6 - PP 559 Tei. (040) 764832 (4 linije)
pnmorskrl
JL	dnevni is-p i
_________________ w	^	_
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Poštnina plačana v gotovini Abb. poetate 1 grappo
Cena 650 lir - Leto XLIL št. 108 (12.433)
Trst, petek, 9. maja
Na sinočnji tiskovni konferenci v Kijevu
Ukrajinski premier priznal zamude in pomanjkljivosti v černobilski JE
Z okuženega območja evakuirali 92 tisoč ljudi
MOSKVA — Zamude zaradi zgrešenih ocen ukrajinskih oblasti o razsežnosti nesreče na reaktorju černobilske JE so povzročile dvojno škodo. V prvi vrsti so prepustile prebivalstvo bližnjih krajev nevarnemu radioaktivnemu sevanju, osrednjim oblastem pa preprečile celotno vizijo, kar je povzročilo tudi zakasnitev v informiranju sosednjih držav. To je prišlo do izraza na včerajšnji tiskovni konferenci predsednika ukrajin-
skega ministrskega sveta Aleksandra Liaška s prvimi tujimi novinarji, ki so jim dovolili obisk v Kijevu.
Razsežnosti černobilske nesreče pa še najbolj zgovorno dokazuje podatek, da so s prizadetega območja evakuirah -92 tisoč ljudi in ne 49 tisoč, kot so to trdili do sedaj. Do zapletov na reaktorju je prišlo že 25. aprila, dan kasneje ob 1.25 ponoči je prišlo do okvare, prebivalstvo Prip-jata so evakuirali 27. aprila, Moskvo
Danes seja kabinetnega sveta
RIM — Stopnja radioaktivnosti v Italiji je v zraku zelo nizka, v zelenjavi rahlo pada, v mleku pa narašča. To so podatki, ki jih je sinoči objavil tehnično-znanstveni odbor, ki nadzoruje stanje po nesreči v jedrski elektrarni Černobil. Vsi ukrepi, ki so jih sprejeli pred dnevi so še vedno v veljavi z nekaterimi dopolnili ministrstva za zdravstvo, ki v določenih pogojih dopušča zamrznjen je zelenjave in predelavo mleka. Vsekakor bo o teh ukrepih danes razpravljal kabinetni svet in ni izključeno, da bo nekatere prepovedi delno omilil.
Danes bo tudi Evropska skupnost razpravljala o skupnih ukrepih, predvsem o prepovedi uvoza mleka, mesa in zelenjave iz vzhodnoevropskih držav. Zaenkrat še ni znano, ah bo prepoved zadevala vse vzhodnoevropske države, vključno z Jugoslavijo, ali samo tista območja, ki so bližja černobilski elektrarni.
obvestili 28. aprila, izsehtev vsega prebivalstva z območja 30 kilometrov od centrale pa je kasnila in so jo dokončali šele 4. maja.
Predsednik ukrajinske vlade je tudi navedel, da se je znanost znašla pred povsem novim pojavom in da niso še sedaj ugotovili, zakaj je prišlo do havarije. Nesreči ni torej botrovala človeška napaka temveč nepredviden tehnološki zaplet
Preokret v informiranju je potrdilo tudi sinočnje pisanje glasila sovjetske vlade »Izvestija«, ki je navedlo, da niso še dokončno pogasih požara na četrtem reaktorju černobilske JE in posredovalo komentar nekega partijskega funkcionarja, da so lekcijo iz Černobila »drago plačali« in da ni del osebja elektrarne dokazal »dovolj hrabrosti in sposobnosti hitrega ukrepanja«. Novi kurz v sovjetskem informiranju pa je nedvomno sprožila "Pravda”, ki je namreč včeraj zapisala, da se v Černobilu na žalost nadaljuje boj proti »radioaktivnemu strupu«.
Opisala je mrzlične prelete hehkop-terjev, ki zasipavajo poškodovani reaktor s peskom, zemljo, svincem in borom. Posredovala je tudi ocene pod-
predsednika Sovjetske akademije znanosti, jedrskega fizika Jevgenija Ve-lihova, ki je izpodbil trditve sovjetskih novinarjev o »znanstveni ofenzivi«. Ve-hhov je priznal, da poveljuje armadi, ki bije le »defenzivni boj« in se vsak trenutek spiopada z novimi in novimi zapleti. Ta boj poteka na zemlji, v zraku in pod zemljo Ta izjava Veli-hova delno potrjuje zaskrbljenost in domnevo zahodnonemških jedrskih strokovnjakov, da je poškodovani jedrski reaktor že prebil železobetonsko podlago in se postopoma pogreza v zemljo. Iz Vehke Britanije pa je včeraj prispela vest, da so sovjetske o-blasti zaprosile za 150 protijedrskih kombinezonov, medtem ko je ZRN že poslala dva goseničarska robota in posebno barvo, ki ščiti pred radioaktivnostjo in vpija sevanje.
Včeraj je zaradi posledic radioaktivnega sevanja umrla ena oseba, da je po uradnih virih nesreča terjala tri življenja. Dobršen del radioaktivno prizadetih oseb so iz Kijeva že premestili v Moskvo, kjer se je sovjetskim zdravnikom pridružil s svojo ekipo tudi ameriški strokovnjak Robert Gale, ki skuša s presaditvijo kostnega mozga zmanjšati okvare pri prizadetih.
•v
>
X-
M
5
tb
o
->■
o
o
M
O
O
O gi
RIM -
mentarnei	_	__
no zaščit nase narodnostne skupnosti. Slovenska senatorka Jelka Gerbec je v imenu komunistične skupine na seji predsedstva komisije za ustavna vprašanja spet odločno zahtevala, naj komisija takoj uvrsti na dnevni red razpravo o vsebini raznih zaščitnih osnutkov in to na podlagi dela in zaključkov posebne delovne skupine, ki jo je koordiniral senator Garibaldi (PSI). Gerbčevp, ki je kot znano tajnica komisije, se je obregnila ob dejstvo, da je minister Vizzini 11. marca uradno napovedal, da bo vlada sestavila in predložila svoj predlog in zato zahteval enomesečno »razmišljanje«. Od takrat je minilo skoraj šestdeset dni, iz palače Chigi pa ne duha ne sluha.
Predsednik komisije Bonifacio je zavrnil zahtevo KP1, češ da se mora o tem prej posvetovati z ministrom Vizzinijem. Dejansko je s tem priznal, da niti njemu ni povsem jasno ali minister sploh misli predložiti svoj osnutek, medtem ko je že zdavnaj vsem jasno, da vlada z vsemi sredstvi ovira redni potek parlamentarnega postopka o globalni zaščiti. (ST)
Po treh letih se je končala »vojna decimalk«
Sporazum uvod v nove odnose med delodajalci in sindikati
SANDOR TENCE
RIM — Po več kot treh letih se je vendarle končala »vojna decimalk«, ki je razdvajala sindikalno gibanje in delodajalce ter povzročala nepotrebna trenja v sindikalnih in družbenih odnosih v državi. Generalni sekretarji CGIL, CISL in U1L Pizzinato, Marini in Benvenuto in predsednik Confindustrie Lucchini so včeraj popoldne na sedežu združenja industrijcev podpisah sporazum, ki dokončno rešuje sporno vprašanje izplačevanja decimalk premične lestvice in kar je najvažnejše, postavlja temelje za stvarne pobude v boju proti nezaposlenosti. Sporazum, ki so ga nekateri (mogoče prehitro) že krstili kot »zgodovinski kompromis« med delavci in Podjetniki, zaključuje zelo razburljivo obdobje sindikalnega življenja, ki se je začelo februarja leta 1984, ko ie prišlo do znanega bolečega razdora znotraj enotne sindikalne zveze. Na dan sv. Valentina pred dvema letoma so ob odločilnem posredovanju Craxijeve vlade sekretarja CISL in UIL Camiti in Benvenuto ter takratni predsednik Confindustrie Merloni podpisah sporazum o krčenju draginjske doklade in tako odprli pot vladnemu dekretu, ki je kasneje privedel do referenduma s porazom KPI in z osamitvijo Luciana Lame
Od takrat do danes se je v Itahji marsikaj spreme-nilo, ne tohko v političnih, ampak predvsem v gospodarskih in sindikalnih odnosih. Včerajšnji sporazum, ki sledi dolgim in napornim pogajanjim, je zato sad teh novih odnosov.
Confindustria je s tem sporazumom priznala vse sporne decimalke premične lestvice in jih bo sedaj odplačala odvisnim delavcem v dveh obrokih po 50 tisoč hr prvega s septembrsko, drugega z decembrsko plačo. A to samo delavcem in uradnikom, ki so zaposleni v tovarnah in v podjetjih, ki so se strogo držali navodil Confindustrie, medtem ko so nekateri delodajalci že pred časom sprejeli upravičene zahteve sindikatov. Pomembnejši je vsekakor drugi del sporazuma, ki napove-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Porciani (KD) župan v Tržiču
TRŽIČ — Demokristjan Roberto Porciani je bil pet minut pred polnočjo izvoljen za novega župana v Tržiču. Zanj je glasovalo 20 svetovalcev KD, PSDI, PRI in en neodvisen. Komunisti so glasovali za dosedanjega župana Saccavinija, socialisti pa so se vzdržali.
V Ljubljani konferenca
ZZB NOV Slovenije
LJUBLJANA — Delegati slovenske borčevske organizacije, ki šteje več kot 98.000 članov, so se včeraj zbrali v prostorih republiške skupščine na svoji 7. volilni skupščini. Po uvodni besedi predsednika republiškega odbora Zveze združenj borcev NOV Slovenije Božidarja Gorjana se je za govorniškim odrom zvrstilo veliko število razpravljalcev. Spregovorili niso le o delu svoje organizacije v minulih štirih letih, ampak tudi o žgočih aktualnih družbenih vprašanjih, ki tarejo tako borce, kot celotno družbeno skupnost. Poudarih so, da gospodarski in pohtični problemi, inflacija, pretirano administrativno urejanje družbenih zadev in pojavi nacionalizma vznemirjajo borce, zato se bodo po svojih močeh, predvsem znotraj delegatskega sistema, zoperstavljali takim negativnim pojavom in težnjam, ki niso v duhu uresničevanja strateških ciljev revolucije. »Odločno se bomo zavzemali, da bodo prišli na vodilna mesta na vseh področjih in na vseh ravneh mlajši in strokovno usposobljeni, izkušani in v praksi socialistične-
ga samoupravljanja uveljavljeni kadri«, so zapisali med sklepi svoje volilne skupščine.
V prizadevanjih za mir in sožitje med narodi se bodo zavzemali za uresničitev predlogov o brezatomskih conah v svetu, še posebno za predlog o brezatomski coni Alpe - Jadran. Pri tem bodo sodelovah z mladimi, ki imajo veliko posluha za mirovna in razorožitvena prizadevanja. V razpravah so tudi poudarili pomen objektivnega posredovanja dogajanja in vrednot NOB mladi generaciji, saj se iz teh zgodovinskih izkušenj lahko naučimo veliko za današnjo in jutrišnjo rabo. Predvsem ne smemo zanemariti etično-moralnih vrednot NOB, kar se je že dogajalo. To kaže sedanja kriza, ki ni le gospodarska, ampak tudi moralna, so dejali.
