo, obtoženi, da so se umešavall V/posle zveznih ursdnikov. Prohibicijoniški nradniki trdi- POLICAJ V SMOLI. Korupcija ga jo pahnila vanjo. f Chicago, IU. — George Wabol [js imel precej prijetno policijsko I službo, tako da gs js marsikateri vala M je na njegovo mladoet* bil ja etar 2i let — ter trdila, da „ , . . .nI imel nobenega kriminalnega na- ' t* l01 mena, ko jo streljal na umorjenea, pr!20,' je rekel Jaeob franka. Ktnadakl uradniki ao aicer eoču-HJaz nize» tolitelj. Želim le pra- ftvovali g materjo, ali dejali ao vieo, da ae take atvari ne dogaja- dt jim poltaVa dovoljuje le jo več v prihodnoeti, atapak aod-Ln0 tolmačenje, in aieer to, da mo-bo prepuščam aodnlku. To «ado-|ril Wti popravljena a jo, da so zaplenili dvo steklenici njegovih tovarišev savldsl, ki mo Îfanja in so povzročili aretacijo ra |M)ll0ii pfttruljirati po trdem veh oseb, polleija pa izjavlja ¿ikaškem tlaku. Prevsžal je nain-odločno, da niso v zabavišču nešll re« v avtomobilu Williem Bhooma-opojnih pijsč. |kerja, ki oi#avlja slušbo detek* Ako bi bila to navadna resta v- U»Vakega načelnika. Zdi se, da ja racija, v katero bi sahšjall delov. la a]u|bt *dsj Mfuč" ln do je šla cl, kdo ve, če bi se policija takoj rakom žvižgat ln žabam gost. Vse krepko postsvila na stran gostov.h| B0 mu namreč policijsko zvezdo |n restsvrzterjaf atuje meni." Kaj pravi pa državni pravd-nik . . . Ej, piamo imamo, ki ao ga pi-zali FVanksu in zzvoj,' kf ga je nastavil zanje." IZREDNA starost. 'm Angelce, Cal. — V okraj- "blišču na deželi jt « Seneo Ar bello, rodom Indija-J* M Mi i k e. Služil je v oemik m tudi v armadi Makaimi-brata avstrijakega ceearja ki je bil po ponesre-» postoloviini v Mehiki uetre- H Zračna črta v Afriki fashlngton, D. C. —• Trgovin «THirtmenl je informiren, da ■«t .s sklenite skrfitl čaa po " sfriške džungle z ** ^tslne črte med Leopold J o KlizabjthviU,« Vbd "«'ta K ng«. Leute J^o ^. rjosiala potnike, pošte in ta * med teme »četama »'U in zdej vzame 4f dni r*4fva »kosi trop,/■„* dšungie I oraku bo u pot trajate dva smrtjo Njenega sina. PO 48 LITIH V ZAKONU. U Porto, Ind. — Osville Wash burn, etar 73 let, je delo! pot dni kaj VSI ji kl di ji DAVI-^ SOY aoitatok. Waahington, D. O. — Davbov glavni kampanjski kolovodja "Imamo tudi izpoved dečkov, ^^^ »poru, ker je pretepel ki pa je nepotrebna, kajti atvar Lroj# n j€t itiro 4eno> dv1 in je čieto josno in Bajmonjše |tirideaet let sta Živela Washburn nosti ns bo, do bodo spoznani lB |enA v miru in brez krivim." prepira. Po 42 letih pa ni nastal „ E* tako je tako, kadar prblo- u preplPt rapak.tudi pretep. Cnd-tarči pribijajo pred aodni atol. |uloftl pota zakonskega živijo- nja. matÈmmmmmmmmrnammm OOKPIBS BO M0LÔAL DO . 1. AVOUSTA. Waahington, D. C. — (Feder. Frank L. Polk jo eedaj odvetnik p^), — Izvrševalnl odbor Ame za Wall Street. BU je drževnl Lyj^ delavske federacije ima podtajnik in je vodil poele držav- L^ y aVgusts, no kateri bo raz nega tajnike, ko eta bila predsed pravijal o političnem in Industri-nik Wiloon in državni tajnik Len- |keB ^loUju. si«g v Parizu. Med vojn» je bil - __ deportmentov avetnik. Osebno je gpoman^E franooskim črnokol bil Mpleten v protlruske vojne in - nim vojakom, spletke, ki označujejo drtfo WII- pgri R jul _ Vi,raj jf bi, wnovo admmUtr^K Po k j. sr I ^^ ^ niJf eno. tekrotnimvojnm »^stroml^ ^ fraDi0.kih kolonlj Bekerjem g edol »s ^^. ' Afriki, ki ao podli v svetovni odposteni živite in 4ruge vojne Hpomeaik' predstovljo potrebščine Judeniču poteti letoP®^ » „morce SSlf. Tedoj so upali takšni Ijud-■ JKSi js, da isjsme Judenll P.trogrod]^ ki j. govori. pri odkritju, jo dejil, do so bili umonki vojski "res strešni v bojih a Nemci, ker ao emetreli Nemce za največje dir j ske na svetu, toda Franelja ne vidi i njih teko barbere kot jik opisu jejo Ne^i." Kolon i jelši minister Deledier je rekel, do se je 800.000 zamor cev bojevala so Francijo in 30,000 je bilo ubitih. In orokuene delavako Ruskem. vlado na KAKO DAWBS LJUBI DB-LATOB. Okteego, m. — Charles 0. De-wee je podpredsedniški kandidat republikanske strsnks. Ampsk med delavci, ki ee zanimajo, kako sodijo ljudje o delavatvi, ki ee poganjajo pri eterik atrankab sa jo vae službe, je poznon kot delov-eki nssprotnik. Dswsa je ergeateiral organizacijo pod imenom "Mteatniki a-etove". Orgeniseeijo on finoaeiro U svojega lepo. Vsek, kdor po-etaae lian te organizacij*, na pre-vt obljubo, da bo detel aa odpre vo delavskih otrokovnik organi zee i j- * ** I_ KilA» ^riaiM da 1« I)a«ee po- Ofrvavj« mriom* ».#«•». ..-t— in ds misli, ds gre piaviea d via v- vs. ar \r— anr\»o v Jt mVtdé zrel za B«iša-eo ¡stanom časopisju SB1 ln gi vtaknili v zapor, kamor jo on včasl zapiral drugo ljudi. Obtožnica mu očita, da je z grožnjami izsilil denar. To ae je zgodilo ns vogalu 0> sem ln tridesete cente ln Kmerul« dovo ivenuje. lUrtolo Trunckino PRIPOVEDKE O PIRATIH MNOŽI. New York, H. Y. — invest o piratih, ki napodojo Indije, naložene t Žgenjein, se Je pričela roo-vijoti in zdi se, do prvi povesti I jt Upovedoi, do je videl polieojo, slede kmolu druge bolj grozovite koko je orgumentirol s nekim mo-v detojlih, do olužijo nomsnu, ki ihlm, ki je sedel v avtomobilu ln gi skrbno goje prohibicijonisti in I polog kstoregs je sedeli Ženski ki rzzlzgsjo bssedet "Bojne Udi- g mojlmlm otrokom. V ivtomobilu je nij love tihotopee s opojnimi B0 bile tri koslterne posode olke-pijočomi no morju." <■ . hote, Wobol je zohtevol $50 pod Bern je dospelo veet o fronco- kupnino, kotere je Trunohino po> skem pfrnlku "Mulhouoe", ksts- wdil. regi so plntje olojloll ni odpr- p0 tem dogodku Jo polieaj od» tem morju za pol milijona dolar- vedel Trunchino v velo ln sshte. jov žganja. Tej vesti je sledila ta- Val od nega le $M, ker ss Js ums. ko) druga, katera je bilo oporo, šal ? .tvsr, Hto dolarjev so nsšli dena le problblcljonlškim uradni- v gramofohu Wablovega svaka, kom ln ki pripoveduje, da ao pl- ratje nspadll še en parnlk In oM'LqPOLNOKA RAZUMUIVO UV li kspitans, ksterega truplo ao vr- t>o§LEDNO. gll v morje. Imeno tega parnlka V ^ i r , • seveda niso povedsll. Washington, D, 0. — Zvssni Povest se nsdsljuje di J« trgovsks sbornlea ja noananako pad na Udi jI vodil eden -nojbolj vatla| do jo d«-mokrotoka atran-znamenitih tlhotepeev v Ameriki ka pavisa so ovojego pred- in da je bilo žganje pripeljono v id4oi4k#ga hondldota. Zbomlea N>w York. In ker je Imela prva bo &aptU VB# „^j, v borbi oropono lodijo zo pol milijone do-1 |gV0||(iV republikonokego pred-Urjev žganja, ga je imelo drugo L^jniškege kandidsts Coolidgo^ lodijo notončno so en četrt miU- ¡^g^ „¡u biti ne more. jono dolorjev, _ Kmolu