Štev. 356
TfiST, v sredo 22. decembra 1909.
Tečaj XXXIV
»»r^ IZHAJA VSAKI DAN
kadi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj-Posamične Stev. se prodajajo po 3 nvfi. (6 stot.) j mnogih tobakamah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju. Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdov-ićini, Dornbergu itd. Zastarele Stev. po 5 nvč. (10 stot.). OOLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, •smrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K. vsaka »»daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Edinosti-. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč I
NAROČNINA ZNAŠA ra
za vse leto 2<t k, pol leta 12 K, 3 mesece g K; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Mareonlna na nedeljsko Izdanje „EDINOSTI" stane : eeto-—— letno K 5-30, pol lota 2 60 ——
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo
Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dara) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcija
lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. Pošlno-hranllnitni račun It 841 652. TELEFON SL 11-57.
BRZOJAVNE VESTI.
Državni zbor.
DUNAJ 21. Z dftDaSaiim dceaa je stopil t moč dot poslovni red. Vsled tega ie ^a-mogla zbornica takoj, ognivši se nujnih predlog-v, preiti na dnevni red in razpravljati prvo čitanje pooblaitilnega zf kona skupno a predlogo o centrali za vcovčanje žiune.
V debato je pcsegel tudi miaiater za trgovino dr. Weiskitchner. Omenil je, da prihaja o cd vieh strani, tudi iz agrarnih volilnih * krajev pozivi na vlado, naj čim prej dovrii trgovintko pogodbe z Rumunsko. Minister ja prepričan, da ne bo ta trgovinska pogodba Škodovala poljedelstvu, česar se boje na i gram: strani, Miuister je sporočil, da je glede; Srbije nada, da pride v aoglednem času do pcgodbe največ« ugodmsti. V sporazumu z mir.iitrom za »nanje stvari ]e trgovinski minister izjavil, da ni moglo ministertfcvo zs vnan e «t>ari zapiičeti pogodbenih pogajanj s Črncgoro, ker ni dosed*] hotela ▼ to privoliti « grška vlada. Giede Bolgarske in Grike se sedaj ne rrša nikaka pogodbena pogajanja. Minister je naglaial brezpegomo potrebo, da pride v interesu Kctarske Boke do pogedbe s Ornogoro. Minister stoji prej ko slej na ■tališču, da je v ictereiu vit.rinarskib razmer v Avstriji, da ee n? pripuiti uvažanje žive živine iz balkanskih dežel, Glede pogedbe z Argentinijo je minister cmenii, da so Že danf&n;e razmere pokazale, da niso padle žitna cene vtled uvažanja prekomorskega žita. Miniiter je prosil zbornico, naj prvo čitanje čim prej izvede.
Razpravljajoč o napravi centrale za vnoTČanje živine, je izjavil minister, da trditev, kakor da bi se Slo tu za kompenzacijski objekt, ne odgovarja resnic?. S tem zakonom se izvrii vrsto naredb, katere so želeli že več let sem pametni kmetovalci. Minister ie zaključil z apelom na zbornico, naj pusti na sirani vsak interes poklica, Ćatimo se vti, U zaključil minister, kot členi velike drŽave, ki je poklicana biti trdnjava vshcda in trgovski tmperij levante. Nikar ve ne zapirajmo pred sveto nim trgom in skrbimo, da se bo s temi nareGbami bojevalo proti draginji in brezposelno iti.
DUNAJ 21, Zbornica je doviSila prvo čitanje trgovsko političnega pooblastilnega zakona in predlogo glede centrale za vnovčanje živine, nakar sta bili obe predlegi cdkazani tozadevnima odsekoma. Zbcrnica je nato v v«eh čitanjih reSila več trgovinsko političnih predlog, ki so bile na dnevnem redu, tako zakon o trgovskih pomočnikih, nadalje zakon glede zapiranja prodajalnic v trgovini in obrti, zatarovanje preti nezgodam za stavbeno obrt, nadalje lcx Ofcer, ter zakon glede ureditve polegnnega poiiianja hišno-najemninskega darka in 5% davba za Tr«t in okolico.
Češki agrarec Ho'y je primerno novemu poslovnemu redu utemeljeval koocem seje stoj m;ni predlog, ki ga je pa po kratke^ govoru umaknil, — Prihodnja se a jutri,
DUNAJ 22. Poljedelski odsek je vspre-jel predlogo gled* povspeševanja živinoreje in vnovčanja živine, poljedeliki odsek pa z 27 proti 15,glasovi trgovinsko politični poobl&stilni zakon.
Parlamentarca straža.
LCIUi Si „^tatZsz&ktl* pwoU 0i kr npetentne straui izjavljajo, ds je poročile o otsstja parls^nUrz« straie brez vsak* itjacako poilaje. C tej li-oji se doslej ni rsi?ravljaIo.
PODLISTEK.
d't
IGRALEC.
ROMAN. - IZ SPOMINOV MLADENIČA.
Ruski spisal F. M. DoBtojevskij Poslovenil R. K.
Za spremembo § 14.
DUŠA T 21. Oo»ori se, da predložijo nemiki napredni&ki najti predlog, da se odpravi ali prerceni paragraf 14 temeljnega ustavnega zakona.
Sklicanje dež, zborov.
DUNAJ 21. „Fremde^blatt11 poreča: Kakor se govori, bo čeiki deže ni zbor sklican na 10. >anuarija, nižjeavstrijski pa na 3, januari j a 1910.
DUNAJ 21, Kor. biro je zvedel, da bodo v dučr.u, ako državni zbor ie pred božičnimi prazniki re5i stoj" dela*ni program, sklicani deželni zbori gorenje-avstrijski, tirolski, goriSki na 27. d>ž«lni zbori štajerski, koreški, moravski in šieii>ski na 28., bukc-vinski na 29. t. m,, solnograški na 4. janu-arija 1910.
Ban Rauch nima več zaupanja pri vladarja.
ZAGREB 21. Ban bsron Rsuch je bil te dni na Dunaju pri vladarju v avdijenci ter predlsgal r^pust sabora. Vi&dar je predlog odbil.
Premoženje pokojnega kralja Leopolda.
BRUSELJ 21. Neki listi poročajo, d« ie pok. kralj Leopold zapustil 146 milijonov frankov preincženja. D j pred 10 leti ie imel le 80 mi.'., njegovo premoženje je posebno naraslo od leta 1903 vsled vspelih fiinančnih podjetij. V Parizu in v Bruselj u je imel 90 hi&, 40 jih je pa imel v Osteadi.
Pisma kralja Loopolda.
BRUSELJ 20. Princesinia Luiza zahteva od testamentarnega izvrše?atelja Gcffineta, da se ne vniči noben list in da ae g h ranijo vsi papirji pokcinega kralja. Mejtem poroča;,o, da je dal GLffiaet in kraljeve palače odnesti na neznan kraj več kovčegov s pi»mi.
Donavsko-Jadranska železnica.
SOLUN 21. Francoski inžeairji, ki to v Albaniji trasirali Docaviko-jadransko želez* nico, so morali radi sovražnega vedenja Ar-navtoT pri Bdravni prekiniti svoje dele. Vrnili so se v Carigrad.
Nova uredba n Finsko.
PETROGRAD 21. „Ruskije Vjedomosti" javljajo, da pripravlja Rutija novo uredbo za Finsko. Uvedlo bi se namestnifttvo in poverilo enemu velikih knezov. Odnoaaji med Rusijo in Ficiko bi bili urejeni, kakor so odno-Saji m t d Nem!io ia Alzacijo-Loreno. Na-mestnikom bo baje imenovan veliki knez Nikolaj Nikolajevič. General Sajin ostane ie nadalje generalni guverner.
Francoska eskadra v Solunu,
SOLUN 21. Francoska etkadra, obstoječa iz okiopnih križarjev „Victor Hugo", „Ernest Renan" in „Jule* Ferry- je dotak-nivši se priataciSča Cavalla dospel semkaj, Ta kaj osti- b a več d g i.
Viharni prizori v gfftki zbornici.
ATENE 20. Na včerajinji seji zbcrnice je vojni minisier prtd ožil zakonski načrt glede preesnove vojske. Načrt predvidja osnutje dveh novih divizij, za kar bi bilo potrebno na leto 2 in pol milijona. Miniiter se je, go-vo:e o predlogi, rahlo dotaknil tudi minolosti. Pristaši Teotokisa so se čutili vsled tega vža-ljene in so od&li iz dvorane. Nastalo je v zbornici silno razburjenje, čemnr so sledili viiucai pribori. Ker ni bila Jiboiniaa več sklep3aa ja bila sej t t&ldju^ens, O tem inci-iontu se v frarLamc.it&rnih btjii iivslmo razpravlja, vendar je nada, ia se livar po-rsvat
rIzvolite, toda do večera najbrže več ne pride, dasi postavite nanj tisočkrat. To se dogaja."
„Neumnost! Bati se volka in ne hoditi v gozd. Kaj ? Izgubil ? Stavi še !"