Slovensko borčevsko organizacijo in njen republiški odbor bo tudi v naslednjih letih vodil dosedanji predsednik Božidar Gorjan, za podpredsednika so izvolili Draga Flisa in za sekretarja Jožeta Božiča, (dd)
Tudi včeraj zavrnjena dva vladna odloka
RIM — Parlamentarci so čakali, da j*5 predsednik vlade Craxi vrne iz To-^a. da so začeli ponovno streljati Pfoti vladi in vladni koaliciji. Naj-Prej je bila na vrsti poslanska zbor-kjer so v torek glasovali proti "(Iloku o gradbenem odpustu, v sredo "a bojno pot stopili senatorji in zajeli novi občinski davek na storitve ASCO, včeraj pa so zopot nastopili Poslanci, ki so zavrnili kar dva vlad-P odloka zdravstvene vsebine, prve-o kliničnih analizah in drugega o
^austrijskih odplakah.
Preverjanje se še ni končalo, saj panika še »tehnično« srečanje med Predsednikom vlade in tajniki strank "cine, ko je že takoj številna skupi-a Parlamentarcev začela otežkočati
delo vlade. Težko je misliti, da bi šlo za naključje, za »svobodno izražanje nesoglasja«, predstavnikov večine o posameznih ukrepih, kot je včeraj dejal komunist Pochetti. Štiri negativna glasovanja v treh dneh so prej izraz px>litične izbire in vsekakor jasno kažejo na spjore v večini, ki bi jih moralo preverjanje izgladiti. Komunistični načelnik skupine v senatu Pac-chioli je dejal, da ti dogodki ponovno kažejo na »neprimernost in prepirljivost te večine, na njene neozdravljive kontradikcije«. Tudi podpredsednik socialistične skupine v senatu Castiglione je mnenja, da ne gre za tehnične spore ter kaže na krščansko demokracijo.
G. R.
Prošnja tajniku de Cuellarju: OZN naj brani Libijo pred ZDA
TRIPOLIS, WASHINGTON — Libijski zunanji minister Kamel Hasan al Mansuri je predvčerajšnjim naslovil na generalnega tajnika OZN Pereza de Cuellarja sporočilo v katerem trdi, da »ZDA ustrahujejo Libijce z izvajanjem ekonomskih, vojaških in psiholoških pritiskov«. Sporočilo libijskega zunanjega ministra, kot ga navaja tiskovna agencija Džana, izraža tudi libijsko zaskrbljenost za hudo. posledice, ki bi jih lahko povzročili protiteroristični odloki sprejeti na vrhu v Tokiu. Al Mansuri trdi, da je to pravcata vojna napoved Libiji in je zato prosil De Cuellarja za poseg OZN in prekinitev napadov ZDA in NATO na džamahirijo. Libijska vlada je nato včeraj izročila arabskim diplomatom v Tripolisu, zbranim na sedežu Ljudskega urada za odnose s tujino (zunanje ministrstvo), prošnjo vsem arabskim državam po enotnem stališču v boju proti ZDA.
Vrh v Tokiu, ki je dejansko potrdil ključno vlogo Libije v mednarodnem terorizmu, pa očividno ni zadovoljil Reaganove administracije, ki že pripravlja nove spiske z ekonomskimi in gospodarskimi ukrepi proti Libiji. Teh ukrepov naj bi se, kolikor jih bo kongres dokončno sprejel, držali tudi evropski partnerji.
Eden izmed teh partnerjev, Italija, Id je po mnenju ministrskega predsednika Grazi ja pripravljena tudi vojaško odgovarjati libijskim napadom, se zaenkrat omejuje na izvajanje strogih policijskih pregledov na rimskih sedežih libijskih podjetij.
Protesti zaradi postavitve obeležja goriškim deportirancem
GORICA — Goriška delavska zbornica ne bo sodelovala na jutrišnji slovesnosti ob odkritju spominskega obeležja deportirancem v goriškem spominskem parku. V letaku, s katerim je CG1L utemeljila svojo odločitev je med drugim rečeno, da so na spomenik vklesali tudi imena ljudi, ki nimajo opravka s tistimi, katerim je spomenik namenjen, to pa je v nasprotju z zgodovinsko resnico.
Vest o skorajšnjem odkritju spominskega obeležja je izzvala ogorčene proteste tudi v novogoriški javnosti.
Protestno noto pa je italijanskemu zunanjemu ministrstvu naslovilo tudi jugoslovansko zunanje ministrstvo zaradi udeležbe oblasti pri postavitvi spomenika.
NA 8. STRANI
Ob predlogu o novem referendumu
Polemike med strankami o vprašanju jedrske energije
RIM — »Zgrešeno bi bilo, če bi nas zadnji dogodki ničesar ne naučili ne na tehnološkem in znanstvenem ter niti na moralnem in političnem področju. Vendar bi ne bilo človeško, ko bi se, potem ko smo ugotovili pomanjkljivost človeka in vlad, zaustavili na poti napredka.« To je dejal predsednik republike Cossiga med svojim včerajšnjim obiskom v Lucci v zvezi z vprašanjem jedrske energije. Med političnimi silami pa se polemika nadaljuje. »Zadeva Černobil« je zaznavna tudi v notranjih odnosih v posameznih strankah, od demokristjanov, preko sociali-, stov, do komunistov. Kaže, da zaenkrat ni notranjih sporov samo v naj-
manjših strankah, to je pri demoprole-tarcih in pri radikalcih. Vsekakor pa so včeraj na kasacijskem sodišču vložili zahteve za referendum poleg radikalcev in demoproletarcetv tudi socialist Oreste Lodigiani, komunist, bivši predstavnik PDUP Massimo Serafini in tajnik mladinske komunistične federacije Piero Polena. Nobena skrivnost ni, da je v komunistični partiji spor o tem vprašanju zelo resen. Na kongresu v Firencah je bil »protijedrski« popravek, ki sta ga predložila Mussi in Bassolino zavrnjen s pičlo razliko 17 glasov. Sedaj se je stanje spremenilo in mnogi izmed tistih, ki so glasovali proti odpravi jedrskih e-
loktram so sedaj spremenili stališče. Baje je med temi tudi sam strankin tajnik Natta. To seveda ni všeč »desnemu« krilu stranke, ki se v glavnem zavzema za ohranitev jedrskih elektrarn. Vsekakor so odločitev odložili na torek, ko se bo sestalo strankino vodstvo.
Manjši so spori v socialistični stranki, kjer ni hvilo nikoli velikega navdušenja za jedrske elektrarne. Vodstvo PSI je včeraj predlagalo spremembo državnega energetskega načrta in niti Martelli ni izključil posega po referendumu. V Krščanski demokraciji je razmah med zagovorniki jedrske energije in njenimi nasprotniki še kar jasen. Zaenkrat kaže, da so prvi v večini.
Povsem jasno je torej, da spor zadeva tudi vladno večino. Tako so se že pojavile prve polemike. Medtem ko socialisti govorijo o preverjanju energetskega načrta, namigujejo na predčasno prenehanje obratovanja elektrarne v Latini ter zahtevajo poglobitev preventivnih varnostnih ukrepov na jedrskih elektrarnah, prihaja s strani KD in PRI poziv, naj se Italija ne odpove jedrski energiji. Tako je načelnik demokristjanske skupine v senatu Mancino dejal, da bi odprava jedrskih elektrarn ustrezala predvsem »spektakularni politiki« in ne resni znanstveni presoji. Mancino je še poudaril, da lahka odločitev o referendumu nikakor ne predstavlja odgovora na vprašanje varnostnih naprav. Tu je jasen namig na socialistične zaveznike, namig, ki ga poudarjajo tudi republikanci, ki so mnenja, da nikakor ni mogoče skrčiti tistega dela e-nergetskega programa, ki je osnovan na jedrski energiji.	G. R.
Kljub nižji kontaminaciji preventivne mere v Sloveniji
BEOGRAD, LJUBLJANA — »Kolikor mi je znano jugoslovanska vlada ni do sedaj še razpravljala o zahtevi za odškodnino sovjetskih oblasti zaradi uničenja kmetijskih pridelkov vsled radiacije.« To je včdraj odgovoril dopisniku AP uradni predstavnik jugoslovanskega sekretarjata za zunanje zadeve Aleksander Stanič. Če o tem jugoslovanska vlada ni še razpravljala, pa prihajajo predvsem iz Slovenije znamenja, ki ne izključujejo možnosti take zahteve. Svet za varstvo okolja Slovenije je namreč na včerajšnji seji navedel, da bi bilo treba proučiti tudi možnost o odškodnini. Gmotna škoda je namreč v Sloveniji zaradi povečanega radioaktivnega sevanja precejšnja. V Sloveniji so morali uničiti ogromne količine listnate zelenjave, zaradi onesnaženosti pa so poslali v predelavo skoraj vse mleko. Škoda je ogromna predvsem na Goriškem, kjer bodo morali uničiti kar 220 ton listnate zelenjave.
Svet za varstvo okolja Slovenije je včeraj tudi navedel, da bo treba skrbno pretehtati jugoslovanski jedersko-energetski program. Psihološke, družbene in politične posledice nesreče v černobilski JE se bodo torej še dolgo časa čutile. V Sloveniji so včeraj že res skoraj povsod zabeležili padec radioaktivne onesnaženosti, a preventivne varnostne mere ostajajo. Tako so tudi odsvetovali, da bi se otroci udeležili pohoda po poteh partizanske Ljubljane.
Ob nasprotovanju »neutemeljeni histeriji«
Pomirjevalna zagotovila bonske vlade o nevarnosti jedrskega onesnaženja
BONN — Zahodnonemška zvezna vlada je opozorila prebivalstvo, naj ne podlega »popolnoma neutemeljeni histeriji« zaradi posledic nesreče v Černobilu. Po vladnem posvetu in poročilu notranjega ministra Zimmermanna je pred novinarje stopil minister v zveznem kanclerjevem uradu Schaeuble, ki je odločno zavrnil nekatera navodila, da se otroci ne bi smeli igrati na travnikih in peskovnikih in da se državljani ne bi smeli sončiti na livadah.
Schaeuble je hotel pred vladno sejo, na kateri bo predsedoval kancler Kohl, ki se je vrnil iz Tokia, nekoliko razčistiti položaj in ublažiti zmedo in negotovosti med prebivalstvom. V zadnjih dneh so se na ljudi v potokih zlivala navodila, nasveti, priporočila, prepovedi in opozorila, polna protislovnih podatkov. Ljudem se od remov in bekerelov meša v glavi, ko na primer bero, da lahko jedo solato in špinačo, če jo temeljito operejo, hkrati pa slišijo, da so članice EGS skupaj z ZRN prepovedale do nadaljnjega uvoz svežih kmetijskih pridelkov iz SZ, Poljske, ČSSR, Madžarske, Romunije, Bolgarije in Jugoslavije. Zakaj ne tudi iz Avstrije?