sleds še druga povntl o ^y^o BI Btt ^ M DIDAT. * NsotenalloU r Nemčiji spet rogo-vtU jo. Berlin» 14. jat. — Negionoltol so noolovili no rtede zahtevo, do moro zavreči dovoljenje zo ©raine preiskavo v Nemčiji po zavez niški kontrolni komisiji. Naeions-listi vpijejo, da je Še čae, da Nemce "oktde avHs jena in da ae ot race jo sramoti". Izjesti nspsd« strelnih roparjih na morja. V tretji in nadaljnih povestih ne bodo ro perji ntibrž prizene.ll tudi, ^^ Mol|t^ttobtrt ViUow HK?;. raU al notroežlilv 1 Tail (Rumen Hvp) is indljonako. r,0,ri>ctlJlv! gi rodu Crowo (Vrana) je poelol rreneae« poc vsei Itajalku drševs Montene prošnjo Am»asUls ss Oalllauza v 1^* w kandidat sa hon- PlSteiJl |fWmUM M republikanski listini Pariz, 14. jul. — Franeoaka zbornica, ki ss bovi le nekoj dni •HAoaemoa ste ao ubite r dvo z smnestljsko predloge Herrtet©- ve vlade, je odgUsovete s vellno Berlin, 14. jul. — Dva gluho^ m glasov, da se Joeephu Calllan- nemeo sto včeraj bojeval dvoboj xu vrnejo voe državljonskr pra- s Bolvms v beHmski ksvsrnl rsdl vire. Collteuz, ki je bil nekoč neke lenoke. Obe sU bile no me- m 11 »istrski predsMaik, je bil med] sin mrtva vojno obtožen izdajetva MO Egiptovski premijer oboftroljea. Kofro, Egipt, 14. Jul. - Sold Zaglul pole. predsednik eglptov eks Boeionoliotlčne vlade, je bil v r loatfli tadnik aa Dunaju. Dunej. — (Fad. Preeo > — Pet» ■ ■ ato aomomorov v šestih tednik' soboto Uhko rsnjvn, ko js nsnj To je rekord, ki ffs jo doživel ctreljsl b'ki di jok. Nopod je bil DunsJ, Dnevniki imsjo posebno! tevrVn nr%olodvoru kolono se somomor« a naslovom "Dle Ubvnamneden" (livljvaja Japonci kupajeje bojna letalo v naveličani). Vel ljudski sloji eo Itelijl- ^rtvs' oomomorilne epidemije; Pariz, 14. j*. - Jeponake vU-rr-mokí, ki strsdajo ia bogat lat, da js naročila večjg KeUlo boj ki ao Umirili VM premoženje v nik letel a'«alk*ge moog)ed ae je srečal z očmi prepadme žene. Kaj je, se jo aurovo zadri nad njo. Ona pa je potisnila ob strani ji stoječa otroka * ospredje prav pred pijanega oholeža in s ¡k» v darkom dejala: Pripeljala sem Vam svoje otroke, katere ste pognali v pomanj kanje in revščino. . Kaj pa mene to brigat vldNidje, ki so sedeli pri bos •: njjh mizah,- eo ae začeli živakno zanimati za ubogo ženo, ki je mir no in vaa izmučena atala pjed surovim kapitalietom. Nekateri so pristopili in na glaa grajali aauto-goltnika; žena je čakala na odgo-vor. .„.;:. • : -jifc^Vi Kaj stojiš tu, kakor da si vko pana v zemljo, se je zopet zadri nad njo. Čakam, kaj porečete na to, da aem Vam pripeljala izstradane o troke. Po vrtu se je dvignil vihar. Glasno ao dajali navzoči dušku evojemu ogorčenju proti brosčut nemn egoistu,, tako, da je moral zapustiti vrt. Za njim ao letele poovke. Takrat pa je nekdo vpralal že no; y Kje jo Vaš možf Doma, se je glasil kratek od govor. Recite mu, naj so jutri oglasi, jfri meni.