Zaigrali smo tudi drugi zlat; postavili smo tretjega. Babica je jedva sedela na mestu, se vtopila žarečih oči y kro-gljico, skakajočo po zarezah vrtečega se kolesa. Tudi tretjega smo izgubili. Babica se je razburjala, ni mogla sedeti mirno in je celo s pestjo po mizi udarila, ko je zaklical kiuper namesto zaželjenega zero — Trente six
„Glej vraga!" se je srdila, „pride-li kmalu ta prokleti zero ? Živa nočem biti, če ga ne dočakam! Tega, da ne
priae, je kriv omle prokleti, Koarasti kru-perun ! Aleksej Ivanovič, postavi dva zlata ! Toliko boš stavil tako dolgo, dokler ne pride zero; sicer dobimo le malenkost."
„Babica !u
„Stayi! Stavi! Saj niso tvoji !u
Postavil sem dva zlata. Krogljica je dolgo tekala po kolesu, zatem je začela skakati po zarezah. Babica je sedela kakor kip, samo roko mi je stisnila. Naenkrat sem začiil: klop.
„Zero !u je zaklical kruper.
„Vidiš ? Vidiš se je okrenila k meni vsa žareča in zadovoljna. „Saj sem ti rekla! Sam Bog mi je dal misel, da sem postavila dva zlata! Koliko torej dobim ? Zakaj mi ne izplačajo ? Potapič, Marfa, kje sta? Kam so odšli vsi naši? Potapič, Potapič!"
„Babica, pozneje!" sem šepetal. „Potapič je pri vratih, sem ga ne puste. Glejte, babica, dajejo vam denar, vzemite !" Izročili so ji v modrem papirju zapečaten, težak zavitek s petdesetimi zlati in še dvajset zlatov nezapečatenih. Vse to sem potegnil pred babico z lopatico.
Faites le jeu, messieurs ! Faites le jeu,
ATENE 21. Odposlanstvo vojalke lige je le po noči priilo k Teotokisu. da poravna incident v včerajšaji seji zbornice.
ATENE 21, Vojni minister je podal ostavko.
Vikar t baltiškem morju.
LIBAVA 21, (Petr. brz. ag.) Že več dni raz taja tnkaj orkanu podoben vihar. Ponesrečilo je že več ribičev. Valovi so splavili na obrežje neki čoln, na katerem je bilo privezano truplo. Neki semkai doftli ruski parnik je na svoji vožo'i reSil pet mož nekega pc-topljenega nemškega skonar a,
Oook ni bil na severnem tečaju.
KODANJ 21, Komisija, ki je pretreso-<ala Cookove listine, je izjavila, da ni v teh listinah ie nobenega dokaza, da je Ccok dosegel cevem i tečaj, Atentat na romunskega minister-skega predsednika. BUKAREŠT 21, (Rom. ag.) Ko je danes
zvečer ministerski predsednik Bratianu stopil iz kočije, da bi Sel v svojo hifia, je neki delavec trikrat nanj ustrelil. Bratianu je bil le lahko ranjen. Storilca so zaprli. % Samomor brazilijanskega podpredsednika,
RIO DE JANEIRO 21. Podprediednik Costcbaretto se je danes z revolverjem ustrelil v senc".
Proces Friedjung.
Učenjak Friedjung, ki je od 25. marca t. 1, do predvčerajšnjim trdil, da je nezmotljiv v svojih obtožbah proti hrvatsko-srbski koaliciji, je zviš:l s tem, da je najprej izjavil, da je svojim dekumestom verjel, ker so mu to uverjeeje da;ali Sirii činitelji. In ko je končno Spala;k5nč ironično reke), da so ti „viši činitelji" tadi ob drugih prilikah jemali reg za sveče, bil je Friedjung prisiljen v izjavo : „Ne izključujem na absoluten način, da sem bil v svoji dobri veri prevar.eu, ali potem ko sem vse mežeo storil, da bi se uve-ril o resničooiti teh papirjev, nihče mi ne fco mogel reč?, da sem „delal v slabi veri".
Friedjong je torej položil orožje takoj', čim je profesor Re&etar znanstveno dokazal, da so dokumenti navadni falsifikati. V tem procesu je imela priti kafminacija po izjavah važnih prič, kakor Ć:ngrije Kallajreve-ga špijena Kačanskega. Ali, ker je Friedjung že prej rekel mea culpa, besede omenjenih prič so bile skoraj odfilne. Koalicija je torej zmagala na vse i 5rti, kakor smo predridjali začetkoma. Friedjuog se je včeraj dogovarjal s koalicijo, kako bi s9 stvar reiila brtz sodnijtkega praroreka, Friedjung namrtč, sam uvideva, da bo poražen in osramočen, četudi bi ga porota rt š la, oziraje se
na njegovo „dobro vero".
* *
Friedjung umakne obdolžitve?
DUNAJ 21. Celo jutro so S9 vriila med strankama pogajanje zs umaknite? tožbe, ki so pa ostala brezuspeina. Tožitelji so pri* pravljeni umakniti tožbo samo v slučaju, ako Friedjung popolnoma umakne svoje obdolži-Ive proti hrvatsko-irbiki koalicije ter izjavi, da so mistifikatorji zlorabili njegovo dobro vero.
Kei ie ni piiftel ii Berslisi cif ovo e glede priče Hsrk^jšsJe bila predpoludansks razprava cdaešeaa.
Med test so m prhanja zs amaknjeDie toibs sadslisvals, s so se konečne twpolaoMi
messieurs? Kien ne ya plus?ul) je klical kruper, vabeč k igri in pripravljaje se zavrteti ruletko.
„Za Boga! Zamudili smo ! Takoj zavrti. Stavi, stavi!" je hitela babica. „Ne cincaj vendar, hitro !B se je razburjala in me drezala pri tem na vso moč.
„Toda, na kaj naj stavim?"
„Na zero, na zero. Zopet na zero! Stavi kolikor mogoče dosti! Koliko imaš ? Sedemdeset zlatov ? Kaj bi jih hranili; stavi po dvajset zlatov vsakokrat
„Spametujte se, babica! Včasi po šestkrat ne pride. Pravim vam, da zastavite vso vsoto !M
„Lažeš, lažeš! Stavi! Kako te srbi jezik! Vem, kaj delam !u, in zadrhtela je od razburjenja.
„Po pravilih ni dovoljeno staviti enkrat na zero več nego dvanajst zlatov, babica. Na-te, postavil sem.*
„Kako da ni dovoljeno? Morda pa lažeš? Monsieur, monsieur!" je dregnila kruperja, ki je sedel na njeni levi in se
i) Igrajte, gospoda? Igrajte gospoda! Mari ne boste več stavili :
razbila. Tožitelji so namreč zahtevali, da moreta toženca izjaviti, da so dokumenti po-carejeni, na kar pa tožitelja nista pristala.
Ob 4 popoludne je nadaljevala razprava, Sodni dvor je odbil predloge braniteljev. da se povabi ve5 prič, med temi Kačanskega. Zatem je predsednik prečital neko izjavo predsednika druStva „Prosvjeta", da se ni to druStvo nikdar pcgajaio s Spalajkovičem za kako lubvencijo. Dalje je bila prečitana brzojavka načelnika politiSkega oddelka srbskega ministerstva zunanjih zadev Dragomir Š:efanovič-a, da ni bil nikdar v zvezi s „Slovanskim jugom" ne zasebno, ne uradao, ni torej tudi tpiia, ki zadene 6000 dinarov subvencije za Snpila ni ne pital, ne podpisal .
Bivli sekcijski načelnik Nikolič je izjavil, da je z o/irom na glasove v listih natatično opazoval politično delovanje posameznih članov koalicije, a ni nikdar opazil ničesar, po čemur bi ae dalo sklepati na kako sporasum-ljenie s Srbijo. Sicer bi bili on in njegovi somišljeniki izvajali posledice, V Hrvatski je že navada, da se vniči politiftke piotivnike z obdolžitvijo veleizdaje. Tcškanov izraz, da pojde na pohod proti Dana.n, ja' bil le msj-klic in je imel smisel, proteatirati proti du-najiki politiki.
Takrat koalicija ni obstojala in torej TuSkan tudi ni mogel biti njen član. Na vpra-ianje dr. Friedjunga je priča izjavil, da ne dobivajo zagrebiki listi nikake subvencije in da nekateri zelo težko ekzutirajo. Spala)-kovića priča ni noznal,
Dr. Dušan Popović je izjavil, da gre pri dokumentih po njegovem mneju za veliko miitificacijo. Označil je za grdo žalitev, ako se zatrjuje, da ne bi mogli Srbi monarhije ničesar storiti brez Srbije.
Friedjung je izjavil, da se je kotel le obrniti proti hibam v javnem življenju v Hrvatski.
Predsednik je prekinil razpravo ob 7. uri zvečer, nakar so zopet pričela pogajanja za umaknitev tožbe. Ob 8. uri zvečer so obvestili porotnike, da se bodo pogajanja jmtri nadaljevala.
Po večurni konferenci med zastopniki strank ae je doznal?, da so te pogajanja izjalovila, ker se niso megli zastopn ki strank zediniti o vsebini izjav, ki naj jih dajo obtoženci. Bazprava se bo jutri nadaljevala in proces dovriil.
Važen nemSki glas o avstrijski diplomaciji.
Včeraj smo omenili le mimogrede vele-važoega članka, ki ga je prinesel o proces* Priedjucgovem tednik „Die Freistatf, o katerem je znano, da ima svoje zveze tudi tja gori do visokih sfer. Članku moremo pripisivati velik simpatičen pomen, ne le zato, ker je zniim neusmiljeno obsojen ves zistem av-strijike diplomacije, ampak tudi zato, ktr ga je priobčil ravno ta list«
Že prve uvodne besede involvirajo porazen udarec za avstrijsko diplomacijo.
