V Gorici, dne 17. febravarija 1899. Tečaj XXIX. Izhaja dvakrat na teden t Štirih Izdanjih, in sicer: vsak torek in petek, /Jutranje izdanjc opoldne, večerno lzdftujo pa ob 5. uri popoldne, in stane z gospodarskim Listom" in s kako drugo uredniško izredno prilogo vred po pošti prejemana ali v Gorici na dom poSiljana: Vse leto.......gld. 6— pol leta ..,....•. » 3-— četrt leta.......» 1-50 Posamične številke stanejo 6 kr. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici štv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. Gabršček vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziram o. ,,FRIMOKEC" izhaja neoduiano od *Soče» trikrat mesečno in stane vse leto gld. 1-20. »Soča' in »Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakarui Schvrarz v Šolski ulici in Jellorsitz v Nunski ulici: — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na tr m della Cašerma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. SOČA (Večerno izdanje). Uredništvo in odpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici št 9 v Gorici v H. nadstr. zadej. — Urednik sprejemlje stranke vsak dan od 11. do 12. ure predpoldne. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravništvu. Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne upravništvo. ______ Oglasi in poslanice se račnnijb po petit-vrstah, če tiskano 1-ltrat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — večje črke po prostoru. t Naročnino in oglase je plačati loco Goriea. „GoriSka Tiskarna" A. GnbrSček tiska in zalaga razen «Soče» in*Frimorca» Se -Slovansko knjižnico", katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ^J^- vseietno J:.gld-80 kr.-------Oglasi-v ^Slov. knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vrstica. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog* in narod! Goriško lahonstvo. Zgodovina nas uči, da janič&rji so bili najhujši turški vojaki, ki so »li z navdušenjem v vsaki boj ter so najbolj divje se bojevali baš proti onim narodom, iz katerih so jih bili Turki nabrali. Kakor v bojih ti zgodovinski janičarj«, tako gredo današnji dan na politiškem polju ronegalje proti onemu narodu, iz kater"ja so prav za prav vzrastli. Ne hodimo daleč, temveč poglejmo si na kratko kar naše goriške razmere. — V (»orid se velikanski veČini prebivalstva pretaka po žilah slovenska kri. Nekdaj je bila Gorica majhna, neznatna. Pozneje, ko so pojenjali strahovi pred raznimi sovražniki, ko se je pričelo novo gibanje med prebivalstvom v državi, ko se je pričel preobrat, ki je popolnoma preobrazil splošne odnošajc, je začela, kakor druga mesta, tako tudi Gorica rasti, h okolice in od drugodi, največ seveda iz slovenskih krajev, so hodili ljudje v mesto, kjer so se naslanjevali. Bili so časi, ko ni bilo ne dima ne sluha o kaki narodnostni zavesti, ne med našim narodom na Goriškem, pa tudi ne prt drugih narodih v državi. Avstrijski diplomatje so izkoriščali tako ugodno priliko ter so delovali z vso silo, da bi Slovane poncmCili, oziroma po naših pokrajinah poftalijancili. Kakor so * bile drugodi med Slovenci po mestih le nemške šole, in se je govorilo z veČine le nemški med omikanci, tako je pričelo postajati pri nas vse italijansko. Slovenec, ki je prišel v Gorico, se je moral posluževati lašCine, ako je hotel kaj opraviti in kaj veljati, svoje otroke je moral vzgojiti v laškem smislu, ter na sploh se kazati Laha! Oče je bil še Slovenec, otroci pa so postali že »pristni8 Italijani! Tako je bilo nekdaj, tako še pred nedavnim časom, in tL ko je deloma sfcoro še današnji dan. Priroraalo je v Gorico tudi nekaj Lahov iz kraljestva, in sčasoma se je iz te zmesi, iz par pravih Italijanov in iz \elikega števila slovenskih odpadnikov porodilo — goriško lahonstvo! Da se je pa to sploh zgodilo, za to gre zasluga raznim avstrijskim vladam, ki so podpirale raznaro- «Gor« Tiskarna* A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. MARCOV1SCONTI Zgodovinski roman 3talijap.ski napisal Commaso 6rossL (Daljet Dan, v katerem je bila obravnana ta pravda, se jo že nagibal k večeru. Grofov sokolar je z nekega stolpiča na sprednjem delu gradu gledal doli po jezeru, da bi videl, ali se vrača kaka ladjica iz Bellana. Ko je že dolgo časa gledal, je konečno zapazil v daljavi ru-javkasto jadro, ki je postajalo vedno večje, in se bližalo, in ko je dospela h kraju ladjica s tem jadrom, je šel hitro naznanit to svojemu gospodarju. V krasno opravljeni dvorani je sedel ta na mehkem naslonjaču, a pri njegovih nogah na nizki pručici je bil videti lep dvorjanič, živahen in mil kakor mladi bog ljubezni. Deček, ki je radi svoje službe moral sedeti ondi tih in miren, se je kratkočasil s tem, "'A se je skrivaj igral z velikim lovskim psom, ki mu je odgovarjal dviguje" ušesi, migaje z repom, in včasi celo* s kakim skokom. Grof Del Balzo je imel skoro pet- devanje na vso moč, in je še podpirajo, le s to razliko, da raznarodevanje nekdaj jim je šlo hitro izpod rok, a današnji dan se mu postavlja po robu — narodnostna zavest med Slovenci l Ko se je vzbudila narodnostna zavest med našim ljudstvom, tedaj so se visoki gospodje na visokih c. kr. slolicah prestrašili, in ieli so še hujše pritiskati, da bi po-ifalijančevanje ne ponehalo, temveč tini hitreje in tim uspešneje napredovalo, kakor se trudijo še današnji dan goriški „kapori-joni", odpraviti slovensko mestno šolo, da bi se tim ložje poitalijančevalo vse, kar je slovensko. Zavednost pa stavlja bran potujče-vanju, le žal, da zavednosti je Še vedno premalo! Ce bi bila ta večja, če bi se bila vzbudila poprej ter prodrla na površje z mogočnejšo silo, in pred vsem, Če bi bile oblasti svoj čas upoštevale paragrafe o ravnopravnosti ter bi ne bilo postopale skozi in skozi le raznarodevalno, tedaj bi bila morala — kar je popolnoma naravno —- Gorica bili že zdavna v slovenskih rokah l Ali vladni aparat je z vsemi mogočnimi pripomočki polujčeval, in vzrastlo je — goriško lahonstvo 1 To lahonstvo, podprto od zgoraj, je izsesavalo — in še izsesava — goriške Slovence, jih je gledalo čez ramo ter smatralo le službujočim življem, dokler se ni kar bliskoma pojavila med našim ljudstvom zavednost. Ou tedaj pa je nastopilo goriško lahonstvo pota — barabstva! Izzivanje na izzivanje, zasramovanje, žaljenje, pretepanje itd., vse to nasproti Slovencem je bilo in je še vedno na dnevnem redu pri goriških lahonih. Vzgoja pri tem lahonstvu je taka, da se bore malo skrbi za pouk, za prepolrebne reči ^mveč že v mladosti se vadi isto v postop«nju in v ž njim združenem barabslvu. Saj se