*Tu imate moj naslov. $em sicer skromen obrtnik, ali za enega ae bo nailo še vedno prosto m. Toliko bo že zaslužil, da bo ▼saj za hrano otrojcom. Vi pa poj dite domov in umirite so od sii-ne nezreče. Bo že boljše. Naslednji .dsn je ae! Andaej po dolgem času zopet na delo. Opravljal je razna dela pri avojem novem goepodarjo kamnoseku. In ko je prišel v aoboto zvečer zopet med svoje otroke, jim je govoril o zločinskem egoizmu ¡¿koriščpjočih kapitalistov, a tudi o plemenitih srcih . . • Za naše farmarje. Rasni nasveti JOSIP STRITAR: SODNIKOVI. XfL ■ • Na tihem je trj>ela Sodnikova gospodinja. Skrbno njeno oko je videlo skrivne poke, kstere so se ksssle tu ps tam po^ veličastnem poslopju lepe Sodnikovine; majali ao'ae mu prej tako krepki stalni stebri; ▼ strshu in trepeti jc pričakovala žena strašnega trenutka, ko se slednjič vao Zgrudi in razruši. Molče je trpela, molče izpolnjevala svoje težke dolŽnoati. Žena, pravijo, podpira hiši tri ogle. V tem pregovoru je mnogo reanice. Kaj pomaga mošn, naj ae še tako trudi in pridobiva, ako ni v hiši blažene ženske roke, da ae množi, rase in lepo vihaja kakor kvas na gorkeml Nsjnriduejši gospodar ae slednjič utrudi, naveliča se dela, ako vidi, da ni blagoslova pri hiši, da vae narazen lese, gin« in se tsjs kakor aneg apomladij ako nima prijetnega, mirnega doma, da ss odpočije po trudu in skrbeh vihsrncga dneva. In kar jc najimenitnejše, kdo nsj mu akrbi za otroke doma; kdo naj pazi na njo, brani jih, uči in odgojuje, da mu bodo na veselje sedaj, na čaat, tolažbo in podporo v starih letih t Lopa, imenitna, a tudi težavna je naloga znkonake žene. Blagor možu, kateremu je areča naklonila dobro ženo, katera izpolnjuje avojn dolžnosti, kakor on svojo i lsjša in slajša mu življenje, gladi mu življenja pota, Če mu jih tudi ne qs*iplja s cvetlicami. Vesel je nsj bode, časti jo naj in ljubi; ravno-pravna mu bodi) nikdar naj iz gole oblaatnosti in aamogfavnoatl ne aesa v njeno področje; nsj jI saupa vedno in povsod, kskor ona njemu. Nikdar nsj js nc žali bres potrebe, vedro naj bo njeno ftplo, jasno njeno oko, da razlivn blagodejno svet-lobo, radoat in ssdovoljnost po vseh obrszih, po vsi domačiji. Pomisli nsj, da mu podpira tri hiš-ns ogle res, a tudi aamo tri; da more hiša stoti, trsba tudi četrtemu podpore, in tega more in mora podpirati sam gospodsr. Liza Sodnikovo jo bila iz uhožne hiše, Andreju ni bilo* treba gledati na premoženje, ko se je šenil; lepo ženo je hotel Imeti, da bi je bil sam vesel in da bi se ž njo ponašal pred avetom. Lepo domovje, lepa kupčija in lepa ¿ena; to trojo ae lepo ujema, to je bilo po Sodnikovem aren. In vae to troje je zdaj Imel. I*pa je bila Liza, da jo alula, lahko ae reče, po deželi, ne samo po okraju. A ne aamo lepa, bila je tudi poštena, umna in pridna, in — redka prikazen — poleg vse avoje nenavadne lepote ni bila nikakor ničemurna. Ali ni sama vedela. kOko je lepa, kar jc teŠko verjetno, ali je pa tako malo Či«l*la telesno lepoto: gotovo je to, da ni kazala nikuli in nikjer najmanjše prevzetnosti; nikdar t>e ni povzdigovala nad druge. Imela je res v svojrm vedenju in govorjenju. v hoji In noši neki prirojen, plemenit ponoa, ki je lahko doma v niaki koči kakor na goapoa-kem dvom. Ali v tem ponosu ni bilo čieto nič neprijetnega, odurnega; tako lepe ji je pristo-jal, da bi si je človek ne bil rad mielil drugačne. Čudno in vendar reanično: tak ponoa nI v ni-kakem nasprotju a pravo akromnoatjo; reči bi ae »melo skoraj, da »ta al brat in seatra, tako lepo ae «legata. In takole bilo v reaniel pri Hodnikov! »evestj. Ta p<>no« ji je pa bil tndi dobro orožje, ketero jo je branilo muogoterik sitneati in nad-Icšnostl. ki st> tsko rado bližajo lepi ientki. bodi-ai dekletu ali pa tudi takon»ki