Minister Schaeuble je tudi povedal, da so na željo sovjetske trgovinske misije v Kolnu poslali iz jedrsko-tehnične pomožne službe pri Karlsruheju v Sovjetsko zvezo dva robota na gosenicah na daljinsko upravljanje, opremljena tudi s televizijskimi kamerami. Robota bosta omogočila sovjetskim strokovnjakom vpogled v notranjost uničenega reaktorja. Robota bosta lahko tudi začela opravljati prva očiščevalna dela.
SZ je po besedah člana CK Borisa Jelzina pripravljena okrepiti sodelovanje z ZRN na področju miro-
ljubne uporabe jedrske energije. Nesreča v Černobilu lahko spodbudi vse prizadete, da si bodo prizadevah za tesnejše sodelovanje tudi na področju varnosti, razorožitve in nadzorstva nad oboroževanjem, je dejal Jel-zin v pogovoru s predsednikom Bundestaga Jenningerjem v Bonnu.
Predsednik nemške kmečke zveze Constantin von Hee-reman je zahteval od zvezne vlade polno odškodnino za kmete, ki so zaradi predpisov o radioaktivnosti morali zavreči velike količine sveže zelenjave. Schaeuble je povedal, da so se zvezna in deželne vlade dogovorile, da bodo pomagale prizadetim kmetom, da jim ne bo treba p» zapletenih poteh iskati pomoči.
Medtem se v ZRN čedalje bolj razvnema razprava o jedrskih centralah. Minister Schaeuble je zlobno menil, da se nasprotniki jedrskih elektrarn »skoraj veselijo« nesreče v ukrajinskem jedrskem reaktorju. Medtem se zeleni pripravljajo, da bodo po vsej državi nalepili plakate z napisom »izklopiti«, misleč pri tem na jedrske centrale. Bremenski senat je sklenil takoj »izstopiti« iz jedrske energije, toda ker v tej mali deželi ni nobenega reaktorja, se zaradi tega nihče preveč ne razburja. Glavni kandidat SPD na parlamentarnih zveznih volitvah Johannes Rau ne bo zidal nobenih jedrskih elektrarn več. To je tudi politika vodstva SPD. Socialdemokrat Klaus Traube, atomski strokovnjak, trdi, da nihče v znanstvenih krogih ne zanika, da se tudi v zahodnonemških jedrskih centralah lahko stopi jedro reaktorja. In prav to možnost izključujeta ministra Zimmermann in Riesenhuber, je dejal.
BOŽIDAR PAHOR
Na. valu splošne zaskrbljenosti
Že drugič predlog za referendum o gradnji jedrskih elektrarn
Na valu zaskrbljenosti zaradi posledic nesreče v jedrski elektrarni Černobil, pa tudi na valu polemik, ki trajajo že dolgo vrsto let, je bilo v prejšnjih dneh ponovno postavljeno vprašanje referenduma o jedrskih elektrarnah v Italiji. Napisali smo ponovno, kajti o tem vprašanju je bil govor že pred nekaj leiti, točneje leta 1980, ko je radikalna stranka prvič predlagala referendum o jedrskih elektrarnah. V okvini široko zastavljene kampanje za deset referendumov so namreč radikalci zbrali zadostno število podpisov tudi k zahtevi za odpravo jedrskih elektrarn. Če hočemo navesti prav točno formulacijo, so takrat predla-
Kot kaže, bodo predlogi za referendum trije: prvi bo zadeval ukinitev podpor občinam in deželam, v katerih so zgrajene jedrske elektrarne, drugi prepoved družbi EN EL da sodeluje pri tujih podjetjih za gradnjo jedrskih elektrarn in tretji prepoved, da CIPE odloča o nameščanju elektrarn brez privoljenja prizadetih občin in dežel.
gali odpravo prvih sedmih členov ter 20. in 22. člena zakona št. 393 z dne 2. avgusta 1975. Ta zakon vsebuje določila za lokalizacijo jedrskih elektrarn ter za proizvodnjo in izkoriščanje električne energije. Členi, ki naj bi jih odpravili, so zadevali postopek za določanje zemljišč, na katerih naj bi zgradili jedrske elektrarne. Ta postopek je seveda centralizirani, to pomeni, da o njem odločajo državne oblasti (medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje CIPE, vsedržavni svet za jedrsko energijo CNEN in podjetje za proizvodnjo električne energije ENEL) ne da bi krajevne oblasti ali zainteresirano prebivalstvo lahko iznesli svoje stališče. V tistem času so načrtovali 18 jedrskih elektrarn v vsej Italiji; sedaj dejansko delujejo tri, ena je v gradnji in dve načrtujejo.
V času, ko so zbrali podpise za referendum so predstavniki radikalne stranke navedli vrsto podatkov, še zlasti v zvezi s potrebnimi investicijami. Tako so navedb, da je ENEL predvideval za gradnjo jedrskih elektrarn skupno investicijo 17 tisoč mihjard Mr, medtem ko je bil pripravljen potrošiti za razvoj alternativne energije samo 85 milijard lir. Kar zadeva učinkovitost jedrskih elektrarn so tedaj trdih, da gre za zelo drago energijo, saj je uranove rude čedalje manj, obenem pa bi kljub takim investicijam jedrska energija krila največ 12 odstotkov energetskih potreb v državi.
Obširno so se zaustavili tudi pri vprašanju varnosti. Predvsem so tedaj poudarih nevarnost potresov, sabotaže in vojaških napadov iz tujine. Vprašanje varnosti, so tedaj dejali, ne zadeva samo naše generacije, ampak tudi potomstvo, zaradi nevarnosti genetičnih posledic za bodoče generacije. Poleg tega so radikalci še poudarili potrebo po spremembi splošnega gospodarskega sistema, ki je, kar se dogaja še sedaj, težil k čedalje večjemu izkoriščanju nerazvitih s strani razvitih držav. Končno pa je bil predlog za referendum tudi predlog za odpravo izključnih pristojnosti države pri
razpolaganju z ozemljem, torej predlog za večjo avtonomijo deželnih in občinskih uprav ter proti hege-monističnim načrtom ENEL, ki se ni ozirala na krajevne potrebe. Med centralami, ki so jih takrat načrtovali, je bila tudi jedrska elektrarna v deželi Furlaniji - Juhjski krajini.
V zvezi s tem predlogom je radikalna stranka zbrala zadostno število podpisov. Vse pa se je zataknilo v trenutku, ko je moralo ustavno sodišče odločati o skladnosti predloga o tem referendumu z ustavo. 75. člen ustave namreč prepoveduje referendume o zakonih o proračunu, o amnestiji in o ratifikaciji mednarodnih pogodb. Ustavno sodišče je vprašanje široko zastavilo in razsodilo, da bi v tem primeru prišlo do »paralize jedrskega načrta«, za preprečitev katere je bil odobren zakon 393 Ustavno sodišče je razsodilo, da je ta zakon povezan z mednarodno pogodbo, ki ustanavlja EU RATOM, ki so jo podpisali v Rimu 25. marca 1975. V kolikor bi prišlo do razveljavitve zakona o jedrskih elektrarnah bi torej to vplivalo na možnost Italije, da na najprimernejši način uresniči jedrski program in bi obenem preprečilo izvajanje omenjene mednarodne pogodbe. Ita-bja bi tako kršila mednarodni dogovor, ki ga je svobodno sklenila in bi si torej prevzela pred drugimi državami odgovornost, ki je ustava ne daje volivcem ampak je prepuščena politični oceni parlamenta.
To je torej razsodba ustavnega sodišča. Referenduma tako ni bilo in vprašanje jedrskih elektrarn je za šest let krenilo v pozabo. Medtem so zastavljeni program delno izvedb in razen ob okvari na ameriški jedrski elektrarni v kraju Three Mile Island pred nekaj leti ves ta čas v Itabji ni bilo resnejših kritik ab polemik.
Z nesrečo v Černobilu se seveda vprašanje ponovno zastavlja. Tudi tokrat so ga prvi sprožib radikalci, vendar je zelo verjetno, da se jim bodo v prihodnjih dneh pridružib številni predstavniki drugih strank. Vprašanje je namreč nadvse aktualno in nadvse občuteno, tako da bi se, ko bi prišlo sedaj do referenduma, po poizvedbah javnega mnenja, kakih 62 odstotkov itabjanskih državljanov izreklo proti novim jedrskim elektrarnam. Trenutek je torej nadvse ugoden za zbiranje podpisov, vprašljivo pa je, ab bo trenutek še vedno tako ugoden prihodnjo pomlad, ko bi morah vohvci tudi glasovah. Zakon o referendumu namreč določa, da so glasovanja možna med 15. aprilom in 15. junijem vsakega leta. Še prej pa bi moral ta predlog premostiti drugo oviro, to je oviro ustavnega sodišča, ki se je že enkrat izreklo proti referendumu o jedrskih elektrarnah in bi moralo torej sedaj spremeniti svoje mnenje, kar je, čeprav se je sestava sodišča popolnoma spremenila, pravzaprav malo verjetno. Skratka, pot do referenduma ni ne enostavna in tudi ne lahka, obenem pa je sploh vprašljivo, ah javnost razpolaga z dovolj natančnimi podatki, da bi lahko vsak vohvec res na osnovi konkretne dokumentacije razsodil, ah naj glasuje za prekinitev gradnje novih jedrskih elektrarn ali ne.
BOJAN BREZIGAR
• Sporazum
NADALJEVANJE S 1. STRANI
duje konkrektne ukrepe v borbi proti nezaposlenosti. Gre za uvedbo tako imenovanih posebnih delavnih pogodb, na podlagi katerih bodo tovarne zaposlile določeno število mladih s posebnimi pogoji (nižje plače in različni umiki) in to za enoletno poskusno dobo. Vlada bo priskočila na pomoč pri izvajanju te akcije s tem, da bo delodajalcem, ki se bodo odločbi za te pobude, nudila olajšave na področju socialnega in zdravstvenega skrbstva.
To bo torej mogoče res prvi, stvarni korak zadnjih let na področju zaposlovanja mladih. Prva konkretna pobuda, ki končno sledi dolgoletnim demagoškim obvezam in neizpolnjenim obljubam.
P ŽENEVA — Včeraj so se v Švici ponovno sestali predstavniki obeh velesil, SZ in ZDA; tako se je začel peti krog pogajanj o jedrskem orožju in o militarizaciji vesolja.
