116. šf. 5. leto. Poštnina pavšafirana. Posamezne številke 1 Din.
tf Ljubflanl, v soboto 20. maja 1922.
Naročnina za kraljevino SHS
Mesečno 15 D. Letno 180 D.
Inozemstvo:
Mesečno 20 D. Letno 240 D.
Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 50 para, večkrat popust
Zaključna seSa genovske konference.
ZAKLJUČNI GOVOR PREDSEDNIKA DE FACTA. — RUSKO VPRAŠANJE JE OSTALO NEREŠENO. — KONFERENCO JE SMATRATI
ZA PONESREČENO.
.nQenoya, '19. maja. (Izv.) (Plenarna
St J?Qfe.rentce-) Predsednik genovske gospodarske konference De Facta se je
»n i7 JCm Z^'ju^nem govoru zahvalil ViHi r3iZie ^aznesa spoštovanja, ki so Vp„ "konični Italiji. Izrazil je svoje ' J.16’, °a so bili sprejeti najvažnejši . g0sP0(larske komisije. Konfe-n^a Je določila važne smernice, da bi doseglo ozdravljenje evropskega fi-ancnega stanja. Odkrito pa moram Povedati in izjaviti, je dejal de Facta,
Qa bi imeli vsi sklepi genovske konference le teoretično vrednost, ako bi posamezna evropska vprašanja že poprej ne bila rešena in ako se pred vsem ne ustvarijo potrebni pogoji, da se privede gospodarski organizem Evrope zopet Qo normalnega življenja. Z največjo skrbnostjo nam je rešiti enega najvažnejših problemov: povratek Rusije v evropsko gospodarsko življenje. Toda ca s, ki je bil odmerjen tej konferenci, le bil prekratek, kakor smo videli, da bi omogočil končnoveljavno ureditev tega tako važnega vprašanja. Res je, da nismo prišli do končnoveljavnega sporazuma, toda rešili smo najvažnejše, tako da moremo računati na kasnejši uspeh prizadevanj, ki smo jih kazali na konferenci. Ako dela haaška konference, kakor moremo upati, zmorejo težkoče, ki so še ostale, tedaj bomo inogli pripisovati Genovi največjo zaslugo na tem uspehu. Vse države, ki so bile včeraj še ločene po razdirajočih posledicah vojne, so skupno osnovale to novo_ evropsko politiko. Značaj splošnosti in evropskega pomirjevanja, ki si gaje prizadevala Italija dodeliti genovski gospodarski konferenci, mora SV0^ zna^ bodoči evropski politiki. Potem jamstev za mirovne pogod-e as* začasno in omejeno — se razširja iz Genove beseda miru, onega miru, ki je največja želja vseh narodov.
, Fac,ta zaključil svoj govor: V imenu kralja, vlade in italijanskega
PREDLOGI GOSPODARSKE IN
Genova, 19. maja. (Izv.) (Plenarna Seja. Konec.) Nemški delegat dr. Ra-thenau je razdelil gospodarski program Evrope na štiri točke, nakar je predsednik Facta naznanil, da se je z ozirom na preobširen dnevni red mnogo govornikov odreklo besedi. V tem trenutku se je dvignil Čičerin in izjavil, fla mora Rusija protestirati proti temu,
.aa njem delegati niso bili zastopani v Podkomisiji za delo. Staviti mora tudi uf glede člena 6, ki govori o de-rvio+ C,rin p°2reša tudi odgovarjajoči Dori avsr , 0 zaščiti delavstva, zlasti o brezposelnim. Le izboljšanje nega položaja delavcev more pr°dukcijo v Evropi. Le s tem Pnarzkom more ruska delegacija spresti sklepe gospodarske komisije. —
. ranc°ski delegat Colrat je izjavil na izvajanja pregovornika, da so se ruski delegati sploh zelo malo pokazali v komisijah. Sedanje razmere v Rusiji pa nikakor ne upravičujejo ruske delegate, da ostalim narodom delijo lekcije.— uovonl je še -švicarski delegat Motta n dejal, da je v Švici že zdavnaj vpe-
ljudstva pozdravljam iz srca in udano vse navzoče odposlance in se jim zahvaljujem za dragoceno sodelovanje. Iz srca želim blaginjo in blagoslov vsem narodom, ki so bili tu zastopani.
Genova, 19. maja. (Izv.) Tretja in hkrati zaključna plenarna seja genovske konference je bila z običajnimi formalnostmi otvorjena darres dopoldne. Ko je bil sprejet zapisnik druge plenarne seje te konference, je povzel besedo predsednik gospodarske komisije Colrat, da bi poročal o njenem delovanju. On smatra za najvažnejši vzrok gospodarske stiske v vsej Evropi motenje ravnotežja v produkciji. Posebno pažnjo bo treba posvetiti izdelovanju siro-vin. Ako se ne oziramo na menjavanje cen in računamo le s težo v svetovni trgovini izmenjanega blaga, vidimo, da se je, od leta 1913. znižala za polovico. Čas je že, da pride Evropa do zdravega gospodarstva, ki bi ga mogla jamčiti vsem narodom zveza narodov. Kar se tiče tari-fov,^ je hotela gospodarska komisija spoštovati svobodo držav, katerim bi bilo možno urediti svoje narodno gospodarstvo po lastnih željah in si potom tarifov priskrbeti primernih dohodkov. Obširno se je komisija bavila z vzpostavitvijo pogodbenih odnošajev. V spoznanju, da je nemogoče potom enakomerne ureditve izravnati neenakost, ki jo povzroča različnost produkcijskih pogojev in razlika v plačilnih sredstvih, je komisija natančno ugotovila ukrepe, ki odgovarjajo trgovski solidnosti pogodbe sklepajočih držav. Usoda Evrope zavisi od tega, da se narodi užive v nove razmere. Kdor bi poizkušal pogodbe kršiti, bi ravnal zoper interese Evrope in zoper duh, ki je navdajal odposlance na genovski gospodarski konferenci.
ruske deiegael e.
POLITIČNE KOMISIJE SPREJETI.
lian osemurni delavnik. — Predsednik Facta je nato ugotovil, da so sprejeti predlogi gospodarske komisije. — Nato je plenarna seja konference začela debato o sklepih politične komisije. Predsednik je vprašal zastopnike vseh držav, ali sprejmejo mirovno garancijsko pogodbo. Lloyd George je rekel, da, Barthou je izjavil, da bo v zmislu sklepov, sprejetih v Cannesu, priporočal svoji vladi, naj sprejme resolucijo politične komisije. Italija in Japonska sta se strinjali s sklepi. Od povabljenih držav so stavile nekatere države pridržke. Predsednik Facta je končno izjavil, da je konferenca sprejela sklepe politične komisije. Lloyd George je imel potem govor, v katerem je naglašal potrebo, da je treba Rusiji pomagati. Politična mirovna garancijska pogodba se mora smatrati kot velik uspeh, ker uvaja končni mir. Barthou je dejal, da so razprave dovedle do dobrega konca. Končni govor predsednika Facte in prejšnja izvajanja Lloyd Georgeja, Barthouja in dr. Rathenaua so zborovalci sprejeli z odobravanjem.
Na Reki se naj izvedejo volitve.
ZAHRBTEN PREDLOG ITALIJANOV. — SEJA MINISTRSKEGA SVETA. _ SKLEPI O POSREDOVALNEM PREDLOGU LLOYD GEORGA GLEDE SPORA MED NAŠO DRŽAVO IN ITALIJO.
Reka, 19. maja. (Izv.) Italijanska
delegacija ; je predlagala jugoslovanski vladi, 1 naj se na Reki izvedejo nove volitve. Da se onemogočijo vsa protizakonita dejanja, ki so se dogodila pri .'zadnjih volitvah, predlagajo Italijani, 'naj okorakajo na Reko tudi jugoslovanske čete, da vzdržujejo red v mestu. Kljub tem predlogom Italijanske vlade se vendar ne veruje, da je stališče Italijanov odkritosrčno. Zakaj stvorili so s črtanjem jugoslovanskih volilcev iz volilnega imenika in z vpisanjem priseljenih Italijanov nacionalistično - fašistov-sko večino na Reki. Italijani so stavili ta predlog na iniciativo komisarja Castellija, ki deluje v italijanskem zmislu.
i
Beograd, 19. maja. (Izv.) Danes dopc-ldne ob enajstih je bila v naglici sklicana seja ministrskega sveta. Povod; sklicanju so dale brzojavke, ki iih je poslal minister, za zunanje
stvari dr. Momčilo Ninčič iz Genove, ki je vladi sporočil predloge angleškega ministrskega predsednika Lloyd Georgea glede rešitve spora med našo državo in Italijo. Ministrski svet je o vsebini teh predlogov obvestil brzojavno ministrskega predsednika Pasica v kopališču Ilidže pri Sarajevem.
AGRARNI KOMITE MINISTROV.
Beograd, 19. maja. (Izv.) Agrarni komite ministrov je imel danes sejo, na kateri je sprejel načrt zakona o ureditvi agrarnih razmer v Dalmaciji. Načrt naj se v zmislu sprejetega sklepa zredigira tekom dveh dni in nato predloži narodni skupščini v nadaljnjo razpravo.
KABINETNA KRIZA NA GRŠKEM.
Atene, 19. maja. (Izv.) Stratov kabinet je odstopil. Kralj je pozval k sebi Gunarisa.
P@ilti«raa misija dr. La-ginje v Beogradu.
Beograd, 19. maja. (Izv.) Včeraj je dospel v Beograd bivši hrvatski ban dr. Matko Laginja. Na vprašanje nekaterih novinarjev je izjavil, da je dospel semkaj v osebnih zadevah. Vendar prevladuje mnenje, da dr. Laginja sedaj ne sodeluje več aktivno v politiki hrvatskega bloka, s katero se tudi popolnoma ne strinja.
V	političnih krogih v Beogradu pripisujejo prihodu dr. Laginje vseeno gotov pomen. Sodi se, da hoče prevzeti vlogo posredovalca. Dr. Laginja pripada zmerni skupini hrvatskega bloka, ki stopa vedno bolj na površje. To se opaža posebno sedaj, ko nepopustljivo stališče hrvatskega bloka, ki ga je zavzel povodom mednarodne gospodarske konference v Genovi, ni dovedel do nobenega uspeha. Dr. Laginja je osebni prijatelj poslanca Stojana Protiča, katerega namerava v Beogradu posetiti.
Parlamentarni odbori.
Beograd, 19. maja. (Izv.) Tekom današnjega dne so se konstituirali odbori, ki jih je narodna skupščina Izvolila na svoji včerajšnji seji. Za predsednika odbora, ki ima nalogo ugotoviti vzroke pogina vojaških novincev v Albaniji, je bil izvoljen poslanec Svetozar Gjorgjevič, za predsednika odbora, ki naj prouči zakon o razporedbi srezov v zecki oblasti, pa poslanec Ljuba Jovanovič. Ta poslanec je bil tudi izvoljen za predsednika odbora za razveljavljenje § 18 zakona o zaščiti države (takozvanega kancelpara-grafa).
 — *
Umnesfija.
Beograd, 19. maja. (Izv.) Zemljo-radniški klub je povodom izdelanja ukaza o amnestiji, ki ga vlada namerava predložiti kralju Aleksandru v podpis, izrazil potom ministra za pravosodje željo, naj se amnestija razteza tudi na častnike in vojake, ki so zakrivili kak prestopek v bojih na solunski fronti. Poleg tega želi zemljoradniški klub, naj amnestija povodom kraljeve poroke obsega tudi prestopke, ki so jih zakrivili naši državljani po povratku v domovino. Nadalje na] se amnestija nanaša tudi na vse dezerterje, ki so se izročili sovražniku, potem na prestopke zoper varnost države, zlasti v Južni Srbiji, na prestopke zoper javni red, na politične prestopke brez kakršnekoli omejitve, na politične prestopke potem tiska, na prestopke zoper volilni zakon, na prestopke zoper gozdni zakon in na škodo, ki se je povzročila na gozdnih nasadih, posebno v Bosni, Hercegovini, Dalmaciji itdi
PAŠIČ ŠE NI PRIVOLIL V POD-PIS DOLARSKEGA POSOJILA.