„Ko sem dobil v roko oba zvezka z „dokumenti obtoženih strank, sem zattrmel na lahkomišljenosti, s katero se je postopalo v tej neizmerno važni stvari I" Potem pa na-glaša, da to težko očitanje ne velja toliko listu „Reichspost", ki je gotovo postopal v „dobri veri", in ki mora sedaj nositi odgovornost radi nemarnosti drugih, in tudi ne die< friedjanga, ampak laiskomilljeuost so zagrsiili tisti .vciilni krogi", ki so se dali prevar ti z ».zbirko doks-mentov" tako nevarse konstrukti je. „Kajti ti dskuneati — pi§a »Breiititt
pripravljal, da zavrti. „Combien zero ž
Douze ? Douze ?s)
Brzo sem mu razložil .vprašanje po
francosko.
„Oni, madame," je uljudno potrdil kruper, „kakor vsaka poedina stava ne sme po pravilih prekoračiti vsote štirih tisočev goldinarjev," je pristavil v po-jasnenje.
„Torej ni drugače ; postavi dvanajst	,
„Le jeu est fait !M je naznanil kruper. Kolo "se je zavrtelo in prišlo je trideset.
Izgubili smo!	, , . .
„Že, še! Stavi še !tt je kričala babica. Že nisem več prigovarjal. Skomignil sem z rameni in postavil še dvanajst zlatov. Kolo se je dolgo vrtelo. Babica je kar trepetala sledeč za kolesom. „Mari misli, da zopet zčro pride sem si mislil in jo motril začuden. Popolno prepričanje, da dobi, ji je žarelo na obrazu — nestrpno pričakovanje, da takoj zakličejo zćro. Krogljica je skočila v zarezo.
Zćro!" je zaklical kruper. „Kaj !!!" se je okrenila k meni divje — zmagoslavno.	(Pride še.)
*) Koliko niila : Dvanajst ž Dvanajst!
&r*n H.
»JEDINOST« fc. S»6
V Tisto, dne Jt. deaombra 1S09
doslorno — so razna par trn za vabo popolnoma ponarejeni io irobodno i z n a j d e a i. In echeo, ki ga je • tem doživela a v s t r ijaka stvar, to vrbovati ▼ dejst»u, da ves tisti oa» toli zavistni avet ne bo mogel sedaj dovolj živahno aaglaiati, da smo mi aneksijo Bosne in Heroogovioo i zreli p^d pretvezami, katerih verjetnost amo hoteli dokazati z „falsificiranim! dokumenti". Da-li more o v našem minister st tu za vnanje •tvari cc3niti tisto nedogladno i ko d o, ki je storjena monarhiji a tem, da moramo te porogljive obdolžitve mirno in akoro brez obrambe vtikati v žep ?! Ali mislijo na Balthausplatzn kej na to, kake atraati je ta proces ponovno razpalil v slovanskih deželah,
koliko ogorčenja le zopet nabere v Srbiji	_ ____
proti Avsteo-Ogrski, kakov n i če val e n p o- jodpoalana ""posebna" komini' Tako tudi
v Mostar. Tndi iz spisov, ki ao kili zaplenjeni na Hofrichterjevem stanovanj n, da ' izhajajo novi indiciji proti Hofrichterju.
Tako porofia „Neu^s Wiener Journal \ o katerem je pa znano, da ni ravno posebno vehk prijatelj resnice in da ae rad lovi za aenzaoijami. Torej je vse take vesti vspreje-mati a skrajno rezervo.
naroibami pač ni možno ubiti nsrodovm lojalnost v glavo in ljubeveu v s res.
Novi Indiciji proti Hofrlchtorju ?
Včsrajšuji .Neues Wisoer Journal* poroča, da jo vojaška sodna oblast zasledila minoli teden novo sled o provenijeaci cianka-lija in morebitni sokrivdi drugih oseb, Poštna uprava je točno kontrolirala pisma, ki Jih jo dobil in odposlal Hofrichter v Lincn. Ena teb sledi kaže baje na nsko osebo, ki biva na Duaaju in ki je baje csumljeoa, da je oddala na poito kuverte s škatljicassi, v katerih je bil strup. Neka druga sled da vodi v Mostar, kjer da se jo Hofrichter preskrbel a ciankalijem. V kratkem da bo na Ogrsko, kjer je bil Hofrichter prej v garoisiji
smeh bo pretresal piaarne diplomatov vseh dežel, ko dobijo pred-se „ zbirke dokumentov", na katerih navidezno jedinih sloni najodličneja akcija Avstrije od desetletij sem !"
To je menda poredao dovolj jasno in dovolj odločno: koliko ae je g r e i i 1 o in kdo je greiil!!
Naj navedemo fie nastopno pasažo:
„Stranski namen procesa je bil: uničenje h r v a t s k o - sr b s k e koalicije. Bwon Bauch se sicer kaj dobro počuti kakor samodržec v Hrvatski, tudi nima nikakega posebnega hrepenenja po novih volitvah, ki mu gotovo ne prinesejo vladne večine vzlic vsem procesom. Ali bilo bi mu vendar ležeče na tem, da se s kakim dunajskim procesom utrdi in le drakonična strogost more v Hrvatski, v kateri mrgoli „vele-izdajalcev", pomoči redu do zmage. A aedaj bomo morali prestati izkušnjo, da se bo onih 50 tožiteljev iz hrsatsko-srbske koalicije alavilo kakor mučenike, da se bo zaamehom in roganjem napadalo vlado in s p e c i j a 1 n o D u n a j, da sta se puščala imeti za norca po tako nerodnih krpsrijsh, kakor An je so ti iti procasu predloženi „dokumenti-.
Ko so čitatelji prečitali to uničevalno sodbo patentiranih Avstrijcev o nerodnosti in ; Ferjaa nesposobnosti avstrijske diplomacije, gotovo; Gabrije . podčrtajo debelo našo včerajšnjo trditev, da: Gtabrovica je ta diplomacija kvalitativno daleč pod onoi^ojače miia „barbarske" Srbije!
Ia prar ima Članek v zatežai klopi ne sedita več dr. Friedjung in Kobjeglava dr, Fander. amjak baron Aehrenthal, obdan Kojsko cd bleatečega venca Ranchov, Tarabochiiev,}Kopriva . Accurti;ev, Dorotkov, Frankov in — Na- Kred . .
itićev!!	__• Lokev
Lokovec . Lokve
.Freistatt" : na
Nadomestne volitve na Goriškem.
Tekom včerajšnjega dne dobiH amo i* poročila is doli aledečih občin:
Avber /...... 54
Avče . . Bsnjftice . Berje r . Breginj -Brestovica Doikle . Dol Otlica Drežnica . Dutovlje
Gorjansko Kal
Zlobee	J	Vrtovee	m E 3 »- b
54	38	5	-
81	—	4	
36	1	5	16
Iz proračunskega odseka.
Poilanee dr. Treslć o procesa Frledjans In tr- j g? LUQjia sovlaaklh pefAbah.	Mavhinje
V ponedeljkovi seji proračunsksgs od* Obijan . seka je govorit posl. Tresić Paviftić med dru- jp}^^^ g »m tudi o Friedjungovem procaau. Naitopil .ponj^T0 le a ko ojstro proti načinu, kakor predsednik ; povjr „ . Wach vodi razpravo. Gbroruik je očital vladi, !]j3p6n d i denar, ki je bil do »oljen že pred 30 -leti za železnic9, porablja za plačevanje Ipijo-Q67 in za kupovanje ponarejenih dokumentov, s katerimi hoče kompromitirati hrvttike politike ter hrvatski in srbiki narod, obdolževanem radi veleizdaje. Dokler 83 od strani avstrijske in ogr«ke vlada postopa na tak način z najzvestejlim narodom, Jugoslovani ne morajo dovoliti vladi proračuna. Ob enem pa je dr. Tresić iziavil, da bodo Jugoslovani glasovali za trgovinsko pooodbe, ker odgovarjajo te toliko interesom drŽave, kolikor interesom Jugoslovanov
. » ,	. . 72	6	93	—
. . .	. . 145	—	45	—
» • •	. . 7	145	11	_
m m •	. . 251	90	—	1
	. . 48	13	44	—
•- • •	! ! 42	_	42	—
• mm	. . 45	5	6	29
• ♦ •	. . 226	6	74	—
• •• •	. . 60	20	—	—
• • •	. . 223	255	21	4
• •• •	• . 40	5	7	7
		—	72	—
• • O	. . 105	_	30	—
• s • •	. . 69	—	3	22
a • -	. . 258	2	25	18
Blagoslovi aneksije.