Prvi poseg zagovornika na procesu proti ustaškemu zločincu Artukoviču
ZAGREB — Pod vtisom obsežnega končnega govora javne tožilke, ki ga je imela v sredo, smo vsi, ki spremljamo sojenje na zagrebškem okrožnem sodišču proti Andriji Artuloviču, nekdanjemu ministru ustaškega režima, marda preveč obremenjeno sprejemali včerajšnji končni govor enega izmed treh odvetnikov obtoženega, Silvije Degena, ki je dejal, da ključna priča tega procesa Bajro Avdič ne govori resnice, ko pravi, da je obtoženi Artukovič osebno ukazal poboj ujetih partizanov v začetku kta 1943 v nekem dvorcu bhzu Samobora. Poboj šeststo ujetih partizanov bi prav gotovo zabeležila tudi zgodovina narodnoosvobodilnega boja, toda v vrsti znanstvenih in publicističnih del zglednih zgodovinarjev in udeležencev NOB iz teh krajev ne omenjajo nikakršnega poboja. Pri tem je Silvija Degen posebno navedel zgodovinarja dr. Bogdana Križmana, ki se znanstveno ukvarja s fenomenom ustaštva. Branbec obtoženega je včeraj posebej poudaril protislovne izjave, ki jih je
pred sodiščem 29. aprila dajal Bajro Avdič in dejal: »Čudno, da noben od zgodovinskih virov ne omenja takšnega dejanja kot je pokol več sto ujetih partizanov.« Edini Bajro Avdič, ki naj bi pripadal spremstvu najvidnejših ustaških osebnosti, in ki je bil po vojni obsojen na dvajset let zapora (od katerih jih je prebil v zaporu 14. op. pis.) lahko ve- za takšen zločin.
Silvije Degen je v svojem delu končnega govora obrambe, v katerem bodo danes sodelovah tudi odvetniki Srdja Popoyic in Željko Olujič, predvsem navedel vrsto argumentov uglednih zdravnikov iz ZDA, ki so v svojih mnenjih iz zadnjih let, proglasili obtoženega Artukoviča za nesposobnega, da bi sodeloval v procesu, tako psihično kot fizično. Ugledni zdravniki, med katerimi so tudi tisti, ki jih je angažiralo ameriško sodstvo, naj bj s svojimi ekspertizami dokazali, da je Andrija Artukovič s svojimi skoraj 87 leti, medicinsko rečeno, razva-lina. Lucidni trenutki, ki jih ima, pa so samo po
sledica starčevske želje, da se prikaže zdravega. Odvetnik Degen je za te svoje argumente navedel tudi znanstvena dela uglednih jugoslovanskih psihiatrov, med njimi zagrebškega, dr. Hudolina. Silvije Degen je dejal, da verjame v demokratični in humanistični pravni sistem, ki ga imamo, in po katerem se ne more soditi človeku, ki ni sposoben aktivno sodelovati v vseh fazah procesa. Obtožil je zdravnike - sodne izvedence, da se niso poslužili medicinskih, predvsem, najsodobnejših psihiatričnih sredstev in metod, da bi ugotovih pravo psihično stanje Andrije Artukoviča. »Imamo pravni sistem» ki zagotavlja enake pogoje za vsakega, je dejal Silvije Degen, in predlagal, naj se proces proti Andriji Artukoviču zaradi njegovega psihičnega in fizičnega stanja ustavi. Obenem pa je dejal, da kaznivo dejanje, poboj partizanov pri Samoboru, ki je navedeno kot eno izmed štirih v obtožnici, nikakor ni dokazano.
TADEJ LABERNIK
S seje Izvršnega odbora SKGZ
Glede globalnega zaščitnega zakona imamo pravico zahtevati jasno besedo
IO SKGZ je razpravljal tudi o položaju v SSG
TRST — Izvršni odbor Slovenske kulturno - gospodarske zveze je v ponedeljek v Trstu podrobno razpravljal o naporih za dosego globalnega zaščitnega zakona. Tako je bilo uvodoma ugotovljeno, da je naše vprašanje zopet zastalo in da imamo opravka s še večjim zavlačevanjem. Treba je nekaj narediti, saj drugače lahko prevlada vtis, da se odpovedujemo in molče pristajamo, medtem ko imamo pravico, da terjamo vsaj jasno besedo.
V razpravi je bilo poudarjeno, da je zavlačevanje Pogojeno s splošnim političnim položajem, še zlasti Pa z lovljenjem glasov razpadajoče se Liste za Trst, ko se stranke že pripravljajo na verjetne predčasne volitve. Izrečeno je bilo mnenje, da je treba imeti stike s predstavniki deželnih in državnih vodstev strank, kot tudi da je treba na zavlačevanje odločno Jn enotno odgovoriti z enotnimi akcijami. Pri tem je mia poudarjena nenadomestljiva vloga enotne slovenske delegacije kot predstavnika vseh Slovencev in katalizatorja skupnih zahtev in akcij. V zvezi z bližnjim obiskom jugoslovanskega zunanjega ministra v Rimu je bilo izraženo pričakovanje, da bi na temelju dobrih m prijateljskih odnosov med obema državama in v soglasju s svečano obljubo predsednika vlade Craxija v Beogradu bilo ob tej priložnosti obravnavano vprašanje zaščitnega zakona in da bi bile sprejete konkretne obveznosti.
Izvršni odbor je razpravljal tudi o manifestaciji v Rimu, ki jo pripravljajo tako imenovane jezikovne manjšine v Italiji (Furlani, Albanci, Okcitanci, Romi,
Hrvati itd.). Manifestacija ima namen protestirati proti zavlačevanju s sprejetjem zakona za njihovo zaščito, ki ga obravnava poslanska zbornica. Odbor je bil soglasen, da je treba to pobudo podpreti tudi tako, da se je Slovenci udeležimo, vendar ob jasnem razločevanju dveh različnih zakonskih predlogov in da je treba zato doseči poleg sprejema v poslanski zbornici tudi sprejem v senatu.
Izvršni odbor je tudi sklenil, da je treba narediti vse napore, da se izve, v kakšni fazi je obravnava o našem zakonu in nato je treba poiskati učinkovite sklepe.
Izvršni odbor je nato razpravljal o kritičnem položaju Slovenskega stalnega gledališča in obžaloval, da je ustanova očitno pod pritiskom, ki ima za cilj oslabiti narodnostno skupnost kot celoto. Slovenci smo se pred več kot dvajsetimi leti odločili za publicizacijo ustanove, ker je to predstavljalo pot za njeno normalno delo in priznanje obveznosti italijanske države do slovenske kulture. O tem smo večkrat razpravljali in zato je treba tudi sedaj ponoviti našo odločno zahtevo, da mora država, in druge krajevne uprave, prevzeti v celoti breme za vzdrževanje ustanove.
Izvršni odbor je nato sklenO, da bo glavni odbor zasedal 16. junija.
Izvršni odbor je nato še razpravljal o lokaciji šol v Gorici, o spomeniku deportirancev in pozdravil odločno stališče goriškega teritorialnega odbora. Govor je še bil o kolonijah v Sloveniji in nastopu Slovencev videmske pokrajine v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Lepi uspehi Jugobnije kljub krizi tržišča
REKA — Reška Jugolinija je največja delovna organizacija med jugoslovanskimi brodarji in vodilni linijski brodar v Sredozemlju. S svojim ladjevjem, ki ga sestavlja 63 sodobnih ladij s skupno nosilnostjo 870 tisoč ton z velikim ugledom, ki ga je pridobila, pa sodi tudi med najuglednejše linijske družbe v svetu.
Ladjevje Jugalinije pluje na 11 rednih linijah in povezuje Jugoslavijo, njeno gospodarstvo, posebno pa njeno zunanjo trgovino skoraj z vsem svetom : s severno Evropo, Severno Ameriko, Južno Ameriko (atlantsko in pacifiško obalo). Bližnjim, Srednjim in Daljnim Vzhodom ter Kitajsko. Tako ladje Jugolinije pristajajo v pristaniščih na vseh celinah, razen Avstralije.
Jugolinija je bila ustanovljena februarja 1947 in bo v prihodnjem letu slavila 40-letnico poslovanja. Treba je reči, da je bilo njeno poslovanje vseskozi zelo uspešno, kajti od ustanovitve do danes je vsako leto zaključila s pozitivnimi rezultati. Ob u-stanovitvi je Jugolinija od vlade dobila 16 ladij, od teh pa sta bili dve tako poškodovani, da nista nikoli zapluli. V 39 letih obstoja je Jugolinija povečala svojo floto za okoli petkrat Da bi pa lahko bila kos svetovnemu brodarskemu tržišču, bi marala vsako leto vpeljati v promet pet novih ladij. Zaradi visoke cene ladij pa si
Na seji Izvršnega sveta občine Nova Gorica
Nove kritike in pridržki o jezu v Podgori
Izvršni svet Občinske skupščine v Novi Gorici je na svoji zadnji seji obravnaval in sprejel tudi stališča o Predvideni gradnji novega jezu na reki Soči v Podgori. Kot znano gre za tako imenovani izvedbeni projekt, ki so ga poslali iz Rima in je že povzročil tudi odmev in pripombe elek-
trogospodarske delovne organizacije Soške elektrarne v Novi Gorici. Izvršni svet je ugotovil, »da občina Nova Gorica izvaja ukrepe za zavarovanje podtalnice na območju Vrtojbe in Mirna, ki je predvidena za rezervo pri preskrbi z vodo na širšem območju mesta Nove Gorice in zato
Že pripravljeni predlogi za financiranje avtocest
TOLMIN — Novogoriško in tolminsko občino so včeraj obiskali koordinator za izvajanje osimskih sporazumov pri jugoslovanski vladi Aleksander Manetovič in Albert Bubičič ter predsednik odbora za izvajanje določb °simskih sporazumov pri slovenskem izvršnem svetu Tone Poljšak. Namen njihovega objskla — podobnega so opravili pred kratkim tudi v Sežani — j® bil ta, da sogovornike seznanijo kaj in kako Jugoslavija pristopa k reševanju še neopravljenih nalog iz osimskih sporazumov. Manetovič je predstavnike gospodarskega življenja, carine, obmejnih organov, medobčinske Sespodarske zbornice, soških elektrarn in terminala Vrtojba v novogoriški občini najprej seznanil z rezultati pogovorov, ki so potekali 16. in 17. aprila v Rimu med jugoslovansko in italijansko stranjo, predvsem glede pospešitve del v tistih še neizpolnjenih nalogah iz osimskih sporazumov.
Glede gradnje cestnih povezav — mišljeni so odseki avtocest Vrtojba -Razdrto, Fernetiči - Razdrto in Divača - Reka — so bili mnenja, da vpra-sanje izgradnje nikakor ni samo stvar Slovenije in Hrvatske temveč vse “ ugoslavije. Manetovič je povedal, da so jugoslovanska vlada in ustrezni zvezni organi že pripravili predloge za finansiranje teh odsekov in da jugoslovanska stran pričakuje pri njih tudi finančno angažiranje Italije.
.	9 ustanavljanju carinske cone na mednarodnem mejnem prehodu v
Vrtojbi so menili, da ta daje možnost za širjenje gospodarskega sodelovala med obema državama. O tržaškem in goriškem sporazumu pa so de-',aR da bi ju kazalo obogatiti s še novimi določili, ki bi {»menili večjo roožnost za promet blaga. Priporočih so tudi naj bi ustrezna meddržavna komisija, ki spremlja izvajanje videmskega sporazuma pretresla rezultate ja ukrepe, ki jih je prindsla prekategorizacija nekaterih maloobmejnih prerodov, kar je med prizadetim prebivalstvom na obeh straneh meje povzro-C1 o negodovanja.