Beograd, 19. maja. (Izv.) »Novosti« poročajo iz Sarajeva: Ministrski predsednik Nikola Pašič baje še ni dal svojega privoljenja k sklenitvi posojila v znesku IGO milijonov dolarjev, ki ga je ponudila ameriška bančna skupina Bler. Gospod Pašič prepušča vladi, naj po svojem preudarku najde rešitev in naj predlog predloži narodni skupščini, ako vlada dotlej ne dobi kake boljše ponudbe. Po svojem povratku v Beograd bo predsednik ministrskega sveta Pašič na licu mesta sondiral teren, in po tem se bo ravnalo nadaljnje postopanje vlade v tern vprašanju. Za danes pričakujejo v Beograd prihoda delegata te bančne skupine, ki jo je doslej zastopal g. Crass. Pričakujejo tudi, da pride še tekom dneva v Beograd g. Antoine in še nekateri drugi gospodje, ki so naši vladi stavili enake ponudbe, kakor skupina Bler.
INTERVENCIJA ZA GMOTNO ZBOLJŠANJE SODNIKOV.
Beograd, 19. maja. (Izv.) Danes dopoldne je sprejel zastopnik predsednika ministrskega sveta minister Trifkovič odposlance udruženja sodnikov pod vodstvom g. Radivojeviča. Odposlanci so zahtevali, naj se izvede zakon o gmotnem izboljšanju njihovega stanu. Minister je obljubil, da bo temu vprašanju posvetil največjo pažnjo in da bo gledal na to, da se to vprašanje reši, čim se finačni minister povrne v Beograd
Obvezni izvod, poštnine prosto.
Vseučeliški knjižnici
v Ljubljani.
Uredništvo: ulica 1/L Telefon 360,
Uprava:
:rR g. Telefon 44»
jpisi se ne vračajo, jem jo priložiti znamk# za odgovor.
Razpust ljubljanskega oblin, sveta
Demokratom se je posrečilo, izposlovati v Beogradu bistveno spremembi, občinskega volilnega reda. Prvotni občinski volilni red je varoval čisti proporc< Novi demokratski volilni red pa prikrajšaje proporc na ta način, da dobt stranka z največ glasovi polovico (manj enega) mandatov, prištevši še one, ki ji odpadejo od proporčne razdelitve ostale polovice manJatov, razdeljene, med vse udeležene stranke.	i
Za spremembo volilnega reda niso bili merodajni stvarni razlogi. Demth krati niso mogli preboleti dejstva, da so izgubili'neomejeno oblast na ljubljaft• skem mestnem magistratu. Čutili so, da so z izgubo Ljubljane, izgubili tudi zadnjo svojo postojanko v Sloveniji.
Kaj so vse poskušali demokrati, da dobe v Ljubljani svojega župana. Cela SLS so prosili za glasove in ji ponujali podžupana. Vendar vse zastonj. VSV stranke so si bile edine v tem, da se mora zrušiti demokratski sistem. Demokrati so ostali v manjšini. Moralna klofuta, ki so jo s tem dobili, je bila uničil* joča obsodba za protidržavno politiko centralističnih absolutistov. Slovensko, ljudstvo je sklenilo nad demokrati svoje račune.
Če bi demokrati količkaj verovali v svoje pravo, potem bi šli med ljudstvo in ga skušali pridobiti zase. Toda tega niso storili. Poskušali so sicer najti vezi s širokimi plastmi ljudstva, a ljudstvo je odklonilo vsak stik z bankrotnot nedemokratsko in nesocijalno stranko.
Poštenim in legalnim potom si demokrati niso mogli osvojiti Ljubljane.■ Zato so si izmislili drug načrt.	1.
Računali so, da so dobili v Ljubljani pri zadnjih občinskih volitvah reld* tivno največ glasov in na tej osnovi so skovali in oktroirali nov občinski vft* Ulni red.	*
Marsikateri račun demokratov je ljudstvo prekrižalo in prepričani smd>i 'da ga bo tudi to pot. Z intrigami in s prikrajševanjem ljudskih pravic se M pridobiva zaupanja in novih pristašev. In demokrati s svojim poslovanjem nltOi le utrpeli vsak prirastek svojim vrstam v Ljubljani, ampak izgubljajo celo tam, kjer so imeli najtrdnejše strankine stebre.
Novi občinski volilni red je nedemokratičen, ker odvzema manjšinam prat* vično zastopstvo. Toda kaj je demokratom za demokratizem. Značilno za rat* mere v »svobodnU državi je, da vladajoče stranke prikrojajo zakone, kot ftf odgovarja slučajno njihovi politični situaciji. Z novo vlado, novi zakoni, ali 2! drugo besedo: anarhija in brezpravnost vsepovsod.
Z razpisom novih občinskih volitev so demokrati dolgo čakali in razpust, občinskega sveta v Ljubljani se je obetal več mesecev. Čakali so predvsem, vsled tega, ker so upali, da bodo našli poleg novega volilnega zakona še dm% vzrok za razpust. Toda vzroka ni bilo. Večina občinskega sveta je s svojim stvarnim in občekoristnim delom naravnost vzorno izvrševala občinske poslšt Tudi demokrati niso mogli zadeti ob kamen spodtike, ki bi bil vzrck za razpusti Ostal je demokratom za razpust občinskega sveta edini vzrok: novi volilni re<L
Ta vzrok je pa nemoralen in naloga cele Ljubljane bo, da demokrate J»HI volitvah pošteno izplača za nasilje. Vrv, ki so jo demokrati hoteli zadrgniti, okoli vratu večini Ljubljane, bo zadrgnila vrat demokratov samih.
Zopet bo zastalo vse občinsko delo. Komaj započete občekoristne akciji bodo počivale. Ljubljana bo trpela ogromno materijelno škodo. Vse to saipo. vsled prepotence demokratske klike, ki hoče ubiti ljudsko voljo.
Vendar ljubljanski občani niso demokratski hlapci. Obračun ne izostane ti
Izprtje delavstva južne železnice w ifetifeera.
VEČ TISOČ DELAVCEV VRŽENIH NA CESTO. — PAPIRNATE OBLJUBE NE MOREJO ZADOVOLJITI IZSTRADANEGA DE«)
LAVSTVA.
Maribor, 19. maja. (Izv.) Ko je delavstvo južne železnice danes dopoldne prišlo v delavnico, da tamkaj nadalju-
je svoje brezdelje, to je svojo že več dni trajajočo pasivno rezistenco, je našlo vrata delavnice zaprta in zastražena. Na vratih pa je bil nabit oglas pod>-pisan v imenu nadzorovalnega odseka prometnega ministrstva od višjega inšpektorja Koste Nikoliča in od zastopnika obratnega ravnateljstva Ogrinca. V tem oglasu se javlja delavstvu, da je vlada odobrila zahteve po draginjskih dokladah. Ker pa se delavstvo pred izplačilom teh doklad noče zopet poprijeti dela, je uprava južne železnice primorana iz gospodarskih razlogov začasno zapreti delavnice. Tudi na vratih drugih obratov, ki so se pridružili pasivni rezistenci, kakor v kurilnici, pri progovni sekciji koroške proge in v materijalnem skladišču, so
bila vrata zaprta in zastražena ter soi bili na njih nabiti oglasi, ki naznanjajo;, delavcem, da je z ozirom na to, ker je vlada ugodila zahtevam delavstva, ker, se pa ono noče povrniti na delo pred izplačan jem zahtevanih draginjskil* doklad, bila uprava južne železnice primorana izpreti upoštev prihajajoče de-levstvo teh obratov. Delavoljni pa imajo vsak trenutek možnost, da se zopejl javijo na delo pri svojih predstojnikih. Njihov ponovni sprejem pa je odvisen od odločitve zastopnika obratnega’ ravnateljstva. — Izprtje delavstva, ki ga je več kot tri tisoč, je povzročilo veliko razburjenje. Navzlic vsem zagoto-* vilom, da so draginjske doklade dovoljene, delavstvo do sedaj še ni prejcld vinarja. Ravnotako je nerešeno praša-nje glede izplačila draginjske difirenca za čas od prvega januarja naprej.
ZsmSicrsd. vstralaj® na FsvilzIjS ustave
AVTONOMISTIČNI BLOK NAJ IZVEDE VOLITVE.
Zagreb, 19. maja. (Izv.) »Slobo-dna Tribuna« objavlja danes poraz-govor njenega dopisnika s članom zemljoradniške stranke g. Avramo-vičem. Ta politik je izjavil, da zem-ljoradniška stranka za enkrat ne namerava stopiti v noben blok, tudi v avtonomističnega ne. Zemljoradniki hočejo varovati strogo rezervo. Kar se tiče misli avtonomističnega bloka, sodi Avramovič, da je ta ideja možna in sprejemljiva, Zemljoradniki zastopajo stališče, da se ima vidovdanska ustava revidirati. Ako pride do sestave avtonomističnega bloka, misli g. Avramovič, da bo ta blok izvedel nove volitve. Ta blok pa bo moral sprejeti načelo: revizijo ustave. Ako bi bila v danem trenotku na čelu države vlada, ki bi sprejela
vse znane zahteve zemljoradnfske s*ra.nhe’ zlasti one, ki se nanašajo ua revizijo vidovdanske ustave, poten* ne bi imela zemljoradniška stranka: seveda nobenega vzroka, da ne bi stopila v to vlado. Zemljoradniki so nasprotniki volilnega zakona, kakor, ga je predlagal minister za notranje! stvari dr. Voja Marinkovič.
Curih, 19. maja. (Izv.)	Berlin 1.7S,
Nevvvork 522, London 23.22, Pariz 4735. Milan 26.70. Praga 9.975, Budimpešta 0.66* Zagreb 1.875, Bukarešta 3.92, Varšava Dunaj 0.055, avstrijske krone 0.055. J ‘t Zagreb, 19. maja. (Izv.) Devize: BJim lin £3.50—24, Bukarešta 46—48, Milan 33* —360 London 305—309, Newyork (čtfet 6b.-68.50, Pariz 620—625, Praga 132—1 M, Švica 1310—1325, Dunaj 0.704—0.71, Brt« dimpesta	8.75—8.90,	Varšava	1.75—1.60.
Valute: Ameriški dolarji 67—68, čelkotlo-. vaške krone o—130. nasoleoadori aoo-i*J
štev. 116-
Cesa Je treba?
Na vseh poljih gremo naprej. Treba le že rešiti hrvatsko vprašanje, izvršiti sklenjeno razdelitev oblasti, dognati mir z Italijo, izboljšati prometne, zlasti carinske razmere, urediti uvoz in izvoz. Vreme nam je doslej prizaneslo s pozebi pomladanskih in jesenskih setev in obeta se nam dobra letina sadja in žita.
Uvodnik »Slov. Naroda«, dne 19. maja t. 1.
Članki »Slov. Naroda« *— sicer gle-8e starosti vsega spoštovanja vredni časopisni starini — se odlikujejo v zadnjem času po izredni praznoti, občudovanja vredni nelogičnosti, slabi stilistiki in nervozni zadirljivosti. Naravnost idealno klasičnost v tem oziru je dosegel imenovani list v članku »Povsod slabo, doma najbolje,« kjer seveda prav kavalirsko kaže v prvi vrsti na »Jugoslavijo«, češ, da med drugimi listi vedno dokazuje: »Povsod slabo, doma najslabše.«
Nismo nikdar drugega trdili: Naša domovina je lepa, bogata, ima vse pogoje za veliko bodočnost, trdili smo pa tudi, da vsepovsod nazadujemo, da le malokje stagniramo in prav nikjer ne napredujemo. Temu pa nikakor ni kriva naša domovina, ni krivo naše ljudstvo, ni kriv naš narod, ni kriv trgovec, kmet, uradnik, delavec, ampak je kriva sedanja vlada, demokratsko-radikalna koalicija, ki vlada brez pravega parlamenta, proti vsem načelom demokratične parlamentarne države. Sedanji parlament je . prava karikatura narodnega zastopstva in dejansko vlada v državi 'ducat ljudi.