Ko je miaulo zimo obstojala nevarnost, da pride med našo državo na eni ter Crac-goro in Srbijo na drugi strani, do obororože* n°ga konflkta, je pobegnilo veliko Herceg iv-C3V v Čraogoro z namenom, da se bodo v siučaja vojne borili na strani slednje proti Ar stri ji. Mad beguici so bili d j dobregs vsi cdas.i in za orožje sposobni možje pra'osl. vrri iz Glačke, ki leži tikom ob črnogorski msji. Ko je pa bil konflikt poravnan, so se beganci ^eiinoma povrnili, to tembolj, ker jim je bilo ooljubljeno, da se jim ne zgodi ničesar. Ali prišlo je drugače! 31 povrniviih se bfgancev, ki so slučajno reiervisti in io bili zato po* stavljeni pred vojno sodaijo v Mostaru, ki je p;isodiia obtožencem pot do sedemletno ječo. V T«em ao bili begunci obsojeni v preko dvesto letječe 1
Na smemo pa pri tem pozabiti, da je razsodbo, oziroma obsodbo izrekla vojna aod-niie, ki v to ni bila niti kompetentoa. Pred vsem ni bib tedaj, ko so imanovani raservisti ptbegnili, Se proglašeno vojno stan e. Oni torej nico spadali še pod vojaiki kazenski zakon. Še-le dne 30. marca je bilo proglašeno vojno stanje, a tozadevni proglasi so bili nabiti le ▼ mostarskem okrožju, kamor spada tudi
Grafika.	.
Najlepše pri vsem je pa to, da ie padla oiiočitev, da vojne ne bo, že 28. marca. Ni bilo t>rej nikakega povoda več za proglašenje •.o nega stanja. Ker je pa bilo dae 30. marca k>jubu tomu proglašeno vojno stanje, a to »ftmo v okrožju Mostar, je jasno, da se je to z?oi'.lo le zato, da bi se moglo begunca, ki ko bili ob enem resersisti, staviti pred vo,no *odnijo, kjer sa vsa preiskava, razp :ava, razsodba vrii za zaprtimi tratmi, brez vsake kontrole.
Da-li obsojeni in njihove družine postanejo zbog obsodbe bolili avstrijski patriotie — na tem dvomim?. 2 ječami in policijskimi
Sedlo .... Selo .... Skopo .... Slivno .... jŠampas . . . Šempolaj . • Šmarje . • . Škrbina . . Štanjel . . . Štijak .... Štorje .... Temnica . . . Tomaj .... Tribufea . . . Trnovo . • • Trnovo pri Gor. Velikidol . . . Velike Žablje .
. . —	—	—	—
. 17	161	—	—
. . 115	3	—	—
. . 129	z	62	3
* ' 39	—	47	—
		_	
. . 12	32	15	1
. . 11	4	7	23
. . 52	74	6	—
. . 5	3	3	48
. . 76	85	1	—
. . 60	5	11	16
. . 70	67	12	—
. . 108	3	10	—
. . 1	118	—	—
. . 99	6	9	14
. . 30	192	—	—
. . 18	32	19	—
• • ~ . . 97	17	17	32
. . 66	1	8	—
. . 46	12	9	12
Dnevne vesti.
Mostni svet. Žipan je otvoril sejo ob 7.30. Potem ko ]e bil pre&itan zapisnik zadnje saje, se je župan, oči vidno zelo ginjen spomnil umrlega magistralnega ravnatelja dr. Artico, katerega je imenoval svojega odkritosrčnega prijatelja. Pozval je mestne svetovalce, naj se znak žalosti dvignejo s sedežev.
Potem je žapan pozval referenta Archa, naj prečita predlog mestnega odbora glede trimesečnega proračun»kega provizorija za L 1910, ker redni proračun ne bo mogoče re-ftiti tako, da bi se zam-glo izpoilovati pravočasno odobrenje vlade.
Dr. R y b a ž je izjavil imenom zastopnikov okolice, da so oni sicer glasovali proti rednemu proračunu za leto 1910, ker bi značilo odobrenje rednega proračuna zaupanje večine, glasovali pa bodo za provizorij, ker je to potrebno radi rednega poslovanja občine. —
Dr. P u e c h e r je izjavil, da bodo s> cijaiisti glasovali tudi proti provizoriju, ker bi tudi dovoljenje provizorija značilo izraže-nje zaupanja. Tega pa socijalisti ne morejo storiti, dokler se obdrži sedanji sistem občin skegn gospodarstva in dokler se ne izvrii reforma občinskih davkov.
Dr. M r a c h je odgovoril, da večina ne potrebuje zaupanja socijalistov. Zadokča je, zaupanje davkoplačevalcev. Dr. Puecher je sicer mnogo govoril tekom proračunske razprave, a vse njegove velike ideje so obstojale v predlogu, da se postavi 1,800.000 Kis izred nega v redni proračun. Ni pa povedal, kako
naj bi se teh 1,800.000 K pokrilo v redoom proračunu.
Ž n p n n: Kdor je za'predlog, naj vstane. Dvignili so se Italijani io 81ovenei.
Dr. P u e • h o r : Evo koalicijo slovenske io italijanske burfuastje.
Čim jo dr. Puecher spregovoril tebsssde, js nastal na klopeh večine uprmv infernalen hrup. dlani večine ao obsioali socijaliste s najrazličnejšimi psovkami. Socijalisti istotako. Župan je zvonil, n brezuspeftno. Zvonca se v sploisem hrupu ni niti čulo. Najbolj so se odlikovali Pu;cber, Ceraiutz, Raseovioh in Ara. Izgledalo ie, da pride vsaki hip do pretepa. Razumeti ni bilo mogoče v sploine hrupu nič. Slovenski svetovalci so ostali ves čas smehljaje in mirno na svojih mestih. Ko-nečno se je hrup vendarle polegel. A nekateri vročekrvni svetovalci se le niso mogli pomirit;. Med temi je bil najbolj glasen Car-nintz. Župan, ki je bil sbog smrti dr. Artico oči vidno potrt, je poklicni CSrniutza na rod.
Potem se je nadaljevalo s drugim čitanjem rednega proračuna za leto 1910, ki je bilo izvrženo bre? debate do kraja.
Na to je žnpan zaključil ob 8.30 se;o. Prihodnja seja se naznani svetovalcem na dom, —
Komedijanti! V si nočni seji mestn»gs s*eta se je zopet enkrat pokazalo komedijant-stvo socijalno-demokratičoih zastopnikov v pravi luči. Glasovanje slovenskih zastopnikov sa proračunski provizorij 3 mesecev so v porabili socijalisti za uprizoritev velikega hrupa. Dr. Puecher je zaklical, da sta se italijaoska in slovenska „borghesi*u združili. Očital je torej nekako slovenakim zastopnikom, da so Lahom na ljubo omogočili vsprejetje proračunskega provizorija. Številke naj r.am povejo v koliko je to očitanje opravičeno.
Po fttatutu mora v sličnih slučajih gla-so* a ti za predlog nadpolovična večina vseh mestnih svetovalcev, torej vsaj 41 njih, a pri tem morete biti prisetni 2 tretjini, torej vsaj 54 zastopnikov. Za proračunski provizorij je glasovalo včeraj 50 mestnih svetovalcev, mej temi 8 naveočnib slov. zastopnikov. Italijanskih samih je bilo torej 42, to je več nego je po Statutu potrebno za vspreiet e.
Slovenski gtasovi niso torej odločevali. Se sedmimi socijalisti pa je bilo vseh navzočih le 57 svetovalcev.
Ako so torej socijalisti resno mislili na-sprovati provizoriju in preprečiti vsprejetje istega, zadostovalo bi bilo, da bi se bili oni vzdržali glasovanja. Kar v tem slučaju ne bi bilo več navzočih 54, nego le 50, torej premalo za sklepčnost. Socijalisti so tjrej se svojo navzočnostjo, oziroma ae svojim glasovanjem omogočili provizori?. Tako maloresna je torej bila njihova opozicija l
Resničen pogum in resnost so pokazali naii, ki so iz et -arnih razlogov odkrito glasovali za nuine potrebe cbftinske up-a ve, dočim so socijalisti zvesti svoji demagogični taktiti pač navidez nasprotovali in rogoviUli, a v resnici se niso upali izvajati skrajnih konsekvenc ter so raje vspešio sodelovali na vsprejetju provizorija. Tak je njih radi-kalizem !
Promocija. Gospod Josip Regali odvetniški kandidat in t. č. pravni praktikant na deželnem sodii&u v Ljubljani, bo danes na vseučiliftču na Banaju promoviran doktorjem prava. Častitamo.
Dogodbica s tržaškega Corsa. Minolega ponedeljka sta ili po aCorsu dve gospici, ki sta se razgovarjali med seboj lepo po slovenski Z* omenjenima gospicima sta kla dva gospodičau, katerih edsn se je oglasil : „Qua sa parla italiano". Ena obeh gospic pa se je obrnila rekoč : „Noi parlemo tre lingue e non siamo colpa noi, se voi non parlate cbe una sola". (Medve govorivi tri jezik?, & nisva krivi, če vi govorite samo enegO N?.š poročevalec, ki je to čul, je zaklical: „Bravo" !, na kar sta jo italijančka osramočena popihala. —
Pododsek pol. društva „Edinost" pri
3r, Jakobu bo imel v petek večer ob 6. uri zelo važno aejo. Vabi ae cenj. gg. odbornike, da pridejo točno k seji v Eontnmno drnitvo (Campo S. Ghacoaao št. 4)	Načelnik.
Za Ciril-Metodev ples, ki se bo vršil dne
8. januarja 1910 je daroval g. Aote Bogda-nevič, veletržec v Trstu K 50. Vrlemu narodnjaka iskrena hvala 1
Nadaljne prispevke naj se izvoli poiiljati na „Jadransko banko" v Trstu, ali na gosp Vladka Trnovca, uiica Fontana it. 4.