. Kmalu naj bi se sestala tudi mešana komisija za obrambo pred točo n pregledala poročila strokovnjakov o potrebni opremi. Glede nameravane Jtje^tve Soče pri Gorici so menili, da je treba doseči ustrezen dogovor | ede nivoja reke, da bi ta ne motil vodnega režima v njenem jugoslovan-n 91? delu. O vodni povezavi Jadranskega in Črnega morja, do katere ima Uhijanska stran veliko afiniteto pa so menili, da to vprašanje ni samo za-C p Jugoslavije in Italije ampak več držav v jugovzhodni Evropi. n ' opoldne so si gostje ogledah nekatere objekte iz osimskih sporazumov, 10 Pa so šli na obisk v tolminsko občino.
VOJKO CUDER
je vsako spreminjanje reke Soče o-ziroma njenega toka brez predhodnih temeljitih raziskav o morebitnih vplivih zajezitve pri Podgori na omenjena podtalnico, nesprejemljivo«.
Tudi brežine reke Soče so oblikovane oziroma prirejene sedanjemu toku reke, kar pomeni, da bi pred odločitvijo o morebitni zajezitvi morah raziskati vphv sprememb na brežine in bližnje stanovanjske objekte, zlasti še iz varnostnih razlogov. V stališčih Izvršnega sveta do omenjenega projekta je nadalje poudarjeno, »da je novogoriška občina območje med hidroelektrarno Solkan in državno mejo z Italijo opredelila za rekreacijsko cono za Novo Gorico. Na tem območju je predvidena gradnja športno - rekreacijskih objektov, sprehajalnih poti, predvsem pa ureditev nadomestne kajakaške proge na brzicah reke kot nadomestilo športnikom - kajakašem za izgubljeno območje, ki ga je poplavilo jezero hidroelektrarne Solkan. Zadevni ureditveni načrt je že izdelan, po predhodnih javnih razpravah, v katerih so občani zahtevah, da se odsek reke Soče od nove hidroelektrarne in do meje z Itahjo ohrani neokrnjen«.
S predvideno zajezitvijo Soče na i-talijanski strani, kjer bi ob, akumulaciji za celoletno uporabo vode zgra-dili tudi manjšo elektrarno, bi vplivali na gladino reke na jugoslovanski strani, s čimer bi Sočo krajinsko osiromašili. »Vse to bi poleg nepopravljive škode v krajinskem izgledu povzročilo tudi konec kajakaškega športa, v katerem dosegajo novogoriški kajakaši vrhunske rezultate v
državnem in mednarodnem merilu«.
Izvršni svet predlaga, da pri o-bi a vnavi projekta za zgraditev jezu v Podgori upoštevajo tudi utemeljitve Soških elektrarn o tem, da bi objekt zmanjšal moč in proizvodnjo elektrike v hidrocentrali Solkan. Sicer pa bi morah o celotnem izvedbenem projektu, kot ga predstavljajo v Itahji, pripraviti javno razpravo med občani v Solkanu in Novi Gorici. Že sedaj na primer tudi opozarjajo, da bi se v novem jezu zbirale razne snovi oziroma usedline, s čimer bi se kakovost reke Soče na tem območju znižala vsaj za en razred.
Podobno kot Soške elektrarne je tudi Izvršni svet svoje pripombe o izvedbenem projektu za zgraditev jezu na reki Soči v Podgori poslal Republiškemu komiteju za varstvo okolja In urejanje prostora Slovenije. Pri tem opozarjajo, da bodo morah o zadevi izreči svoje mnenje tudi pristojni zvezni organi v Beogradu. Kot smo neuradno zvedeh bo o projektu za zgraditev jezu v Podgori razpravljala tudi Stalna jugoslovansko - itah-janska komisija za vodno gospodarstvo, na seji, ki bo najbrž v prilml njem juniju. MARJAN BROBEŽ
Jugohnija tega ne more privoščiti, iz težkega položaja pa se nekako rešuje tako, da nabavi cenejše, rabljene ladje. Kljub finančnim težavam, pa ima Jugolinija trenutno naročene štiri nove ladje za kontejnerski tovor in za prevoz razsutih tovorov.
Začetna in končna točka za Jugoli-nijo je Jadran, vendar je tudi na tem področju čutiti stagnacijo v poslovanju. Edini dobri znaki so, da narašča kontejnerski promet v ZDA in da se LR Kitajska vse bolj odpira ostalemu svetu, to pomeni tudi Jadranu. Na poslovanje Jugolinije bi ugodno vplivalo tudi to, če bi se ponovno odprlo njeno nekdanje najboljše tržišče, ki je zaradi iraško - iranske vojne že več let zaprto. Ostaja pa upanje, da se bo tudi to zgodilo.
Istočasno z Jugolinijo, so leta 1974 ustanovih mednarodno in prometno agencijo Jadroagent. V letih od ustanovitve do danes se je ta pomorska agencija razvila v največjo v državi, tako po številu sprejetih/odpremi jenih ladij, kakor tudi po ostalih kazalcih današnje poslovne dejavnosti podjetja. Agencija Jadroagent šteje danes 766 zaposlenih, ki so poleg na Reki, razmeščeni po vseh velikih jugoslovanskih mestih, v tujini pa i-ma svoja predstavništva v Trstu, na Dunaju, Hamburgu, Bukarešti in Sofiji. V tehničnem pogledu je Jadroagent zelo dobro opremljena agencija, ki lahko v vsakem trenutku odgovori na zahteve tržišča.
K uspehu Jugohnije in Jugoagenta niso prispevah samo ladje, uporaba moderne tehnologije in nove pomorske linije, temveč predvsem njeni ljudje, ki varno vodijo ladje in tovore, ki skrbijo in zagotavljajo hitre in točne poslovne informacije, ki določajo smernice za razvoj v prihodnosti in tisti, ki upravljajo in vodijo delovno organizacijo.
Srečanje PSI o Terski dolini
BARDO — Videmska federacija PSI je včeraj priredila srečanje, na katerem so obravnavali probleme v zvezi z načrtom za hribovita področja, predvsem Terske doline. Pokrajinski odbornik Cum je obširno poročal o družubeno-gospodarskem stanju v dolini in poudaril potrebo po novih delovnih mestih in boljših zaposlitvenih pogojih. Profesor Viljem Černo je {»dal shko demografskega gibanja, ki je vse prej kot zadovoljivo, kakor je nezadovoljivo kulturno življenje v vsej Terski dolini.
Za poživitev teh krajev pa je potrebno zavzemanje vseh naprednih sil. Deželna uprava in vlada bi morali izkazati večjo naklonjenost Nadiškim dolinam in njihovem razvoju. Nenazadnje spadajo v obmejno področje, za katerega so predvidene razne o-lajšave, ki zaenkrat še niso uresničene.
SLOVENIJALES
DOMA IN V SVETU
DOBRO POZNAN
Dočakajmo sezono, ki prihaja, z veseljem in prvovrstnimi oblačili trgovine LINEA. Z njimi boste elegantni ob vsaki priložnosti: Z oblačili LINEA vedno v korak z modo. LINEA — TRST — Ul. Carducci 4
Partizanska bolnišnica »Zalesje« rn
Nnp	slovenski javnosti in zgodovinopisju o
v uživajo skrite partizanske bolnišnice velik slo-es- Nekatere izmed njih, npr. »Franja« pri Cerknem, u Rogu iclr. pa so postale po vojni tudi turistično l2redno zanimive.
ul Partizanski bolnišnici »Zalesje«, ki je nepretr-sano delovala in bila zelo izpostavljena sovražniko-®mu pritisku v Brkinih od okoli 15. novembra 1943 23 17- januarja 1945 ter se je v njej zdravilo okoli j ranjencev in bolnikov, pa je v slovenski javnosti o znanega, čeprav je bila za območje Brkinov in
Slovenske Istre izredno pomembna pa, tudi naj bližja Trstu in morju, če ne štejemo zasilne okrožne bolnišnice pod Beko (BK - 1), ki je delovala od začetka junija do 5. septembra 1944.
Pri gradnji skritih partizanskih bolnišnic in izbiranju njihovih lokacij, so graditelji vselej upoštevali:
1. potrebo po bolniškem objektu, 2. naj večjo mogočo skritost v danih objektivnih okoliščinah, 3. možnost skritega dostopa za prinašanje ranjencev, zdravil, hrane in opreme, 4. primerno oddaljeno javko v bližini — osamljeno hišo, mlin, vas itd., 5. odmaknjenost lokacije od prometnih poti, 6. možnost prikrivanja vseh objektov in premikov in 7. seznanjenost čim manjšega števila ljudi z lokacijo bolnišnice. Vsem tem zahtevam pa v Brkinih ni bilo mogoče ugoditi.
Pred kapitulacijo Italije so partizanske enote in ilegalni politični delavci v Brkinih zdravili svoje ranjence po domovih zanesljivih ljudi, kjer so jih zdravili zaupni civilni zdravniki in bolničarji, negovale
in hranile pa kmečke žene in dekleta. Včasih pa so posamezne hudo ranjene borce s ponarejenimi dokumenti pošiljali po zvezah v tržaško ali reško bolnišnico. Z množičnim odhodom Primorcev v NOV, z u-stanovitvijo večjih partizanskih enot in zaostrovanjem bojev s sovražniki pa je bilo vedno več ranjencev, njihovo zdravljenje po kmečkih domovih in pošiljanje v bolnišnice pa vse težje, ker so bili zdravniško pomanjkljivo oskrbovani in izpostavljeni vedno večji nevarnosti, da jih sovražniki izsledijo in pobijejo.
Da bi rešila problem zdravljenja vedno večjega števila ranjencev, sta okrožni komite KPS za Brkine in štab Istrskega odreda v začetku novembra 1943 sklenila, da zgradita skrito bolnišnico v gornjem delu Paležnice, ob kateri je bilo 6 domačij z mlini Na željo tedanjega odredovega komisarja Antona Dolga-na-Branka je kraj za gradnjo izbral Franc Vojvoda-Brzanov, in sicer v gozdu Kroglik, približno 500 do 600 metrov jugovzhodno od najvišje ležečo šprohar-jeve domačije.
Kandidatne liste je treba predložiti od 16. do 21. maja
Stekle so priprave na volitve jusarskih odborov Id bodo junija v nekaterih skupnostih na Tržaškem
Tržaški prefekt Eustachio De Felice je z odlokom razpisal volitve odborov za ločeno upravljanje jusarskih premoženj v nekaterih skupnostih, ki so jih zahtevale. Potekale bodo v nedeljo in ponedeljek, 15. in 16. junija, in sicer pri Banih, v Barkovljah, Bazovici, Lonjerju, na Opčinah, Proseku, v Padričah, na Rocolu in v Skednju. Zunaj tržaške občine bodo volitve samo v Medji vasi, ki spada pod devinsko - nabrežinsko občino. Volitev zaenkrat ne bo pri Ferlugih, v Groppa-di, na Kontovelu, v Križu in Trebčah, čeprav so jih vsaj nekatere od teh skupnosti zahtevale, ni p>a izključeno, da bodo razpisane jeseni.