ženi. Nenavadna ftvaaka lepota hudim jezikom pa oeam zr*lo medno jabolko — te je ob jed an je in glodanj« J Up« Lisa, prej ubošao dekle, zdaj bogata lena Sodnikova je imela mir, daai je povaod hudih jezikov dovolj kskor osa — s tem je va Hitro ae je bila udoma. ila in privadila novih ra i mer. K^nik je emel biti zadovoljen s «vejo Seno; in bil j* zadovoljen. Dobro ua jO dejalo, ko sd jo vsi hvalili in slavili, kaka žena je to in kaka gospodinja t Sam je nikdar ni nč hvalil ne grajal, to se mu ni zdelo spodobno. Srečen je bil njijin zakon; prepira ni bilo med njima. Sodnik, dasi kmet, bil je pameten mož; še gosposki niso vsi taki. Nikdar se ni vtiksl v njeno gospodinjstvo, kskor ona ne v njegovo goapodarstvo; kar je naredila ali ukazala, toe je bilo prav, četudi se mu včssi morebiti ni zdelo; nikoli ji ni kratil njene gospodinjske oblasti. Čc js, bil še tako slabo volje, ž Hjo ni bil nikoli osoren, a posebno prijazen tudi ne; -tudi to se mu je menda sdelo nespodobno. Deklam ni sam ukazoval, ¿>ne zo bile popolnoma v njeni oblssti; ona jih je v službo jemala, ona plačevala in jii karala, ako treba. Otroci, dokler niso v šolo hodili, bili ao sama.materi v strahu; kar je rekla ona, to je veljalo; nepotrebno in neprimerno ae ji je sdelo, ds bi imela očeta za strašilo otrokom. Kdcor ona v avojih, tako jc bil mož svoboden v svojih narekbah in opravilih. Nikoli sa ni vprašala, kam gre in kdaj se vrne, kje je bil, ka} je počel, zakaj ga ni bilo toliko, ¿asa domov. Slabo je iskupils kaka aoaeda, Itaka atara ženica, Sko ji je hotela kaj na uho pošepetati o njenem možu: kaj ae govori o njem, naj bolj pazi nanj, naj ga ne puati, da dela, kar hoče; kratko jo jo zavrnila, rekoč: "Moj mož že ve, kaj dela." In take žene bi človek ne bil vesel f Htiri in dvsjset let sta tako v miru in zložno-sti vkup Živela. V prvi polovici te* dolge dobe je vedno solnce zreče sijalo na Sodnikovo domovje; a ačasoms ao ae začeli prikszovsti in'vzhajati ob-, Iski ob robu obnebja; sivi oblaki, ki'so so množili, gostili, alednjič prevleki! vse nebo; grom ge jc čtjl izza gora; vihar je žibil in pripogibal drevesom vršiče, vsak čas «e je bilo brati hude ure. Sodnikova šena je vae to videla; čutila je, da se bliža nesreča njenemu domovju, a vedno je. raolčfa. Vendar samolčati ne smemo, da je imela trenutke, ko so ji vstsjsli mučilni dvomi, ali je tudi res vedno prav rsvnala, da ni poslušaša dobrih svetov, da je molčala, ko bi bilo treba govoriti. Ko bi stopila prtdenj, lepo ž njim govorila, proaila ga, ako treba s solzami v očeh, naj ne dela tako, naj krene, dokler jo še čaa, s poti, k* tera vodi v gotovo pogubo, morebiti . . .! Ne, Lisa je poznsla svojega možg, njegovo oblastnost in trmoglavoat) razdražila bi ga aamo, morsbiti bi bilo potem še huje. Andrej Sodnik se ne da voditi nikomur, tudi svoji šeni ne; morebiti nji nsj-msnjsl Imela je aama enega človeka na svetu, kateri je vedal, kaj trpi; i njim je govorca, njemu jo potoievala, kadar-ji je bilo sree prepolno, svoje akrbi in bolečine; ta je bil njen ain Matija. Matija ni bil podoben evojemu očetu, vsaj po alabi strani ne. Prost kmečki sin je bil, priden, skrben, varen; kakor hlapec se je trudil in delal od zore do mraka doma, na polju, kjer ga je bilo treba, kakor hlapeo, aamo da je njegovo delo več