, Danica" izhaja vsak petek na celi poli in veljš. po pos»ti za celo leto 4 gl. 20 kr., za pol leta 2 gl. 20 kr.. za ietert leta 1 gl. 20 kr. V tiskarnici sprejemana za celo leto H gl. 60 kr., za pol letal gl. 80kr.,za V« leta 90 kr., ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica" dan popi ej. Tečaj XLVII. V Ljubljani, 26. prosinca 1894. Ust 4. Poročilo o bratovščini Naše ljube Gospe presv. Serca za leto 1893. Vodstvo vsakterega društva ima početkom novega leta dolžnost, da svojim društvenikom poroča, kako je napredovalo ali pa nazadovalo tekom jednega leta. — Bratovščina Nase ljube Gospe, vstanovljena v stolnici ljubljanski, je brez dvoma društvo, kateremu ni enacega po vseh slovenskih deželah, kajti število molitvenih udov je v preteklem letu naraslo do ogromne svote 157.338. Zato si tudi podpisani tajnik šteje v dolžnost, da v „Danici,44 katera je že od nekdaj glasilo naše bratovščine, poda kratko poročilo, kako je ta družba v preteklem letu napredovala. Lansko leto je na novo pristopilo blizo 6000 udov. Hvala za prelepi napredek gre naj-pervo Naši ljubi Gospej, katera je s svojo mogočno priprošnjo pred najsvetejšim Sercem Gospodovim ganila serca toliko tisočev pobožnih Slovencev, da so s pristopom v našo bratovščino postali nje posebni častilci. — Serčna hvala pa tudi vsim p. n. gg. dušnim pastirjem, kateri se tudi v preteklem letu niso bali mnogoterega truda in marsikterih stroškov pri nabiranji novih udov. Zagotovilo, da so delali za čast, za slavo Naše ljube Gospe, bodi jim najboljše plačilo, za vse. Skoraj polovico novih udov so v preteklem letu nabrali čč. gg. sobratje goriške nadškofije. To je pač toliko bolj pomenljivo, ker je ravno goriška nadškofija po številu duš mnogo manjša od ljubljanske in lavantinske. Iz ljubljanske škofije je dala največ novih udov Dolenjska, za katero pride Notranjska in potem Gorenjska. Iz lavantinske in kerske škofije je pristopilo okoli 400 novih udov. Skoraj bi smeli terditi, da je tudi v teh dveh škofijah bratovščina v preteklem letu veliko bolj napredovala, ker po našem mnenju č. g. dušni pastirji iz teh škofij ne pošiljajo vsih novih udov našemu vodstvu, temveč so gotovo v zvezi z Inomostom. Ravno zaradi tega pa opozarja bratovsko vodstvo vse čč. gg. razširjalce, da je bratovščina „Naše ljube Gospe44 pri ljubljanski stolnici vstanovliena za vse slovenske dežele. Prav primerno bi bilo tedaj, da se vsi udje iz slovenskih dežel opisujejo v tukajšno bratovsko matico. Kakor druga leta se je tudi lansko leto vsaki teden, navadno v torkih ob poli G uri, opravljala pri bratovskem altarju jedna sv. maša za vse žive in mertve ude. Mnogo ljubljanskih udov se je teh ss. maš redno vdeleževalo. Vendar pa bratovsko vodstvo serčno želi, da bi pri bratovskih ss. mašah vsakokrat še veliko večja množica domačih udov bila navzoča. Saj se ravno med najsvetejšim opravilom sami najlažje vdele-žujejo vsih mnogoterih milosti, katere Naša ljuha Gospa presv. Serca ravno takrat deli svojim zvestim častilcem. Med bratovsko sv. mašo imajo pa tudi najlepšo priložnost moliti za tolikanj drugih, kateri se jim vsaki teden po „Zgodnji Danici44 v svojih dušnih in telesnih potrebah priporočajo. Med sv. mašo ne prosimo in ne molimo sami: tukaj je naša prošnja in molitev združeva z Jezusom, kateri se za nas daruje. Denarno stanje že od leta 1888, ko se je napravila za okroglih IG00 gld. krasna bra-tovska zastava, ni več posebno vgodno. Takrat se je namieč vse premoženje porabilo za zastavo, blagajnica pa je ostala skoraj prazna. Tako je bilo tudi preteklo leto. Le komaj so se iz dohodkov odbijali stroški za sv. maše, poštnino druge potrebne reči. In vendar bi bilo močno želeti, da bi se prav kmalo zopet prenovil brar tovski oltar, za kar bi se seveda potrebovala precejšna svota. — Zato je prisiljeno bratovsko vodstvo prositi čč. gg. pospeševatelje, da pri sprejemanji novih udov blagovolijo nabirati tudi prostovoljnih doneskov za bratovsko blagajnico, da pa tudi stare ude morda vsaj vsako leto enkrat opomnijo, naj vsak po svoji moči kaj daruje naši bratovščini. Vsak najmanjši donesek se bode hvaležno sprejel. — Bratovščina namreč nima nikakih drugih dohodkov, nego mali dobiček pri razprodaji vzprejemnih podobic, sve-tinjic in molekov. Naj bi tedaj čč. gg. duhovni pastirji vsaj te devocijonalije vedno le pri vodstvu naročevali ali pa osebno kupovali. Kar kupujejo drugej. bratovski blagajnici ne prinaša nikacega dobička. Podpisani tajnik ima vedno pripravljeno zalogo in vsacemu naročniku rad postreže. — Ljubljanske ude pa opozarjamo, da se samo tisti darovi, kateri se osebno izroče vodji bratovščine, p. n. g. stolnemu župniku, ali tajniku, porabijo v bratevske namene. Poročilo sklepamo s serčno željo, naj bi tudi v prihodnje naša bratovščina tako častno napredovala, da bi dne 8. decembra 1899, ko se bode obhajala petindvajsetletnica nje vstano-vitve pri stolni cerkvi ljubljanski, število nje udov popolnoma doseglo 200.000 Naša ljuba Gospa presvetega Serca, prosi za nas! V Ljubljani začetkom januvarija 1894. Za bratovsko vodstvo tajnik: Matija Mrak, stolni vikar. Modroversko kermilo zdrave omike. O vernosti. (Iz verskega },KermUail liatio divini cnltus ex his duobus constat, piis dogma-tibus et artionibus bonis; no I)eo senti re reete et turpiter fornicari ? yuae vero contra ntilitas judicum esse laudabiliter, et impie blasplicmias profari? S. Cyril. Hier. voljo, podajaje mu pravila obnašanja; po dri igem mu razsvetljuje um in ga varuje zmot, vele vaje mu, se veri podvreči. Dela brez vernosti so mertva, vernost pa mertva brez del: treb; i je verovati in dobro storit». Tudi tu velja beneda Gospodova: „To je treba storiti in unega ne opustiti."