Volilno pravico imajo vsi tisti, ki so vprisani na volilnih seznamih skupmosti, v katerih so vohtve razpisane. Kandidatne liste bo mogoče predstaviti pri tržaškem odnosno devinsko - nabrežin-skem občinskem tajništvu od 16. do 21. maja, pri čemer naj spomnimo, da velja običajni umik za javnost od 8. do 12. ure dopoldne. Vsaka kandidatna lista mora imeti svoj znak, obsegati pia sme največ 4 kandidate, ki morajo kajpak pristati na kandidaturo s pisno izjavo. Glede kandidatov veljajo podobpa določila oziroma omejitve kot za kandidate v občinske svete.
Kandidatne liste morajo podpisati predlagatelji, katerih število je odvisno od števila pjrebivalcev p»sameznih skupmosti. Pri Banih, v Bazovici, Lo-
njerju, Medji vasi, Padričah in na Proseku mora biti od 10 do 15 predlagateljev, v Barkovljah in na Opičinah od 35 do 50, na Rocolu in v Skednju pa od 70 do 100.
Vsak izmed odborov za ločeno u-piravljanje jusarskih premoženj šteje 5 članov, ki jih 30 dni p» izvolitvi skliče pristojni župan na prvo sejo, na kateri izvolijo svojega predsednika.
Ker ima vsaka izmed kandidatnih list naveč px> 4 kandidate, je jasno, da je v vsakem odbom izvoljen najmanj po en kandidat liste, ki ni prejela največjega števila glasov.
Postopek za izvolitev odborov, ki upravljajo jusarska premoženja, je zapleten in vsekakor pri nas malo poznan ker so te volitve v naših krajih dokaj redke. Prav zato Kmečka zveza
prireja v teh dneh informativne sestanke po vaseh .kjer bodo volili. O njih bomo poročali.
• Upokojencem prevoznega podjetja ACT - ACEGA uprava sporoča, da so jim pri vratarju v Ul. Bellini l/d na razpolago davčni obrazci 101 za prijavo dohodkov v letu 1985. Umik: od 8. do 13. ure.
| Ženske LpT bodo tožile podpisnike skupnega dokumenta ob 25. aprilu
Žensko gibanje Liste za Trst bo prijavilo sodišču vse podpisnike skupnega dokumenta, ki so ga nekatere demokratične stranke in organizacije ter krajevne uprave objavile ob letošnjem 25. aprilu. Dokument, o katerem smo svojčas poročali, je obsojal nekatere nedavne zaskrbljujoče pojave v našem mestu, med katere je uvrstil tudi manifestacijo, ki so jo ženske LpT organizirale ob sodelovanju koroškega Heimatdiensta lansko pomlad. V dokumentu je tudi pisalo, da je Heimatdienst »avstrijsko združenje z močnimi neonacističnimi vplivi«, kar so listarske ženske tolmačile kot neposredno obtožbo, da so tudi same neonacistke, česar jim seveda dokument nikakor ni pripisoval.
Kakorkoli že, listarske ženske so ocenile, da gre za »nesramno« kampanjo za »onesnaženje tržaške politične klime« in sklenile, da se obrnejo na sodstvo. Kaže torej, da se tudi listarske ženske, kot pravi pregovor, »praskajo tam, kjer jih srbi«.
Natta v nedeljo na Pomorski postaji
Vsedržavni tajnik KPI Alessandro Natta se bo v nedeljo udeležil javne manifestacije, ki jo prireja strankin deželni komite Furlanije - Julijske krajine v Trstu. Na manifestaciji, ki se bo začela ob 10.30 na Pomorski postaji, bo vsedržavni tajnik KPI govoril o vprašanjih mednarodne politike.
Anzellotti pri Ridiettiju za lokacijo sinhrotrona
Izredni komisar Območja za znanstvene in tehnološke raziskave Fulvio Anzellotti je včeraj uradno predstavil tržaškemu županu Francu Richettiju predlog o namestitvi sinhrotronskega svetlobnega generatorija pri Bazovici. Za to lokacijo se je, kot znano, odločil znanstveni odbor, ki mu predseduje nobelovec Carlo Rubbia, zdaj pa jo je z manjšimi spremembami osvojil upravni svet Raziskovalnega območja.
Področje, na katerem naj bi zgradili sinhrotron, naj bi bilo za nekaj desetin metrov bolj oddaljeno od Bazovice, kot so predlagali znanstveniki, obsegalo pa naj bi prej kot slej 46 hektarov. Anzellotti je na srečanju z županom poudaril, da je predlagana lokacija po mnenju znanstvenikov najboljša v tržaški pokrajini, nič konkretnega pa ni povedal o vrsti ugovorov, ki so jih iznesle krajevne organizacije, zastopane v Koordinacijskem združenju kraških vasi, razne slovenske politično
in strokovne organizacije ter Kraška gorska skupnost, o čemer smo svoj čas podrobno poročali. To zadržanje čudi tudi zato, ker so ugovori med drugim pokazali na nekatere čisto tehnične ovire, kot so trasa avtoceste za Pesek in Reko, ki teče tik ob izbranem mestu, rov cementarne pri Ključu, ki predstavlja pomemben vir tresljajev, itd. Anzellotti je vsekakor potrdil, da bi se Raziskovalno območje v primeru gradnje sinhrotrona pri Bazovici odpovedalo enako obsežni površini zemljišč pri Banih.
Župan Richetti je izrednemu komisarju zagotovil, da bo občinska uprava napravila vse, kar je v njeni moči, da bi se ob sodelovanju z Raziskovalnim območjem vprašanje namestitve sinhrotrona pri Bazovici v najkrajšem času in ugodno rešilo. Povedal je tudi, da pristojni občinski uradi na tem že delajo, tako da bi ne smelo priti do zastojev iz birokratskih razlogov.
Dolinska SSk o možnosti vstopa v upravo
Pretekli petek so se sestali novoizvoljeni člani dolinske sekcije SSk. Dnevni red je vseboval izvolitev sekcijskega tajnika ter porazdelitev odborni-ških junkcij.
Sejo je otvoril predsednik občinskega zbora Stefančič, ki je članom predlagal dnevni red ter obenem podal delovanje sekcije po občnem zboru. Po izčrpni diskusiji, v katero so posegli vsi prisotni odborniki, je bil ponovno podeljen mandat dosedanjemu tajniku sekcije Mahniču.
Odbor je obenem poveril tajniku nalogo, da preveri možnosti vstopa dolinske SSk v upravo v duhu sklepov sekcijskega kongresa ter smernic, ki jih je sekcija zavzela v sedanji mandatni dobi.
Odbor je mnenja, da zahteva bližnja bodočnost jasne politične izbire ter upravno - politično enotnost vseh slovenskih komponent naše občine ob spoštovanju posameznih stališč in prisotnosti. Nadaljevanje pogovorov v tem duhu s krajevnima KPI in PSI naj postane sredstvo za uresničitev' enotne platforme v obrambo okolja, gospodarskega razvoja ter sodelovanja z večinskim narodom na podlagi sožitja in medsebojnega spoštovanja.
Aprila več prehodov čez mejo
Osebni promet skozi italijansko - jugoslovanske mejne prehode v tržaški pokrajini je po določenih zastojih prejšnjih let ponovno dokaj živahen. Tudi podatki o številu mejnih prehodov za mesec april kažejo, da čedalje več ljudi prekorači mejo, ki še vedno velja za »najbolj odprto v Evropi«.
Prejšnji mesec so torej zabeležili skupno 1.890.552 prehodov, kar znaša skoraj deset odstotkov (točneje 9,62) več kot v istem mesecu lanskega leta. Prehodov s potnim listom je bilo 1.164.753 (10,1 odst. več kot aprila lani), s prepustnico pa 743.799 (8,8 odst. več).
Glede prehodov s potnim listom je zanimivo zabeležiti, da so porastu botrovali predvsem jugoslovanski in tuji državljani (24,23 odst. več), medtem ko je bilo italijanskih državljanov, ki so prekoračili mejo s potnim listom, 6,77 odstotka manj kot pred enim letom. Porast prehodov s prepustnico pa je bil obojestranski, a bolj občuten na jugoslovanski strani: porast prehodov jugoslovanskih državljanov (seveda z obmejnih območij) je namreč znašal 11,34 odst., italijanskipa 7,86.
Naraščanje prometa ob meji pa še bolj potrjujejo podatki, ki se nanašajo na prvo štirimesečje letošnjega leta. V tem času so namreč našteli kar 6.847.188 prehodov, kar v primerjavi z istim obdobjem lani pomeni 1.356.161 pirehodov več s porastom 24,7 odstotka.
Z včerajšnje predstavitvene tiskovne konference
Mestna lista daje prednost programom in zvrača ostre očitke na Listo za Trst
Medtem ko se nadaljuje izigravanje med Listo za Trst, ki je medtem sklicala nujno sejo vodstva in pa med strankami sedanje koalicije, v prvi vrsti Krščansko demokracijo, ali naj se pogajanja za nadaljnje upravljanje tržaških krajevnih ustanov odvijajo na deželni ali pa na pokrajinski ravni, je nova Mestna lista, ki ima v bivšem tajniku LpT Giuricinu svojega glavnega predstavnika, včeraj na tiskovni konferenci obrazložila razloge, zaradi katerih je prišlo do ustanovitve te nove politične formacije in katere cilje si je zastavila za svoje delo.
Poleg tajnika Mestne liste Giuri-cina so se tiskovne konference udeležili še predsednik Pellis ter na: mestnika tajnika Marchio in De Rota.
Kateri so bili pravzaprav razlogi, da je prišlo do razkola LpT in torej do ustanovitve Mestne liste? Kot je bilo včeraj rečeno na tiskovni konferenci je treba na prvo mesto postaviti piomanjkanje notranje demokracije v LpT in pa pastopno izničenje heterogenosti, saj se je njeno vodstvo vse bolj pomikalo proti desničarskim pozicijam. Poudarjeno je tudi bilo, kako so nekateri vodilni
predstavniki, začenši s Cecovinijem, že vrsto let vpisani v liberalno stranito, torej v tradicionalno stranko, proti katerim se LpT zaganja že od samega nastanka. Nova Mestna lista tudi očita LpT, da se je izneverila bistvenim točkam programa, na katerih je gradila svoje uspehe; pri tem je bilo ironično dodano, kako je Cecovini v nekem intervjuju tržaškemu tedniku izjavil, da je integralna prosta cona, za katero se je LpT potegovala že od samega začetka, prava utopija.
Predstavniki Mestne liste so na včerajšnji tiskovni konferenci postavili tudi vprašanje »stolčkov«, oziroma teženj LpT, ki daje na primer prednost županskemu mestu, katero naj bi seveda zasedel Cecovini. kot pa programom v korist mesta. Zadnji očitek, ki je padel na LpT pa je zadeval molk glede zloglasne fra-masonske lože P2, oziroma povezave med njo in Cecovinijem; pri tem je bilo dodano, kako ta zadeva ni sprožila nobene reakcije v LpT in kako ni neposredno prizadeti Cecovini javno pojasnil svojega položaja.