Esperantska slovnica. Končno izida tažko pričakovana esperantska slovnica, ki je že v tisku. Za 1 E 10 sto t. dobite v roko popolno alovnico v 10 lekcijah z bogatim besednim zakladom, obsegajočo 50 nalog, 10 beril in pogovoror itd. Za izbornost ta slovnice govori dejstvo, da je prirejeca le za sedem druzih jezikov. Da se naročnikom, starim in novim, prihranijo nepotrebni atroSki, naj blagovolijo poslati denar naprej, čim prej, tem bolje. Kdor polije s poitnino vrad 5 K 30! stot. za pet izvodov, dobi v dar zanimivo zbirko raznih pripovedek. Propagator j i, nara
; Iz Roco'u. V soboto 95. t. m. to je na božični dan, obhajal bode otroiki vrtec „9r. ■v. Cir. io K«t." v Rocolu v d t orani gosp. Škilana boiičnico a sodelovanjem domačega tamburaikega zbora in pevskega druitva »Zvo-
• M
nisnr •
Ker je boiičaiei tndi namen, da pokaže domačinom vsestransko napredovanje otroiki vrtec obiskujoče deee, vabimo občinstvo, no le domače, ampak tsdi iz mesto, da ss mnogoštevilno udeleži veselica, da s tem pokaže, da mu je na srcu narodno šolstvo. Začetek veselice ob 4. ari pop.
Vstopnina k veselici, ki je v prid druftbe družbe sv. Cirila in Metoda" je 40 stot Pre-plsčila se hvaležno vsprejemajo.
Ob tej priliki apeliramo na občinstvo naj se ob novem letu spominja s kakim darom svoje tolske dražbe!
Predavanje. Izobraževalni odsek N. D. O. priredi v četrtek dne 33. t. m. predavanje o „Socijalnem zavarovanju". Starostno zavarovanja delavcev in zavarovanje proti brezposelnosti). Najaktuvelneje socijalno vprašanje našega delavstva je pač vprašanje zavarovanja, ki poseza globoko v vsakdanje življenje.
Naloga sccijalnega zavarovanja je zavarovati delavca za vsak slučaj nezgode, bolezni, starosti; pa tudi proti brezposelnosti, saj se ravno v brezposelnosti najživeje občutijo druge nezgod?.
Predaval bo tovariš Tomislav Ctvidini.
Tovariši I udeležite se predsvanja v či-talniški dvorani pri 9v. Jakobu polnoštevilno t
„Trsč. Llojdu". Prejeli smo :
Cenjeno uredništvo „Ediaosti" ! V znani polemiki a „Trič. Llojdom" sem doposlai uredništvu tega lista popravek v obrambo svoje časti. Ker pa uredništvo ni hotelo priobčiti tega mojega popravks, ker se inci-nuvacije v »T. L!oydu" dotikajo tudi časti lista vEiinose", in ker zahteva interes slovanske stvare v Trstu, da se strar razjasni, prosim Vas, da priobčite Vi nastopno mojo zadnjo besedo na adres „T. L.* :
„U 353 br. ovdješnjeg „Tršćanskog Lic j da" isašao je članak .Hrvatska trgotioa
goto rog odjela u Trstu", koji je iiaziao opravdano negodovanje medju mjestnim Hrve-tima i Slovencima. Zamoljen od mnegh hrvatskih i slovenikib trgovaca u gradu reagi rai sam na taj članak v zagrebačkom „Obzoru* br. 333, a da nijesam ni poznavao g. Bibinca. Na to je u br. 355. »Trit. L'oyda* izišao kilemetrički odgovor, prepun denuncijacija, uviijeda i — budalaština na moju i „Eiinosti" adresu, jer je ,E " prenijela i odobrila moju vijest iz „Obzora". Pošto se „IVšč. Llcyd" oprezno ugnao glavnome pitanju, za mece je atv&r bila riješena. Ipak sam pismeno zamolio „T. L ", da lealno isprari jedan grdnu podvalu proti mojoj osobi. U zadajem broju ,T. L u pak, mjesto odgjvora, nalazim opet porcija pomješ&ucg sofizma, lnži i cinizma.
„Radi toga mi je poručiti rT. L." cano ovo : Mene su uvjerili, da je WT. L." donio onaj prvi speroi članak, naperen proti slovenskoj trg)vini a got. odjelima g. Bihinca samo zato, jer g. Bobine c nije htio više dati svog oglasa „Tršć. Lloydu", Hine illae lacrimae ! Oru činjenicu treba eprovrć', ne prijetojama sa surovem silom, i štampanim kobasicama, nego — dokazima, kojima se služo svi pošteni ljudi, pa |i oni, ko.i nijesu proputovali... Aziju, Afriku itd. itd. kao gosp. urednik *T, L."
J. Jedlowski".
Pripomba uredništvo. Mi cočemo dalje utikati v to polemiko : Le ono mesto v notici „T. L!cyda", kjer precej očitno aludira, da ae je „Edinost" zavzela za trgovca Bohinca zaco, ker jo imel kdo v uredništvu kako oseboo korist od tegB, konsthtujeino : da je uredniitvo posnelo eno notico iz „Obzora" v obrambo g. B. h nca popolnoma iz lastnega nagiba in ne da bi je bil kdo nagovarjal na to. Posnelo jo je, ker se je s tendenco notice v „Obzoru" popol noma strinjalo in bi bilo, tudi če bi ne bil „Obzor" prinesel tega, samo zavrnilo ono notico v „Tršč. Lloydutt, ksr eno si bili tudi sami na jasnem, da je bil oni pozi? neumesten ne le ozirom na trgovca Bohinc*, ampak tudi za one, ki bi bili eventureino sledili pozivu v WT. Llcydu'*.
Pisemsko-poštni promet ob novem letu
19X0. — Da *e dostavljanje pisem ob noreui leto 1910 kolikor možno pospeši in tozadevne manipulacije po možicsti olajša, je p. n. občinstvo nujno naprošeno, naj pri tiepriporočeno oddanih pisemskih pošiljatvah prilepi-a znamke izključno samo v desnem gornjem kotu naslovne strani.
Okoliščina, da se nahajajo znamke p i posamičnih pismil> deloma na sprednji, deloma na zadnji strani, jako obtežuje ur&dao poslovanje, radi česa naj se ne rabi znhmke kakor zapornice in naj ae ne prileplja istih na zadnji strani pisemskih omotov.
Pri pisemsko poštnih pošiljatvah, neslov-ljenih v večje kraje, naj se cznači prejemnikovo bivališče z imenom ulice, hišne Števiike in lege (stopnice, nadstropje in štavilka
se
na so
čajte po več izvodov, k?r jih pozneje ne bo;Trat); pri poiiljatvah namenjenih na Djoai, dobiti! Denar je pošiljati na naslov: L j. osvesti ja razven tega šs mestni in tadi pc&tai K o s e r, cand. iur., J u r I i n c i pri Ptuju, okraj.
Štajersko,	i Pisma, katerih naulov ne odgiv&rja do-
Podraioijt tiskarski dal. Državna zveza ločbam, »teg ejo biti najmanje prepozno do-lastnikov tiskarn nasnanja, da fse bodo stavljena; ni pa tudi izključeno, da se takih radi svilanja mezd od 1. januarja naprej po- pisem sploh ne dostavi, ako bi poitni upravi dražila ^^"tH dala za 6°/,.	nedostajalo sredstev za izsleditev naslonjen
T Trttn, dne 22. dMmKra 1909
„EDINOST" it.
Oran III
čer«fi bivališča. Vajno je torej potrebno, da ■o naslon pravilni, in to ne sano ? interen strank, ampak tadi pcitee sprave, ker poslovanje s nepravilno naslovljenimi pismi ovira, posebao pri ogromnem prometu ob novem leta, v isredai meri celotao Nastavljanje -poitnifa poftiljatev.
Tem porodom se opssarja is na to, da so dopisnice, kterih besedilo vsebuje nedostopnosti, taljeajs, ali druga kažnjiva dejanja, ali na katerih se nahajajo slike, o tirom s de-stavki, ki imajo snske ne dot to j nos ti sli taljenja, osiroma politično demonstrativen snačaj, izključene iz poitnega prometa.
Po privatni obrti isvrftsne dopisnice ne smejo prese sati v dolžini 14 cm, v lir ini 9 cm; ne smejo pa biti krajie nego 10 cm in ožja nego 7 cm; zidnja stran in lsva polovica prve strani se zamorejo popisati.
Prepovedano je dopisnicam pridejati raz-ven znamk ss fraokovsn;e, katere si bodi predmete; ipsk je dovoljeno na zsdaji strani in levem delu prve strani prilepiti obrazke (vinjete) ali slike iz jako tancega papirjs, pod pogojem, da so iste na dopisnici popolnoma, prilepljene. Slične podobe pa se morajo od pofttnih znamk ia finančnih kolekov v barvi, obliki ia veliko iti očitno razlikovati.
Dopisnice se morajo odpaiiljati svoboda« (brez omoto*). Dopisnice, hi ne odg »rajajo odp3iil;ainim pogojem, so podvržene isti po* štoni kakor pisma.