spominjate, kaj smo povedali v listu o šolstvu na Goriškem! Najmanjši percenlni stavek v cbiskavanju ljudskih šol ima — Gorica, glavno mesto v deželi! Kar na stotine otrok ne pohaja šole — in kaj je analfabetov! Za glavo se mora človek prijeli, Če čita to, in zdeti se mu mora neverjetno — čeprav je britka resnica! — Je ]\ potem čuda, da deset let. Izpod črne baržunasie kape na vogls sta se mu spuščala doli čez senci dva Šopa las, katere je on v svoji mladosti imenoval plave, dasi so bili rudeči, in jih je s ponosom imenoval plave tudi sedaj, ko so bili že tako sivi, da je na njih belkasta boja najbolj prevladovala. Njegov medli, pirgljevi obraz se je jako Ožil proti bradi., na kateri so, ko je govoril, plesale redke in kratke dlake, iste boje kakor lasje. Dve sivi očesi pod gostimi obrvi sta še kazali nekaj ognja, a v tistem suhem obrazu, ter v družbi z nekimi na konceh umetno stisnjenimi in na sredi vzdignjenimiustmi, sta izražali le njegovo veliko samozadovoljnost. Na roki je držal krasnega sokola, ki je kazal, da mu grofovo božkanje jako ugaja; kajti sedaj se je golčaje zadovoljno prijetno pripogibal pod njegovo roko, sedaj pa je našopiril perje in se zaganjal v roko, katera ga je gladila,- a jo je vendar le krotko kljuval. Ko je sokolar stopil v dvorano, je razumni ptič takoj spoznal učitelja, ki ga je bil udomačil, in je jel mahati s pe-rutarna ter glasneje golčati, kakor da bi ga vabil, naj ga vzame na roko, «Torej»., je vprašal gospodar soko-larja, «se vračajo iz Bellana* ? vzraste iz tiste mladine toliko izzivačev, toliko barab?! Pa, vse to je »latinsko!« PoTig slabe vzgoje skrbi vse laško javno mnenje in časopisje za to. da se vceplja že mladini v srca srd proti slovenskemu prebivalstvu v Gorici, in proti Slovencem sploh. Vsa uprava slavnega magistrata goriškega je polifiško barvana, vse se dela tam le za visoko italijansko politiko, vse veselice, vsa društva, z jedno besedo vse je naperjeno proti Slovencem, pa naj bo prilika za to umestna ali neumestna. In vse to se godi ob vednosti in ob dovoljenju činiteljev, ki so poklicani v deželo v znamenju miru in sprave, ki pa v nasprotju s svojimi dolžnostmi trosijo nemir in prepir med prebivalstvo ter dopuščajo, da se žali Slovence v Gorici, kakor se baš poljubi goriški fakinaži! Kako lepo je videti n. pr. na Travniku, kadar gorišk-i barabe pojo pesem, v kateri žalijo slovenski del meščanstva ter ga pode iz Gorice, c. kr. redarstvono organe v nižji ali višji službi, kako lepo mirno poslušajo izzivajoče besede, naperjene proti Slovencem, — in c. kr. ušesa ne čujejo ni-kakega žaljenja, nikakega izzivanja! Zakaj ne? Za to, ker Lahom nasproti Slovencem je dovoljeno vse! Za Lahe vlada na raznih c. kr. stolicah največja popustljivost, aH nasgroti temu vtaknejo Slovenca takoj v luknjo, ako se predrzne tudi le v odgovor, zaklicati kak »živio". Koliko Slovencev je že čepelo po zaporih radi Italijanov in Italijanom na ljubo, kako strogo se je že postopalo s Slovenci Italijanom na ljubo, in kako rahlo se je nasprotno delalo že z Italijani, tudi v slučajih, ko je moralo javno mnenje glasno izražati svojo nejevoljo o »dvojni meri !a Toda pač, saj živimo še vedno v deželah, katerim so nadeli ime: „dežcle ne-verjetnostij!" Slovenska zastava na „Šol.domua seje morala skriti lahonskemu barabstvu na ljubo, mladenka, cvet goriškega lahonstva, je metala kamenje v Šolski dom, in še sedaj je niso našli!! Kako hitro pa so sneli slovensko zastavo s „Šol. doma8! Jedno kot drugo, vse — goriškemu tahonstvu na ljubo! „Lasse pur" so prenehali peti. prišli «Da! Miha in njegov sin Arrigozzo sta ravno izstopila na earneškem bregu*. Gospodar je oddal sokola dvorja-niču, kateri je odšel; on pa je čakal s sokolarjem brodarja, ki sta kmalu vstopila. Oče je bil že starikast mož, sin pa lop mladenič prilično pri sedemindvajsetem letu. «Kake vesti si doneseh ? jo vprašal grof starca. *Take, da Bog pomagaj*. tNo, povej mi, kak6 je bilo*. «Glejte, tak6 : Pozvonil je zvon in na nadvladikovem mostovžu se je prikazal neki brezbožni obraz z drugimi tremi ali štirimi pisarji iti farizeje!. Ondi je začel klepetati, in je klepetal, da ni bilo konca ne kraja, ter je privlekel na ven neke staro pergamente, katere bi še najbolje porabili, če bi vanje zavijali slanike, in je tolkel z roko po njih, kakor da bi bile morale tiste ovčje kože pritrditi njegovim laž6m. No nazadnje je začel krepkeje govoriti in je prišel na dan s to lopovščino: Dobijo se priče, da so bili Limontini vedno pravi služabniki samostana. — In nadalje je kvasil, da smo morali za to imeti obrito glavo, ter da je le malo časa, odkar smo pustili lase rasti. Ali je mogoče misliti si večjo zagrizenost* ? so z Vincijevo pesmijo .Marameo" — in dovolila se jim je peti brez ovire, ker žali Slovence! Ce bi pa Slovenci le malce kaj storili, kar bi neprijalo baš goriškemu lahonstvu, oj tedaj pa bi bili naši prijatelji na okr. glavarstvu vsi na nogah, in Slovence bi vtikali v luknje pri sv. Antonu, spravljali bi jih pred sodnike in od tam v ječe, da bi bilo joj in gorje! Tako je in nič drugače 1 Tiste velike in tiste male oči pri izvestni visoki vsemogočni gospodi izborno funkcijonujejo — vse goriškemu lahonstvu na ljubo! Ali bo kdaj tega konec?! Da, bo konec, ker mora biti, in tista gospoda, kateri je zagotovljena v našem narodu slava prekletega spomina, mora tudi enkrat izginiti s površja! Tak je zakon narave, in zakon narave pravi tudi, da vse ono, kar je sezidano in postavljeno na temelju krivic in lopovščin, se podere in razprši v prah.... Enkrat bo konec tudi v Gorici krivic nasproti Slovencem, pa naj vodijo nas do tega konca taka ali taka pota! Svaka sila do vriemena? DOPISI. Iz Kanala. — Govorilo se je preteklo, leto, da dajo farno cerkev kanalsko pobeliti, oziroma znotraj prenoviti. To je v istini tudi jako potrebno, kajti sedanja zunanjost cerkve napravi na človeka neprijeten ulis, osobito pa že radi tega, ker se ista nahaja v sredi trga in ob cesti j da bi se ta namera le vresničila, in da bi ne ostalo samo pri besedi! Glede ure tudi nismo mnogo na bo-ljem nego Goricam preteklo leto na Travniku. Kakor je potrebno v mestu dobrih cerkvenih ur, ravno tako in še [veliko bolj potrebno je imeti v trgu tako uro, po kate-rej se navadno vse žepne in stenske ure uravnavajo, in baš take nam manjka v Kanalu. — Že več let sem se nam naša stolpna ura pogostoma ustavlja, neredno bijein kaže. — Ker se ta nedostatek vedno1 ponavlja ter je zaradi tega nezadovoljnost obča, bi bilo želeti, da bi cerkveno oskrbništvo dalo uro