*) 9. Vera je podloga obnašanja: kaže meje kreposti in grešnosti, ter resnice in zmote; napo tuje k dobremu dejanju s spodbudnimi razlogi, ki vravnavajo ljubezen do samega sebe; in odvrača od hudega s s vareči m i razlogi, ki se ne dajo prezirati. Pustimo nadčutno umovanje, le redkim dosežno, ter glejmo na svedoštvo izkušenosti, ki je vsem pristopno. Kaj je bil svet pred sv. evangelijem? Kaj po njem? Berimo zgodovino. Pred Kristusom je svet hiral občne pokvarjenosti. Jezus Kristus je prisijal ko solnce, ktero teme razganja; berž je vera um razsvetila; svet se popravi; obnašanje se poboljša: krepost, ktero je strah zasramovanja zaduševal, se razcveta in privabi dokaj posnemalcev po vseh pokrajinah. Vse to je spričano. Odsih dob si prevzetna pamet hoče spet prestol postaviti na podertine vere. Kaj bi bilo iz nravnosti, kaže se že zdaj. Peša v tisti razmeri, v kteri se nevernost šopiri. Poštenost predstaršev gine vidoma, in ako brezbožnost napreduje, še bodo naši vnuki logodnejši po poterjenem izreka starodavnem: Vek staršev, slabši ko dedov, Zarod dal je hujši, ki berž Splodi še zločastejsega.*) Brez vernosti ni nravnosti. 10. Naj se nam ne hvalisa poštenost nevernih; kake nravne kreposti utegnejo ljudje imeti, ki menijo vse smeti, kar se jim poljubi; kterim se naj gerše pregrehe zdijo nedolžne zabave; kteri tajijo vsako dolžnost do bližnjih; kteri razun svojih strastij ne poslušajo nobene zapovedi; kteri mislijo, da je Bogu, če že vanj verujejo, hudo in dobro vse eno. Ne, takošni ljudje ne morejo prave poštenosti imeti. Ako se kažejo po licu nekoliko pošteni, so to le iz strahu, ne se zameriti dobrim. Nikakor ni tam čednost doma, kjer ni v scrcu Boga! Po obnašanji sta si hudoben in pobožen včasih podobna: pa silno različna po scrcu. Pervi stori dobro iz strahu *) Haec oportuit faccre, et illa 11011 omittere. Marc. 23, 23. *) Aetas parenturn p jor avis tulit Nos necpiiores, m- x daturos Progeniem vitiosiorem. Hor. pred javno kaznijo: drugi iz ljubezni do čednosti. Zares, ni najti nobenega zagrizenega ne-vern< iža, ki ne bi na skrivnem zrel bil za vsako hudo bijo; in ako bi se enašel^ je to čudo, ter po s tarem pregovoru: „Redek terček na zemlji, ves podoben černemu labodu." (Dalj« naši.) Slovenski romar v Sveti Deželi. Pojdimo do Betlehema. (I)alje.) Ko se je začela ruska „sv. liturgija" (maša) v presv. štaliei, sem odšel v druge sv. votline, ki so z zidovi ločene sedaj od prave štalice; osobito sem se mudil v oni sv. Jožefa. O. kako prijetno duši in sercu je bivati sam v teh svetih podzemeljskih prostorih in svetiščih in tu moliti, premišljevati in svete božične pesmi pevati. Ni se čuditi, zakaj je sv. Je-ronim tako rad in toliko 16t tukaj bival in bivali •tudi mnogi drugi služabniki in služabnice Božje. Ob šesti uri sem šel v priljubljeno podzemeljsko svetišče („Grotta del latte") „mlečna votlina." Bil sem tu pri sveti maši, katero je opravljal jeden izmed patrijarhovih svečenikov v sirsko-melhitskem obredu in v arabskem jeziku; obleka liturgična je rimola-tinskega obreda Obred ta je lep in mnogopomenljiv. Ko pristopi mašnik k oltarju, moli pri sredinji oltarja ; odkrije kelih in vlije vanj vina in nekoliko kapljic vode, hostija — opresni kruh — je rimskega obreda; daruje oboje za jedno — pomen starega zakona. Potem stopi malo od sredinje oltarja, ako so stopnice, jedno nižje, tu opravi molitvo in očitno izpoved; nato je več prošnja in kirije-elejson. mnogokrat mašnik napravi z roko križ čez ljudstvo, brez obračanja proti ljudstvu, govori pa: „Gospod z Vami." Čita apostoljski list. Potem bere sv. evangelij. Mašna knjiga se ne prenaša, je vedno na evangeljski strani na oltarju. Umije si roki. Molitve in po teh spremenjenje kruha, mašnik se s kolenom do tla pokloni, istotako pri spremenjenju vina; zatem molitve, po teh poklekne mašnik na obe koleni in nekaj časa kleči z jako upognjeno glavo — pomen poslednje večerje in Kristusove bridkosti v Gecemani. Sedaj povzdignjenje presv. Rešnjega Telesa, potem pa pre-svete Rešnje Kervi; pri obojem povzdignjenju stori v višavi nad glavo križ z Najsvetejšim, istotako s kelihom in presv. Kervjo. Strežnik moli vero. mašnik dela križe z roko. Moli očenaš. Zavživanje. Predno se kelih izplakne in je še nekaj kapljic presv. Kervi in drobci presv. Hostije noter, se mašnik s kelihom oberne k ljudstvu in podeli blagoslov; pomen: pokop, vstajenje in vnebohod Kristusov. Potem molitve in evangelij. Naposled se oberne mašnik k ljudstvu, razprostre kvišku roki in povzdigne proti nebu oči in moli, nato podeli z roko križ delajoč sv. blagoslov, ter ide taki od oltarja Ta obred se nekoliko razlikuje od Siro-koptovskega, maronitskega in prav malo od armenskega. Tako je v sv. katoliški cerkvi več bogoslužnih obredov in v različnih jezikih se opravljajo sv. maša, molitve, petje in deljenje ss. zakramentov. Sv. obredi cerkveni in bogoslužni vzhodnji predstavljajo in znamenujejo svete dogodbe natančno in redoma; omenim samo to: Od spremenenja pri poslednji večerji pa do povzdignjenja Kristusa na križu preteklo je nekaj časa in to je v prej omenjenem obredu določno vspomenjeno in predstavljeno. Prijazni redovni brat. lekarničar samostanski, po rodu Sloven-Ceh iz Avstrije, mi je mnogo postregel in pokazal