Ali naj se sedaj sklicujemo na prejšnjo vlado? Zakaj? Ako bi bile danes pitt nas take razmere, kakor so bile pred dvemi ali tremi leti, bi bili lahko veseli. Odkar imajo vlado demokrati, se je draginja zvišala za 300%, uprava se je poslabšala povsod, korupcijonizem je v najbohotnejšem razmahu, nezadovoljstvo raste dnevno. Nikakor ne gre, da bi Vse razmere pripisovali na rovaš svetovne vojne, ker resnica je, da je bilo prva leta neprimerno več zvestih državljanov kakor jih je danes. In to dejstvo, naj pripišejo gospodje demokrati kar na svoj konto in naj ne stikajo po raz-mofah drugih držav.
Kako sijajno pa napredujemo na Vseh poljih, pa potrjuje imenitni »Narod« tudi sam, ker potrjuje, da je treba še rešiti hrvatsko vprašanje, razmerje <S Italijo in sploh vse, kar ravno našo iržavo diskreditira zunaj in znotraj. ?.es je, vse je še treba rešiti, demokrati napravili ničesar in vse čaka re-'jtve po boljših možeh. Pritrdimo pa ■Narodu«, da imamo sedaj lepo vreme a se nam obeta dobra letina, dvomimo ia, da ima pri ter, vladna koalicija ka-,ve zasluge. Nasprotno, uverjeni smo, da bo tpdi dobra letina sadja in žita šla rakom žvižgat, če bodo še jeseni krmarili našo državo demokrati.
Neka nesrečna tragika zasleduje sedanjo vlado: kar prične, rodi slabe posledice in narod živi v že skoraj fatalističnem naziranju, da bodo še lepo vreme pokvarili.
Naša domovina je najlepša na svetu, nesrečna je le, ker jo vladajo najne-»posobnejši in zelo malo idealni ljudje. O tem se bo tudi »Narod« še nekoč kljub svoji starosti uveril in prepričal. In takrat postanemo zopet prijatelji!
AKADEMSKO PEV. DRUŠTVO MLADOST IZ ZAGREBA PRIREDI V PONDELJEK, 32. T. M. OB 8. URI ZVEČ. V DVORANI FILHARMONIČNE DRUŽBE
KONCERT
PRED TURNEJO NA ANGLEŠKO. VSTOPNICE V PISARNI GLASB. MATICE.
Trgovsko šolstvo skrajno ogroženo
Trgovski, industrijski in obrtniški stan ter kompetentne naučne oblasti so takoj po tvorbi naše kraljevine napravile vse potrebno, da se postavi trgovsko šolstvo na tisto stopinjo, katera odgovarja praktičnim zahtevam. Prešnja Slovenska trgovska šola v Ljubljani se je preosnovala v Drž. dvorazredno trgovsko šolo, na novo so pa bile ustanovljene Drž. trgovska akademija v Ljubljani in Drž. dvorazredni trgovski šoli v Celju in Mariboru. Absolventje vseh zavodov so pokazali, da šole vzgajajo praktično dobro poraben materi-jal, neprestano povpraševanje po absolventih od strani raznih podjetij, katerim ni mogoče vsem ustreči, pa dokazuje, da šol ni preveč, ker je pomanjkanje po izobraženem trgovskem naraščaju še vedno zelo veliko.
In v tem momentu, ko trgovsko šolstvo napreduje, se je pojavila velika nevarnost, ki preti, da uniči trgovsko šolstvo.
Ker vkljub razpisom službenih mest ni bilo mogoče dobiti toliko učiteljstva, da bi vsak nastavnik poučeval samo v okvirju svoje službene obveznosti, in ker je nujno, da se poučujejo vsi predmeti, so morali vsi nastavniki trgovskih šol prevzeti še več ali manj nadur in poleg tega morajo pomagati Še vnanji učitelji in profesorji. Jasno je, da Je treba prekomerno delo posebej plačati. Radi določitve višine honorarjev za preko merno delo je izšla v Uradnem listu št. 79, ex 1921 kraljeva naredba z dne 15. junija 1921 veljavna za srednje in strokovnns šole. Dodatno k tej uredbi je izdalo ministrstvo prosvete poseben pravilnik, s katerim je natančno fiksiralo posameznim nastavnikom prejemke za njihove nadure. Ti honorarji so bili izplačani do 31. decembra 1921. Od tedaj dalje pa nastavniki in vnanji profesorji in učitelji niso dobili za svoje nadure nobenega plačila. Zdi se neverjetno, da bi kdo ne mogel došeci svojih po kraljevi uredbi zajamčenih pravic, toda resnica je, da vrše nastavniki in pomožni učitlji ter profesorji na trgovskih šolah svoje nadure od 1. januarja 1922 dalje brez vsakega honorarja. Razumljvo je, da taka uprava vedno bolj vzbuja nevoljo prizadetih, ki čakajo zamanj že več kot
4	mesece in pol. Merodajni faktorji so poizkušali ponovno urediti zadevo glede izplačila honorarjev za nadure, posredoval je neštetokrat načelnik oddelka ministrstva trgovine in industrij v Ljubljani g. dr. Marn in razen njega razni poslanci različnih strank, toda brez uspeha. Nevolja neplačanih nastavni-kov je prikipela do vrhunca, ko se je g. dr. Marn, ki je bil ta teden špecijelno radi ureditve tega vprašanja v Beogradu, vrnil 18. t. m. in sporočil, da je dobil zopet same obljube in nobenega pozitivnega zagotovila. Vsled tega je učno osobje dvorazredne trgovske šole v Ljubljani naznanilo ravnateljstvu dne 19. t. m. ob 8. uri zjutraj, da ne bo več poučevalo nadur in je pričelo takoj izvajati svoj sklep.
Ker vsled tega nastopa nastanejo velike in težke posledice za učence in še bolj za starše, je moja dolžnost, da kot ravnatelj zavoda obvestim o tem javnost in jo prosim pomoči. Vsled nastalih izrednih razmer bo odpadlo v I. deškem letniku popolnoma knjigovodstvo, trgovinstvo, vzorni kontor, nemško dopisje, srbohrvaščina, stenografija, javna uprava in verouk, II. b deškem letn. trgovnistvo, stenografija in verouk, v I. dekl. letn. bo odpadlo popolnoma računstvo, srbohrvaščina, stenografija in verouk, deloma pa knjigovodstvo in slovenščina, v II. a dekliškem letn. bo odpadlo popolnoma trgovinstvo, javna uprava, verouk in fran-
coščina, deloma pa stenografija, slo-venščna in nemščina, v U. b dekl. letn. bo odpadlo popolnoma trgovinstvo, verouk in francoščina, deloma pa vzorni kontor in slovenščina. V vseh štirih oddelkih drugega letnika in prvem dekliškem oddelku bo pa odpadlo popolnoma strojepisje, kar je zlasti za dekliške oddelke posebno važno.
Iz navedenih izprememb urnika se razvidi, da je cel pouk uničen, da je šola na tleh. In ker naštetih predmetov ne bodo poučevali nastavniki, jih tudi klasificirali ne bodo, vsled česar učenci in učenke ue bodo dobili izpričeval, ter bodo vsled tega Izgubili leto. Da se to ne zgodi, prosim celokupno javnost, da se zavzame za stvar in pritisne potom svojih poslancev na g. namestnika trgovinskega ministra in zlasti na g. ministra financ, ki naj nemudoma da na razpolago za izplačilo nadur na trgovskih šolah potrebni kredit.
Josip Gogala,
Koncertna turneja
Glasbene tatice.
Deputacija, ki je za časa bivanja v Novem Sadu obiskala Kamenico in grob Čike Jova Zmaja, je posetila tudi tam se nahajajoči ameriški zavod za vsled vojne osirotelo deco, si ogledala vzorno urejen zavod. Gojenci so pokazali z de- j klamacijami in petjem — peli so tudi »Naprej zastava Slave«, da so v rokah skrbnih odgojiteljev.
V	Subotici nadvse prisrčen sprejem. Matičarje je pozdravil predsednik občine in prof. Poljanec v imenu subo-tiških Slovencev. Sprejema se je udeležila tudi šolska mladina z zastavicami in vojaška godba, ki je goste spremila v mestu. Koncert že v naprej popolnoma razprodan. Ne smemo pozabiti izredno "ostoljubnost Bunjevcev. Večina zbor? je nastanjena po zasebnih stanovanjih, oddelek pa stanuje eno uro in pol iz mesta v zdravilišču Palič. Tramvaj iz Subotice in nazaj za pevce brezplačno na razpolago. Palič je prekrasno kopališče. Kopanje v žveplenih kopelih in vožnja po jezeru s čolni. — Na večernem koncertu je zopet žel Matičin zbor veliko odobravanja. Med poslušalstvom mnogo Bunjevcev in Bunjevk v narodnih nošah. Buren aplavz po vsaki točki. »Miška« in »Gor čez izaro« ugajati najbolj. Hrvatsko pevsko društvo »Neven« in srbsko pevsko duštvo »Graničar« ste poklonili zboru krasen srebrn pokal, subotiški Slovenci srebrn lovorov venec z napisom »Subotiški Slovenci Glasbeni Matici«. V dr. Schwabovi »Zdrava Marija« je pela solo g. Mila Vohinčeva z velikim uspehom.
Drugi dan ob 11. uri dopoldne mladinski koncert popolnoma razprodan. Navdušenje mladine nepopisno kot v Novem Sadu. Popoldne ob 2. uri z vlakom v Sarajevo. Slovo zelo prisrčno.
Odprto pismo jugosiom akademikov no Gradu naši javnosti.
Na razne neutemeljene pritožbe, ki prihajajo proti nam od neznanih strank v potvorjenih formah, dajemo prizadetim in vsej javnosti sledečo izjavo, oz. informacijo:
Očitek, da kalimo nočni mir in hišni red, smatramo neumestnim, ker se nikdar vsaj od naše strani ni razgrajalo. Res je pa, da smo več večerov v zboru zapeli na grajskem dvorišču nekaj pesmi; pri tem pa smo vedno upoštevali policijsko uro.
Podtikavanje in neresnico, da smo dne 26. aprila 1922 psovali ruske akademike odnosno Wranglovce z različnimi psovkami, jim očitali večje ugodnosti, kot jih imamo mi in končno, da bi trdili, da jih je treba spoditi iz Grada najodločnejše zavračamo.
Ker smo pa prepričani, da to zlobno potvarjanje resnice ni bilo od nikogar drugega, kot od prizadetih Rusov, odnosno VVranglovcev, dajemo na naslov teh gospodov o našem ponašanju napram javnosti sledeče pojasnilo: Dejstvo je, da ne gojimo iskrenih tovariških čustev napram Wranglov-cem; kot državljani ustavne in parlamentarne države zavračamo namreč absolutistično - cezaropapistične ideje, nositelje teh pa pomilujemo. Ta njihova mentaliteta jih je tudi zavedla do tega, da so par naših pozdravov na Čičeri-na potvorili v posebne psovke. Z ozirom na Cičerinove uspehe na genovski konferenci, smo dali samo izraza za-dovljstvu, da se bližajo največjemu slovanskemu narodu boljši časi, to narodu, kojemu so se ti ljudje v največji potrebi izneverili, še prej pa ga priti-rali s svojimi terorističnimi metodami v najkrutejšo revolucijo sveta. S to potvoritvijo so pokazali, da jim je več do absolustističnega reakcijonarnega režima in uveljave svoje gospodoželj-nosti, kot pa do odpomoči milijonskega naroda Rusov. Takih ljudi ne moremo spoštovati, njh hlapčevstvo kot parlamentarci zaničujemo, še manj jih pa moremo smatrati za tovariše, zlasti, ker izrabljajo vsako pr liko, da bi se pokazali kot naši gospodarji, pa bodisi s terorističnimi sredstvi, kot so bili pač vajeni pod carističnim režimom. Pozabljajo pa pri tem, da so samo gostje!
V	podkrepitev teh trditev navajamo navedbe:
1. Glede praznovanja 1. maja so izrazili mnenje, da bi vlada morala z brutalno silo zaireti vsako zborovanje; kritizirali so celo slušatelje naše univerze, ki so solidarno z delavskim narodom praznovali 1. maj. izgovarjali so se, da je škoda časa; pri tem pa so pozabili, da sami s 365. prazniki na leto tudi tratijo čas.