popraviti ali pa si novo omislilo. Domačin. «Pa tiste priče so bile tam ali ne» V je vprašal grof. «Kaj bi jih ne bilo ? Ce bi se imelo zopet Kristusa križati, mislite, da bi se jih ne dobilo tudi? Seveda so bile, take priče, ki bi za smokvino lupino s prisego potrdile, vsake krivičnost, izobčeni gibelini, ki so se že davno prodali vragu. «In tako, kaj je bilo potem* ? «No, potem, ko je končal tisti lisjak, je začel govoriti pa naš odvetnik Lo-renzo da Garbagnate. Zanikal je odločno, da bi mi bili opatovi služabniki, in rekel, da je že čez sto let, kar mu plačujemo le glavni in pašni davek in desetino, kakor jo pravično, in mu pomagamo pri branju oliv in kostanja, in opravljamo vožnje in kar je naša dolžnost, in nič več. In nazadnje je izrekel še neko besedo, neko čudno besedo, ki je bila prava za nas... Ali se spomnjaš ti, Arrigozzo«? «A, res», je odgovoril sin, «spomi-njam se, da je imenoval nekaj. .. nekako posebno pravico ... neko pravico... te je nekaj takega, česar nisem še nikdar slišal». .Gotovo je rekel, da niste več služabniki po pravu, ki se zove prescfizične (zastaranje)«, je pomagal grof. (Dalje pride). Iz Bolca 13. febr. V 5. številki »Pri- I morca" v dopisu »Od nekod" razpravlja »Miščev« veliko (!) potrebo delavskega bral. društva — po svojem vkusu. Društveno ži-votarenje je tu res žalostno — a krivda je v občinstvu samem. »Miščev" ne more niti umeti, v kako burnih časih smo, in kake ener- | žije je bilo treba, da je bila ustanovljena pred 24 leti narodna čitalnica — in komu? — Bolčarom! Kdo je kriv, da se ni čitalnica mK .* mogla ponašati z obilnim Številom družbenikov ? Dopisnikova mladost ne opravičuje njegove trditve, da se ni nikdar vabilo tržanov v čitalnico. Res pa je, da. so i čitalničarji vedno od početka vabili in prigovarjali iržane k pristopu, posebno pa z j društvenimi veselicami, katere so vedno z j velikim naporom v ta namen prirejali. Pri j čitalnici nelJščite ovir,da nima Boleč svo- j jega moškega pevskega zbora, ker dobro veste, da tega sploh ni bilo mogoče ustano- ^ viti pri vsej dobri volji. »Inteligence", kakor imenuje g. dopisnik duhovstvo in učiteljstvo (ker više inteligence sploh čitalnica nima) pa je, in je bila edina želja, vse sloje tržanslva zvabiti v svoj krog. Smešno l Ne živi li ona umišljena »inteligenca*, ki je iz ljudstva izšla, tudi s priprostim ljudstvom v najožji zvezi? KeJaj 3e je slišalo, da bi »inteligenca" prezirljivo se obnašala proti ljudstvu? G. dopisnik, niste li še nikdar videli v čitalnici našega kovača z delavskim predpasnikom in tik njega č. g. dekana, in niti jednemu niti drugemu ni prišlo na um — kar prihaja Vami To ste morda imeli priliko drugod opaziti, a pri nas ne. Duhovščina in uči-teljstvo so nikdar ne ogiba ljudstva, kajti potem bi v svojem poklicu ne delovali. Dovolj značilno je to, da je osnovalni odbor delavskega bralnega društva, stopivši v dogovor s čitalničnim odborom, sprejel povsem nazore slednjega, ter pristopil čitalničnim udom. Čitalničnega odbora namen je edino le — tudi druge sloje tržanstva zvabiti v društvene prostore. Poglejmo si delavska bralna društva drugod, n. pr., kedo vodi v Gorici vsa delavska in podporna društva — mari pri-prostdninar? Drugod si štejejo nižji sloji v ponos, da se prištevajo društvom, katera vodi »inteligenca". Se li bode kmet ali rokodelec učil omike le med svojevrstniki, ali le po h*3tih? Nikakor? Vse socijalno življenje je osnovano na tem le pravem principu, da zmožnejši vodi nezmožnega — a naopačnih slučajev ne najdete nikjer, niti v prirodi. Obraten red je početek anarhije! Bolčani! Čitelniea je Vaše narodno ognjišče, njen odbor radostno vsprejme vsakega dostojnega tržana. Tudi čitalnica goji iste smotre, to je ustanovitev moškega pevskega in tamburaškega zbora. Dopisnikova sveta dolžnost tudi po svojem poklicu bi moraia biti — jediniti, a ne razdvajati, ter izbijati raje neopravičene predsodke. Čitalničarji bodo vsi podpirali Vaše delovanje, ako se držite načel jedinjenja. Kakor Vam je znane, ni čitalnica vezana na sedanje prostore. Ako se spozna potreba, poišče si lahko tndi drugih, po volji veČine društvenikov. Torej kakor lehko uvidite, imate vse pogoje Vašega prihodnjega delovanja v — čitalnici. Čemu dve slabi društvi — mesto jednega krepkega. Edino to »nasprotstvo", ako hočete čitalnični vzvišeni smoter tako imenovati, goje nekateri čitalničarji proti novemu društvu, in vsak trezno misleč mora tudi to »nasprotstvo" odobravati. Svetujemo Vam torej, da prej dobro premotrite naše razmere, in ne krcati onih, ki so se vedno žrtvovali nad svoje moči v prospeh društvenega življenja. ; Bolčani! Vaše narodno ognjišče je bilo pred 24 leti ustanovljeno od blagega pokojnega dekana Ko bala za Vas, njega se oklenite! Domače in razne novice. Imenovanje. — Ravnatelj gimnazija v Pulju g. Anton Stili je imenovan ravnateljem na Maksimilijanovem gimnaziju na Dunaju. Dr. Blaž Quarantotto, notar v Tolminu je bil dne 3. t. m. zaprizežen kakor tak ter je pooblaščen, da v svoji lastnosti dela notarska pisma v nemškem, italijanskem in slovenskem jeziku. S tem je rečeno, da ima mož pač d o v o l j e n j e, da naprav-lja pisma v slovenskem jeziku, a še sedaj ne vemo natančno, če je tudi res sposoben slovenščine toliko, da bode mogel uradovati v okraju, ki je čisto slovenski, kakoršen je okraj tolminski. — Prosimo obvestila. Dopolnita volitev v deželni zbor. I — Italijansko politiško društvo »Urione" je imelo pretekli teden, sejo glede na dopolnilno volitev v deželni zbor. Trde, da niso prišli do nikakega zaključka, kedo da bo kandidat za to volitev. Slišimo, da tudi »Gircolo cat-tolico" ima posvetovanja radi te volitve. Včerajšnji »Gorriere" pa je naznanil, da »Unione" je zbrala kandidatom dr. Eg g e r j a, nečaka dr. Pajerjal »Cjrcolo Caltolteo*- i baje namerava kandidovati dr. Canettija. j Kaj stori vlada pri tej volitvi, katere vspeh ima biti tak, da dobimo za deželnega | glavarja moža, ki ne bo plesal brezobzirno po taktu laških mogotcev, temveč se bo oziral nepislransko na vsa vprašanja cele dežele? Tu bomo videli, ali ostane še nadalje na površju tista ohola laška prevlada* katera je deželi na sploh, in Slovencem še posebej, že toliko škodovala, ali hoče končno vlada urediti razmere tako, da se bo delalo jed-nako za vse! Proti vipavski železnici se zopet oglašajo Italijani, ker dež. odbor misli končno izpolniti nalog iz leta 1892., s katerim mu je bilo naročeno prispeti s 100.000 gld. zu zgradbo te železnice. V dež. odboru imajo za sedaj večino Slovenci, ker predsednik ne