tudi ono nebeško-milo in velelepo dete Jezusa; ta kip je prave detinske velikosti, umetno-naravno. ipak božje izraženo, kakor bi živo bilo. To Dete nosijo o Božiču v slovesni procesiji in ga v presv. štaliei položijo na mesto sv. jaslic. Shranjeno je v krasni ormarici s steklom spredaj, v ormari zakristijski pri cerkvi sv. Katarine. Šel sem se poslovit od presv. štalice. V zahvalo za to veliko milost, da sem jaz ubogi grešnik osebno došel in bival v Betlehemu in v presv. štaliei, bil sem še pri poslednji sv. maši ta dan v svetišču rojstva Gospodovega. O, kako težko ločil sem se iz preljube in presv. štalice; kajti popolno zdelo se mi je in čutil sem, da sem tukaj doma. Beseda in misel Betlehem, betlehemska štalica in sv jaslice so mi že v nježni mladosti kakor glasovi prijetno vbrane harpe razve-selovali serce in dušo ter vzbujali sveto-mile, sladke čutila. Kako vesel in rad sem narejal lepe božične jaslice in navdušeno peval mile božične pesmi. Božič me je izmed vseh cerkvenih praznikov najbolj veselil in to vedno do sedaj. Prav rad poslušal in čital sem svete božične dogodbe, jih premišljeval in v domišljiji jih prav živo si predstavljal. Neizrečeno sem želel jedenkrat osebno obiskati Betlehem in presv. štalico. In, hvala Bogu! bival sem osebno tri srečne dni v Betlehemu in največ v presv. štaliei. Ali moral sem se ločiti iz tako ljubljenega in pre-svetega kraja. Padel sem na obraz na presv. mesto rojstva Jezusovega v betlehemski štaliei in ga polival z vročimi solzami. Navdihnila se mi je misel: Tudi Jezus, Marija, Jožef niso ostali tukaj, morali so se podati iz tega kraja in celo bežati v Egipt in potem še silno terpeti na tem svetu. To me je vpokojilo. vtolažilo in navdušilo. Šel sem na duši in nekako tudi na telesu prerojen iz Svetišča in iz Betlehema pevajoč sv. pesme. Oziral sem se pa vedno nazaj, osobito tje, kjer pod veliko baziliko nahaja se presv. duplinska štalica. Preko gorske doline proti zahodu od Betlehema stoji veliko, mestu jednako selo Betdžala z velikimi in lepimi poslopji: katoliškega jeruzalemskega patrijarha sominarij. šole, izgojišča mladenčev; lepa in velika kolegijatna cerkev, več cerkva in kapel z ustavi ženskih redov za vzgojo in izobraženje deklic. Ko dospem na grič gorovja, kjer stoji gerški samostan „MarElias" gledam še mili Betlehem; ko pa stopam onokraj griča skrije se mi sveto mesto rojstva Boga in Gospoda n;išega Jezusa Kristusa in pokaže se mesto Jeruzalem, šel sem proti Jeruzalemu v duhu z detetom Jezusom, Marijo in sv. Jožefom, ko sta ga nosila k darovanju 40. dan po rojstvu v tempelj jeruzalemski. Preljubi verni Slovenci! Preprosto in jako skromno in pomanjkljivo sem Vas vodil v duhu seboj v Betlehemu in okolici njegovi. Za spomin vzemimo iz Betlehema Jezusovo ljubezen, ponižnost, ubožtvo in sveti mir. Prosim Vas, blagi Slovenci! radi premišljujte sv. zgodbe rojstva Kristusovega, radi in prav lepo in sveto-pomenljivo napravljajte sveto božično predstavo — božične jaslice v cerkvah in v hišah po vsej Sloveniji; vnemajte v sercih otro- čičev vaših sveto pobožnost k presv. Detetu Jezusu. S to pobožnostjo se serce še v višji starosti verno-pobožno, sveto, milo in ljubko, otročje priprosto ohrani. Pripravljajmo se pa na večno veseli Božič v nebesih, kjer se obhaja najslavniji spomin rojstva nebeškega Kralja, da bomo vsi prerojeni v Kristusu z vsemi angelji in svetniki pevali: Slava Bogu v višavi. Ob jednajsti uri pred poldnem došel sem v Jeruzalem. Nesel sem pismo na avstrijsko pošto, a bilo je toliko judov na pošti, ki so oddajali pisma za Avstrijo, da sem dolgo čakal, predno sem na versto došel. Obiskal cerkev presv. Zveličarja in se napotil k sv. Janezu Kerstniku v judejskih gorah, kamor Vas blagi čitatelji povabim in prosim, da me poterpljivo spremljajte na sveta mesta: Marijinega obiskovanja Elizabete, rojstva predhodnika Kristusovega sv. Janeza Kerstnika in v puščavo njegovo. (Dalje nasl.) Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane (Petdesetletnica Dejanja sv. Detinstva.) (Konec.) Preobširno bi bilo, ko bi hotli popisati vse, koliko se po druzih deželah stori za Dejanje sv. Detinstva. Zaznamovajmo le nektera leta: Sveto Detinstvo je 1. 1843, ko je bilo vstanovljeno, imelo dohodkov 9000 gld., drugo leto 1844 pa že 24.000 gld. in 1845. leta 40.000 gld. in takojerastlo od leta do leta. da je 1. 1850 bilo dohodkov 100.000 gld., 1. 1855 že 412.000 gld., 1. 1860 pa 575.000 gld. in in 1. 1870 680 000 gld., 1. 1878 pa že 1.062.336 gld. 54 kr. in samo zadnje štiri leta so znašali dohodki sv. Detinstva nad 5 milijonov goldinarjev. Kako spodbudna darežljivost! Kje je še kaj enakega na celem krogu zemlje, kakor kar nam kaže sveta katoliška Cerkev v Dejanji sv. Detinstva! Tukaj tekmujejo udje raznih narodov in rodov prijateljsko skupaj za eno veliko idejo, za razširjenje kraljestva Božjega na zemlji. In koliko zasluženja si pač nabirajo! S temi dobrotnimi doneski so že milijonom poganskih otr<*>k sv. nebesa odperli. Tako je le v 14 letih od od 1. 1862 do 1. 1875 bilo kerščenih skoraj polipeti milijon ubozih ajdovskih otrok, ki so mali pomerli vsi že v nebesih. Tisočim in tisočim pa so s temi darovi preskerbeli veliko dobroto kerščanske vzgoje. S temi dobrotnimi prispevki so podpirali na stotine misijonov, sirotišnic, šol in druzih naprav sv. Cerkve. Kaj zanimiva so letna poročila Dejanja sv. Detinstva, ktera to opisujejo. Navedemo tukaj za izgled le katero zadnjih let: L. 1889 je Dejanje sv. Detinstva imelo dohodkov 1.339.559 gld. 70 kr. in podpiranih je bilo s tem denarjem 147 misijonov. 