2. Dalje pribijemo, da so se Wratig-lovci udeležili občnega zbora PD J A, ko je neka stranka za dosego večine rabila volilnega materijala. Ob priliki solidarnega nastopa vsega univ. dijaštva proti ukinitvi teh. in med. fakultete ni bilo pa nikogar videti, dasi večina njih obiskuje ti dve fakulteti. S tem so pokazali popolno brezbrižnost za kulturne interese našega naroda. To jim oproščamo, ker pač vemo, da jim tudi bla-gobit lastnega naroda ni bil nikdar pri srcu.
Ne razumemo pa na podlagi navedenega širokosrčnih materinskih čustev, pobarvanih s , sentimentalnim človekoljubljem, ki jih goje nekatere dame do Wranglovcev, videč v njih mučenike humanitarne ideje. To je pač njihova stvar.
Tudi se ne čudimo, da ti ljudje mnogo bolj zaupajo revolverjem, kot prepričevalni moči idej, s katerimi se je pač težje opremiti. Čudimo pa se, da se jim je dovolila kar pavšalno nošnja orožja. To pa vsled tega, ker to najbrž ne bo v sogldsju s predpisi o posesti in nošnji orožja, ne pa, ker bi obljube njihovih »baronov« inatrali za resne.
Tudi njih groženj, da se na občnih zborih univerzitetnega dijaštva uveljavijo, če ne drugače, pa z orožjem, ne smatramo posebno premišljenim in se jjh ne bojimo.
Glede očitka, da so grajski akademiki večkrat vinjeni, pribijemo, da so Wranglovi akademiki že dvakrat in sicer po polnoči udrli v spalne sobe grajskih dam, da so morale zbežati na dvorišče. Ali so bili ti ljudje takrat trezni naj sodi javnost.
Dalje prosimo, da se nas ne identificira z onimi, ki so praznovali »vaskre-senje« v znamenju, na »lastne« stroške zavžite vodke. Trofeje, ki so že na vsezgodaj, skoro s solčnim vzhodom dičile grajski gozdiček in planoto, niso
bile iz naših vrst Mi si takih praznikov ne moremo privoščiti.
S	tem nočemo nikogar Žaliti, hočemo samo ilustrirati razmere na uradu in prikazati naše stališče javnosti v informacijo. Zaključujemo s prošnjo, da se v bodoče blagovoli pri pritožbah vse navedeno upoštevati ali indiferencirati.
Ljubljana, 18. maja 1922.
Jugoslovanski akademiki na ljubljanskem gradu.
ANGLEŠKE DRŽAVNE FINANCE.
Anngleški finančni minister je podal svoj ekspoze. Objavljen je proračun angleške države. Angleški proračun za poslovno leto 1922/23 je značilen radi tega, ker je prvič po svetovni vojni, da so številke manjše kot so bile doslej. Stremljenje gre za tem, da_se doseže zopet predvojni proračun. Sestavljen je proračun v znamenju štednje. Postavke za upravo in vojno so se napram lanskemu letu znatno znižale. Izdatki za upravo so proračunani na 317 milijonov funtov šterlingov, izdatki za vojaštvo na 62 milijonov, t j. 7% vseh izdatkov in za mornarico na 64%, t. I. istotako na 7%, skupaj torej za vojaštvo 14%.
Stremljenje angleške finančne politike je bilo že med vojno, da se krijejo vse potrebe po možnosti iz tekočih dohodkov. Radi tega je vlada zvišala zlasti davek na dohodke. Dočim se je pred 10 leti plačevalo samo 5% dohodninskega davka, se je ta davek med vojno zvišal na 30%, t. j. povečal se je šestkrat. Dohodninski davek je vrgel naslednje vsote:
1904'5	30 milijonov funt. šterl.
1913/14 43 milijonov funt. šterl.
1918 19 303 milijone funt. šterl.
1920/21 400 milijonov funt. šterl.
Poleg dohodninskega davka je bil uveden tudi davek na vojne dobičke. To se je zgodilo 1. 1915. Vendar se je ta davek lani ukinil. Ta davek bo vrgel v celoti 1500 milijonov funt. šterl., t. j. 30 miljard zlatih mark.
Senzacija letošnjega proračuna je, da se zniža dohodninski davek za eno šestino. V Angliji štejejo dva in pol milijona davkoplačevalcev, ki so to vest sprejeli brezdvomno z velikim veseljem. Četudi znižanje ne znači mnogo, je vendar znak, da gre Anglija boljšim časom nasproti. Dalje se zniža tudi carina na čaj.
Anglija zastopa zlasti tudi načelo razorožitve. Tudi v tem oziru kaže proračun, da ne ostaja samo pri besedah, marveč da hoče to načelo Izvajat! tudi v praksi. To kaže najbolje, če primerjamo številke iz lanskega leta, koliko se je izdalo za oboroževanje:
1921 ‘22 193 milijonov funt. šterl.
1922/23 138 milijonov funt. šterl.
Zastopniki Labour Party so zlasti kritiziral na proračunu, da so indirektni davki še vedno previsoki In vendar ča primerjamo v tem oziru angleški proračun z našim, se nam kaže to naravnost idealen.
Po proračunu Jugoslavije tvorijo indirektni davki 1919/20 63% vseh dohodkov, 1920/21 66% vseh dohodkov.
V	Angliji pa znašajo indirektni davki samo 36% vseh državnih dohodkov.
Kljub temu pa, da je Anglija postavila med vojno načelo, da je kriti Izdatke iz dohodkov, ki jih je primerna zvišati, se vendar ni mogla izogniti zadolžitvi. L. 1909 je znašal državni dolg Anglije 7998 milijonov funt. šter. Od te vsote je bilo vnanjega dolga samo 1090 milijonov funt. šter. in sicer v Ameriki Da je angleški dolg tako visok, vzrok leži v tem, ker je Anglija financirala vojne izdatke svojih zaveznikov y Izdatni meri.
N. in A. M. Williamson:
Cesaričini biseri.
(Dalje.)
Brskala je dalje, da bi našla kak star pisemski ovoj s Chuffovim naslovom in poslušala pri tem korake nad svojo glavo. Kit je hodila po svoji sobi. Zdajci pa so deske nehale škripati. Gospa Stahlova se je bila ustavila. Morda pri postelji? Oh, gotovo je snemala v tem hipu prevleko blazine!
Klo se je baš hotela obrniti k polici, obloženi s knjigami in časopisi, ko ji je šinila v glavo nova misel. Pograbila je pivnik in ga podržala pred ogledalo nad kaminom.
»Dragi Peterson,« je čitala, •Churn ti prinese te vrstice, in —«
Ostalo se je zlivalo s prejšnjimi odtiski in se ni dalo razbrati; pač pa je bil zgoraj pripisan naslov! KlO ga je prečitala brez težave, s hvaležnim vzdihom je stekla k telefonu, poklicala centralo in velela, naj jo spoje z »Dietzom«. Njen glas se je nedvomno slišal na mostovz, ako ne celo v Kitino sobo. Toda kdor bi jo bil hotel odtrgati od tele-ona, bi bil moral razbiti vrata; ob t«) url ko so bili vsi moški stano-
valci z doma, ni bilo v hiši močne roke za tako delo. In v tem je utegnil prispeti 0’Reilly. Dekle je koprnelo po njem s povsem novim, obupnim čuvstvom.
»Dietz« se je kmalu odzval. Gospod Justin 0’Reilly je stanoval še vedno tam, ali ni ga bilo doma. Solze so udarile Kloji v oči. Zdaj je bila ujeta; ni ji preostajalo drugega nego pozvati Beverley, naj se po-brine za svoje bisere. Zahtevala je zvezo s Sandsovim stanovanjem v Parkovi aveniji. Nastopilo je molčanje — toda le za hip. Klo je stala še vedno pri telefonu in si tiščala slušalo na uho, ko je bušil nekdo s pestjo ob vrata. Vztrepetala je, kakor bi jo bili obstrelili. Kljuka je zaropotala.
»Ti mali satan!« je zavreščal KI-tln glas. »Tatica ti! Saj vem, kam si se skrila. Počakaj, da te dobim!«
»Halo!« se je začul tuj glas iz telefona; sodeč po zvoku je moral biti ženski. »Halo! Da, tu je stanovanje gospoda Sandsa. Gospoda in gospe Sandsove ni doma.«
»Kdaj se vrneta?« je vprašala Klo.
»Ne vem,« je odgovoril ostri glas Ane Schultzove. «Morda še dolgo ne!«
Kit je srdito razbijala po vratih. Klo je poklicala draguljarja, pri katerem je bila nastavljena Ellen Blackburneova, nizalka. Pravkar je bila nekam šla — oh, tisti hip se je vrnila; pozvali so jo k telefonu.
Mirni »Halo!« gospodične Black-burneove se je zdel Kloji, kakor bi prihajal k nji z drugega sveta.
»Tukaj Klo,« je odgovorilo dekle; Kitino vreščanje pred vrati je mahoma umolknilo — gotovo je hotela slišati njen razgovor. »Da, Klo sem dejala 1 Za Boga, skočite v prvi avto in drevite z vso naglico v to-into ulico, tointo številko. Ne ustavljajte me z vprašanji. Ko dospete, ne hodite v hišo; poglejte kvišku — vržem vam nekaj skozi okno. Lehko si mislite, kaj. Rotim vas, hitite! Zbogom!«
»Slišala sem te!« je zavpila Kit. »O, tudi jaz si lehko kaj mislim! Ukradla si moje bisere, in zdaj jih hočeš predati drugemu tatu, da bi jih spravil na varno. Toda ne boš, hudiček! Preden mine pet minut, bodo vrata razbita.«
Klo je stopila k oknu, odgrnila zaveso in dvignila zastiralo.
»Zakaj mi ne dovolite poklicati , redarjev?« se je čudil zunaj glas
gospe Mac Mahonove. »To je vendar najkrajša pot. Jaz bi «
Klo je planila k vratom in pritisnila usta na ključavnico. »Zato,« je viknila, »ker jih je sama ukradla. In to še ni vse. kar ima na vesti!«
»Ubijem te, samo da te dobim v roke!« jo je skušala Kit prevpiti.
»To ne bo vaš prvi uboj. Pazite se!« je odvrnila Klo, a takoj se je skesala svoje predrznosti. Začutila je, da Stahlova ne bosta poznala milosti, ako zdaj vdereta v sobo: izdala se je, da je bila ona tista, ki je govorila s Chuffom po telefonu!
Toda Klo je želela samo, da bi dospela gospodična Blackburneova o pravem času. Ako reši bisere, je vse drugo majhna skrb. Branila se bo, dokler bo mogla — magari zaman --------
»Urd, Bog bodi zahvaljen!« je vrisnila Kit. »Evo mojega fanta! Churn in gospod Isaacs — vendar sta prišla! Svoje žive dni se nisem tako oddehnila kakor zdajle, ko vidim vaju dva. V sobo gospoda Chef-finskega se je zaklenila tatica — tisto dekle, ki stanuje zraven naju. Ukradla je moje biserčke premisli, Churn!«
Slišali so se moški glasovi. Churn in Isaacs sta bila res prišla. Dekle je
nastavilo uho h ključavnici ter prisluhnilo.
»Kaj sem ti rekel o ključu?« se je oglasil Churn. »Zdaj imaš svojo babjo trmo! Tatica je notri, praviš?«
»Da, tu notri. Vzela je Chuffov. ključ s kamina v najini sobi. Ti sam si ga pustil tam! Ali veš, da Je ta gad telefoniral nekemu pajdašu, naj se pripelje z avtom, ker mu hoče vreči moje bisere skozi okno?«
»Jaz pojdem doli, da se pomenim s tistim komaratom, če pride,« je rekel drugi prišlec z oljnatim, sesljajočim glasom. Klo je ugenila, da mora biti Isaacs. »Da, le pojdite!« je kriknila skozi ključaviico. »Skozi okno bom vpila, kaj ste:	skrivač
ukradenega blaga!«	\
Nekaj hipov je zadrževala jsapo in poslušala. Nobenega glasu. Strašno se ji je hotelo vedeti, ali je Kllen na poti in kdaj dospe. Vrnila su je k oknu ter pogledala dol\ Nikaklega avta ni bilo videti, niti ne drugačnega vozila; otroci so se igrali in žten-ske so kramljale na ulici. Klo je žje-*eJa’ ^ smela zakričati na vtes glas: »Pomagajte! — Tatovi! .U Roparji! — Morilci!« Prišel bi policist, in bila bi oteta z biseri vred. Tq>-da Beverley bi bila izgubljena., A
(Dalje prih j),;
C
9.