glasuje in je torej dr. Verzegnassi osamljen. Razlogi, katere navajajo proti železnici,- so znani. V prvi vrsti povdarjajo, da ,. leznica v kupčijskem oziru ne bo vezala Vipavske doline z Gorico tako, kakor so mislili, ker so se med časom nekatere črte predrugačiie itd. Ali taki izgovori so le izgovori, pravi vzrok je le ta, da Slovencem ne privoščijo ničesa in zato jim povsodi delajo ovire, nasproti temu pa se potezajo z vso silo za furlansko železnico, ki životari ob samem deficitu in ob državni garanciji 60.000 gld., dočim je jasno kot beli dan že danes, da Vipavska železnica bo uspevala dobro. Upamo, da store naši poklicani činitelji vse potrebne korake pravočasno, da se laške nakane proti Vipavski železnici preprečijo. Častno diplomo je dobil sin dr. Vin cija od goriške »ginnastike", ker je uglasbil pesem »Marameo", ki žali Slovence. Oče vabi Slovence v svojo pisarno, in rad govori slovenski, ker mu dobro diše slovenski groši, sin pa ima v svoji sobi častno diplomo, kako zna žaliti goriške Slovence ter jih poditi iz Gorice proti Solkanu! Slovenci na deželi, kateri ste doslej zahajali v pisarno dr. Vin cija na Kornu, zapomnite si to! Omikancem našim na ddžoli pa kličemo : Učite, učite, učite! 1 Ora si eanta cosl.,,— Neki Goričanjc bil tako prijazen, da je nam včeraj ydopo-ludne poslal po pošti popravljeno »Gorizia seiava" tako, kakor jo pojo sedaj zadnje dni. Namesto „cari burloni" so postavili besede: brutti buffoni, namesto „dei čari due šanti" (Sv. Ciril in Metod) pa »dei porchi do santi"! Kaj takega more peti le kaka goriška lahonska baraba, drugi človek bi ne mogel izražati takih pojavov duševne propalosti. _ Na listku je od spodaj napisano: M u-sica di L. Vinci, Parole tli V. D.r C....! Ime »pesnika", ki je zložil tekst, ni še znano; morda pa tiči pravi za gorenjimi pikami ?! Izvemo ga. že ! Ime »pesnika" se drži nekam tajno, kar kaže, da bi prizadetemu možu ne bilo ljubo, Nako bi prišlo v javnost, kdo da je zložil pesem, ki žali Slovence ; drugače bi ga gotovo javno proslavljali, kakor sina dr. Vincija! Nekdo, ki bo pomagal peti »uiara-inco", utegne priti v Gorico. Prijatelj našega lista »ein treuer tisterreic-his&her Gorzer" piše nam v nemščini dne 13. t. m. tako-le: »Draga »Soča", bodi pozorna! Včeraj zvečer je dospela žena znanega irre-dentovca Petra Favettija iz Trevisa in-| cognito v Gorico. Danes v jutro se je od-j peljala v Trst, da se tam pogovori z na-i mestnikom in z italijanskim konzulom, kaj je potreba ukreniti, da zadobi njen mož pomi-loščenje. Ako dobi upanje le do žarka cesarske milosti, tedaj se poda na Dunaj v avdijenco pred Njegovo Veličanstvo, da poprosi tam na kolenih za pomiloščenje. Peter Favelli je bil svoj čas enoleten prostovoljec, sedaj pa bi rad služil še 2 leti, če potreba, samo da se mu le kazen odpusti". Dokler prosi, zlata usta nosi, kadar vrača, hrbet obrača, tako pravi naš slovenski predgovor, in tako bo tudi, če v istini tisti znani rPeler Favetti zadobi pomiloščenje. Ni verjetno, da bi se mož skazal hvaležnega, ako bi bil deležen cesarske milosti, kajti pokazal je kot avstrijski vojak že jasno, kako mišljenje in kako nagnjenje ima do Avstrije, iz katere je ušel v »blaženo domovini*' — Italijo, v nadi, da mu pojde v njej bolje kakor v Avstriji. Sedaj pa sili nazaj. Irredentovcev na Goriškem imamo že tako preveč, in zato vlada menda ne bo tako .slepa, da bi jemala, nazaj tako nevarne življenje, kakor je tisti Peter Favetti. Taki naj le ostanejo izven črnožoltih obmejnih kolov v Italiji, kamor jih je gnalo sreč. I Furlanski učitelji in deželni šolski zalog. — Na Dunaju laški učiteljski odposlanci niso hoteli podpisati spomenice skupno s Slovenci. Sedaj pa se oglašajo javno proti ustanovitvi dež. Šol. zaloga, in neki ,maeslro friulano" trdi v »Sentinelli", da raj še strada, kakor pa da bi izdal do- I motino, namreč, če bi se potegoval za I deželni šolski zalogi S takimi ljudmi pač ni i več mogoče resno govoriti! Ali so ti laški učitelji tako preslepljeni, ali jih imajo goriški kolovodje tako na vrvici, ali pa so jim obljubili kake skrivne podpore! Mogoče, ker gospodarji v deželi so še vedno Lahi! Pri rešitvi tega perečega vprašanja v dež, zboru spoznamo voljo vlade! Pustni torek t Gorici. — »Korso* nu pustni torek propada od leta do le* a. Par našemljencev v ostudnih, grdih maskah, ali namazanih po obrazu, se podi in vozi po Travniku, drugega ni nič. Le v nekem vozu smo videli par fantičkov v lepih kostumih. Na Travnik sta prišli tudi dva štiri-uprežna voza barona L o c a t e 11 i j a in gospe Abramovič-Ritterr ali sta kmalu izginila, ker so gospoda uvideli, da med tako družbo'vendar ne spadajo.... »Confetti" so leteli na vse strani, ljudstvo se je gnjetlo, vmes pa je z vozov »korsa* donel »M a r a m e o" pred c. kr. ušesi c. kr. redarjev in redarstvenih urad nifcov! »Gorizia italiana* se je na pustni torek popoludne kazala v pravi luči.... Hitro uradovanje. — 10. t. m. šele je bila zaslišana na okrožni sodniji ona Marija Lovi šček, katero je zadel kamen na član 2. decembra lanskega leta v »Sol-skqm Domu". Opravila ni kdo ve kaj, ker se bo še vršila preiskava; kaj ista vse do-žene, povemo svoječasno. — Tukaj moramo le pohvaliti slavno redarstvo, katero je tako hitro uradovalo, da je bila žena zaslišana že pretekli petek!! Pa kako tudi naj bi bila prej zaslišana, ker ni mogoče najti one mladenke, ki je vrgla kamen v »Šolski dom*!! — Redarstvo je ne more najti -— čeprav že vrabci po križni ulici čivkajo, kdo je bila lista nadepolna mladenka!! Sedaj jo poišče menda sodnija sama. — Radovedni smo res, kako se skonča ta reč, in koliko časa bo še trajala?!! »oliko so vredne italijauske šole v Gorici. — Pred nekimi tedni je zaprosila obupana mati slovenska voditelja slov. šole, naj bi se ji sprejelo sinka v šolo. Ta je pred d verni leti hodil v Sloginošolo; a roditeljem je bilo zažugano, da morajo dati otroka v italijanske, šole, sicer izgubi oče službo. Sedaj je hodil otrok 2 leti v ljudsko Šolo k Edlingu, ž njim je bilo tudi drugih 8 Slovencev. Tam niso mogli napredovati, ker učitelj se ni mogel posebej ž njimi pečati — torej jih je zanemarjal. Žena je trdila, da v 2 letih se otrok ni ničesar naučil, ampak le bolj poreden in razbrzdan je postal. Prosila je, naj bi se usmilili otroka vsaj toliko, da bi pristopil k sv. obhajilu itd. — Kakor ta mati, spoznajo tudi drugi zapeljani roditelji, ki »lajajo otroke v italj. šole — samo da ne bode prekasno -r— — ker čas mladosti in učenja vleče in se ne vrne več! Kako delajo renegatje z nami. — 