596 sirotišnic, 2709 šol, 274 delavnic pri misijonih, in 8v2 lekamic, kerščenih je bilo to leto 409.252 poganskih otrok, vzgojevanih pa 143.656 otrok. Ali odprimo še prav zadnje letno poročilo, ki nam opisuje delovanje sv. Detinstva v letu 1892. V tem letu je bilo dohodkov v vsem skupaj 1.336.682 gld. 4 kr. in podpiranih je bilo 158 misijonov, 668 sirotišnic. 3186 šol, 361 delavnic pri misijonih in 994 lekamic. Kerščenih je bilo 413.090 poganskih otrok, 166.395 otrok pa vzgo-jevanih. Le samo zadnje štiri leta bilo je kerščenih blizo dva milijona poganskih otrok, vzgojevanih pa nad 600 tisoč otrok. Koliko dobrega stori Dejanje sv. Detinstva med ubogimi ajdi! Ali neizrečeno koristno je pa to sveto Dejanje tudi za kristijane, posebno za kerščanske otroke. Že da so deležni toliko dobrih del v misijonih, kako spodbudno in zaslužno je to! Verh vsega tega pa koliko molitve se opravi! Smem reči, da veliko naših otrok se ima ravno tem delu zahvaliti, da so bili kerščeni in posvečujoče milosti Božje deležni; pri vseh molitvah in svetih mašah se namreč prav posebno moli za kerščanske matere, da bi nobeden njih otrok brez sv. kersta ne umeri. Moli se za dobro kerščansko vzgojo otr6k, da bi kedaj bili pobožni, bogaboječi kristjani, pošteni deržavljani. In koliko je še druzih duhovnih dobr6t v Dejanji sv. Detinstva. ter je prav resnična beseda misijonarja P. Seisl-na: „Ne vem odločiti, komu delo svetega Detinstva več koristi, ali nejevernim ajdovskim otrokom, ali otrokom kerščanskih starišev." In neki star skušen dušni pastir piše: „Duhovni in tudi svetni učeniki, kteri sebi izročeno mladino po kerščansko izrediti hočejo, si ne morejo v dosego svojega namena nobenega boljšega pripomočka izvoliti, kakor je ta, da pri nji vpeljejo „Dejanje sv. Detinstva." Za nas pa je še prav posebno veljavna beseda pervega učenika sv. Očeta papeža, namestnika Kristusovega na zemlji na sedeži sv. Petra. Že ranjki Papež Pij IX so v svojem „Breve" od 18. jul. 1856 pohvalo in posebno veselje izrekli nad Dejanjem sv. Detinsva in ga tudi vsemu katoliškemu svetu prav gorko priporočili. Ob enem so to Dejanje kakor že tudi njihov prednik, Papež Gregorij XVI obdarovali z obilnimi odpustki in drugimi duhovnimi dobrotami. Vse te odpustke in duhovne dobrote so poterdili vnovič, pa še v obilni meri pomnožili sedanji sveti Oče Leon XIII, kteri so že od pervega početka sv. Detinstvu prav posebno naklonjeni. Že kmalo po svojem nastopu so v raznih pismih leta 1879 in 1883 tudi vsim mašnikom, ki so vodniki, svetovalci ali predniki Dejanja sv. Detinstva, dali posebne oblasti kakor oblast blagoslavljati moljke, rožne vence, križce, svetinje itd., dalje oblast privilegiranega al-tarja in še mnogo drugih predpravic. Posebno lju-beznjivo pa je „Breve" sv. Očeta papeža Leona XIII za petdesetletnico Dejanja sv. Detinstva z dne 3. februvarija 1. 1893, v kterem duhovnim vodnikom tega Dejanja oblasti in pravice, ki so jim bile ne-ktere poprej le za nekaj časa dodeljene, za vedno podelč. Iz celega tega krasnega „Pisma" se vidi, kako pri sercu je Dejanje sv. Detinstva sv. Očetu Leonu XIII, ki so pri neki priliki rekli te le besede: „Želel bi, da bi se vsi katoliški otroci po vsem svetu vdeleževali tega lepega Dejanja sv. Detinstva." Zato Dejanje sv. Detinstva naj živi! naj čversto raste! naj cvete! v to pomozi Božje Dete Jezus! Ljubljana. (O zavetišču zapuščene mladine.) Pri pervem posvetovanji o zavetišču zanemarjenih otrok 20. sept. 1893 v mestni hiši je bilo pričujočih čez 20 gospodov in precej takrat so enoglasno odločili z t načelnika c. kr. svetnika gosp. Jož Merk-a, pozneje so sestavili odbor in 23. prosinca se je de-putacija predstavila prevzvišenemu gospodu knezu škofu. Višji pastir so prav ljubeznivo sprejeli gospode, veselje naznanili nad tem novim delom ter so obljubili svojo vsestransko pomoč in darovali društvu 100 gld. Daroval je v namen tudi preč. gosp. kanonik in dekan Jan. Flis 100 gld.; že poprej pa se je na-znanovalo, da je neimenovan gospod za to napravo podaril znamenito svoto. Pristopil je k društvu tudi mestni odbornik g. J. Velkoverh in daroval 100 gld. Bog plačaj blagim dobrotnikom in obudi mnogo novih. Prihodnjič prinese „Danica" ginljiv govor, s katerim je bil gospod katehet Jan. Smrekar dotične gospode ogovoril na pervem shodu. Danes naj samo to še omenimo, kakor je vse upanje, da se bode od-goja mladine godila v duhu pokojnega Giovani-Bos-kota, pervega pedagoga današnjega časa. V Kandiji pri Novem mestu so ob novem letu dobili bolnišnico. Prišlo je 6 usmiljenih bratov iz Gradca ter imajo zdaj v novi napravi že 20 bolnikov, ki ne morejo prehvaliti. kako dobro postrežbo da imajo. Dozdaj je bilo vsako leto precej bolnikov iz Kranjskega izkazanih v zapisniku bolnikov v Št. Vidu na Koroškem, kjer je umeri tudi naš verli gospod Jožef Jerič, in kolednik usmiljenih bratov od ond&t je hodil tudi na Kranjsko. Kako bode v prihodnje, bode se videlo. Govorilo se je o svojem času, da bi bila pripraven kraj za usmiljene brate tudi Škofja Loka, kjer imajo na „novem tergu" tudi cerkev in prostore za bolnike. Bolnikov je pač povsod dosti in marsikteri groši bi bili bolje obernjeni za bolnike, kakor pa n. pr. za plese ali tratenja po kerčmah. Veliki reveži so bolniki in veliko dobro delo je, zlajševati jim bridkosti, kolikor je mogoče. Z Dolenjskega. (Kam hodimo v novem letu?) Kaj naj nam