Dočim Še nobena država ni pričela
* amortizacijo svojih dolgov, 3e Anglija to Že storiia. Od 1. 1919 do 31. marca 1922 se je zmanjšal dolg za 344 milijonov funt. šter. Stremljenje Angležev Kre zlasti za tsm, da se znebijo vnanjega dolga, ki so ga žj zmanjšali za 70 milijonov funt. šterlirgov.
+ Trgovska pogodba med Jugosla-in nemško republiko je podpisana ter se bo najpozneje do 20. t. m. ratificirala.
°r Prost uvoz luksuznega blaga.
Ministrstvo namerava preklicati prepoved na uvoz luksuznega blaga, zato pa se na tako blago zviša carina, od česar se pričakuje na leto 150 milijonov Din. novih dohodkov.
+ Mlinska industrija v Jugoslaviji.
V naši državi imamo danes 176 velikih mlinov (paro in valjčnih) od teh jih je v Srbiji 77, Vojvodini 54, v Hrvatski in Slavoniji 19, Bosni 16, Sloveniji 9 in v Dalmaciji 2.
Dnevne vesti.
,	— Ali bo »Slov. Narod« napadal se-
aaj tudi »Jutro«? Pred kakimi 10. dnevi smo mi objavili informativen članek o republiki in republikanstvu, za kar je »Slov. Narod* cel teden zlival gnojnico na naS •*st in na posamezne osebe, o katerih je mislil, da so s člankom v zvezi. Včeraj je Pa »Jutro« citiralo Radičev oklic na Slovence in sedaj smo radovedeni, če bo tu-i na »Jutro« letela iz »Narodovih« predalov cel teden gnojnica, kot se je to godilo nam. Opozarjamo našo javnost, »Slov* Na o*(	stvarnosti je zaupati
Kraljeva vila na Bledu. Kakor izvemo od merodajne strani iji res, da bodo poprave m oprava kraljeve vile na Ble-S?LjSt, naj.manj okoli 8 milijonov kron. tiiV -e •tuc^ n‘ res> da bi se preuredila ■umnja m sicer takoj sijajno, kakor jo »Tu no.'3ea . evropski dvor. V kuhinji se •Ploh niso izvršile nobene izpremembe; v° ,^ar se bode v isti izvršilo je to, da boae prebelila.
.	Našim cenjenim	inserentom! Ker
Do odslej ^delo ob sobotah popoldne v ti-P°2ivalo, se bodo oglasi za nedetj-™° številko sprejemali ob sobotah samo Qo lo. ure predpoldne.
&	~	Zopet podraženje	železnic. Ker iz-
e	.državni proračun	740 milijonov^ D
vntnanjkljaja nameravajo se železniške zvišati za 50 odstotkov, obenem se Baloži na železniške vozne listke nov da-Ve'{, kar bi dalo skupno 525 milijonov D “a leto.
..	7—	Izpremembe v	politični službi.
'jodja okrajnega glavarstva v Brežicah g. Sr- Riki Koropec je premeščen v Preva-3*1 vodja okraj, glavarstva v Prevaljah T Kaki je premeščen v Črnomelj; za vod-2° okraj, glavarstva v Brežice pride g. T*’« Gregorin iz Črnomlja, vodja okraj, livarstva v Konjicah g. Trstenjak je priseljen pokrajinski upravi v Ljubljani; v Konjice pa pride za vodjo okraj, glavarja g. Kopač, vodja ekspoziture v Mostju g. Sešek je premeščen v Novo me-•*o; g. Vihar je imenovan za vladnega taj-Djka iz premeščen iz Slovenjgradca v Mozirje.
— Imenovanja v carinski službi. Za C&finike 3. razreda sta imenovana na Jesenicah gg. Lavoslav Planinšek in Ivan Svetec; za upravnika 1. razreda v Prevaljah je imenovan g. Avg. Flak, dosedaj revizor mariborske carinarnice; za upravnika 4. razreda v Radgoni g. Emil Tom-fič iz Maribora in g. Fr. Jekner iz Gor. /Crnureka; na Rakeku sta imenovana za revizorja g. Mirko Zivič iz Zagreba, za (afinika 4. razreda pa g. Vincentij Roj-Blk iz Vel. Gradišta; v Celju sta imenovali za revizorja g. Mirko Mijuškovič iz Sparibora, za carinika 4. razreda pa g.
{“■vgen Griinwald; v Boh. Bistrici je ime-pvan za carinika 3. razreda g. Fr. Ostrin * Vrica, y Železnikih pa za carinika 4. •fczreda g. Janko Gnezda, v — Imenovanja v kmetijski stroki. Za "tžavnega ekonoma v Podgorici je imenovan g. Rudolf Žolgar, absolvent nižje •metijske šole v Šabcu, g. Pavel Tomec za državnega ekonoma v Baru.
.	— Državne mejnike je izdelala tvrdka
•»I, Milan Lenarčič v Ribnici na Pohorju. Mejniki so treh vrst: veliki, srednji in ftall. Srednji in mali nosijo napis: SHS— Ve in zaporedno številko, veliki pa razu« wga še: St. Germain 10./9. 1919.
— Tudi telefonske pristojbine se zvi-;®®io. S 1. junijem se zvišajo telefonske igristojbine do 100 km razdalje na S Din, |a° 200 km na 8 Din, do 400 km in za aračno črto nad 400 km na IS Din.
~~ x. december državni praznik, Za-ftonodajni odbor je končno definitivno do-gočil, da se 1. december praznuje kot dr-|?vn' Praznik v spomin ujedinjenja Srbov, •irvatov in Slovencev.
_ Jugoslovanski dijaki v Krakovu
so ustanovili akademski klub »Slovenski jug«, ki ima namen, da^širi med poljskim narodom poznavanje naših razmer ter dela za jugoslovansko-poljsko zbliževanje.
Uubllana.
= Razpust ljubljanskega občinskega sveta. Na podlagi novega zakona o občinskih volitvah je minister za notranje zadeve odobril razpust občinskega sveta v Ljubljani. Nove volitve se bodo vršile na podlagi novih volilnih imenikov.
— Mednarodna razstava psov v Ljubljani. Pokrajinska uprava je dovolila na prošnjo klub^ ljubiteljev ptičarjev, da smejo na razstavo tudi psi iz onih krajev Sloveniji, za katere je odrejen pasji kon-tumac. Lastniki takih psov se morajo izkazati pri pristojnem političnem okrajnem oblastvu s potrdilnico razstavnega vodstva, da so psi prijavljeni k razstavi. Taki psi morajo na razstavo z nagobčnikom,
= Za olepšavo mesta. Mestni občinski svet je prišel na hvalevredno misel, da je dal vsaj za silo prenoviti in popraviti mestno hišo v Gajevi ulici št. 2, ki je ostanek nekdanje vojaške sanitetne bolnice. Sedaj bo to poslopje četudi staro, dobilo dovolj čedno lice. Poleg tega ima v tej b!ši 9 v oje prostore tudi dijaško društvo »Domovina« in prav je, da se tudi našim ubogim dijakom po dolgem času prebelijo začrnele stene njihove skromne obednice.
= Nezgoda pri igri. Včeraj popoldan se je v Frančiškanski ulici igralo več otrok. Pri tem je neki 4-letni deček padel in si izvinil desno nogo.
= Tatvine v Ljubljani. Nekemu uradniku je bilo na Zrinjskega cesti ukradeno 5000 kron vredno kolo. — Neznani tatovi so iz Frančiškanske cerkve odnesli altarski prt, vreden 3000 kron. ,
= Umrla, je v četrtek zjutraj v deželni bolnici v cvetoči dobi uslužbenka Zvezne tiskarne gdč. Angela Bitenc. Pogreb bo danes popoldne ob pol 4. N. v. m. p,!
Ptuf.
Porodno darilo ptujskega okraja h kriajevi poroki. Od dne 19. do si. maja t. 1. od 10. do 13. in od 16. do 18. je v »Društvenem domu« v Ptuju razstavljeno poročno darilo, ki ga pokloni ptujski politični okraj Nj. Vel. kralju ob priliki njegove poroke. Razstava se vrši na korist protituberkulozne lige v Ptuju, ter je obisk razstave proti članski izkaznici (ki se dobi v društveni blagajni po S Din) dovoljen. Otroci in vojaki zamorejo obiskati razstavo proti podpornim 2 Din. Z ozirom na človekoljubni namen lige se pričakuje najobilnejši obisk razstave. Poročni dar je res umetniško delo ter dela vso čast okraju.
Maribor.
Pokrafinska obrtna razstava v Mariboru
Najemne cene za prostore. Ker je obrtna razstava za razvoj obrti neprecenljive važnosti, je potrebno, da se je vdelc-že obrtniki v čim večjim številu. Da se omogoči udeležba tudi manj premožnim obrtnikom, je odbor znižal najemnino od So Din na 25 Din za kvadratni meter. Prvotna določba, da mora vsak razstavljalec najeti najmanj 4 kvadratne metre, sc.Je rzveljavila in dobi vsak obrtnik _ toliko prostora kolikor ga rabi, torej ^tudi samo I kvadratni meter, odbor pričakuje od obrtnikov, da bodo vpoštevali in se razstave polnoštevilno udeležili.
Za izvrševanje del na razstavi je odbor po sprejetih ponudbah pooblastil sledeče tvrdke: za špedicijske posle: tvrdka »Orient« d. d. v Mariboru; mizarska dela: mizar Joža Volčič, Slovenska ulica 56; dekoracijska dela: Blaž Jagodič, Aleksandrova cesta 45; slikarska dela:	Franjo
Horvat, Slovenska ulica 10 in Franjo Ambrožič. Grajska ulica 2; fotografiranje razstavnih prostorov in predmetov: fotograf Vladimir Vlašič, Gosposka ulica. Vsi razstavljalci se naprošajo, da se za izvrševanje del na razstavi poslužujejo edinole omenjenih tvrdk, ki so se obvezale, da del zaslužka odstopijo fondu za zgradbo »Vajeniškega doma v Maribora*.
Reklama. V svrho reklame se izda poseben razstavni katalog, katerega se naj razstavljalci najizdatnejše poslužijo. Katalog bo obenem vodnik za razstavo ter bodo v njem po razstavnem redu navedeni vs: razstavljalci. Vsem obrtnikom pa priporočamo, da inserirajo v tem katalogu, ki sc bo natisnil v visokem številu in bo potom razstave razširjen po celi Sloveniji, vsled česar bodo imeli oglasi v tem katalogu največji uspeh. Inserate spreie-ma za to pooblaščeni anončni zavod, Ivo Sušnik, Slovenska^ ulica. Proporočljivo je, da se mserati radi pravočasne sestave kataloga čimprej naroče.
telovadbo in veliko slavnostjo. Mehka solnčna trata ob Savinji, z drevjem in slapom Trnave od narave same okrašena, bo v log spremenjeno pozorišče narodne svečanosti, ki se bo ob zvokih Mariborske godbe slavila s planinsko veselostjo. Komur še ne bo dovolj godba, bajno razsvetljeno plesišče na vodi, šotori z mrzlimi in toplimi okrepčili vseh vrst, ta bo imel svoje veselje na rajanju okrog ražnja, kjer bode Šumadinec pekel jančke. Se drugi planinski običaji bodo vsakega gosta bogato oškodovali za majhen trud udeležbe. Pri dopoldanskih vlakih čakajo na Rečici ob Paki vozovi, da se bode lahko vsakdo peljal na slavnostni prostor, odkoder bo z očmi lahko poletel na vrh Ojstrice. Za poznejši odhod večernih vlakov je poskrbljeno, čas se še naznani. Pravi veseljaki pa se odpeljejo z godbo in vozovi v pondeljek zjutraj. Kdor^ pa se ne straši tričetrturnega sprehoda čez trate in spomladni gozd, mahne jo kar iz Paške vasi po markirani poti.