Kateri pa so programi nove Mestne liste? Predvsem se sklicuje in
osvaja razloge, ki so privedli do u-stanovitve protiosimskega gibanja in ki je po mnenju Mestne liste v zadnjih časih propadlo predvsem zaradi pomanjkanja notranje heterogenosti in demokracije. Seveda podpira o-liranitev in razvoj produktivnih in raziskovalnih dejavnosti, v skrbstvenem sektorju pa se med drugim zavzema za revizijo zakonodaje, ki zadeva psihiatrijo. V sektorju zaščite jezikovnih manjšin — je dobesedno rečeno v noti, ki je bila izročena tisku — je treba strogo spoštovati ustavo, norme Evropske gospodarske skupnosti in mednarodne obveze italijanske države.
Mestna lista je torej povedala kaj misli. Danes in jutri pa bo svoja stališča ne samo glede deželnih, ampak tudi glede tržaških vozlov javnosti posredovala Krščanska demokracija, katere delegati se bodo zbrali na deželnem kongresu v Pordenonu. Danes dopoldne pa bo v Trstu tiskovna konferenca, na kateri bodb predstavniki KPI orisali dlje in namene strankinega deželnega kongresa, ki se bo začel čez teden dni v kongresni dvorani na razstavišču pri Montebellu v Trstu.
Kampanja Acega za ogrevanje na metan Prispevki za nov gorilnik in napeljavo
Ogrevajte z metanom: s tem geslom je tržaška Acega začela te dni široko kampanjo, da bi gorilnike na tekoči plin ali olje in tiste, ki služijo za ogrevanje večstanovanjskih poslopij uradov, šol, kasarn ipd. menjali z gorilnimi napravami na metan. Strošek bi bil na ničli ali zelo nizek, kajti predvideni so prispevki tako za zamenjavo gorilnika kot za novo povezavo. Kampanja teče na vsedržavni ravni na pobudo družbe Gas metano, ki je vezana na družbo Snam oz. Eni. K njej je pristopilo že okrog 80 mestnih podjetij za vodo, plin in elektriko v skupno 500 italijanskih občinah. Toda poglejmo podrobnosti.
Osnovni pogoj, da se izkoristi prispevek, je obstoj centraliziranega gorilnika z najmanj 30.000 kilokalorijami na uro. V tem primeru bo Acega nudila prispevek poldrugega milijona lir za zamenjavo gorilnika, milijon lir pa za priključitev na osrednjo metanovo mrežo. V primeru, da izžareva gorilnik 50 tisoč kilokalorij na uro, bo prispevek znašal dva milijona lir, milijon in dve sto tisoč pa bo prispevek za povezavo. Večja je torej potencialnost gorilnika, višji so prispevki. Funkcionarji Acega menijo, da prispevek krije vse stroške, razen v primeru, da nekdo želi zamenjati morda preobrab-Ijeni kotel.
Na Acega trdijo tudi, da se ogrevanje z metanom splača, kajti po novi prilagoditvi tarif stane od 1. maja letos 361,3 lire na kubični meter, k čemur je treba prišteti še davke in druge dodatke. Vsekakor, če primer-rjarno globalno ceno metana s ceno tekočega plina, ugotovimo prihranek 16 odst. pri ogrevanju, kar 19
odst. pa pri ogrevanju tople vode. Če odstotke spremenimo v realne številke, dobimo prihranek okrog 160.000 - 200.000 lir letno na družino.
V teh dneh pa so vladni organi poskrbeli še za novost, ki bo omogočila prilagajanje cene metana vsaka dva meseca in ne na vsakih šest, kot je bilo doslej. Prav zato je letošnjo zimo bMo plinsko olje cenejše od metana, čeprav je bilo v bistvu dražje. Krivi so bili namreč birokratski zapleti v odnosih med centralnimi in krajevnimi organi, ki morajo znižanje odobriti. Prihodnje znižanje je predvideno 1. julija, nato pa 1. septembra itd.
Verjetno ne bo odveč še podatek, da Acega že več mesecev opravlja dela za okrepitev in razširitev metanske mreže. Zainteresirana so področja pri Elizejskih poljanah, v Starem mestu, v Rocolu, okrog Trga Stare mitnice, v Barkovljah in na Opčinah (zahodni del). Dela bodo končana že letos, z izjemo Opčin in področja okrog glavne bolnišnice, kjer bodo nared leta 1988. Glede drugih področij v tržaški občini, so tehniki Acega mnenja, da bi lahko bila oskrbovana z metanom do leta 1990, sicer pa so to odločitve, ki jih sprejemajo politični' organi.
Če se povrnemo k omenjeni kampanji, naj dodamo, da je na Tržaškem okrog dva tisoč centraliziranih ogrevalnih naprav na tekoči plin, in pa še podatek, da bo Acega izplačala prvi prispevek mesec dni po prvi dobavi metana. Za vse informacije naj se interesenti o-brnejo na urad v Ul. Genova 6, pritličje, ali naj telefonirajo na št. 61210 - 64269 od 7.35 do 11. ure.
Na stadionu 1. maj v priredbi Športne šole
Jutri telovadna revija najmlajših
V	soboto, 10. maja, bo na stadionu 1. maj pri Sv. Ivanu v Trstu potekala Kcvija najmlajših, ki bo že peta zapored. N prireditvi, ki se bo pričela ob 15.30, bo nastopilo približno 100 predšolskih otrok iz tržaške in miljske občine. Šio bo pravzaprav za zaključni telovadni nastop otrok iz vrtcev, ki obiskujejo Športno šolo v Trstu.
Na devetih postajah bo isotčasno nastopilo 8 skupin otrok iz vrtcev v Miljah, pri Sv. Jakobu, v Ul. Conti, pri Sv. Ani, v Dijaškem domu, v Skednju in pri Sv. Ivanu. Poleg tega bo nastopila skupina malčkov, starih od 2 do 3 let, ki jih vadijo sami starši. Na rožnih orodjih bodo otroci pokazali, česa so se med letom naučili in kako so motorično napredovali. Na reviji bodo kot gostje letos prvič nastopili tudui beneški otroci iz Špetra. Za marsikoga bodo slednji pravo odkritje, saj zahajajo v predšolski center v Špetru, kjer so na pobudo slovenskih staršev organizirali dvojezični otroški vrtec.
Na Opčinah srečanje o položaju sodobne žene
V	openskem Prosvetnem domu se nadaljuje živahna kulturna dejavnost. Drevišnji večer bo posvečen zanimivi temi, o kateri je žal še vse premalo javne razprave. Govor bo namreč o položaju sodobne žene. Pravzaprav bo to v prvi vrsti priložnost za prijetno srečanje s književnica Zoro Tavčarjevo if1 slikarko Melito Vovkovo ob izidu knjige »Poklical si me po imenu«, ki jo je napisala Tavčarjeva, ilustrirala pa Vovkova, Večer, ki bo prispeval, tako k poznavanju obeh umetnic in njunega dela, kot k poglobitvi ženskega vprašanja v sodobni družbi, prireja Knjižnica Finko Tomažič in tovariši v okviru svojih predavalnih pobud.
Jutri pa bo v Prosvetnem domu gledališka predstava. SKD Tabor ie povabilo v goste gledališko skupino PD Soča iz Kanala ob Soči, kjer je pred kratkim nastopila openska dramska skupina. Gostje iz Kanala se bodo openski publiki predstavili z Gogoljevo komedijo »Ženitev«. Predstava bo ob 20.30-Naj ob tem še omenimo, da bo openska mladinska skupina nastopila v nedeljo, ob 18. uri v društvenih prostorih KD I. Gruden v Nabrežini z odlično predstavo »Figole Fagole«, ki jo je režirala Olga Lupine.
Meritve službe sa zdravstveno fiziko pri KZE
Po plohi radioaktivnost rahlo višja
Delegacija Kmečke zveze si je ogledala središče v Fiumicellu
Navodila za prevoz zelenjave naših vrtnarjev v center AIMA
Ploha, ki se je včeraj dopoldne ulila nad našo pokrajino, je botrovala novemu, sicer minimalnemu radioaktivnemu onesnaženju zraka in zemlje. Izvedenci službe za zdravstveno fiziko pri Tržaški krajevni zdravstveni enoti so po dežju izmerili v zraku odstotek 0,08 nanokirija joda 131 na kubični meter. Zjutraj, pred ploho, je znašala radioaktivnost zraka 0,06 nanokirija na kubični meter.
Prav tako se je v primerjavi povečala radioaktivnost v deževnici. Včeraj je znašala 440 nanokirijev na liter; ta odstotek pa je mnogo nižji od odstotka, ki so ga zabeležili po plohi dne 2. maja. Takrat so v enaki količini deževnice izmerili kar 500 nanokirijev joda 131. Odtlej do včeraj se je torej radioaktivnost v deževnici zmanjšala na približno desetino.
Tehnično znanstveni odbor, ki v naši deželi koordinira nadzorstvo nad radioaktivno ujmo, je tudi včeraj izdal sporočilo o položaju v naši deže-
Prosek: živina še čaka na povratek
Na proseški železniški postaji 142 glav goveda in preko 600 ovac še vedno čaka na vsa potrebna dovoljenja za povratek v Bolgarijo in na Poljsko. Nekaj se je v tej zvezi sicer premaknilo: jugoslovanske oblasti so izdale tudi za poljsko govedo dovoljenje za tranzit preko Jugoslavije. Upati je, da bodo z današnjim dnem to storili še pristojni organi na Madžarskem in na Češkoslovaškem
Kar se tiče ovac, je stvar nekoliko bolj zapletena. V Trstu so pripravljeni že vsi dokumenti, manjka pa le še pristanek bolgarskega izvoznega podjetja.
li. Meteorološka slika je v naših krajih še vedno ugodna; vetrovi odganjajo zračno maso v atmosferi proti vzhodu - severovzhodu, zaradi česar so možne padavine. Koncentracija radionuklidov v deževnici je po zadnjih meritvah upadla, in to predvsem v tržaški in videmski pokrajini. Glede na najbolj akutno fazo se je onesnaženje deževnice na Tržaškem zmanj-
»Vsedržavna povprečja o stopnji radioaktivnosti bolj malo povedo in ne dajo realne slike o radioaktivni onesnaženosti posameznih območij. Zaradi tega je nujno, da tržaška javnost končno izve, kakšno jakost je dosfr gla radioaktivnost pri nas v preteklih dneh«. Pod to premiso je član službe za zdravstveno fiziko pri Krajevni znanstveni enoti Luciano Benini na včerajšnji tiskovni konferenci iznesel vrsto podatkov,
Tiskovno konferenco so priredili Svetovni sklad za naravo WWF, Italia nostra in Prijatelji zemlje. Bolj kot izjave organizatorjev, ki so med drugimi ožigosali ravnanje oblasti, češ da niso primemo obveščale prebivalstva o »radioaktivni ujmi«, in njihovi predlogi (prekinitev uporabe jedrske energije za dobo petih let, sprememba vsedržavnega energetskega načrta), so na srečanju pritegnili pozornost prisotnih prav izračuni službe za zdravstveno fiziko pri KZE.