bo leto 1894 prineslo? Tako morebiti se vprašamo s strahom! Zakaj pa s strahom? Zato, ker smo malo verni! Odverzimo strah! Zaupajmo v Boga! Vsako delo začnimo z Bogom! Le bolj pogosto hodimo pred tabemakelj Jezusa prosit, da naj da blagoslov vsem našim delom! „Brez mene ne morete nič storiti," tako je rekel naš mili Jezus! Pred volitvami posvetujmo se z Jezusom pred tabemakeljnom. Preden imamo kak govor, bodisi ah v tem ali v tem društvu, zopet pojdimo pred tabemakelj. Tam bomo dobili moč, da bomo res katoliški, bolj kakor politični. Tam bomo dobili moč, da bomo nad vse katoliški, potlej narodni. Tam bomo dobili moč, da bomo rabili manj besedičenja, več jedra! Tam se bomo učili prave katoliške odločnosti. Tam se bomo učili prave darež-ljivosti. Tam se bomo učili, da ne smemo biti sebični. Ako bi dostojanstveniki, poslanci, ministri hodili pred tabemakelj molit: vse delo bi imelo blagoslov Božji! Ako bi hodili bolj pogosto pred taber-nakelj, bi se resolucije I. kat. shoda gotovo hitreje rešile. Ako bi hodili bolj pogosto pred tabemakelj, bi se zaupno vsi zjedinili in bi kolikor mogoče z dušnim pridom praznovali 25letnico katoliške družbe. Ako bi liberalci z odkritim sercem hodili pred tabemakelj, nehali bi liberalci biti in rešili bi svoje in druzih duše. Ako bi hodili pogostoma pred tabemakelj, veliko manj bi bilo nagajanja, toliko več pa delovanja v prid katoliški stvari! Tako delajmo v novem letu» J. B. Iz Celja, (f Robert Žuža, izgled mladega dijaka) Dne 16. januvarja t. 1. je umeri vsled davice 11»/, let stari dijak II. latinske šole v Celji, Robert Žuža, sin gosp. dr. Franca Žuža. c. kr. okrajnega zdravnika pervega reda v Weizu pri Gradcu, in njegove soproge Roze, rojene Kranjc. Bil je mladeneč nenavadno nadarjen, bistrega uma, blagega serca in pobožnega duha. čednega in vedno veselega obraza in jako prikupljivega vedenja do vsakega človeka. Zato pa ni le bil veselje in ponos svojih starišev in sorodnikov, ampak tudi ljubljenec učiteljev, sošolcev in vsakega, kteri ga je spoznal. Rad je pomagal součencem ne le pri uku, kajti bil je on vedno odlikaš, ampak tudi v gmotnih zadevah. Vsako jutro in na večer je klečč opravljal molitvice, k prejemi ss. Zakramentov se je skerbno in zvesto pripravljal in kedarkoli je prišel v cerkev sv. Jožefa nad Celjem, je pred velikim ondotnim oltarjem s toliko pobožnostjo molil, da so dostokrat okolistoječe solze polile. Na ss. treh Kraljev dan še obišče gospoda strica na Laškem in se jako veselega serca poveme v svoje stanovanje v i^elje. 9. t. m. za da-vico zboli in akoravno sta ga že v začetku bolezni vračila 2, pozneje 4 oziroma 5 doktorjev, ga smertni kosi vendar niso mogli oteti. V ceh mučni bolezni je voljno in mirno terpel, ves udan, in je še sam tolažil tužne stariše in drage, 16. t. m. dopoldne je ss. Zakramente za umirajoče s toliko spoštljivostjo prejel, da so pričujoče kar solze oblivale. Popoldne okoli 3eh tistega dneva se je fantič še rajsko smejati začel in kmalo potem je v naročji 4 doktorjev, ki so ga na vratu operirali — svojo čisto dušico izdihnil Znane in nepoznane roke so rakev mladega dijaka s svežimi cvetlicami in krasnimi venci kar obsipale. Med venci se je odlikoval venec dijakov z napisom na traku: „Ultima salus ab amicis tuis" (poslednji pozdrav od tvojih prijateljev). Čast, hvala verlim dijakom. Akoravno rajnega radi davice gimnazijalci do groba niso smeli spremljati, je vendar na poslednji poti imel izborno spremstvo — med drugimi tudi svojega strica (ujeca) c. kr. polkovnika v ženi-štabu in ženi-ravnatelja v Inomostu, slavno-znanega gosp. Viktorja Kranjca, ki se vkljub veliki zimi daljnega pota ustrašil ni. 18. t. m. so obhajali dijaki in profesorji celjske gimnazije za rajnim Robertom zadušnice, pri kterih so pevci krasno prepevali žalostinke. Hvala njim! Omeniti še moramo, da so pri pogrebu posebno zvonovi pri sv. Jožefu, kjer je mladenček rad roke in serce k nebesom povzdigoval, jako milo in globoko v serce segajoče mu prepevali. Tako je plemenita cvetličica. komaj nekoliko razcvetlela, že zopet odletela. Tužnim starišem in sorodnikom naj pa besede Modrega v st. t. v tolažbo veljajo, ki pravi: „Placens Deo... translatus est. Raptus est. ne malitia mutaret intellectum ejusa... „Bivši Boguljub je prenesen. Uzčt je, da bi mu hudobija uma ne prevemila." Kdo je papež? Nat6 vprašanje odgovarja nek italijanski pisatelj sledeče: Papež je namestnik našega Odrešenika Jezusa Kristusa na zemlji. (Pont. rom). Naslednik pervaka aposteljnov svetega Petra. (Eccles. gall.). Vidni poglavar vesoljne Cerkve. (S. Marceli.). Pervostoljnik celega sveta. (Pij IX). Škof vseh škofov. (Tertul.). Pastir vseh pastirjev. (Evz. Emiss. S. Bern.). Oče in učenik vseh kristijanov. (Florentinski cerkveni zbor.). Vodnik sveta in vseh vernikov. (Pont. Rom.). Vareh vinograda Gospodovega. (Cone. Cart.). Nezmotljivi učenik resnice v verskih in nravstvenih zadevah (Vatikanski cerkveni zbor.). Zakladnik milosti in nebeških odpustkov. (In litt. eccles >. Najvišji sodnik, ki razvezuje in zavezuje v imenu Boga samega (Kavno tam). Vareh ključev nebeškega kraljestva. (Ravno tam.) Papež in cerkev sta jedna in ista stvar. (Sv. Frančišek Salezij). Hvali Gospoda, o srečni zemljan! Vse dneve, vsa leta, Po noči. čez dan, Presljavljal Očeta, Oj srečni zemljan! On daje ti vsega Za dušo. telo; Varuje te zlega. In vabi v nebo. Za milosti, nade Zahvalo mu poj; Razlaga za gnade Naj spev se mu tvoj! Še dete nezmožno, Te v varstvo