zaleglo. Razumen mladenič jc bil Matija; vedel jo kakor mati, kaj se vrši; vedel je, kaj ae bliža, ksj mora priti prej ali pozneje, ako se kaj ne .predrugači, ako ae ne agodi kako čudo. Ali pomagati tod i on ni mogel. Ako bi bila mogla enega človeka akrbnoet in pridnoet odvrniti preteči propad, tedej bi bilo vso dobro; toda Matija ja predobro vedel,pregloboko čutil, da jo vae njegovo prizadevanje kaplja na raabeljeno železo l Kaj ppmafs kopati in vodo na jez napeljevati in nabirati, ako je satvmmira vedno odprta I In za-tvornice on ni mogel, ni emel zapreti. Pomafati jo mogel aamo eden, aedaj morebiti že tudi ta ne več. Trpel je in molčal ain kakor mati; upal ae ai stopiti pred očeta; gorje mu, ako bi sinil kako avarečo besedo očetu, takoj bi moral iz hiše. Sin, ki vidi avojega očeta neapamet, ki ve, kam pripravi njegova zapravljivoat alednjič vao druŽi-up, a govoriti ne sme —■ aH ni Žalostno, prežsloet-no stanje njegovo T In ko bi tndi smel govoriti — ain svariti, karati očeta, očitati mu, ali ai to nenaravno, narobe avet t (Dalje prihodnjič.) Kako pričeti a oranjem ledine. Neki kmet piše, kako je očiatU in preorai 1000 akrov prerijske in deloma s šest čevljev visokim grmičevjem poraščene zemlje. Pr vo je pričel sekati grmičevje pri tleh in ko ae jo osušilo, je sežgal vse skupaj. Takoj nato je s pepelom pognojeno /emljo piVvlačil z močno brano in pose jal z deset flmti navadne trave, kateri jc bilo primešane f unt.-detel jnega ae upena in deaet funtov rži. Povrhu je ie poaejai 100 funtov superfos fata (auperpboaphate) na aker. V sedmih mesecih ae je pokazal začetek. Na popolni ledini in primerno pusti zemlji jo zraatla^tri čevlje visoka trava s deteljo in ržjo, ksr je kosil za živino. Prva tri leta zemlje n| oral, dokler niso dodobra razpredle detelj i ne korenine in storile avoje delo a prerahljanjem zemlje. Laika detelja (crimVon clover) jp najboljši in najhitrejši pripomoček, da se zrahlja in opomore zemlja. Detelja kmalu spomladi oseleui in jo je mogoče tudi kositi za prvo krmo, da so potem še lahko orje istega let« /a koruzo. V poznem aprilu ali začetku maja jo je včaaih že lahko kositi za zvežo krmo. Pozno v maju in v začetku junija je po poko-šeni detelji lahko obdelata zemljo aamo da, jo dobro prebranate, na kar ae že lahko sadi koruza, ki posebno dobro obrodi za deteljo, zlasti če je ob pravem času oko-pana. Za koruzo je dobro aaditi bob, ki služi kot dobra krma ter obenem izpopolni , rodovitnost zemlje. Najboljie je to, ko se poberejo stroki, slama pa spodorje, da služi kot dober gnoj. Žito v na ta način obdelovani zemlji pozneje prav dobro obrodi, posebno pa ozimina. Divji česen najložje uničite, a-ko preorjete zcknljo v jeseni in naslednje leto posadite s koruzo. Tudi ovčja paša kmalu uniči to kužno rastlino. Najlepši dnevi na farmah ao takrat, ko je alfalfa (detelja) aa košnjo, pravi neki farmar it Io-ure. On goji alfalfo, da jo krmi svojim osmim jerseyjskim kravam. Po njegovem prepričanju in izkušnjah je ni boljše krme za krave kakor alfalfa. Če preneha le za en dan krmiti svoje krsve s alfalfo, pa naj jo nadomesti s katerokoli krmo, se pozna, ker krave prccej dajejo manj inleka. Univerza Oortoall je preiskovala razmere med 1303 farmarji v o-kvaju Tompkins v državt New York. Pronašla je, da je povprečen