Mladinski oddelek Sokola I, priredi
v nedeljo dne 21. maja 1922 ob 10.30 ^na Taboru predavanje za moški naraščaj. Predava br. Jeras »Sokolič — komita«.
Ob priliki godovanja br. Ivan Zupančiča se je nabralo za Sokola I. K 1.150. Ob isti priliki je zbralo br. omizje železniških uradnikov K 1000. Bratska hvala vsem darovalcem.
VzkSiceio sodišče.
Zdravnik na hribu 1— amerikanska Mariborski natakarji na kraljevi porok!, j zdravila. Pred senatom vzkllcnega sodi-
Sssori in euršsSika.
F. C. Barcelona — prvak Španije. Pri
poslednji prvenstveni tekmi, ki ga je igral F. C. Barcelona s Sp. C. Irunom v Vigu, je Barcelona premagala protivnika po krasni igri s 5:i. S tem je F. C. Barcelona zopet pridobila prvenstvo Španije.
Jugoslavija — Poljska. Poljski Zwia-zek Pilki Nožnej v Krakovu je potrdil tekmo med Poljsko in Jugoslavijo, ki jo je JNP predlagal za I. oktober 1922. Obratna tekma se bo vršila pomladi 1923. v Varšavi.
Hermes — Primorje. Na prostoru Ilirije se vrši v nedeljo dne 21. t. m. ob pol 18 uri prijateljska nogometna tekma med moštvi naslovnih klubov. Hermes, ki je izšel iz pomladanskih prvenstvenih tekem kot prvak drugorazrednih moštev goji lepo skupno igro in razpolaga z močno napadalno vrsto. Smatrati ga je torej kot resnega in opasnega nasprotnika Primorja, ki ima dobro in požrtvovalno obrambo. Igra domačih moštev obeta biti jako zanimiva, ter nuditi občinstvu_ res športni užitek. Kot predtekma se vrši ob 16. uri prvenstvena tekma med Ilirijo III. in Svobodo Moste rez. Med odmorom tekme Primorje — Hermes se vrše lahkoatletič-ne tekme v teku. Vstopnina za obe tekmi skupna.
Gledališče in glasba.
Repertoar
»Pohorske poti.* Pesmi. Zložil JanCo Glaser. Izdala in založila Zvezna tiskarna v Ljubljani, Marijin trg $tev, Cena bro* šir. 2ve2ku 4 Din, VC2. 5 Din.
»Novi rod« st. s. je * •ledtSo vsebino: 1. Ivan Albrecht: Tja v ograocf#
2. Leopoldina Leskovec: Ko smo •pali. S-Cvetko Golar: Senica in ščinkovec. 4. Anton Batagelj: Raček. s. Fr. Milčinski! Zgodbe kraljeviča Marka. 6. Fr. Lipan? čudodelni sod. 7- A. Bucik: Zakaj z osmi* mi glavami. 8. VI. Levstik: Lisica-sestrica in volk. 9. J. Ribičič: Ovna. io. Pouk »0 zabava. H. Kotiček malih.
Artur Schnitzer šestdesetletnik. Dti« najski pesnik, romanopisec in dramatik Artur Schnitzer je dopolnil 15- t. m. sest*! deseto leto. V začetku svoje umetniške kan rijere je pisal lirične pesmi. Vsa njegova poznejša dela preveva nazor skeptika in fw talista, kateremu je življenje zagonetka. On vidi v smrti to, kar je stalno in pozitivno* Melanholični Anatol in sladka devojka (Susses Madel) sta glavna tipa vseh nje« govih del. Pri nas poznamo njegovo dram* sko delo »Ljubimkanje«, katero^ je z n«* katerimi črtami v prozi uglasbil češki skla* datelj Fric Neumann in smo jo v našem gledališču čuli pod Talichovo taktirko. Največ priznanja pa tudi hudega odpora Je rodil Schnitzlerjev »Reigen«, ki je psihologija spolnega življenja, kakoršna se javlja v tipu najnižjih slojev tja do fine, aristokratske družbe. Zaradi uprizarjanja »Ren gena« je bilo pred časom na Dunaju mnogo hrupa, v gledališču in parlamentu. Igra je bila pa zopet dovoljena. V vseh Schnit*-lerjevih delih je glavni motiv ljubezen, na* pada pa pogosto družbino moralo in nj* pojme o časti.
SIMM slik aisMske strahovlade ia jipsloininskejia ossobojcnja.
Izšel je album slik, kakoršneza ImaJO Čehi in drugi avstrijskega robstva osvobojeni narodi, le Jugoslovani doslej le ni*tnO imeli tega zgodovinsko važnega dokumenta. S trudom in žrtvami je zbral g. B. rL slike ter jih izdal v ličnem albumu. Album obsega 16 slik iz dobe avstrijske strahovlade med svetovno vojno, divjanje avstrijske soldateske, obešanje in streljanj* zavednih Cehov, Slovencev in Hrvatov, slike čeških legijonarjeev itd. Drugi del obsega 16 slik jugoslovanskega osvoboje-nja: manifestacije v Zagrebu, na Reki Itd, prisega Narodnega viječa JugoslavlJl oktobra 1918, jugoslovanska vojska y Zagreba, na Reki itd.
Ta album bi naj imel vsak zavedeli Jugoslovan kot spomin na zgodovinska dobo avstrijske strahovlade in jugoslovan-sekga osvobojenja. Izdala in založila ga J«; Zvezna tiskarna v Ljubljani. Cena 30 Din, po pošti 1 in pol Din več. Razpošilja se le, če se denar naprej pošlje. Dobiva se tudi po knjigarnah. Trgovci preprodajalci dobe popust.
j* ^7 Iz Rogaške Slatine nam poročajo,
niso imeli toče, pač pa močne nalive.
* _ j— Pogreša se od sobote 13. t. m. 15-^etni deček, Ivan Vrtačnik, rojen v Bizo-jjjku, občina Hrušica, okraj Ljubljana. [Kdor bi kaj vedel o njem, se prosi, da spo-,*°či njegovi materi Franji Jerih, Ljublja-;n*» Karlovška cesta št. 7.
— Nova ženska gimnazija se ustano-v Bitolju.
— Za zgradbo otroške bolnice v Skoplju je podarila Angležinja Etel Grey ** milijona Din.
f—i Tramvajske vožnje v Celovcu ve-ifoo tedaj po 40, 6o in 8o kron.
Nevročljive poštne poSiljatve. Raz-®lasi o nevročljivih poštnih pošiljkah so odslej nabiti v prostoru za stranke v vsakem poštnem uradu, Toliko občinstvu v •lagonotno obvestilo.
— Nova telefonska govorilnica. V »Unini pri Rakeku so dobili — kakor nam Poroča naš dopisnik r— 12. t. m. telefonsko govorilnico.
— »Umetni led«. Pri oglasu »Umetni
5e<I« Gospodarske Zveze v Ljubljani se je logodila skrajno neljuba pomota in sicer
ima glasiti) Plošča ledu stane 13 Dm
Pa 32.
..	— Tatvina na vlaku. Franji Krivic je
“ilo med vožnjo Bohinjska Bela Bled okradeno iz žepa 1670 lir.
— Očeta okradel. Posestnikov sin Ja-»ez Žirovnik iz Vokla je ukradel svoj’emu Pietu 4000 kron in pobegnil neznano kam.
—Razne tatvine. France Podjed v Zg. Berniku je ukradel svojemu gospodarju Pr. Kepicu konjsko opremo vredno 2600 kron. Sodišče mu je prisodilo za to 4 me-»ece težke ječe. — Viljemu Šubertu pri Sv. Ani nad Tržičem je bilo ukradenega Perila in drugega blaga v vrednosti 2400 kron — Minki Slivnikovi na Bregu pri “rezovici je bilo ukradenih 8 svilenih na-|)a?nih rut in nekaj perila. — Posestniku •Petru Vrhovniku iz Ježe je bilo ukradenih več dragocenosti in večja množina žita v vrednosti 11.400 kron. ■ Lesnemu 'tgovcu Trobevšku z Vrhpolja je bilo na ®l*govem lesnem skladišču ^ v Kamniku okradenega lesa v približni vrednosti 20 fc*o4 kron,
Pokrajinska uprava je pozvala sledeče natakarje, da gredo ob kraljevi poroki v Beograd vršit siužbo natakarjev: Lipe Gantar, Jak. Sedej, AL Ivančič, Jos. Breznik, Ivo Šulek in J. Čretnik.
Sramoto za znanost imenuje »Tabor« razprave Žunkovičeve v »Straži«. Nisem strokovnjak, da bi razsojal, ali so dotične razprave res temeljite, ampak kot lajik lahko rečem, da take razprave donesejo mnogo koristi čitateljem, ker vzbujajo narodni ponos, ker vzbujajo zavest, da le to od pamtiveka naša gruda in so Nemci bili le priseljenci, ki so potujčevali našo zemljo. In narodnega ponosa Je treba na Štaler-skem.
Novo demokratsko glasilo. V Mariboru je začel izhajati pod uredništvom g. Vek. Špindlerja »Narodni list« kot glasilo demokratske stranke za mariborsko oblast. Z novim listom se spoji »Ptujski list«. — Ker je že mariborski »Tabor« izrazito glasilo demokratske stranke, se vidi, koliko denarja ima stranka na razpolago. Poloma je pa tudi ta list ne bo rešil.
Vročina. Po dolgotrajnem dežju Je nastopila v sredo v Mariboru prava tropična Vročina.
Majski izlet so napravile učenke iz Celja v Maribor v sredo zjutraj pod vodstvom treh učiteljic. Pametno je to za mladino, da spoznavajo svojo ožjo domovino, priporočali bi pa, da bi delali izlete učenci tudi dalje v Zagreb, Beograd, ker le tako bodo vzljubili našo lepo Jugoslavijo. Vlada pa bi morala dati na razpolago prosto vožnjo in pripravne vozove.
€@šJe.
Ljudsko vseučilišče v Celju. V pondeljek, 22. maja ob 8. uri zvečer Predava urednik »Nove Dobe« gosp. Edvard Simmc »o krščanskih in mohamedanskih svetiščih v Palestini«. Kakor je bilo zadnje njegovo predavanje »o islamu« zanimivo, ker je gospod predavatelj študiral V ondotnih krajih, bo gotovo zanimivo tudi predavanje prihodnji pondeljek in je vsled tega pričakovati obilne udeležbe.
Čuden podjetnik je vsekakor gospod kamnoseški mojster Kullich, trd Nemec, v Aškerčevi ulici. Svoje delavce plačuje naravnost sramotno. Neki družinski oče, katerega Je plačeval po 10 kron na uro, ga je prosil za izboljšanje plače, ker s tako plačo pošten človek, družinski oče, ne more živeti. Gospod Kullich pa, mesto da bi prošnji delavca ustregel, mu je odpovedal službo. Res čudne pojme imajo nekateri podjetniki v socijalnem oziru 1
Aškerčeva ulica bo odslej dalje za vozove zaprta iz vrzroka, ker je za promet preozka. Napravile se bodo na obeh straneh ulice zatvornice.
V mestnem gledališču v Celju za danes v soboto ob 20. uri napoVedana Molierejeva tridejanska komedija »Namišljeni bolnik« odpade zaradi dijaške prireditve.
Mesarijo otvori na Kralja Petra cesti v bivši Srimzevi hiši mesar g. Urbančič, kateri je doslej Izvrševal to obrt v Gaberju.
Pregledovanje plemenskih konj priredi o priliki obrtne razstave v Celju konjerejski odsek Kmetijske družbe za Slovenijo.
Kanalizirala se bo Gregorčičeva ulica ob strani proti Majdičevem travniku. — Tlakovali se bodo prehodi k meščanski šoli na oglu Vodnikove in Strossmajerjeve ulice.