je vzčl; Ti sčrce pobožne Za dobro je vnel. Mladenča varuje Vseh svetnih te zmot; Nad tabo On čuje, Te spremlja na pot. Če mož si v težavah, In peša ti moč, Gospod ti v skušnjavah Pošilja pomoč. Te doba doide, Ko starček si siv, Na pomoč ti pride Bog tvoj dobrotljiv. Ko smert se ti bliža. Tvoj Oče tedaj Se k tebi približa, In vzame te v raj. — Vse dneve, vsa leta. Po noči čez dan, Presljavljal Očeta, Oj srečni zemljan! Ivan Zamik. Razgled po svetu. Rim. (Sklep papeževih zlatomašnih slovesnosti.) Za sklep jubilejskih slovesnosti Leona XIII je veliki odbor v Rimu naredil in razglasil posebno osnovo, ktero naj tukaj po večem posnamemo. Odbor želi. da naj se sklep vravna primeren začetku in teku vsih slovesnosti; da se skažemo polni hvaležnesti do Boga in do brezmadežne Marije Device, da bodi sklep pravi častni dan. ki naj doveršuje slavni venec, ki ga je sveta Uerkev spletla in posadila na glavo svojemu prečastitljivemu vesoljnemu Očetu. Leonu XIII. Take-le točke ima osnova: 1. Enajstega svečana, v dan. ko seje bila brezmadežno ¿početa v Lurdu prikazala, se bode na tem preimenitnem svetišču obhajala slovesna zahvalna sv. maša z zahvalno pesmijo. Potem bode izročena svetilnica, v kteri bode v ta spomin v Masabelski duplini večna luč gorela. Ta svetilnica bo dar katoličanov vsih narodov, kteri se bodo duhovnega romanja v Lurd vdeležili. Sveti Oče so to romanje poterdili in blagoslovili. 2. Dneve 16., 17. in 18. svečana bode „Al Gesua (pn Jezusu) v Rimu slovesna tridnevnica v zahvalo Bogu in Brezmadežnospočeti, da so Sv Oče s katoličani tako čversti, dobro ohranjeni ter srečno do-veršili zadevne slovesnosti jubilejne. 3. V nedeljo, 18. svečana 1894 bode središnji odbor 20 000 mark za kruh v imenu Njih Svetosti razdelil med ubožne, njim namreč, ktere S Oče cenijo kot izvoljeni delež čede Kristusove. Odbor z vso preserčnostjo prosi, naj bi se povsod kaj ena-cega vravnalo, ter naj bi goreče molitve ubožnih slednjič izprosile od Boga zmago svete Cerkve in papežu. 4. En dan med 16. in 19. svečanom bodo S. Oče slovesno sprejeli deležnike velikega shoda na-politanskega (11. do 15. sveč.) in ob enem romarje, ki se bodo takrat pridružili. 5. Dne 18. svečana bo veliki Te-Deum v stolj-nici sv. Petra v Rimu. 6. Centralni odbor predlaga, da vsi mašniki naj 19. svečana 1894 sv. mašo darujejo za papeža in svobodo sv. Cerkve; verniki pa naj na ravno ta namen prejmejo sv. Obhajilo in kak dar položč za S. Očeta. Središnji odbor bode z darovi ob enem S. Očetu izročil spominico (Album), v kteri bodo imena tistih, ki so se vdeležili pri tem skazovanji sinovske ljubezni. Darovi se pošiljajo z napisom: Signor Presi-dente della Commissione pel Giubileo di S. S. — Roma— Torre Argentina 76. — Odbor je to osnovo dal božični dan 1893. posnetek smo vzeli iz katol. Solnograškega časnika od 19. pros. 1894. 0 tej priliki naj omenimo gerdo laž, ki so jo liberalni časopisi raztrosili o S. Očetu češ, da so „lastnik tisučerov milijonov, pervi kapitalist in posestnik na svetu" itd. Dva časnika, „Polit. Fragmenteu in „Gerechtigkeit," sta dokazala pošastno neresnico in zahtevala sta, da lista „Arbeiterzeitung" in „Politische Correspondenz," ki sta te laži trosila, to prekličeta; toda cerkveni sovražniki niso navajeni svojih laži preklicevati. Naj tedaj tisti, ki kaj tacega berejo ali slišijo, obrekovanj nikar ne verjamejo. Judom, framasonom in lažiliberalcem je vse na tem, da bi papeža, škofe in duhovne pripravili ob dobro ime in vernike odvernili, da bi ne dajali daruv za S. Očeta, kteri se zbirajo za vesoljne potrebe svete Cerkve in so potrebni, zlasti odkar so sovražniki papeža Njihove deržave oplenili in oropali. Rusija. Neslišano je, kako gerdo ruske vradnije pogosto delajo z ubogimi katoličani. V življenji svetnikov pogosto beremo, kako so od satana obsedeni pogani delali s kristjani; podobno se večkrat sliši iz Rusije, kaj razkolniki počenjajo s katoličani. Častni kanonik Waszliewski v Vilni je bil ob 6ih zjutraj po policiji v ječo odpeljan in 6 mescev pripert, ker je v pridigah ljudi učil. da naj ljubijo sveto rimsko katoliško Cerkev. Drugi mašnik je bil kaznovan, ker je otroke učil, da naj ga pozdravljajo z besedami: „Hvaljen bodi Jezus Kristus." Šest župnikov je bilo kaznovanih, ker je v njih župnijah škof delil zakrament sv. birme. Župnikom katoliškim je celo prepovedano brez potnega lista v kako drugo duhovnijo iti. Naznanovali so pa večkrat še vse hujši trinoštva. Dokler bodo na Ruskem take neusmiljene postave, bodo katoličani vedno preganjani in mercvarjeni, naj se vlada še toliko dobro voljno hlini proti papežu. Res je treba goreče molitve, da bi toliko hlapčevstvo na Ruskem že enkrat jenjalo. Ogersko. (Katoliški shod.) Večkrat seje bralo» kako žalostno se godi s katoliško Cerkvijo na Oger-skem, kako se šopiri framasonstvo, kalvinstvo in košutovstvo. Neutegoma pa je potegnila druga sapa. katoličani so se oserčili in od 10. prosenca, ko se je pričel katoliški shod v Buda-Pešti, se slišijo same vesele reči iz „Magyarorszaga." Za katerih 2000 deležnikov je bilo pripravljenih vstopnic, prišlo pa jih je na shod čez 8000 iz celega marijanskega kraljestva. Koliko pa je še le podpisov tistih, ki so želeli priti! „Veni Sancte" je tisti dan ob lOih dopoldne onravil v vseučilišni cerkvi katoliški nadškof Jurij Časka med polno azitenco. Zbrani so bili naj plemenitiši ogerski katoličani. Ob 4ih popoldne je knez pervostoljnik Klavdij Vasary v preizvestnem govoru pojasnil