dohodek kmetekega delavca izmed 1007 možaki imajo samo izobrazbo vaške šole, $318 na leto. Dohodek 280 farmarjev, ki i-majo izobrazbo arednje šole (high school) je znašal povprečno $620 na leto, a dohodek šeztnajstih farmarjev, ki ao itneli poljedelske šole, pa je bil povprečno $847 na leto. Bučo. Kmetovalec piše, kfcko je poeadil pet akrov aveta t bučami. Poaadil jih je v sredi maja in v aredi avgusts ao bile buče že do- bre za krmo prašiče v. Poekusii ie krmiti prašiče z bučami na dva načina, da je dajal enim aamo ku-kane buče. drugim pa kar anro ve. Ta poskuinja mu je pokazala, ds jO bilo prav malo razlike. S kuhanjem 1000 funtoV buč na dan je imel že preeej truda in ztroš-kov, a z narezanjem prav tolike količine bfcč je bilo primeroma malo dela. Hranil je ato avinj. Pet akrov buč je bilo v dobri letini čieto dovolj, da je lahko prehranjeval z njimi avinje pd srede avgusta do oktobra. Dal jim je buč, kolikor ao jih le hotele požreti. Buče je zvalil proti velikemu avi-njaku, jih rezal na ftetrti in dajal ta stajo. Večje je prer&al tudi na več koaov. Ugotovil je, da je pet akrov buč vrednih toliko kot druge krme za 4500. Dopolnil je seveda bučno hrarto s koruzo, mešanim žitom in pridelki iz mlina. Po njegovih izkušnjah je najboljie saditi buče srednje velikosti, ki prej dozorijo in je lažje z njimi delati, pa jih je tudi precej več pridelanih na aker kakor pu buč večje softe. Skušnje ga tudi uše, da se tako ne splača ssditi bude manjše velikosti,' ker tistih se^dosti prej loti mrčes ter jih uniči. Za kratek Óudno soroda» Cnjte j S tridesetim, oženil * vdovo štirideset js unci, hčer ]< ,ct ^ ^ ~>oi to. ie)™*; I jubil v m, la jo poroíi!. I Rabindranath Tagore: Čampin cvet. Muli si, da bi bil čampin cvet, samo tako za šalo, in bi rasel na v^ji visoko na onem drevesu in bi se tresel v vetru od smeha in plesal po pravkar razklenjenih listih, ali bi me spoznala, mami ca t Klicala bi: J'Dete, kje sit" in jaz bi ae smejal aam,pri aebi in bi bil tiho, prav tiüo*\. , Skrivaj bi odprl avoje liste in bi te opazoval pri delu. Kedar bi po kopeli, % mokrimi lasmi, razpuičenimi preko ramen, ila skozi senco čampovega drevesa do dvorca, kjer opravljaš avoje molitve, bi začutila vonj cvetlice, pa ne bi vedela, da prihaja od mene. Kedar bi opoldne po obedu Bedela ob oknu in Čitala Ramajano in bi senca drevesa padala na tvoje lase in na tvoja nedrija, vrgel bi svojo mslo senco na stran tvoje lmjige, prav tjs, kjer bi čitala. Bi uganila, da je bila to drobna tenca tvojegt malega deteta f Kedar Ip Šla zvečer t prižgano svetilko v roki v hlev h kravam, hI padel nenadoma zopet na zemljo in bi bil ie enarat tvoje pravo dete in bi te prosil, ds mi povei kskšno pravljico. "Kje si pa bilo, ti povedno dete!" /'Ne povem ti, mamica." Glej tako bi si govorila ti in jaz. Moj oče, mož 6u le? iakal. se zaljubil v ttoj<) hčerko in J0 poročil Stem je postal ,HoJo^ — in moja hei y pllNtaU ker je bila žena mojega^ čez leto dni Je moj» ¿^ la «na, ki je svak aJ02l m je obenem moj brat žene mojega očets, a'i je tudi vnuk iuojejraj je sin njegovega sina. Isločaano je rodila očeta tudi sina. Ta sin j moj brat in moj vnuk , ker je ain mojega oC.et| nem sin moje hčere, I Moja žena je moja stara i ker je mati žen« niujen In zato sem jaz sin njene In ker sem obenem mož