Zanimiv pogovor. Ko se je pred nekaj dnevi v Celju nabiralo za gladujočo Rusijo, smo 'čuli na ulici pogovor skupine drž. pod-uradnikov. Pogovarjali so se med seboj o prikrajšanju njihovih draginjskih doklad in izražali pri tem mnenje, da bo nujno potrebno, prirediti v najkrajšem času zbirko tudi za stradajoče družine drž. poduradni-kov, ki so danes vsled grdega ravnanja vlade zašle y skrajno bedo In stradanje.
sča se }t vršilo včeraj več zanimivih vzklicnih obravnav izmed katerih navajamo v kratkem sledeče: Na hribu izven trga Ribnice stanuje neki Ferdinand Fauio-ser, ki je svoječasno zaslovel kot jako spreten in dober domač zdravnik. Mo/, je bil vpokojen železniški strojevodja, živel je nekaj časa tudi v Ameriki, od koder je prinesel s sabo baje precej dolarjev, gotovo pa precej zdravil, katere je vpo-rabljal doma. Mož je star že 64 let, vendar še jako krepak, pred vsem pa precej petičen in ima več posestev na Kranjskem in štajerskem. Več ženskam je dal proti različnim kočljivim ženskim boleznini (toda ne proti splavu plodaj krogljice, ki so jako radikalno delovale. — Za Dolne na pljučih je imel mož rdečkasto, sladko tekočino, ki je dišala glasom izpovedi po brinju iu poleg tega še posebno mazilo iu krogljice. Zanimiv je en slučaj revmatizma. Dal je neki osebi, ki je mnogo trpela, mazilo s pripombo, da bo par dni še bolj bolelo, nato se bodo napravili beli mehurji. katere se mora odreti in kožo očistUi, in s tem je revmatizem pregnan. In bolnik je povedal, da se mu je zdravljenje res posrečilo. Mož se je spoznal seveda tudi na vodo in se je lotil sploh vsake borzni in večinoma z dobrim uspehom. Radi teta je tudi zaslovel in je imel precejšen cbisk. Domačini pravijo, da je prišlo k -zdravniku na hribu večkrat po 20 do 30 ljadi dnevno. Upropastilo pa je moža, da je jemal denar. On sicer trdi, da je jemal It prostovoljne darove venda; merodajni krogi dvomijo o tem. Obtoženec je bil končno radi prestopka zoper varnost življenja in izvisevanja zdravniške prakse in obsojen na 2 meseca zapora. V vzklicnem utemeljevanju je izv <jal njegov zastopnik, da obtoženec m izvrševal zdravnšike prakse, marveč je prodajal samo gotova domača zdravila, kar pa ne pomenja izvrševanja zdravniške obri. On ni zto ničesar računal, jemal pa je le prostovoljna darila. Dajal je le domača zdravila iz Amerike. Res pa je, da so ta zdravila v splošnem ljudem pomagala in da ni dal nikdar napačnega zdravila. Nikdar niso imela ta zdravila slabih posledic ali kake druge škode. Obenem pa se mož v zadnjem času ne bavi več s tem poslom, ker mu je amerikanska zaloga posla. Državni pravdnik nazivlje obtoženca kot mazača po poklicu in obrtu. Lotil se je vseh bolezni notranjih in vnanjih in dajal različna zdravila. Ljudje so trumoma hodili k zdravniku na grič, pri čemer je mož tudi veliko zaslužil, kar znači dejstvo, da je danes večkratni posestnik. Trdi, da je kazen še premajhna in predlaga da 3e še primerno zviša. — Senat je po kratkem posvetovanju zavrnil vzklik in potrdil prvo sodbo.
Sokolstvo.
Sokol Koroika Bela — Javornik. Priprave za razvitje prapora se z vsakim dnem izpopolnjujejo. Zletni lepaki so razposlani vsem br. društvom gorenjske sokolske župe. Vabljena pa _ so tudi ljubljanska društva. Spored prireditve je sledeči: V soboto ob 20. uri je svečana bak-ljada z obhodom skozi Javornik in Koroško Belo,' Pevski zbor in godba priredita podokinco kumici s. Bajželj in br. starosti. V nedeljo 28. je pri jutranjih vla-khi ob 9. uri sprejem gostov na kolodvoru. Ob 11. uri je odhod na slavnostni pro« stor k razvitju in vpisovanju v spominsko knjigo. Ob 15. uri je pričetek javne telovadbe. Nato je ljudska veselica. Pri prireditvah sodelujejo godba kovinarjev, sok. pevski zbor z Jesenic, pevsko društvo »Sava« in pri plesu salonski orkester. Vožnja je proti izkazilu zletnih izkaznic na progah drž. železnice polovična.
Starina med Sokoli, Mozirski Sokol, praznuje 28. maja svojo štiridesetletnico •
Narodnega gledališča v Ljubljani.
Drama.
Sobota, 20. maja »Madame Sans Gene. Izven.
Nedelja, '21. maja »Marija Stuart«. Gostovanje tragedinje ge. Marije Vere iz Beograda. Izven.
Ponedeljek, 22. maja »Madame Sans j Gene«. B.
Začetek poletnega abonmana.
Torek, 23. maja zaprto.
Opera:
Sobota, 20. maja »Lakme«. D,
Nedelja, 21. maja »Luiza«. Izven.
Ponedeljek, 22. maja zsprto.
Torek, 23. maja vojaška predstava »Bajaja«. Izven.
Na koncertnem sporedu Jugoslovanskega Akademskega Tlasbenega DruStva »Mladost iz Zagreba, ki se vrši v pondeljek dne 22. maja ob 8. uri zvečer v dvorani Filharmonične družbe so najboljše jugoslovanske zborovske kompozicije, katere poje zbor Mladosti na svoji koncertni turneji po Angliji. Zastopani so najboljši jugoslovanski skladatelji, kot Ma-nojlovič, Milojevič, Mokranjac, Dobronič, Hatze, Konjevič, Jozefovič, Stolzer ter Dev in Fajgelj. Večina na spored postavljenih kompozicij do danes še ni bila nikjer proizvajana.
Pevski zbor kubanske kozaške vojske s 30 člani pod dirigentom Seluhinom priredi dne 6. junija t. 1. v opernem gledališču velik koncert, na kar občinstvo že danes opozarjamo. Zbor bo proizvajal kozaške, ukrajinske in ruske narodne pesmi.
Šentjakobski gledališki oder v Ljubljani, Florijanska uL 37. I. Danes v soboto zadnjič izvrstna veseloigra »Nebesa na zemlji«. Več na lepakih.
Koncert jugoslovenskega akademskega glasbenega društva »Mladost« iz Zagreba. Po tolikih pevskih koncertih v minoli sezoni bomo v pondeljek zvečer, dne 22. maja poslušali v dvorani Filharmonične družbe koncert zagrebških akademikov, ki pojdejo koncertirat na Angleško. Vzpored koncerta kaže, da ima zbor veliko ambicijo. Najnovejše skladbe modernih jugo-slovenskih skladateljev zahtevajo tehnično izurjene pevce. Culi bomo pa tudi jugoslo-venske narodne pesmi. Skoda, da je na vz-poredu le en slovenski zbor, O. Devova »Kvišku plava moje hrepenenje,« katero je prvič izvajala na nekem koncertu med vojno Glasbena Matica. — Verjamemo, da je sedanji čas za koncerte malo primeren, ker smo po dolgih deževnih dnevih komaj dočakali pomladnega vremena, v katerem vse hiti v naravo, toda vseeno opozarjamo našo koncertno publiko, da gotovo obišče koncert »Mladosti«. Skoro smo prepričani, da mu ne bo žal. Kako bi bilo nam pri srcu, Če bi n. pr. Zagreb omalovaževal koncert Glasbene Matice, ki ga želi tam prirediti po sedanji koncertni turneji?
Na zagrebški operi gostuje v Mozartovem Don Juanu v naslovni vlogi Marko Vuškovič.
Društvene vesti.
Društvo sluš. fil. fak. priredi na univerzi v zbornici javno predavanje v ne* deljo dne at. t. m. ob 10. Predava gosp* univerz, prof. dr. L. Hauptman: Prirod« in zgodovina v jugoslovanskem razvoju 1« Vstop prost.
Prostovoljno gasilno društvo na Br«* zovici vprizori v nedeljo dne 21, t. m. % Katoliškem domu narodno igro S petjem »Rokovnjači«. Začetek točno ob 3. uri po-poldne. Konec ob pol 6. Igra se na praznik 25. t. m. ponovi. Cisti dobiček je _nai« menjen za nabavo novih cevi. Tovariši it bližnje okolice dobrodošli! Po predstavi prijateljski sestanek v gostilni Velkavrh, Prostovoljno gasilno društvo v Račjem priredi dne 9. julija veliko vrtno ve* selico, na kar že sedaj opozarja sosednja* društva, kakor tudi slavno občinstvo. Veselica bode ena najlepših v okolici in SO že priprave v polnem teku. Natančnejši spored sledi.
Prostovoljno gasilno društvo Zalog-* Sp. Kašelj vabi na veselico, ki se vrši 2r« maja v Zalogu. Igra godba dravske divizije.
Podružnica Ferijalnega Saveza na unU verzi v Ljubljani gostuje v nedeljo 21. t. m. na »Ljudskem odru« v Ljubljani Z igrama »Volkašin« igro s petjem in »Doktor Hribar« veseloigro. Čisti dobiček j« namenjen vpostavitvi ferijalnega doma na Bledu. Predprodaja vstopnic v trgovini Gajšek sv. Petra cesta 2, v prodajalni kat. tisk. društva (preje Ničman) Kopitarjeva ulica 3. in v trafiki g. Sušnik, sv, Petra cesta 52.
Einsteinova teorija. Društvo »Soča« opozarja svoje člane in vse prijatelje društva »Soče«, da predava danes v soboto dne 20. t. m. ob pol 9. zvečer v prostorih hotela Lloyd gospod prof. dr. Čadež O Einsteinovi teoriji. Po predavanju poj* ZJZ. Ker bo predavanje zelo zanimivo ia podučno vabi k obilni udeležbi odbor.
Vsa prostovoljna gasilna društva v občini št. Vid pri Ljubljani prirede v ne* deljo 21. t. m. ob I. popoldne veliko gasilsko vajo v Mednem pri Št. Vidu. Po vaji živahna vrtna veselica z izbranim sporedom. Čisti dobiček se vporabi v kritje stroškov, — nastalih pri nabavi nova brizgalne za gaa. društvo Mednol Prija« telji gasilstva iskreno vabljenil
V slogi je moč. Javno tombolo zdru* ženo z veselico priredita dne 11. junija v, Brežicah tamošnji podružnici Jugosloven-ske Matice in^Ciril-Metodove družbe. Beležimo z zadoščenjem skupen nastop vseh narodnih delavcev v Brežicah, ker je le na ta način dosegljiv popolen uspeh. Da bi našli mnogo enako složno delujočih rodoljubov.
Raj je Elsafluid ■ lekarnar Feller
to se znal ■ Mica!
in
Ivan Cankar: Romantične duše. Ravnokar je izšel v založbi L. Schwentnerja Cankarjev dramatični prvenec, ki je bil napisan pred več nego 20. leti. To dramatično sliko v treh dejanjih je prvotno smatral ranjki Cankar za nezrelo delo in je njen tisk zabranil, v nameri, da je predela. Toda rokopis je ostal nepopravljen in Schvventuer ga sedaj obelodanuje v rr-votni obliki. Za študij Cankarjevih prvih miselnih snovi bo delo nudilo izredne zanimive stvari. O knjigi prinesemo posebno poročilo. Bros. stane 12 Din., vezana 18 Din.
Eksport
Eksport
VitrpiM haltii vin Vinko Stoklas
Sv. Andraž v Halozah, železniška postaja Ptuj — priporoča svojo bogato zalogo prvovrstnega haloškega vina. V sredini vinogradov.