vprašanje, za kaj da so se ta dan ondi zbrali in rekel je: Mi zahtevamo pravice, katere so bile že v prejšnjem stoletji priznane protestantom, da tudi mi pod višjim zavetništvom našega vzvišenega kralja in pod deržavnim nadzorstvom moremo vravnati duhovne, kulturne in materielne zadeve naše cerkve. Obravnalo se je dalje: o dolžnostih katoličanov. o samostojnosti, (avtonomiji), o šolah in o za konu. Da bi se ta dan srečno izveršil, se je poprej veliko in serčno molilo. Velik vtis na vso deželo je naredil že začetek. Tudi nasprotni časniki niso mogli tajiti tehtnosti velikanske družbe 20.000 do 30.000 katoliških poslancev z vse dežele in očitno je bilo, da ta zbrana moč mora tudi na politiko velik vpliv delati. Veliko pomenljivo je, da presvitli cesar so sami z lastnoročnim podpisom in brez ovinkov vradnega pota poslali zboru zahvalo po telegrafu. To se po časnUih tako tolmači, da Nj. Veličanstvo do sedanjih ministrov in kar je drugih za njimi, nimajo več popolnega zaupanja, ker so s svojim brezbožnim počenjanjem zbudili toliko nezadovoljnost v deželi. To naj si tudi liberalci v Cislajtaniji za uho zapišejo. I. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstv«. Nameni za mesec prosinec (januvarij). a) Glavni namen: Petdesetletnica molitvenega apostoljstva. b) Posebni nameni. 24. S. TlmeteJ. Slabi duhovni. Goreča molitev za duhovne. Jedinost in bratovstvo med služabniki božjimi. Umobolni. 25. Spreobernjtnje sv. Pavla. Kat. misijoni Žalostno cerkveno-politično stanje na Ogerskem. Spreobernjenje mnogih Kristusovih sovražnikov. 26. S. Polik&rp. Francoska. Civilni zakoni in njih neker-ščeni otroci. Ponižna vdanost v pota previdnosti Božje. Skušnje. 27. S. Janez Zlatonst. „Duhovni in obhajanci." Obujenje apostoljskih pridigarjev. Deška in duhovna semenišča. 28. Karol Vel. Svetne oblasti. Preganjana dijaška zaveza. Dobra podelitev važnih mest. 29. S. Frančišek Sal. Škofje. Pospešitelji molitvenega apostoljstva. Ženski redovi in kongregacije. Zadeve cerkvenega premoženja. SO S. Martin. Čislanje devištva. Vradniki in častniki. Vse priporočene časne zadeve. 31 S. Peter Nolask. Afrikanske družbe. Od Kristusovega očetovskega Serca najbolj oddaljeni. Vse doposlane pa še ne uslišane zadevo. 1'merli mesca prosinca in ki umerjo prih. svečana iz apostoljstva in bratovščine Jezusovega Serca. Nameni za mesec februvarij (svečan.) a) Glavni namen: Hvaležna poraba darov in milosti Božjih. bi Posebni nameni: 1. S. Ignacij. Za ta in vsaki dan v mescu naznanjene, ali ne še zaznamnjane ali nenadoma nastale potrebe in prošnje. Za-dostovanje za predpustne razuzdanosti. Pospeševalci molitvenega apostoljstva 2. Svečnlca. Avstrijanski cesar. Propad ogerskega frama-sonstva. Povzdiga marijanske kongregacije. Ponesrečeni. 3. S. Blaž. Masniki in obhajanei. < »hranjenje dragega življenja vplivnih oseb. Nevarno bolni, ki ne mislijo na svoje zve-ličanje. Revščina tacih. ki dela in zaslužka nimajo. 4. S. Korzin. 40urino češčenje Najsvetejšega. Stanovitnost po ljudskih misijonih. Zelo tehtne volitve. Katoliške učiteljske družbe. o. Ss. Janez in Pavel mm. Cerkev na Japonskem. Družba Jezusova. Pomirjenje ločenih zakonov. • Dalje nasl.) il. Bratovake zadeve N. lj. Ctospč presv. Jezusov. Serca. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov, Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad, in brezverstvo. prešest-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe. — Močno bolehav oče nepreskerbljene družine se pri-poročuje udom N. lj. Gospe presv. Serca in sv. Jožefu v molitev, da bi na Njiju priprošnji se mu povernilo ljubo zdravje, ako je Božja volja. Dve osebi v dušni zadevi, da bi brezmadežna Devica s sv. Jožefom sprosila srečen izid. kakor je sv. volja Božja. — Neki duhoven v veliki bridkosti priporoča sebe in svoje jako svojeglavne in zagrešene duhovne ovčice skupni molitvi. — Vsa dežela priporočena Jezusovemu in Marijinemu presv. Sercu, da bi se Bog ne žalil z razuzdanostmi, zlasti v teh dnevih. — Neka družina v revščini in bolezni za dušno in telesno pomoč. — Dve bolni osebi za pomoč. — Neka neprijetna zadeva, da bi se obravnavala brez prepira. — Bolan mož za zdravje, če je božja volja. — Rešenje od budili skušnjav po milosti sv. Duha na priprošnje N. lj. G., sv. Jožefa in sv. Antona Puščavnika. — Neka mati, da bi se ji sin domu povernil. Listek za raznoterosti. Bratovščina vednega češoenja presvetega Rešnjega Telesa bo prihodnji četertek 1. svečana, v samostanski cerkvi pri Cršulinkah imela svojo redno mesečno po-božnost: Ob 4ih zjutraj bo sv. maša; ob 5ih slovenska pridiga in potem sv. maša z blagoslovoma za žive in mertve ude bratovščine, tudi je pri tej priliki skupno sv. obhajilo. Darovi za ciborij. k Mariji Pomagaj: Po gospodični R— iz Ljubljane je došlo petero okraškov od granatov in 12 gramov zlatnine. Iz Teržiča je poslala gospa X. lepo nabirko zlatnine, srebernine in raznega denarja. — Iz Ljubljane dobra devica iz češčenja in ljubezni do presv. Rešnjega Telesa 1 zlat perstanček z dragimi kamenčki. Angelj varuh je izvestno že vknjižil v knjigo življenja slehernega dobrotnika. Mili Bog po verni vsakemu tUučero.! Na Svečnico bode Katoliška družba za Kranjsko obhajala 25letnico svojega obstoja s slovesno božjo slušbo ob Mih dopoldne; zvečer ob <>ih pa v svojih prostorih svoj obletni shod. V praški omladinski pravdi prihajajo na dan grozne reči, česar bi o tacih golobradcih res ne bilo misliti. Splošno rovarstvo. zatrenje avstrijske monarhije. rudečkarska