11. t. m. popoludne, ko so otroci odhajali iz otroškega vrtca v ulici Barzelini, je prestopil 4 letni deček Semič ulico, in da bi se ognil mimo gredočemu vozu, je stopil nevede pred vrata hšt. 9, obrnen proti ulici. Kar na enkrat ga od zadej popahne Marija Podgrivie tako, da z dolgoma pade na obraz v veliko blato. Otrok, ves prestrašen, si ni upal sfcoro dihati, sosebno ker je vrh lega Podgrivie vpila in klela nad dečkom »mostro di šklaf*. Postrežnico je tudi dobro ozmerjala in obsulas »šklava". Sosedje so bili vender toliko usmiljeni, da so otroka deloma osnažili in potolažili. Slovenci, tako delajo renegati z nami! ObČcn shod za poučevanje svojih članov bo imelo slov. kat. delavsko društvo v nedeljo, t. j. 19. dne t. m., in sicer ob 10. uri predpoklne v Wanekovi gostilni na Go-riščeku, ob 3. uri popoldne pa v Št. Petru v prostoru društva »Zveze". Delavci so vabljeni, da se udeležijo shoda. Sitod za »Krojaško zadrugo" v gostilni g. Katnika je privabil tudi nekaj gospode z dežele. Iz Komna, z Nabrežine in iz Cerknega so prišli krojači, kateri bodo vsaki v svojem okraju širili to idejo. - Govorili so gg. Bajt, Poveraj, dr. I. Pavlica, ki so vsi spodbujali k zaupanju in agitaciji. Zlasti, je razveselil zborovalce č. g. kura t Roječ, kateri je naslikal uspeh zadružnega življenja v Biljah, kjer imajo posojilnico, zadružno opekarno in kmetijsk. družbo. To zadnjo so še le ta dni osnovali. Povedal je, da ga je referent v tehnologiškem muzeju na Dunaja uprav prosil, da naj snuje zadruge po Goriškem. Dr. J. Pavlica je poročal, da se tudi vrli češki krojači v Pragi osnovali z novim letom podobno zadrugo ko mi in da v Kratkem odprejejo prodajalnico (krejčovska tržnice na sukna). — Živeli bratje češki! Za »Krojaško zadrugo" je do zdaj ogla-: šenih nekaj črez 200 deležev. Zadnji je pri-j stopil delavec JožefČernicz Vrha pri Ru-I bijahz osmimi deleži. Čast žuljevim rokam! Rojaki, pristopite kmalu, in sicer vsaki z več j deleži. — V kratkem bo imela zadruga občni j zbor. Kmetijska družba v Gorici. — Dne 12. t. m. je bila volitev 7 zastopnikov v osrednji odsek goriške kmetijske družbe. Izvoljeni so bili; Jak. Gristofoletti, Art. I Devarda, Jos. Lippizer dr. Fr. Marani, Ant. Nigris, dr. Kari Venuti, in dr. Verzegnassi. Kakor povsodi, tudi tukaj sami Italijani — in nosnega Slovenca ! Strašno navdušenje je moralo vladati v torek zvečer v goriškem gledališču, ko so na markaradi kričali; Viva Vinci! Viva T Istria! Viva Trieste! Zraven seveda tudi »fora i ščavi" ter peli so — »Marameo«. Tak hrup je bil in tako »navdušenje", da je moral policijski komisar poseči vmes ter prepovedati nadaljevanje. To je moralo biti res kaj izvenrednega! »Slorenska Čitalnica* v Gorici je končala svoje predpustne veselice z običajnim velikim plesom v nedeljo dne 12. t. m. Kljub slabemu vremenu se je bilo zbralo isti večer mnogobrojno odličnejše slovensko občinstvo iz mesta in okolice v čitalniških prostorih, da se zabava pri prijetnih zvokih vojaške godbe. Ples je bil Jako živahen, da že več let ne tako, in plesalo se je do ranega jutra. Želeti bi bilo, da bi se tudi prijetnejši gospodje neplesalci udeleževali lakih plesnih zabav, a do sedaj so se še vedno odlikovali z odsotnostjo; par uric bi bilo treba žrtvovati, da bi bil uspeh našega prvega slovenskega društva čim popolnejši. Upamo,, da bode v prihodnje tudi v tem oziru bolje. Maskarada »Goriškega Sokola" na pustni torek zvečer se je dovršila nepričakovano sijajno. Že pred 8. uro se je začela polniti čttalniška dvorana, katera je bila po jedni uri napolnjena do zadnjega kotiča, da ni mogla več zadostovati potrebam tako mnogobrojnega občinstva. Plesna zabava je pričela ob 9. uri; sviral je oddelek vojaškega orkestra. Mask je došlo v obilici. Kostumi so bili raznolični, krasni, kar je stalo posebno naše vrle gospice gotovo mnogo truda. Videl si kostume, kakor jih stvarui fantazija, v družbi z raznovrstnimi, ki so posneti po narodnih nošah, ali ki so si že pridobili na maskaradi svoje ime. Vitka, elegantna cvetli-čarica je šelala poleg ponosne Nemke v krasni opravi z navpik postavljenim slamnikom; Črnogorec je gledal zarnorko, ki je pestovala malega ernčka, poštne ekspedHo-rice v uradniški uniformi so pridno prodajale razglednice ter prenašale jih potem adresalom. Črni domini, katerih je bilo kar cel kup, so rožljali s svojimi verigami, da je bilo starega Kranjca v oni lepi narodni noši kar groza. In kaj je bilo še drugih! Vmes pa so švigali Sokoli, katerih je bilo lepo število v društveni opravi, da je družba dobivala še bolj pisano lice. V dvorani jo postajalo vedno živahnejše in na obličjih je žarela splošna zadovoljnost. Trg sv. Andreja se je predstavljal originalno in dostojno ter je provzročii mnogo smeha. Vipavska železnica, s katero se ie vozil cirkus Fumagali, je trčila med /njo ob nek brzovlak ter se vsa razdrobila, izvzemsi par vagonov, katere je prinesel s sabo cirkusov atlet. V cirkusu so nastopili umetniki-telo-vadci, ki so s svojimi vratolomnimi skoki in težkimi a lepo izvedenimi vajami želi obilo pohvale. Za šale pa so skrbeli ?, vsemi mogočimi barvami namazani klowni v širokih hlačah in visokih kapah, potem pa neumni Avgust! Kako je letel okoli in delal burke, da so se mu vsi smejali od srca! Renz bi bil ponosen nd-nj! — Vmes pa je svirala posebna cirkusova godba, katera ]e bila zbrana od vseh strflhij sveta, kakor se je dalo sklepati po pokrivalih in instrumentih. Menažerija in muzej sta bila slabeje obiskovana, dasiravno napolnjena z vsakovrstnimi živalimi in starinskimi predmeti, ali kedo bode temu zameril, ko je bilo v dvorani tako micno! Zat6 pa je bila gostilna »pri zadnjem grofu" boljše obiskovana, kjer je debel krčrnar točil izvrstno kapljico. Na sejmii se nam je predstavi! tudi bodoči slovenski goriški župan ter nam povedal, da se goriškim Slovencem v narodnem oziru slabo godi. ker se nam vlada preveč s §. 