Nadalje se pripominja, da je na vieit-nice, božične in novoletne karte, ki •• jih odpoiilja po tarifa tiskovin dovoljeno dostavljati, voščila ter zahvalne in uljidaostne formule, ako so izražene z največ petimi besedami ali z obtča nimi okrajii (p, f. s. v. i t. d.).
Karte z mdpi«ou »Dopisnica* ali stično so dopustne po tarifa za tiskovine, ako ▼ ostalem odgovarjajo pogojem za prevažaaje t:.kovin. V na«protaem s učsju se postopa z istimi, kakor z dopisnicami, ali — ako ne odgovarjajo tudi pogojem za dopisn ee — kakor s pismi.
Priftojbiaa o i navadnega pisma zcaša :
V	krajevnem in daljnem prometu, kakjr tudi v prometu z Og reko, Baiao-Hercegovino in Nemčijo do f&tevši 20 gramov 10 st., črez 20 granov do 250 gramov 20 st.
V	prometa s Srbijo ia Crnogoro znala pristojbina 10 st. od v srcih 20 gramov, v prometu s ostalim inozemstvom 15 st, od prrih 20 gramov ia 15 st. od vsic h nadaljnih 20 gramov.
Pristojbina za dopisnice znaša v notranjem prometu, dalje v prometu z Ogersko, Bosno-Hircegivino, Nemčijo, Srbijo io Črno-goro 5 st. cd navadna dopisnice in 10 st. od dopisnice z odgovorom, v prometu z ostalim inozemstvom 10 od naradae ia 20 it. od dopiinice z odgovorom.
K sklepu se opozarja občinstvo na da]-itvo, da se znamk pre]šu;ih izdaj za franko-vanje poSiljater ne ime več uporabljati, da pa to pofttne jednot ice (dopisnice zalepke, pasice in C!>?nopoŠtn3 vredajtnicd) pre;Sa]e icd&je, kakor tudi omoti z ceposred.'jo u!i-•njeno znamko prejicje izdaje, ie vedao veljavni.
Za veliki Clril-Metodov ples, ki bo dae
S januvarja 1916 v vseh pro»tjrih „Narodnega doma", prodajajo vstopnice za droštve-nike:
Gosp. Peter Može v „Konsumnem dru-Stru* pri ar, Jakobu, „Dravsko podporna društvo", „Podporno in bralni drLŠfe?o, „Na rodna delavka organizacija", gotp. Je«ip Gorenjec in g.a Terezs B ček, rrat*rica .N*r. doma". Ljže ia §eJeže na gnieriji: g. Vladko T^rnovec.
Velike povodnji. Od vseh strani prihajajo
poročila o velikih povodn ih, nastalih vsled deževja zadnjih 4 dni. Teko so tudi po vipavski dolini in v Furiauiji reke in potoki silno narasli. — Iz Vipare poročajo, da je Vipava preplavila vsi dolino in da je uhod v trg nemož n. — Tudi Sava je silno na-rnsia in ca več kr&jih izstopila. Ljubljansko barje je vsa pod trdo. B; r,e je podobno #e-I kemu jezeru. — latotako je izstopila Kcka ra Doleniskeo). — V Trstu je čeževalo cd »obote zjutrsj do včeraj opoludae nepretrgana j. Posebno hud naliv je bil včeraj ziutraj, ki je izl&sti razoral ceste in pota. Včeraj popoludne pa se je začelo jacniti in se je proti Đoči popolnoma sjasaiio. Tcdi temperatura je padi«. — Nado je torej, da se vreme u itanovi.
Izguhil Je oesdo suknjo minulo soboto na zabavi „Jedila''. Kdor jo je našel oziroma zamenja', je naproSeo, da io prinese v , Jadran" nI. S. S baitiaoo 6, 1,
Tržaška mala kronika.
Samomor. 17-letna Marija Zorman, sta-lu oča v ui. Er. Torriceih šr. 4 je ljubimko-vsia z nekim inolkim, ki ;ej je rekel, da je neoženjen. Ker jej je obljubil, da jo poroči, jc imela Injim tudi intimue odoošaje. S.noči je dikle zvedalo; da je njen l,ub5ek oženjen iu cče 5 otrok. I? obuoa je izpili prece šnjo doza karboloe fcislioe. Ponesli so jo v bol-n:šn:co, k;er je nesrečnica kmalu pet m izdihnil .
Poskušana samomora. Včeraj popoludne ;e bivii 54-letu trgovec z drobnino E. D. K cchetti z norega pomela Sanitk skočil v UiCrje. Rešili *o ga nekateri ptlotje in spravil: v bolnišcico. Ricchetti si je hetel vzeti
življenje, ker se nahaja v slabih denarnih razmerah.
Porcčsli smo Že, da jo bila neka Marija Stradi, ia Kopra aretirana, ker je nesla ukradene stvari t zastavljalnica. Ko so jo zasli-lavali na policiji, jej je prišlo teko slabo, da so jo spravili v bokiinfe o. Ker j« rekla, da je v blagoslovljenom stanu, so jo da'i * po-rodnilki oddelek. Včeraj so pa zdravniki konstatirali, d s mi res v blagoslovljenem stanja in zato so jo odpustili iz baluiinice. Sinoči se je Štradi aa Corzu sprla s svojim l.ubčkom in ko jo je ta postil na ulici, je vzele iz žepa stekleni čico kar bolne kisline ia jo ispils. Spravili so jo v boloiinico in jo oddali f opazovalnico.	_
Grozno. — Funkcijonarji šentjakobskega komisariiata so včeraj aretirali 45 letnega Antona Pirssra iz S. Dan*'* Ia na Furlanskem, ki je ločen od svoje st e, in njegovo 19 letno hčerko Eiviro. Za da je med obema obstajalo incestuozno ra srje, ki ni ostalo bres sadu. Elvira je mati šestmesečnega de. teta!! D^kliea je pri tnala grozoto, oča taji!
Žaganje in ranjen|o. Nedavno temu je dninsrka Josipina Cadora, stara 35 let, stanujoča v zageti S. Silvestro it. dala poklicati na policijo Filipa D i mi tr is, starega 41 let, turškega podanika, doma s nekega otoka; grškega Arh pslsga, ki je vkrcan na parnika ▲. „F/aocesoa", iu to radi nekega zneska, ki ga jej je bil dolžan. Rsdi tega je bil Grk grozno razjarjen na Cadoro. Predvčerajšnjitu zvečer, ko se je Cadora nahajala pred durmi svoje bile, se ji je Dim i tri s približal in io ranil z boksarjem oa glavi ; pri tem j« ie rekel; „M; je žal. da nimam nož« pri sebi; teda predao se cdpeljem, dobiš ia ve&!* Na vpitje ženske je pritekel redar, ki je Grka aretira L
Javno naailjo. Včeraj o polnoči je redar aretiral dninarja A tili j a Mtlc, starega 22 let, iz Trsta, pristojnega v Tolmin, ker je izgaan iz našega mesta, kjer je bil že 25-krat obsojen. Mehe se je nasilno zoperstavil redarju, ki ga je vžugal še lo s pomočjo nekega bosanskega vojaka. Brsnil ja pri tem z vso silo vojaka in ga tudi opraskal na roki.
Še vedno tatvina uhanov. Marcelo Ca-naiutto, 6 letno deklico, stanujočo v ulici Patini št. 5, je včeraj neka še neznana ženska — kakor je že poital običaj! — zvabila v vežo hiie v u1. I iti t a to. kjer ]i je snela zlatne uhane vredne 12 E.
Ulom. V stanovanje Viktorja Sosič v ul. Bosco št. 8 so je v soboto s pomočjo ponarejenih ključev priplrzilo kar pet tatov, ki so lomili omare in * kradli razne vrednostne reči v tkupai vrednosti 100 E. Eo se je Sosič vračil doisov, je zagledal čedno peto-rco, ki je pravkar stopila iz njeg:vega stanovanj a.
Pcskašal ie ujeti enega izmed njih, ali z močnim sunkom se je isti otresel njegovih rok — in hajd urnim korakom za drugimi
lopovi !
Koledar ia vrane. — Danei: Djmet-ij muč. — Jutri: Viktorija dev.
Temperatura včera : cb 2. uri popoludre + 12° Cela. — Vreme včerai: deževno.
Vremenska napoved za Primorsko': Mtgleno in deževne. S'abi vetrovi. Temperatura mila,
Naše gledališče.
„RokovnjaSi", narodna igra s petjem v '5 dajanj h.
Z uprizoritvijo „Nore" ie pekazalo naše ! gledališče občinstvu, kako mora biti igranje 'iu kretanje, da se ima leiničco tudi užitek, [nedeljska predstava „Rokovnjačev* pa nas I je sk'.ro presenetila z negotovostjo in neokret-cc&tjO rek&terih igraltkih močij. Nesigurnost vstepov pDcamičoih oseb se je pekazala v ;vsskem dejanju, in da ni bilo Mozols, bili bi js predstavo z>i\o nezadovaijai. Konitatirati moramo pri tem, da je res, da lepe in popolne upriioritve „Rokovnjačet" na našem :odru skoro ni možno doseči, ker je premajhen. in ker toliko osebja ni možno pravilno irasprrediti kakor zabt*va to igra sams. Tega se ne more zboljdati, toda večjo okretaost in znanje vlog : to pa lahko zahtevamo tudi na majhnem od.u.