Cene brezkonkurenčne «■<
, Stran 4. k.— __________
|MHU|
M001”1«
PRODAJA:
tNONADSTROPNA hiša
z malim vrtom in dobro »rejeno pekarno v mestu Maribor z vodovodom in električno razsvetljavo. Kupen i. avgusta t. 1. stanovanje na razpolago. Mesečna najemnina K 1.700. Cena Sso.ooo K. Za 80 tisoč kron Prodajalec počaka. Naslov: M. Grgič, Maribor, Pod tnostom 16.	894
OTROŠKI VOZIČEK, Aobro ohranjen po ugodni fcenL, Poizve se Komenskega »lica 36-I.	881
POSESTVO y industrijskem kraju ob glavni cesti blizu železnice, obstoječe iz dobroidoče trgovine z vso opravo in potrebnimi ma-gacini in kletjo, stanovanjska enonadstropna hiša z lepim vrtom in gospodarski* mi poslopji in S oralov zemljišča, t. j. travniki, z sadna vrta in njivami. Ob vrtu vodna moč in izvrsten studenec pred hišo. Ponudbe pod »Stara tvrdka«, na upravo lista.	880
GOSTILNA na dobrem prostoru v industrijskem kraju pri Okrajni cesti, 18 oralov zemljiškega posestva 2 in pol orala vinograda. Natančnejša pojasnila daje samo osebno Alojzij Lur-šak, gostilničar, Pragersko.
891
LEP DOM s pol orala zemlje ob lepi cesti v bližini Celja. Pripravno tudi za obrtnika. Cena 120.000 kron. — Naslov:	Fr.	Tomažič,
Ostrožno št. 50 pri Celju.
883
KRASNO POSESTVO v
lepem kraju z gospodarskim poslopjem, njivami, travnikom in gozdom, skupaj 64 oralov sveta, oddaljeno pol ure od kolodvora Cena Din, 300.000. J. M. Kandija 59 pri Novemmestu.
883
.'v'/'" /
n
i za
KUPI:
POLSUHIH bukovih Člr> vsako množino na vagone kupi St. Praznik, Celic.
m
TL?
SLUŽBE:
VEČ MLAJŠIH STROJEVODIJ j. ž. iščf primerne službe. Gredo tudi izven Slovenije. Ponudbe pod »Strojevodja 2.020« na upravo lista.	887
STROJNIK in strojni ključavničar z daljšo prakso išče službe, najraje pri lesnem podjetju. Nastop takoj. Ponudbe na upravo J. ped št, 89 s.	S92
POPOLNOMA SAMOSTOJNEGA, poštenega vsestransko zanesljvega, treznega knjigovodjo išče velika stavbena industrija. Prednost imajo oni, ki so že delovali v enaki stroki in ki obvladujejo srbo-hrvaščino v govoru in pisavi (cirilica.) Reflektira se le na gospode z lepim nastopom, ki so vajeni tudi potovanja. Prepise spričeval z navedbo referenc in pogoje je poslati s sliko na upravo lista pod »Solidnost«,	862
RA1MO s
MORSKA TRAVA za madrace v vsaki množini se dobi najceneje pri Sever ct comp., Ljubljana, Wolfora ul. 12.	868
POZORI Zavarujte poljske pridelke proti toči, gozdove proti požarom. Zvišajte zavarovalnino proti požaru in nezgodam. Sklenite živ-ljenska zavarovanja z enkratnim plačilom. Pojasnila in naročitve prevzame »Jadranska zavarovalna družba«, Glavni zastop v Celju, Lava št. 2ž.	830
LASNIČARSKA delavnica, Albin Šinkovec, Vič pri Ljubljani opozarja cenjene interesente na razstavljene predmete v izložbi gr urada za pospeševanje • ti. Dunajska c. 22.
...
Zenitne ponudbe
INTELIGENTEN OROŽNIK, narednik z nekaj prihranjeni! denarjem in malim posestvom, sedaj narednik or. postaje v pi (jeznem mestecu blizu Beog: a-, da žali tem potom znanja v svrho ženitve z gospico, staro 20—25 let, neemade-ževane preteklosti, veščo gospodinjstva in s pnncr-iio svoto denarja. Prednost imajo one, ki so vešče sr-bo hrvaščine. Dopise s sliko ped »Srečna	bodočnost
24*5« na upravo lista, 890
MLAD, simpatičen, premožen trgovec In posestnik zeli »nanja v svrho uk2 aj§-aje ženitve z '.mbraieno, piemoino gospodično od i3 do 22 let. Samo resne ponudbe s s!;''b ne brez« pod »Steča«, n.*, upravo lista. St toga tajnost zajamčene.
«89
© ©<®SS
Ra&no merile
za dame, gospode in deco priporoča tvrdka
1.1 E. MEH
Ljubljana, Mestni trs at. 10.
Ookalste pufPsiiščinB
za člene, članica in naraščal kakor tudi sulmo ta IcroJ priporoča tvrdka
kiimm
Ljubljana, Mastni t« ^
cement
prodsja najcenejše H. P STRIC, Ljubljana, skladišče Balkan. *
«7
P. n. gospodinja iivilje, krojače, čevljarje, in sedlarje opozarjamo, da se dobijo zopet najboljši šivalni stroji
„0ratzn@r“
v vseh opremah materijal predvojni, cene na] rdi je edino le pri
Josip Feteiincu
Ljubljana, Sv. Patra nasip št.7.
Pouk v vezenju brezplačen! Istotam igle, olje, vse nadomestne dele za vse sisteme Šivalnih strojev in koles. — Potrebščine za Šivilje, krojače, čevljarje, brivce, sedlarje, toaletno modno blago, srajce, kravate, Ščetke, palice.
Galanterija, gumbi, na veliko In malo!
Najniije cene!	Točna	postrežbaI
r
Med. univ.
! Dr. Rudolf Zaletel j
bo začel ordinirati v torek dne 23. £ maja redno vsaki dan od 9—11 ure | dopoldne in od 2—4 ure popoldne na Sv, Petra cesti št 5./II nadstropje desno.
©«••••a
I
•• «• I VI I
izide v prihodnjih dneh.
Isti obsega vse kraje v Sloveniji in Prekmurju z dodatkom slovensko — nemško — madjar-Bkim besedilom krajev.
Ker naklada ni visoka, prosimo, da nam vsi Interesenti takoj javijo svoja naročila, ker pozneje knjige ne bo več dobiti. Cena knjigi je 40 Din.
Uredništvo „Adr@$arJa za Sio^eni|o“. Ljubljana, Sodna uBica štev. 5.
11ii
živalske slike za naše malčke, na trdem kartonu.
Cena 8 dinarjev.
0 Zvezni knjigarni
Ljubljana. Marijin trg 8.
zajamčeno pravi asbestni škrilj za kritje streh.
Zaloga pri krovcu Fr.Fujanu Ljubljana, Ilovica 48.
GONILNI JERMENI ”
jermenje za šivalne stroje — strojeno goveje usnje za doko-lenice priporoča po najcenejših dnevnih cenah tovarna usnja
Hermann Berg, Maribor.
Slovenska trgovska delniška družba
v Ljubljani.
Poziv
k subskrSpelii novih delnic.
Redni občni zbor Slovenske trgovske delniške družbe v Ljubljani je sklenil dne 18. marca t. L zvišati delniško glavnico
od K 5,000.000 - na K 8,000.000 -
z izdajo
7500 novih delnic 6 K 400*— nominale
pod sledečimi pogoji:
1. Dosedanji delničarji imajo pravico prevzeti na podlagi dveh starih delnic eno novo d K 440:— prištevši 5% obresti od nominale K 400:— od 1. jan. 1922 do dneva vplačila.
2. Novi delničarji dobe delnice po kurzu K 480:—, prištevši 5% obresti od nominale K 400:— od 1. januarja 1922 do dneva vplačila.
3. Delnice druge emisije participirajo na čistem dobičku za leto 1922.
4. Nove delnice se bodo izročile proti vrnitvi začasnega potrdila podptso-vateljem takoj po končani subskribciji.
5. Reparticijo delnic za nove delničarje si pridržuje upravni svet.
6. Podpisovanje delnic nove emisije se vrši od 10. V. do 31, V. 1922, in sicer pri:
a) Slovenski trgovski delniški družbi, Ljubljana, Resljeva cesta št. 22.;
b) Slovenski trgovski delniški družbi, skladišče Rakek;
c) Slovenski eskomptni banki, Ljubljana in pri vseh njenih podružnicah, tn sicer; Novo mesto, Rakek, Slovenji gradeč in menjalnici Slov. eskomptne banke v Ljubljani, Kolodvorska ulica;
č) Trgovski banki d. d., Ljubljana, Beethovnova ul. št. 10. in Trgovski banki d. d., podružnica v Mariboru.
7. Delnice se bodo izdajale v komadih d 1, 5 in 25 delnic.
Naša družba posluje špecijelno v kolonijalni in špecerijski stroki samo na debelo, ima svoje poslovne prostore in skladišča v lastni hiši, Resljeva cesta št. 22 blizu glavnega kolodvora. Nzdržuje tudi veliko skladišče na Rakeku in sicer s špecerijskim, kolonijalnim blagom ter deželnimi pridelki.
Delokrog družbe postaja čimdalje večji, poslovanje se je že dosedaj razvijalo povsem povoljno, a v bodoče se utegne razviti tako, da sedanja sicer visoka delniška glavnica nikakor ne bo zadoščala.
Zalo je potrebno, da se udeleži sleherni stari delničar pa tudi sploh vsak trgovec na deželi podpisovanja novih delnic, da bode v bodoče naša zaloga tako bogata in tako raznovrstna, kakor si želijo to naši trgovat delničarji.
V. Ljubljani, dne 4. maja 1922.
Upravni svet Slovenske trgovske delniške družbe
v Ljubljani.
prvovrstno kvalificiranega izvežbanega v otra-nju za železo-betonske konstrukcije sprejme takoj ..Slograd" d. d. tehn, pisarna v tovarni Keršič. Spodnja šiška.
Skladišče suhe robe
krtač tn metel iz rižove slame Bienenzucht & Co., Wien UL, Veithgasse 7 Telefon 5148. VI., Gumpendorferstr 35. Telefon 5708. Ustanovljena leta 1863.
PARKET«
deščice
dobavlja in polaga v mestu in na deželi
Anton Bokal, Ljubljana
Slomškova ulica štev. 19.
Telefon 527.
Smrekove In jelove hlode
kupim takoj v vsaki množini in debelini, v dolžini od 4-16 m; hran Zakotnik. mestni tesarski mojster, pama žaga Ljubljana, Dunajska c. 46-
niiiiiiiiiHiiiniiiiimi!i!»;:j!mti:;‘mLi!i:
Knjiga s slikami
za zabavo in pouk našim
Razpis gradbe.
Mestna hranilnica ljubljanska razpisuje gradbtf
nove 4 nadstropne stanovanjske hiše v Ljubljani
Dalmatinova ulica.
Načrti, popis zgradbe s proračunanimi meranil ia stavbeni pogoji so na vpogled pri tajništvu
hranilnice (Prešernova ulica 3) vsak delavnik od
8. do 12. ure.
Skupno ponudbo za vsa dela je vložiti dd
vštetega 27. t. m. 12. ure opoldan.
Hranilnica pri oddaji gradbe ni vezana na
najnižjo ponudbo.
Ravnateljstvo IHrc Mišice ijiijonsk
Izvod 20 K
v Zvezni knjigami
v Ljubljani,
Marijin trg itev. 8,
imunim HiiiMiiiiiiiiiiniimiiiiiinmiiiiii I
I
Ogrska
salama
Mesnega oddeSka „GOSPODARSKt ZWEZi“ w ijufelianij {e pravkar dozorela .
Izdelek je prvovrstnega okusa. Razprodaja počenši s 15. majeifc
kgpo Din. 64“-
V postnih zavitkih od 5 kg daš j e.
•eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeMMet
i
Mesnega oddelka, »GOSPODARSKI
: ZlfEZE v UubUani. 5—5 s—s V ploščah po 11 kg.
preclisfkcila 2df!© kg«
Piešža ledu Cin« 13’-*
Večjim naročnikom dostavljamo le® vsako jutro na dom.
Glavni in odtrovorni urednik Zorko fakin.
Izdaja konzorcij dnevnika .Jugoslavija«
t !
ska »Zvezna tiskarna« v ! ;;ibUan^