13., kar smo mu vsi radi verjeli. Občinstvo ga je z navdušenjem pozdravilo. Med počitkom je nastopi« slavni brzoslikar Žgra-fael, ter izncnaclil občinstvo v par minutah s tremi krasno dovršenimi slikami. Pies je bil ves čas izvrstno živahen; nenavadno veliko število plesalk in plesalcev se je zabavalo ob njem do zgodnjih ur. — Recimo na splošno: maskerada se je izvršila nepričakovano sijajno ter smemo reči, da je prekosila vse dosedanje, kar nam priča o vsestranskem napredku i Znamenit koš. — Poročajo nam: .Nedavno je umrl na Vipavskem 88 letni starček, ki je nekaj dni j pred svojo smrtjo pripovedoval o svojem košu to-le : Moj koš je še dober, ali jaz pa nisem za nič. V mojem kosu je stalo svoj čas 40 kvinčev žganja, 20 centov tihotapstva, 5 kvintalov k'm!e in 60.000 metličev v času 40 let. Tačas sem primerno hranil svojo družino, vkupH sem posestva za 1200 gld.; 80 gld. imam še za kako četrtinko in za pogreb z dvema duhovnikoma. Po smrti je bilo še ostalo 55 gld, za pogrebne stroške. Natanko preračunano, vzgledno življenje " S Kanalskega 14. februvarija. Danes je bil položen v Kanalu \ večnemu počitku g. France Kofol, c. kr. davkar, kije umrl v 51. letu svoje starosti. Pokojnik je bil s Tominskega doma in je poznal tedaj ne le naš jezik, temveč tudi razmere našega revnega, od oderuhov izsesanega ljudstva. Bil je v vsakem obziru izgleden uradnik in pri ljudstvu Jako pri- ljubljen- Svojemu narodu je ostal zvest do 1ladneBa groba. # Upamo, da nam dajo njega vrednega naslednika! N. v m. p. Veliko zalogo ledu ima nekdo v katerem koli vremenu na razpolago ter ga lahko preskrbi v najkrajšem času 100-200 vozov prav po nizki ceni. Naslov je • J. V. 27 00. poete restante Bovec. Radodarni doneski. Za , Šolski dom": Prejelo je upravništvo: Poljubinjski fantje nabrali v veseli družbi pri Kocjanu „ki i. — O priliki nekega ženitovanja^ je urSt! rihemberški zaniorecgld. 3*50 za „Sol-*ki dom«, enako svoto tudi za Alojzijevišče. — Pri ženitovanju gosp. Ivana Zorn v Pr-vačini nabral Južef PcrSie gld. PGO. -~ Ve-sekt družba v Crnicah gld. 1/0. —Zamorec požrl na »Sokolovi' maskaradi v Gorici gld. J...)I __ Nevesti Velrih pri svoji ženitnini med JO Vctrihi in drugimi svati v Uatujah nabrali po drazestni gospici Vetrih iz Hol-eana gld. H -7 %, — Namesto nagrobnega venca rajnemu gosp. Fr.incu Kofulu iz Kanala daruje gospa v.lova 10 gi«i. — Pri vo-iitvi župana v Gorenji Vrtojbi dne U\. t. m. ti-.ibud.i stranka .slaivga*1 župana gld. 10-2."». . - i''v zamorce hval*v,».: ¦. je ločil iz TaalTejevegii kabineta, na-:i.'.--iiik, oziroma podpredsednik tega sodi-.",L. Mož je v 70. It tu svoje dobe in dosmr-li.i »"lan gospod.ske zbornice, kjer pripada t.i'MC'.vanim „u>tavov-rcem*. Vpoknj-uii pivd-uiuik ka<,tei;sk»va dvora ,*i bil sovražnik Nemcev, u*ud.ir je v zadnjem tasti izreke! marsikako sudbn, s katero prusa^ka klika ni "oila zadovoljivi. S- manj liodo pa zadovoljni ti zivlji z novim predsednikom dr. Karo-lom H a b i e t i n o k o m, ki je bil dosed:-j prvi podpredsednik pri nnjvd-jem sodišču. Novi predsednik je G'.» let star, rodom C.vh. liil je uajpr« je odvetnik, pozneje je puhUii profeitir na praškem in dunajskem vscuoi-liiču, »iokler ga ni grof Hnhentvarl poki;-al v svoji« mini>tei>lvo. Po padcu tega kabineta je živel dr. tlabii-ttnek nekaj časa v pokoj«!, I. \h>\ pa je bil imt-nov.iti podpredsednikom državnega sodišča in ;V Si-Io pozneje drugim podpredsednikom najvišjega iodišča. •— Njegovim n.ime-duikon pri tem sodi-ču je je imenovan iz biv^e Taaffove dobe kol finančni minister J.e dobro znani dr. hteiuhat-h. Krka na 0«er**keni, V sredo je brhi na Punaju posvetovanje o^erskili mim-Mrov. Predsedoval je cesar. Olje «¦•, da je ersar pritrdi! predlog««1! vlade ;f,.-l,. -krajnih odre.iei*. ki se «iu-!javijo, akti opoz«t ija ne odcepi od >vuje trdnvratnn.sti. Možno pa je vendar, da e.stane opozicija zmagovalka v saj v toliko, da teb skrajnih odredeb baron il.u.fTV nit! ne začne izvajali, ampak njegnv - narednik, ki bode nad>rzo dosedanji ir,;-i -.ster domottranstva, baron Kejervarv. f FeJiks Faure, pr.-dL.» dnik francoske r-publike, je sinofi ob 10. nagloma umrl.— !-.\o'i;en ie bi! 17. >n. !>'.»."». — Iloren 'Mi. ¦;n. K^il. Pokojni Faure je vživai sp3<»>ne sim-i :ije mod francu-kim uarodo;:). kakor so ga C:-ia!i vsi dipluuuttiski krt-gi v Kvropi. Za Francijo pomenja smrt predsednika F.iure-ja veliko izgubo. »ilerrettTOlk*. Pred kratkim je umrl na Nemškem bivši državni kancelargrof Ca-priv:. Minoli teden pa so tatje okr.hiii grob mrt-.ega kancelarja. Ukradli so namreč zlate Čope uit vencev, ki sta jih dala položiti nemški cesar in kralj Saksonski. In ta »Herrenvolk* U:('e očitali Slov«nomt da so baroari in .HammeUliebe" ! »Edinost*. Filipine. — Senat Zjedinjenih držav ;•"• s ^G proti '2-2 glasom sklenil izjavo, da radi mirovne pogodbe s Špansko še Filipinci niso postali ameriški državljani in da Zje-dinjene države sploh ne mislijo vzeti Filipin v svojo upravo, nego le tam postaviti zaupanja vredno vlado. Ameriška vojska je zavzela 15. t. m. mesto Ilojlo. Predno jo Filipinci mesto zapustili, so je užgali, vendar se je ameriški vojni posrečilo udušiti ogenj. Novejše vesti. Dunaj 16. februvarija. finačni minister dr. Kaizl je bil včeraj v jako dolgi avdijenci pri cesarju, na kar je imel foinisterski svet tri ure trajajočo sejo. Dunaj 16. februvarija. Cesarje danes sprejel v avdijencah dra. Stremavra, dra. Habietineka in dra. Steinbacha. Dunaj, 16. februvarija. Vedno boljše zatrjuje, da bo naslednik pravosodnega mini- stra Ruberja, ki pride na dr. Braunovo mesto v kabinetni kanceliji, grof Pininski, sedaj cesarski namestnik v Galiciji. Poljaki hočejo poleg deželnega svojega imeti še jednega ministra. Praga 16. februvarija. Posl. dr. Gregr se je na shodu volilcev odločno izrekel za to, naj Cehi podpirajo vlado Tbunovo. Dejal je, da se mora Thunu dali časa, da plača Cehom in sploh Slovanom stare dolgove. Ge izstopijo "Čehi iz-t^ehie omogočijo, ustanovitev nove večine, ki'jim ne bo prijazna. Za vstop v dež. zbor ne morejo Čehi Nemcem ničesar plačati. Praga IG. februvarija. .Narodni Lisly" javljajo, da se skliče češki deželni zbor na dan 10. marca. Budimpešta 16. februvarija. Sodi se, da je odstop Bunffvja povsem zagotovljen. Banih' je zahteval, naj mu krona dovoli, razpustiti državni zbor, ali tega dovoljenj a ni dobil. V sled tega odstopi. — Njegov naslednik postane najbrže baron F e-jervarv. liamTvjev odstop se morda razglasi že v najkrajšem času. Razgled po slovanskem svetu. Tržaški namestnik grof tioftM je bival zadnje dni na Dunaju, kamor ga je bil poklical minisbrski predsednik. Pogovor se je tikaj tržaških slovenskih poslancev, ki so bili primorani izstopili iz deželnega zbora radi znanih škandalov v prvi seji zadnjega zasedanja. Tačas so tudi izjavili, da ne vstopijo v deželni zbor, dokler ne dobe zadoščenja za dogodke v prvi seji, in dokler se jim ne da zagotovila, da se kaj takega ne ponovi več. Deželni glavar pa se brani ugoditi njihovim zahtevam. Novinarski kurljo/.uni. — „Der Su-den" piSe: »Neki listič pod imenom „Prava Na^a Sloga" je iz-Vi dvakrat in se razdeljuje v okraju Volosko med prebivalstvom občin Volosko. Kast.iv, Veprinec in Lovran. Ta ' listič vzdržuje italijanska stranka, iu ima nalogo, da najbnlje psuje slovansko duhovščino istega okraja in tudi druge Slovane, Izdajatelj lističa je dr. Ivan Krslie, ki stanuje v Maiuljah, občine Kaslav, okraj Volosko, torej v Avstriji iu tudi upravnicvo je v Matuljah St. 7<). Ured-niSUo pa je na Meki, Via Clotiiiie št. I., torej na Ogeiskem. Ti>ka se j»ri Mochovirlm, tudi na Deki. ltečeui urednik ne sme stanovati na lleki, kjer je izgnan i/, te mestni' občine. S časom se ubgue torej pokazali, tla ta listič, za katerega menda ni liskovnozakonitih določb, je dele/en posebne protekeijeavstrijskega tiskovnega vodstva, čegar srečno roko nameravamo pojasnili v edni pasih prihodnjih številk*. Oklic slovenskemu občinstvu. •-Daleč od domovine, v lujih mestih je pri-moraiia naša visokošolska mladina tešiti svojo žejo p«.