republika na Češkem — take misli si pri izpovedih teh mladičev razodevajo! Na Ogerskem se pričakuje ministerstvo s Sza-p a rje m na čelu, ako se Wekerlestvo prekucne 0 naša ljuba Gospa presr. Serca, za nas prosi Boga, — Tako je prav in koristno: 881 novih udov za molitveno bratovščino „Naše ljube Gospe presv. Serca" nam je p9slal častiti župnijski vrad sv. Štefana, dekanija Šmarska v škofiji Lavantinski, da naj se zapišejo v bratovsko knjigo. Stokrat in morebiti še večkrat na dan vidiš, slišiš, bereš kaj. kar je greh, pa vender ne moreš sam zatreti, odvemiti hudega; lahko pa in brez vsega truda zdihneš: „O naša ljuba Gospa presv. Serca prosi za nas Boga!" odverni to hudo, ta greh s svojo usmiljeno prošnjo, česar jaz ne morem. In s tem storiš ravno toliko dobrih del. kolikorkrat. to lahko prošnjo ponoviš. Zato smo iz serca hvaležni preblagemu gosp. župniku Andreju Zdolšeku, da je ob novem letu 1894 ta spomin na novo poživil, in kličemo 999 njegovim tovarišem po raznih škofijah: „Vivant se-quentes!" Molimo, razširjajmo to lahko bratovščino in ker sicer dobro poterjuje in hudo odvrača. Kajti: Časi so nevarni! Teret. Č. g. Ellner A. gre iz Pazna v Žimin za duh. pom.; č. g. Elsnic je postal župnijski upravitelj v Dragiču. Posvečeni so bili čč. gg : J. Macarol, J. Predouzan. in J. J. Sedmak. Poterdilo. Poročam spoštljivo z vso hvaležnostjo da sem za dejanje razširjanja sv. vere prejel zbirk Zgod. Danice 115 gld. a. v. (namreč: 1) 44 gld. za razširjavo sv. vere; — 2) 7 gld. za katolike med krivoverci na Nemškem; — 31 13 gld. za stradajoče v Šenzi v Kini; — 10 gld. za Central— Mongolijo; 4) 2 gld. za misijone na Severu; — 5) 75 gld. za najpotrebniši misijone.) Solnograd, iS jan. 1894. BI. Holaus. Kaj tacega pa še ne! Necoj sem pa videl čudne reči in stvari v sanjah, kakoršnih bi je ne mislil.... Prišli so bili na kermilo tisti čudni socijalisti, ktere so nam ne-kteri tuji in tudi domači agitatorji hvalili že delj časa, kako bodo „svet glihali"; in kako se je potem godilo ? Prišli so možje v mesto in prašali v semenišču, ako bi mogli kacega gospoda miadomašnika dobiti, ker so jim doma gospod zboleli, da bi imeli v praznik službo božjo .. . „Kaj službo božjo?" se jim je reklo ; semenišča ni več, novi gospodje so vse bogoslovce pognali v vojašnice, dali so jim puške, da naj nove gospode kot vojaki varujejo. Možje pobiti odidejo. — Čez nekaj dni, bila je nedelja, pride polno ljudstva iz okolice v mesto, kakor po navadi. „Kaj ste prišli ?u „Prišli smo k sv. maši." „„Nič maše! socijalisti so gospode duhovne nekaj poklali in pobili, nekaj pa zaperli" . .. Ljudje- „Pojdimo prosit v samostan!" Odgovor: „Očetje so vsi razgnani, — po samostanih so zdaj socijalistiški ljudje s svojimi davkarijami in pisarnami".... Ljudje: rZdaj smo dobili pravega vraga! To je sad tistih, ki so nedavno po očitnih shodih, pri „ončm" gostilničarji in po svojih časnikih z božičnimi prazniki norce brili, mnihe pso-vali, in še kaj druzega. Kmalu nato pridejo nekteri možaki v vradnijo davke plačevati, pa tudi prašat, kdaj bodo začeli denar deliti? Pervi da pisarju polo in našteje nekaj bankovcov petakov. Pisar: „Kaj to, ali nismo okli-cali, da cunje so preč! Plačaj v srebru ali pa v zlatu!" Drugi pisarji pristopijo in kličejo: „Pač, pač; zdaj še velja popir! Drugi, da ne, vstane hrup in socijalistiški gospodje se med seboj pošteno stepejo. Pili so namreč socijalni gospodje celo noč poprej po kerčmah in niso bili prav jasne glave; plačevalci pa v strahu pobegnejo in med potjo so rekali: Zdaj pa vemo, kdo so tisti, ki so obetali, kako se bo premoženje bogatim jemalo in med seboj delilo! Bilo bi se mi še marsikaj sanjalo, pa nenadoma sem se zbudil in treba je bilo gnjezdo zapnstiti. Dobrotni darovi. Za dijaško mizo: .,Brez imena'1 50 gld. (Ravno o pravem času. kajti konec mesca se bliža Bog plačaj z vso obilnostjo temu in vsim dobrotnikom! Vr ) — C- g. Fr. Kepec 2 gld — Č. g. kapi. J. Brišar 2 gld. — „Staii prijatelj v zahvalo, ker sem ozdravel," 1 gld — K iz Železnikov iz hvaležnosti Mariji za sproženo zdravje 1 gld. — Novakovi 2 gld — J. N. 40 kr. — Č. g J A. 1. gld. 50 kr. — Prečastiti gosp zlatomašnik, župnik Frid. Hudovernik zopet culo (3 kosce) obleke. — Č g. župnik Fr Eržen 1 gld. Za st. Detinstvo: Č g. Janez Keršič. župnik na Jesenicah, 8 gld — Dobrotnica t gld — Po čast g kat Feliksu Zavodniku 75 gld. — Gašp lstenič 1 gld. - Č g župnik Jak. Ferjančič 1 gld. Pogovori Nam poslana in založništvu oddana naročila na ..Zgod. Dan" nadalje napisi preč. in čč gg so: Alf. Šket — Dramlje; — Ant. Jamnik — Sorica; — K. Cigoj — Temnica; Jož. Cegnar - Žiri; - Mih. Horvat — Čatež; — L Ravnik — Sava; — Fr Gregorič; — Ant. Kocijančič — Senožeče; — Ant. Kerčon; — dek Ant Hajšek - Slov. Bistr.; — dek Krese — Koč ; — A. Ponikvar; — vik Jož. Kalin — Primorsko; — J. Černe Perkovlje: — dek Kunstelj — Cirknica; — J Pfajfar Harije; — Marija Benedičič — Bukovšica; — Marija Cernoga — Nem Gradec; - G. g. Slanec — Terst; - župn Jož Novak — Povir; — Mar Blažon — Begnje; — Jož Golob — Podgora; — Fr. Zvar — Preserje; — P. Hrizog : Ako se še kaj najdemo, pošljemo radostno; — G J Šašel — Adlešiče: Naznanjeno — C. g. Dom. Janež — Gora: Naročnina oddana; zastran M G. bode se preiskalo; — Č. g. Tom. Rutar v Šempolazm pri Nabrez.; — Č. g. Fr. Kepec: Oddano, in drugo opravljeno; — G Stef. Dušnih — Hrenovice; — K. v Želez.: Inseratov Dan. nima, torej glej med ..Darovi." (Bog plačaj!)_ (Drugi darovi prih.)