O vsebini in zaai^a ih nastopajočih oseb oe je Ž3 toliko pisalo, da je odveč jo zopet ponavljati.
Izmed vseh se je seveda odlikoval gos p. Verovšek. kakor B!až Mozaf. Priznati moramo da ie v tej vlogi g. Verovšek doma tako, da si cexoremo aisliti boljšega Mozoia, nega ie od. Za stoje izvrstno igranje mu je priredilo tudi rbčinktto zaslužene ovacije.
Izmed drog h omenim le nekatere, ki so i&eli v rekah večje uicge,
Ferd nanda je predstavljal g. Potrato dobro tn bil bi ga gotovo bolje, da bi bil tjegov okoiii boljši.
Nikakor nas ni pa zadovoljil Oološki Tonček, ki bi bil svejo ulego Ithko boljše iz ti it} če hi nekoliko več potrudil._
DVORANA ZA SODBENE DRAŽBE ulic« Sanit* 23-25 pritličje.
D.ažba, ki se bo vršila daaei 22. dec. 190». cd 9.—11. dopoladae.
Velika množina za>itkov praha za zdravljenja kcŽ4, stojala z miz j, slike, ponočoe omarice, Ca ffonniers, vozovi za prodaio sladoleda kakor tadt vse druga priprave in orodje za izielovaaje isteg), pokrivala, kotli, škafi vzciei itd.
; JOSIP GORENJEC ■ TRJC
ULICA TALDIRIVO ŠT. 40 (KRAJ KAVARNE JTEW-TORK) ^ćk
D
SVOJI K SVOJIM!
priporofe svoj* loftto salofo boilealh I« aovoletaih rai|le4s1e, aaklta za boži fino irerete« ta iTeile, kakor tadt bengaličnih
mi! f al le. Istotam se dobe razni prikladni darovi za male in odrastle, n. pr. kajlfv, slikovnice, TnkoTe ilvall, sllkovnles *a slikanje, raznovrstne barve sa otroke Itd. Ratne leposlovne knjige, poezije elegantno vezane, kranni r trirji za slike in albumi za razglednice in elike. Vseh vrst pisemski papir t Skatljah itd. Tsprejemajo se naročila ia se Ista najtoć-aeje IsvrSajejo. Krasni nakiti za božična drevesca se morejo naročiti s približno naznačeno ceno za cel sortiment od Kroa 3-50 naprej. $ k« ti je finih sveČic po 30 do »O vinarjev. Ogled božičnega drevesca in bogatega nakita vaakema dovoljen, brez da bi moral kaj kupiti. Za obilen obisk se priporoča udani
JOSIP GORENJEC.
Zahtevajte cenit zastonj in post. prosto.
KMXXXK žXXKXXXXKK
H Prodajalnica manufaktur blaga J
* EopicoDE Francescbi *
5	— mi —	S
g nllea delle Poste 10 - vogal nI. Taldlrlvo ^
J Velika izbera bombaževine, JJ 2 izdelanega moškega in žen- M X skega perila in drob. pred-X motov po nnjsmernejih cenah JJ
XXXXXXXXX KXXXXXX
Caro & Jellinek
Družba z omejenim poroštvom Intsrn&oijonalno provakanjo in sslitv
— — — na vse kraje — — —
s posebnimi zaprtimi vozovi.
TRST, ul. Csvass 2
i
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA ■
FRAN LAMPE
Prsdajs svežega kruha 4-krat as dan. - Postrežba točna Ia oa dom.
0
n
£»
0 fi £
■8 S. * £
OD TT
Cele}. 16-27. Trst - Ulica Carradori 15 - Trst.
9E
Novi : dohodi
IV za zimsko sezono.
Moške rbleke zadnje novosti . . . od K Moški Paletot „ „ . . . , „ Jope z ovratnikom iz kožu h o vine . . n „ Deške obleke zadnje novosti .... „ „
Deški paletot „ . ......
Oblefice za otroke od 3 do 10 let. „ „ Paletot za ptroke od 3 do 10 let. n n
Velika izbera inozemskega blaga.
Sprejemajo ue naročila za obleke po meri. — Specijaliteta : hlače, srajce maje in druge potrebščine.
ALLA CITTA' Dl TRIESTE
Trst, nlica Giosne Carincci St- 40 eprej Tomnte)
14	do aa
14	„ 50
11	„ «
•	.	ae
10	n as
«	. ie
•	n	20
Čudovito nizke cene s-s
dvokolea, ilvalnlh atrojav, vaakovrat-nlh gramofonov za goatllna, kakor tudi različnih najnovajilh ploič. Izvriujejo
r-P-.Tr, Batjelu, Gorica
Stolna ulica 3—4.
Prodaja tudi na obroka. - Ceniki franka.
Enrico-eCMcchlo
= urar =
Trst, ul. Stadion 35
Poprave po zmernih cenah z enoletnim Jamstvom in prodajo vsakovrst. ur.
Specijaliteta:
„ZENIT-OMEGA'.
ALEKS. FRA^C MA1ER - TRST
žgalnica kave
TELEFON 1743.
HajbaJJAI vir xa dobivanje psčene kav«.
plemenske kokoši
najboljše zimske, nosilke (barve na Izbero 20 kom 5 mesecev starih, prosto na vsako postajo Kron 30'— ; 6 komadov K 9 50,
L. Altneu, VVerschetz, Ogrsko.
Alfred Frfinliel
TrsoMa družila.
Trst corso štev. n
Podružnica:
ulica Cavana št. II
Moški čevlji
i
St. 30 ......
„83 s pove zami . „ 92 box Kah . . „ 1021/, „ n fiai . * 6079 „ m
K 7-— „ 7 50 „ »50 „ 12-50
aier. „ 16*—
Ženski čevlji:
Št. 253		.......	K	«50
n	268	box Kalf . . .		S50
n	349	z gumbi . . .	»	9 —
n	387	chevreau s povez.	n	12 50
m	362	chevreau z gumbi	n	13 —
r>	390	čreveljčki (trpež).	n	5-
n	405	„ (chevreau)	n	750
n	412	fiai čreveljčki		
		(chevreau) . .	n	IO —
TJ	461	odprti čreveljčki	n	
n	467	lakirani odprti		
		čreveljčki .	rt	»SO
I2G podružnic v Avstro-Ogrski.
! Trgovci in preprodajalci I
Velika zaloga bofli!. In no rolet, razglednic s slov. napisom
na debelo in drobno.
Reklamni koledarji za darila odjemalcem za novo leto z poljubno firmo. — Cene zmerne. izmrSba okusna in ugajajoča.
Poštna naročila ae izvršujejo najtočneje.----Vsa naročila sprejema :
Slovanska knjigarna in trgovina papiga ?°,S,',P0«6?;S
Stran IV.
„EDINOST11 St. 355
V Trstn. dnp 21. decembra iy09
čevljarja Bojca je pogedil g. Acgeljskij dovolj dobro, iitotako «ta g. Bratića in Lei'ć ;ado«ci i a gledalce.
Izmed ženakib ulog je omeniti Polocico, kttero ie igrala ga. Danilova popolnoma naravno. Tudi droge menjfie Ženike uloge so bile vse dobre, tako g.a Ponikverjeva ▼ ulcgi g. Poij&kove, g.co M^kindova kakor Rezika in g.ca Pucelj kakor Hndmaoova Jera.
Za svoje lepo petje je žela priznanje g.ca Mullerjeva kakor None, ki ima prar prijeten glas, katerega bi se lahko ; večkrat porabilo na ncšem cdru.
Kakor pevec je bil istotako dober g. S tur m. ki je zapel svojo lepo pesemco z lepim uspehom. ■—
Za!, da ne moremo o zboru izreči iste pohvale, — razven o „mladih vojakih" — ki so pr&v dotro izvršili svojo nalogo, dasiravno bi se tudi pri njih želelo mnogo več življec]^, — o zboru, kajti na nekaterih mestih je bi! nfgotov in je zaostaja! za godbo, da ie bilo čuti veliko disbarmocijo.
Ako se popra"»i;o vse te napf.ke, bo vpri-z rite? „Rokovnjače?" zadovoljive.
Orkester šentjakobska »Čitalnice" je svirat prav dobro ter je žel zato zaduženo pohvalo.	J*
*
* *
Nepričakovane zaprek*) ao onemogri.le vprizoritev bajne igre „V Božični noči1*.
Me«to te igre bo Sta preko naštg*> cdra is enkrat klasičca Ibieecva drama „Nora", ki si ',e mabr.ma osvojila občinstvo.
Gledališko sodstvo se ]e za reprizo „Nore" tem rajše cdiočilo, ker je čulo 2e mncgo poizvedovanj ali se drama še en krat vprizori ali ne. Zato upa, da se bo gledališko občinstvo udeiežilo reprize še v večjem številu.
Na Šv, dan vidimo torej prezanimivo in povsod in splošno priljubljeno liudsko igro „Iiegijonarji'', a na Štefaoji dan „Noro".
Društvene vesti.
Damski odbor ra Ciril-Metodov ples 'ma daces ob 3. uri v Čitalnici svojo sejo. Želi se obilne udeležbe.
Darovi.