< višji dušni izobrazbi — naša mladina, ,naša nada in ua^ ponos" — naša bodočnost. S kolikimi vsesfrnnkaiio težavami se mora borili slovi-nski dijak v tujini, ve popolnoma samo oni. ki je prestal isto borbo. Od vseh prane odrivan, preziran .n\ kolegov gospodnjočega uarmla kol vsiljivec, brez moralne podpore od faktorjev, ki bi mu jo morali nudili, je slovenski visokošolec tudi gmotno v veliki večini navezan sam nase \v_ na dobro srečo. Koliko dragega časa, zdravja in energije se mu pogubi v skrbeh za vsakdanji kruh! Koliko idealnih načrtov mora p»«*li >.iU\a vsled 'oaterijalnega pomanjkanja! In ko ikn mladih duš plače v a temi preknžanimi načrti! Slovenci, ne pozabite svoje mladine, ki >eiiaj ie nima v donim ini ognjišča prosvete. ob katerem hi se zbirala z navdušenjem in katerega hrepene pričakuje. Ne pozabile le naše sladifce na tujem, gojite jo s požrtvovalno ljubeznijo njen sad bo trgal narod ! Podporno dru-tvo za slov. visokošolec na Dunaju msa !"p namen, lajšali bedo naših dijakov, itn.iira/ičib na e je, da dosedanji zneski več ne \\*\a-/..i;o potrebam podpiranih dijakov. Podpisal.! i»ibor se zalo obrača do vseh slovenskih mi.eiino^ubnv z nujno prošnjo : Spominjajte se nu-e vedeželjne visokošolske mladim>, spo.-.-.snjaib- se prdpornega društva za slov. vi?«»k'Hi-:ce na Dunaju ob vsaki priliki, zbira;b- z..«i".e jiri vseh shodih in sestankih - vaši je hvaležnost slovenske mladine in zavest, da ste pripomogli mnogemu vzoru do vresnir-enja! Odbor podpornega društva za slovenske visokošolec na Dunaju. Vabilo k družbi sv. Mohorja. - Zopet se obračamo pa stari navadi do dragih Slovencev in Slovenk, do vseh svojih rojakov sirom sveta, ter jih vabimo, naj se zopet pridružijo naši družbi! Do prelepega števila udov se je družba povspela lani. Tudi letos naj hi ostalo tako, zakaj geslo naše za Mohorjevo družbo mora biti: »Ne nazaj, marveč vedno naprej in navzgor!" Gg. poverjenike nujno in. iskreno prosimo, naj tudi letos trudoljubno zbirajo po posameznih krajih krdela Mohorjanov ter jih vneto vabijo v kolo naše družbe. Ta trud naj pa podpirajo vsi rojaki. Ne le da naj ostanejo družbi zvesti vsi njeni dosedanji udje; marveč vsak Mohorjan naj poslane nekak apostol naše družbe v tem, tla jo priporoča znancem svojim, vabi k njej prijatelje in nam tako pomaga približevali se cilju: da I je ne bo več slovenske hiše in rodbine, kjer bi se ne čitale Mohorjeve knjige! Za mali donesek 1 gld. ponuja družba svojim udom sester o lepih knjig, po katerih si morejo bistriti um, blažiti sreč, iz katerih zajemajo toliko zlatih naukov, premnogo prijetne zabave. — Tudi ne smemo zabiti premnogih duhovnih dobrot, katere družba ponuja svojim udom po mnogih odpustkih ter skupnih molitvah in daritvah družbenikov! Zato, rojaki, na delo, da se nas zbere zopet častno, in ako Bog da, še večje število udov. To bode vsemu naroda v največjo srečo in čast ter tudi v ponos pred vnanjim svetom. Knjige, katere se v družbeni tiskarni že marljivo pripravljajo, izidejo sledeče: I. „Zgodbe sv. pisma," VI. snopič. Te dragocene knjige Slovencem pač ni treba znova priporočali. Vsaj ona naj primora vsakega uda, da vstraja pri družbi, da po nji sčasoma dobi v roko vse sv. pismo. i.'. .Premišljevanja opresvelem R e š n j <.- m T e 1 e s u." Zadnja leta se je po svem katoliškem svetu zelo povspela pobož-nosl do presv. Hešnjega Telesa, kar nam ludi po Slovenskem spričujejo mnoge bratovščine, v mnogih farah vpeljano vedno če-ščenje itd. Odbor hoče torej s to knjigo vslivči vsem udom, čestilcom presvelega Rcš-njega Telesa. II. »Jagode." Knjiga za odrastlo mla-d:no, Stritarjeva knjiga „Pod lipo" se je jako omilila slovenski mladini. BJagodeft nadaljujejo to delo s (eni, da podajajo bolj odraslil mladini mnogo lepe zabave in zdravega pouka. Nanizanih je v knjigi 56 pesmic, za temi se vrstijo 4 igrokazi, kateri se bodo lahko predstavljali na domačih odrih. Knjigo zaključuje poučna povest: Janko Bože." 4. ,Postrežba bolnikom.!' Ta ko-ristna knjiga naj ne bi manjkala v nobeni hiši! Kolikokrat nastopi hitro nevarna bolezen, a zdiavniška pomoč je oddaljena in težko dobili. Ta knjiga bode učila, kako treba streči bolnikom, povedala potrebne stvari o hrani in pijači bolnikov, o prvi pomoči v sili in raznih nezgodah. o. „ A v s t r a I i j u in nje otoki." Kakor smo Mohorjanom podali opis Kitajcev iu Japoncev, podamo jim po tej knjigi opis Avstralije iu njenih otokov. Zanimivo opisovanje bode gotovo ugajalo bralcem. 6, .Koledar* za navadno leto 1900. Koledar bodo uravnan, kakor je bil v zadnjih letih. Potrudili se bomo, da inn bo vsebina kolikor mogoče raznovrstna in zanimiva, To jo književni dar, ki ga družba letos pripravlja svojim udom. Slovenci, sezilo po lepih knjigah, vpišite se v Mohorjevo družbo! Posebej se tem polom obračamo še do gg. s.knenskih pisal elj e v v. iskreno prošnjo, naj nikar ne zabijo nase družbe, marveč naj jo pridne zalagajo s plodom svojega uma in truda! Dostavljamo, naj se nam vpisovalne pole gotovo pošljejo do dne 5. marca, kakor zahtevajo društvena pravila, da se ogromno delo v tiskarni ne zavleče in da je mogoče knjige ob pravem času dodelali in razposlati. \y oni, ki v pravem času pristopijo in ob jednem pošljejo udnino, se morejo šteti za ude. Neudje pa morajo plačali za knjige kakor po knjigarnah, namreč 3 gld. TjO kr. Bog b!ngoc,ovi na priprošnjo sv. Mohorja skupno naše delo v prospeb družbe in napredek naroda slovenskega. V Celovcu, dno if. februvarija 1890. leta. Odbor. Fonlard - SoMo «5 Ki*. M-. i\:VXt p. M.j:i|ianfsi-rlie. cliinr-isclic de. in tlen ncu- r-uu 1j.'.-.miis iitul F;tr!icii. smvie schw.iiz«, wcis.se und (.u Iv.- Hanneberg-Solde von 45 kr. liis fl. 14*05 pt-r .