hVoi ne, aem stari oče sauiew Pomislite, če ni res tak Generalova kravi. To je bilo v Avstriji, je imel obilno družino. Rl je hranil neki vojak v blii jaanice v malem hlevu krt» mu je dala vsak dan itiri mleka. Pred hlevom je bil l travnik, kjer se je navadno L pasla. Nekega dne pa se je j ralova gospa pritožila, da kako krava daje wn6go mleka kot poprej. Za vzroki kolnoeti je navedla dejstvo, i trava zelo pomandraA, ker j jo vojaki in civilisti po tr General je postavil ka pred travnik ter mu da razun njegove krave ame stopiti na travnik. Slučaj je pa nanesel, da; tela iti goapa generalova jutra nekam na poset ter i služila bližnje poti Čez Takoj ae je strsžnik zadri i "Halt, nazaj 1" ' Gencralica se je začt majeatetlčno odvrnila: "Tepec, kaj me ne poznali veš, kdo da sem!" Nakar odgovori v istem vojak: "Vae, kar jaz vem, je to,< niSrte krava gospoda ge Proč s trsvel" m ' Izpred aodiščs. Sodnik: "Vi ste se tonjj bsli, ko ste ukradli denarnii Žovani: "Oštija, kako k ga bal, da ga ni nič denarsi Nev graditelj moči In mk Cu4*vito ¡m, ImIm hitro t« mw ti ! tU« |MTrM slabotnim, ncrvMl i. pobitim lju«U» »jih tine j«. Isto Jako Hitro ■llalaja. Kri «nora tmsU tolss« In PovMt " Jimmie Hiffgins" je treslo duše ameriiktf» proleta riata ob času veliko vojna. Dobi n pri Književni matici % JI. f. J. pozor SLovnroit Prodam 80 akrov obsegsjočo farmo, 50 akrov jc obdelane zemlje, bombaž, korqza, krompir, fižol, lep vrt, domača' zeljenava, ter grozdje. Krave, prašiči, kokoši, mulci, in dve*hiši ,cna hiša ima tri in druga dve aobi. Dve štali, dobra pitna voda, vsi pefrebni fsrmsraki stroji. Zelo prikladno za dve družini. Cena nizka. Vae ponudbe jc poslati na naalov: Martin Matek, Box 53, Harviell, Mu. (Adv.) M«M»TbM 4aj« tslsso krvi Is t«* —m! TtsoJi »tlv»Jo U si»sB»t»«l P krvi ta tKssr, ta mJ«UJs Mtrs m r P«r 4ntk. Msll ilUUlji kodo ssttï" Toa«. «U al škodljivo, smpsk pri sfokUvoo sdravilo, ki ponovi stol, «potit ta kltro ojUI Uve», kri I« Mlivljajo« span or, stimulira okUU S j (a rogu lira lelodo« ta i revs. Isdolovstoljl MMS-Tono vtds tsJ» k«j J« IsU vsUnu storiti m * sMaJlfc. tfa prisilijo vs« tsksras»*1 «Jo jsmlijo ta vsm p»vr«lJo dvssr, fcj sodovoljnj. Of I* Ju si Jsmstvo m* »•kotu. rriporoíens, Jom¿«tt* i« v v»«* Mtara«k.—(A4v.) DA SKUHAŠ DOBRO VOl. PISIPONAJE PRODUKTE. Imamo v zalogi slad, hm«lj. in vae droga potrebltfo«. roi" In ae preprfčajt«, da ie do«« kuhani vedno Is najbolj« Is m "oroeerijam, slsdilčtrjtm Is dajalne šeleznlne dam« prim«" pust pri večjih naročilih. P» informacije na: FRANK OGLAR. 0401 Saparfor Avaaa«. O ■A Uv«U«A Wmêh^B \c ^¡¡¡mSlB^f^^Ê^. O Ki K3IÎÎ Potujte "FRENCH LINE" potom. EKSPRESNA SLUŽBA — NEW YORK — HAVRE — PARIS V ŠESTIH DNEH PREKO . BELGRAD - LJUBLJANA - ZAGREB PARIS July 23, Aug. 20. Sept 10 * r SUFFREN..........A«f. Z LAFAYETTE.......Aug. 16, Sep^ V CHICAGO.................Sept» jelko In aloveoako In ki bodo P^«1' ' ¡£ vmU Mini la sae^nikom. prwkrkdi FRANCE Jily 30, Aif.27,Se* 17 tovore angfalko Na nafti h paaehnih vlakih ae UlmaH. ki ■„, vao pat. Evropski affMitJe Um Wdo pomar.11 potne IleU in vieaja ter aiWUi va* pravosna ta4^e , i» tratjag« raareda ae Jako anfvaJniki. takoéa vo4a v vaakom prostoru, po/.va Braa dvoma bosta sadovolinf m aslaftM fr.» J-dll« FRENCH LINE tÄJÄ«^ St.Clueafe.IJ New T*