— Za podražnico družbe s*. Cirila in Metoda na Greti nabralo te je pti društveni „Bcžičnici" dne 19. t. m. v gostilni Konsum. društva v Rojenu £ 25.78.
delav. organizacija
Odbor krajevne skupine iz Škednja skliče sestanek glede plavžev jutri v četrtek in za 28. t. m. Učno ob 8. uri zvečer v prostorih Gospodarskega društva.
*
* *
Za nedeljo do6 26. t. m. sklicuje se
javni shod
za skupino dela* cev iz delavnic S. Marka in S. A&dre;a točnu ob 10. uri predpoludne v prostorih „Čitalnice" pii sv. Jakobu.
Dnevni red: 1) PolGŽaj našega delavstva
r teh zavodih; 2) Volitev odbora skupine; 3) Slučajnosti. _
Vesti iz Istre.
Prva italijanska propoved v cerkvi frančiškanov v Pazinu. — Iz Pazina nam
pišejo : Dne 7. in 8. t. m. so praznovali tuka šoji ffhočiika-ii 700-letnico obstanka frsn-ćitkanskega reda. In ravso ob tej svečani ;,rihki ve je zgodilo nekaj, kar.se ri zgodilo še nikdar poprej. Prvikrst se je vršila po bkgvstovu v frančiškanski cerkvi cficijorna prepoved v italijanskem jeziku. Propcvedova! je katebet italijanske g mr.tzije oba dneva. GKivori se, dn je tako ukrenil poler gverdijsu. Ali pa niso merda delovali tudi kaki drugi vphvi ? t
Seveda je tudi ta eogedek rtzbunl pre biv&istvo ekraia, ki je po 98 odatot. hrvatsko.
Argentinska vojna ladija v Puli. V nedeljo je priplula v puijsko vojno pristanišče seditLb šoisks ladij* &rgent.n*ke vojne mornarice „Pietidente Saimientc". L».dija. ki je p a poveljstvom freg&toega kapitana Luisc Amsda je hil* zgr&djeoa ca Angleškem leta 1906 in 1907, ima 2900 toceltt in je »edaj na prvem svojem večjem potovanju.
Na lad j;, ki o»tane v Puli do 25 t. m., je 24 kadetov zadnjega letnike.
Skladišče
▼ipavskesra Tina se odpre 21. t. m. v ulici Psduina it. 8. - Slavnemu občinstvu, posebno gostilničarjem se priporoča za mnogobrojni obisk.	2161
I ssrscrso mrjaeca za pleme priporoča F. Kante I-P |JPyd pri av. >1 Magd, zgor. it. I7a. (2257
Hnctllniroi* Kulot .Pri treh prijateljih- v UUolllllIbSir Gorici, ulica Caaerma št. 11, se « priporoča z dobro kuhinjo in izvrstnim viuom. 1322
Kedor hoće za novo leto slike
j imeti, naj se pusti tak^j fotografovati pri Atonnu i Jerkiču, Trst — Poste 10 — Gorica — Gosposka ! ulica 7. — Cene primerne krasnemu izdelku zmerne. (	2129
g Velika gostilna
na prodaj
JJJ v sredini mesta, z dvorano in Mj vrtom, na saldo 5000 Kron. — !■* Naslov pove lnseratni oddelek }■} Edinosti v Trstu pod štev. 2283.
l&Pnta CD dva u^enca za slovensko manifak-loUuld 8C turno trgovino. TakojSnji vstop. — i Zglasiti se je v olici Nuova 37 v trgovini. 2272
QnennHinnsa w sovori ^venski, »talijanski UUSjlUUlUlld io nekoliko nemški, želi stopiti v službo kot prodajalka ali blagajniČarka. Prijazne ponudbe pod „USTANAK" na „Ins. odd. Edinosti".
Odprla se je v Trstu
ul. Barriera vecchia2
Giorgio De Luisa
katera ima veliko izbero najnovejših klobukov, kap vsakovrstnih oblik iz najboljših tovaren.
Cene
Erpest Pegan, Trst
Ulica Caserma 19 (nasproti kavarne Commercio)
Trgovina s svežim in pre-kajenim svinjskim mesom.
Vse vrste salami. Naj fin. sir. Mast. Konserve. Praške Id graške gnjati.
Raznd klobase. — Moderno opremljen buffet.
Vedno sveže DREHERJEVO PIVO. — KRAŠKI TERAN. — Garantirana PRISTNA VINA iz vipavske vinarske zadruga — ŠAMPANJEC. — DESERTNA VINA. — LIKERJI ODLIKOVANIH TVRDK.
Gostilničarjem se daje primeren popust.
Proda se
čevljarski stroj po nizki ceni. Via Ban Giovanni 16, vratar. 2120
Proda se
mlad osel, močan, dober za voz, vreden 100 K, proda se pa za 50 Krop. Ulica Bosco 18, vrata 7._2274
se odda ali proda žgan jama pri s v. Ivanu Žtev. 137.	(2284
V najem
Pf|—f|M	f Na poljske in sicilijanske testenine, te-■ UfcUi	■ Btenine z jajcem, bolonjski riž, najfinejše olje,	omaka, fini sicilijanski paradajzar. Vae^to se nrodaja	po zmernih cenah v ulici Farneto št. 3.
Priporočam slav. občinstvo, naj se o
priliki božičnih praznikov
b:agovoli vsaki zglasiti v mojih prodajalnah
v nI. Ginlia 7 in Campo S. Giacone o 7
kjer imam na razpolag-o popolno izbero zapestnic, ovratnikov, arajc, bluz, spodnjih kril. svilenih in volnenih šarp, moSkih in ženskik rokovic v vseh barvah in raznih kakovosti, kakor sploh v mojo stroko spadajoče blago in v veliki izberi raznovrstne drobnarije.
Priporočevaje in zahvaljevaje se, biležim udani
Pietro Mag-gia.
§ Tvornica — dežnikov §
° PAOLO MINOLA §
8
tik tvrdke GREINirZ
o priK?pr«&0n« Corso štev. 37 o z raiuovrstn. dežniki |
I_l	a/I nainairaHnoi^o Hn tinifinntSp urctp
Spodnja Šiška pri Ljubljani
pripor ,ca svojo bogato zalogo različnih vozov. Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča dela po
primerno nizkih cenah.
Za točno in solidno delo se jamči.
|[
■ Pohištvo ■
iz bambusa, iz indijske trstike in iz vrbovIja.
: Prikladna božična in : novoletna : darila.
HENRIK PREUER
Trst, Via Nuova štev. 22. Trst
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov
Izdiranje zobov brez S vsake bolečine
v zobozdravniškem kabinetu
Dr.]. Čermakin g. Čuscher
- TRST "
ulica della Caserma št. 13, II, n.
Nova in bogata za loga vsakovrstnega
POHISTV
Spalne in jedilne tobe na iaoero.
Najnovejši uzorci.
Trst, vfia ciei Rettori št. i
Telefon št 71 Romano IV.
Cement - Portland
■ „SilliON A ' ■
Družbe „SPALATO,k
Anonimno deln. dra§tvo eemonta Portland SALONA.
Letni prolzuodl: 10.000 unžom g
IZKLJUČNI ZASTOPNIK
Pisarna ul. Carradori 16 Telefon 605. asna
Zaloga Cementa Riva Grumula 2 Telefon 23-30
Norberto Nachtigail
Trst, ulica Nuova 41, Trst (Palača Salem) je prevzel zastopništvo ve-
' LIHE SVICaRSKE URARNE ter
ramore radi tega prodajati :: vsakovrstne ure ---
po touarniš. cenah.
Potrebščine za urarje se prodajo
po na zmernejših cenah

Pndtja tndi koruzno p«rj« za postili«
H. ud. ZERQVENIX
Hi« Lilo ta Faleitri« 2 diet il- Corun). ISBBBIIBBB
Velika zaloga praznih buteljk
TRST, Via delle Ombrelle 5. - Telefon št. 71, Romano II.
GUIDO e UGO COEN
gC 100.000 buteljk od šampanjca xa refoik.	Prodajajo in kupujejo »e
buteljke vsake vr-te zrn refošk, Sampaojc. bordeaux, rensko vino, konjak Itd. — Velika zalega bateljk od pol litra in 1 in pol litra. Damjane is stekla opletene.
Prevzamejo se dopoSilJatve na deželo.	Kupuje razbito steklo vsake vrste.
Kostoris
skladišče oblek za moške in dečkt-
Trst; Via S, Giovanni 16, i. n,
(■reven Restavracije Cooperatlva ex llaefce*
prodaja na mesečne ali tedenske obroke obleke in površnike z* moške, perilo itd.
fiajdogovornejše eene.
POZOR! Skladišče ni v pritličju ampa* v prvem nadstropja.
Ni treba več užigalic !
— En sam pritisk proviroča ojcenj — j
imperator
Žepni nžigalee ln od enem
elegantna, najfinejše ni-
klovana, jednostavna, a ttIo ' praktična s4etijka, n prižgati z eLO roko. absolutno varna, traja mnogo let. Cena l komvl K S"- , 3 kotnadl K 8 5t5.
6 komadov K 15. Pole?
vsakega komada nata
čen opis. Po«ilja se proti
naprej poslani dotični
svoti franko, aH priporočeno (SS rinarjev veći.
Exporthaus Konigsberg 607 Oorska