*»H(r ¦ iu iKu 'iioti-iiiMfti 'imeli«*!, Karbon und J)o--ins. Ah rrhute i«orlo- umi steucrfrcl Ins Haus. Mustrr uniKelinnd. Ki't'lon-1'itl-t'lken <«. IIoihHht;? (k. u. k, Hofl.), ZUHim [2] Wilholmov oblii, T;i ubii/., kateri m izdeluje izključno Ie v le-:i.'i! Franca IVilhelma v Ncutikirclicn (Spodnje v.:iijsko) vo rabi z delnim vsjichom v vsakem slu-i/.;, ko se sploh rabi Lak obli/« Posebno koristen je ¦i h« storili, nevnetljiviti liolei-iiiah, kakor pri kuril očesih, rožeriiri, ozeblib udih in pri z a-l;irotili turih. I)oli"no bolno meslo se očisti, r=;. m se obli/, namaže na kos Meta ali usnja in se m, «>oloži. " tV«r* :>n itkii 40 U., 12 :nvilkov 4 <¦?,, l: dte t..r, th>cet p<> .1 >tf. ~>0 kr. Matije kol :! zautka. katera staneta poštnino ;.is!o 1 -.'Id. a. v., se ne razpošilja. IV 3-2 op. Razglas. Naznanja se, da javna dražba zastavil IV. četrtMa, t. j. mesecev (Ura, novembra in decembra 1897. začne v ponedeljek, dne 13. marca 1S90. ter se bo nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke. Od rflriiatelJstTa zastavljaTiiicc in ž njo združeno hranilnice. V Gorici, dne 8. februvarija 1899, Javna zahvala. V neizmerni žalosti, v katero nas je vtopila nenadomestljiva izguba predragega soproga, očeta in sorodnika gosp. Franca Kofola, e. kr. davkarja v Kanalu, bilo nam je v dobrodejnb tolažbo, ko se nam je od vseh strani izražalo in tudi dejansko dokazovalo blago sočutje. Zato iz dna svojih potrtih src zahvaljujemo vse one, ki so nam na katerikoli način milili naše gorje. Zlasti izrekamo iskreno zahvalo gosp. zdravniku dr. 6olmayer-ju za njegov požrtvovalen trud, gospodu c. kr. finančnemu svetniku Rov is-u, ki se je pri slabem vremenu potrudil priti k pogrebu, gospodom p, n. sodnijskim in dav-karskim uradnikom za darovani venec, častiti duhovščini za Častno spremstvo, uglednemu veteranskemu društvu, c. kr. finančni straži in c. kr. orožništvu ter sploh vsem onim blagim, kateri so dragemu ranjkemu hoteli izkazati zadnjo čast. Bog stotero povrni I V Kanalu, dne 12. februvarija 1899. Žalujoči ostali. I&oe se za mlin na valjarje „W. Jochmann v Ajdovičlni". Ponudbe jo pošiljati direktno tvrdki W. Jochmann. Išde se sprotnega korcspoml enta in ob jednem knjigovodjo za kožarsko tovarno. Isti mora bili zmožen slovenskega, italijanskega iu nemškega jezika. Prednost imajo tisti; kateri so količkaj bili že izvežbani v kožarstvu. Plača po dogovoru, Prosilci naj se obrnejo pismeno do And. Jakila, Bupa, pošta Miren. Ivan Kravos, sedlar v Ajdovščini, so priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje in popravljanje vsakovrstne konjske vprege za hitro in težko vožnjo, osobilo komatov, podkladkov (Loibkissen) in vseh v to stroko spadajočih del, katere izvršuje ločno, vestno in po zmernih cenah. Anton Stojs, pekovski mojster v Gorici Gosposka ulica štv. 19. izdeluje dober in zdrav kruli iz navadne in fine pšenične moke, v različnih oblikah, kakor: hlebe, šlruce, zemlje itd. Izdeluje tudi različno pecivo. Priporoča se slavnemu občinstvu za miiogobrojna naročila ter obljublja ločno in solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Naznanilo. Naznanjam slav. občinstvu, da sem dobil od okrajnega glavarstva v Gorici • dovo-li°«jp* prevzemali vsa dela, ki spadajo v n a-vadno zidarsko obrt, ter izdelavati tudi načrte, ki se tičejo iste obrti. Zalo se priporočam na sploh ljudstvu za naročila lakih del, zagotavljajo točne izvršitve in dobre postrežbe. •Janez Nibrant, zidarski mojster v Anhovem pri Kanalu. Cepiče ainerikanske trte kakor tudi položnice (koldi) evropskih trt, vdobijo se pri posegu barona Evgenija Ritfer pl. Zahonyja Cena cepičev, kateri se nahajajo samo v omejenem številu je 125 gld. za tisoč, ali 15 gld. za sto; za kolči evropskih trt je cena za tisoč 15 gld. m za sto gld. 1*50. Blago se odpošilja franko na kolodvor Villa Vicentina; druge stroške prevzema od-jemnik. ______NarpCilaJe^pošiljatM^^ imenovanega posestva do konec meseca marca. (pqF* Svoji K svojim! Priporočam veleslavnemu občinstvu v Gorici in z dežele svojo lepo urejeno brivnico na Travniku štev. 21, zraven Paternollijeve knjigarne in loterije. Obljubuje točno in hitro postrežbo, se toplo, priporočam udani 68—7 Anton Pneelj. Ivan Premrou trgovec z jedilnim blagom v ulici Par car štev. 10 (v Podlurnu) v Gorici. Priporoča sa p, n,- slovenskemu občinstvu v Gorici in z dežele. Obljubuje točno in hitro postrežbo. zaloga vsakovrstnega pohištva Krojaški mojster Frane Čufer v Gorici ulica Sv. Antona št v. 1. Izdeluje vsakovrstne obleko za možke po meri, bodisi fine ali priprosle. Priporoča se svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa častiti duhovščini, učiteljem in učencem ljudskih in srednjih šol ter ostalenni občinstvu za obila naročila. JLeta 1881. y Gorici ustanovljena tordka i i 3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča preC. duhovščini in slavnemu občinstva svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd., vse po zmerni ceni. — Naročila 'za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo (S. d.) tiskarno irk na perilo. (P. cl.) Kuštrin Anton trgovec z jedilnim blagom Gosposka ulica št 23. Priporoča svojo zalogo jrstvin in kolonijalij po jako nizkih nnah. ima zalogo vsakovrstnega olja, na-vadm-ga in najti wjV vrste «Luka». Kt.zpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 klg. naprej. Oltljiihu.)V točno i h hitro po^ivžbo. Isce m1 Jurij Mose v Gorici trgovec z manufakturnim (krojnim) hlapiš y Haštelu št. 7-8 ima bogato preskrbljeno zalogo volnenih, svilnatih In bombažastih sno-vij za vsaki letni cas ter perila in platna iz samega lana za gospoda in kmeta. Najnovejše moderno blago in perilo za vsaki stan, bodisi duhov nike, učitelje, uradnike itd. Največja zaloga volnenih ali žimnatih blazin za postelje ter pogrinjal, vsakovrstnih volnenih plaht itd. Vse blago prodaja po tako nizki ceni, da se ne boji tekmovalcev. 102 k otvoritvi oostilm* v Komnu. Oildajalft* Imtlr oo^tihiirn sam pre>krl>ljal z vinom iw piv-puseal najemniku priimTni tu i-bni, ki %,-.,* br-.i t- 1 lpt.ru, t«l :ii;'i v.« zUilkiujit k.#. 1 1 sfralnl s(n>J I na »tojnlH. I k! »t- srnii! II litijo:/ni I /ai:a rra* 1 trld. iV> 50 Ion d«e»»l »•** -m p«»kupijo, i 1 ClIU l.tHO |liMIIIII.» jaini-tMijc. I jVjtsk« »n»tr i. kaf-.-t:, ¦„• -, ,'a.,-8 1 |-'» n,\n:m' ta jsnzs, rw- ;>.ti.>•¦,*:,,',»• I |i-r«z «•..'.. Satu-) dii.ktr;'. i.?.'%-..i- 1 Meir h..,« i.ii <«h L. -*i l!.,.i^»<'"<> <>',-i- 1 8 IeWiS•<¦ 1 M-,.t -t i t%zu »v V.. \S«r:'isMtli-i-11 .p*. % 1 \ (S..v j .V, »•.:-> 1 E MJiimat