Benini se je uvodoma zaustavil ob neustrezni pripravljenosti strokovnih služb ustanove za atomsko energijo ENEA. Le-ta razpolaga skupno s 1.500 postajami za ugotavljanje radioaktivnosti v državi. Od teh jih je v resnici deluje le 800, od katerih jih kar 785 premore le standardne geiger naprave za merjenje radioaktivnosti. V naši deželi po besedah dr. Benini j a lahko le službi za zdravstveno fiziko v Trstu in v Pordenonu opravljata vse
šalo na dvanajstino (kar v bistvu potrjuje meritve službe za zdravstveno fiziko), v videmski pokrajini pa na šestino.
V pitni vodi tudi včeraj niso izsledili radioaktivnih snovi. Radioaktivnost v zraku se postopoma zmanjšuje. Prav tako so izmerili nižjo radioaktivnost v zemlji. K temu je prispevalo tudi razpadanje radionuklidov.
potrebne analize
Izvedenec se je nato zaustavil ob vprašanju stopnje radioaktivnosti, ki še ni škodljiva zdravju. »Varnostne meje v tem pogledu ni mogoče točno določiti, ker so spoznanja o vplivih sevanja še relativno skromna. Zato je tudi možno, da različni znanstveniki in organi po svoje tolmačijo učinke radioaktivnosti«.
Daleč najbolj zanimivi so bili prav podatki o radioaktivni onesnaženosti na Tržaškem. Dr. Benini jih je takole razčlenil:
ZRAK
L, 2. in 3. maja so zabeležili 0,32 nanokirija izotopa joda 131 na kub. meter; 4. maja je intenzivnost upadla in dosegla zvečer stopnjo 0,06 nanokirija.' 5. maja zjutraj je spet narasla na 0,30 nanokirija, 6. maja ponovno padla na 0,1, v sredo zvečer pa dosegla spet najnižjo stopnjo 0,06 nanokirija. V bistvu: sedanja stopnja radioaktivnosti naj bi bila približno dvajsetkrat višja od normalne. MLEKO
V mleku so zabeležili od 0,2 do 5 nanokirijev joda 131 na liter. Tudi v nekaterih konserviranih mlekih so dobili radioaktivne sledi. Ta mleka so izločili iz prodaje. Datum pakiranja konserviranega mleka je mogoče razbrati na spodnji strani tetrapaka (na primer št. 110 pomeni, da je bilo mleko pakirano 110. dan v letu, to je 20. aprila).
V centru AIMA v Fiumicellu, ki ga upravlja vrtnarska zadruga COFI, so včeraj nadaljevali z odjemom povrtnine, ki je pridelovalci ne smejo prodajati zaradi znane prepovedi ministrstva za zdravstvo. Pridelke, ki jih vrtnarji prinašajo v center, da bi jih le-ta uničil, pregleduje posebna komisija. Sestavljajo jo pred-
ZELENJAVA
Listnata zelenjava je bila »radioaktivna« do 400 nanokirijev na kilogram. Varnostni ukrepi so bili torej neobhodno potrebni. Pri drugih zele-njavah (na primer grahu) so zabeležili do 40 nanokirijev radioaktivnosti.
PITNA VODA
Radioaktivnosti niso zabeležili. V Soči so ponekod zasledili minimalno radioaktivnost. Voda goriškega vodovoda vsekakor ni bila onesnažena.
ZEMLJA
Maksimalno onesnaženost so izračunali 3. maja (0,3 nanokirija na kub. centimeter). Včeraj, pred dežjem, je znašalo onesnaženje 0,2 nanokirija. Vse meritve so se nanašale na izotop jod 131.
Protest ob prepovedi uvoza živine iz SFRJ
Tržaška zveza trgovcev - Unione commercianti je v zvezi z začasno prepovedjo uvoza živine iz Jugoslavije po avtonomnem računu pismeno protestirala pri vseh pristojnih oblasteh z ozirom na veliko škodo, ki jo zaradi tega trpi vse tržaško zunanjetrgovinsko poslovanje s sosednjo republiko. Isti ukrep namreč ne velja za Nemško demokratično republiko, prav zaradi zaščite tamkajšnje cvetoče obmejne trgovine.
stavnik združenja pridelovalcev, predstavnik podjetja AIMA, predstavnik dežele in predstavnik finančne straže. Komisija stehta pridelke posameznega kmetovalca in zatem izda prizadetemu potrdilo o odjemu. Na podlagi teh potrdil bodo lahko kmetovalci čez nekaj mesecev (verjetno bodo morali počakati kakega pol leta) prejeli izplačilo za uničene pridelke.
Delovanje centra pri Fiumicellu si je v sredo ogledala delegacija Kmečke zveze in naših vrtnarjev. Center je zaradi pomanjkanja osebja predvidoma odprt le od 9. do 13. ure. Kmetovalci, ki nameravajo prepeljati svoj pridelek v center, so zato na-prošeni, da se predhodno seznanijo z urnikom centra na tel. št. 0431-96170. Ob prevozu povrtnine morajo imeti pri sebi spremno listino. Kmetovalci, ki ne presegajo 10 milijonov lir prodaje, dobijo ustrezno potrdilo za prevoz pridelka pri Kmečki zvezi..
AIMA bo odkupovala povrtnino po cenah, ki so bile v veljavi na milanskem tržišču 2. maja — to je dan pred vstopom omejevalnega u-krepa v veljavo Te cene se ne bi smele bistveno razlikovati od okvirnih cen na milanskem zelenjadnem trgu v času med 25. in 30. aprilom, ki jih priobčujemo:
blitva (bledeš) od 600 do 700 lir za kg šparglji	od 4.000 do 5000 lir
cvetača	od 800 do 1.000 lir
radič	od 2.200 do 3.000 lir
endivija	od 1.300 do 1.800 lir
solata	od 950 do 1.200 lir
špinača	od 800 do 1.000 lir
peteršilj	od 1.100 do 1.500 lir
redkvice (šopek) od 160 do 250 lir
Kmečka zveza bo konec tedna priredila v prostorih PD Kolonkovec (Ženjanska reber 46) srečanje z našimi vrtnarji, da bi obrazložila delovanje centra AIMA in pripomogla k organizaciji prevoza povrtnine v center v Fiumicellu.
Podatki o radioaktivnosti na Tržaškem
NACIONALNO VPRAŠANJE
Po krajšem premoru je bilo sinoči v konferenčni dvoram tržaške Trgovinske zbornice tretje predavanje iz letošnjega ciklusa predavanj NŠK pod skupnim naslovom »Podobe srednjeevropske stvarnosti«, ki je bilo tokrat posvečeno Problemom nemške manjšine na Južnem Tirolskem v medvojnem in povojnem obdobju. Govornika sta bila tokrat prof. Karl Stuhlpfarrer, docent za nioderno zgodovino na univerzi na Dunaju in prof. Leopold Steurer, profesor na srednjih šolah v Bocnu,
Dežela oblikovala stališče
do pobud za razvoj ob meji
v posebna komisiji Deželnega sve-a za vprašanja EGS in za zunanje Ponose so zaključili razpravo, iz ka-ere so izšli temelji za oblikovanje '-'končnega stališča Deželnega odora o zakonskih osnutkih za spod-uditev gospodarskega razvoja in jnednarodne kooperacije ob meji. Do-o^jnent bo Dežela predstavila ožjemu -booru komisije za bilanco v po-S1anski zbornici.
široki razpravi, v kateri so se stališču odbora pozitivno izrekli i e~riavniki vseh večinskih strank, g. belo komisije sklenil predsednik 'asutti in izrazil prepričanje, da •"lamentarci gotovo ne bodo mogli dokumenta deželnega odbora, 'ta se namreč ne nanaša na po-'hiezne zakonske osnutke v parlali«' U’ Pa izraža celovito sta-vlan ^eine večine in vsebuje vse sl - k* 50 v zadnjih mesecih iz-dat/Z razPrave- Po njegovih bese-tev ^kument vsebuje predvsem zah-Snt0, .ba se predlagane olajšave za-sotovijo za vse ozemlje F-JK in da žc.1 i?°vežejo oziroma vključijo v de-Prè^ razvojni načrt, s čimer bo pre-linven? .?jih°vo podvajanje z ostani olajšavami in torej zavrnjena 2host konfliktnosti. Biasutti je tu-
di vztrajal pri nujnosti povezave med zakonodajno iniciativo parlamenta in izdelavo »vsedržavnega programa v interesu EGS«, na osnovi katerega bo naša dežela prejela status obmejnega območja EGS, tako zaradi svoje geopolitične lege, kot zaradi strateškega pomena. Kar zadeva oblike gospodarskega internacionalizacije pa so po njegovih besedah primerne mešane družbe (joint-venture), kot tudi proste cone po vsem deželnem ozemlju, ustanovljene po kriterijih EGS.
Črna kronika
»Presenečenje« je čakalo 38-letno Donatello Perazzin, ko se je pozno predvčerajšnjim vrnila v svoje stanovanje v Ul. Piccolormni. Neznani tatovi so vlomili vanj in ji iz spaL niče odnesli dragocenosti v skupni vrednosti kakih 20 milijonov lir.
56-letni Oliviero Digante se bo moral zdraviti 40 dni na ortopedskem oddelku zaradi poškodb, ki jih je dobil v prometni nesreči. Pešec je prečkal Ul. Carpentieri v Miljah zunaj prehoda za pešce, ko ga je s svojim fiatom podrla voznica Liliana Apostoli.
Od danes na Tržaški univerzi kongres o Helsinški listini
Predstavitev knjige o zgodovini Furlanije
Furlanski raziskovalec Tito Maniac-co je pred kakšnim mesecem pri rimski založbi Newton Compton objavil zgodovinsko delo »Storia del Friuli«, v katerega središču najdemo1 kmete, njihovo življenje in kulturo. O knjigi, ki se s svojo izvirno fiziognomijo uvršča v ponovno odkrivanje zgodovine in identitete posameznih dežel bodo danes, 9. t.m., ob 18.00' v Novinarskem krožku, na pobudo Skupine 85, govorili zgodovinar Giovanni Miccoli z beneške univerze in videmski pisatelj in raziskovalec Luciano Morandini. Navzoč bo tudi avtor.
• Tržaška postaja RAI bo s prvim oktobrom začela oddajati novo serijo oddaj, namenjenih italijanski manjšini v Jugoslaviji. Oddaje bodo na sporedu vsak delavnik, obravnavale pa bodo — na neposreden in aktualen način — vsa vprašanja, kd zanimajo poslušalce na obeh straneh meje. Pripravljala jih bo Marisandra Calacione.
V konferenčni dvorani ekonomske fakultete tržaške univerze se danes prične mednarodni kongres o Helsinški listini, ki ga prirejata tržaška univerza in Centre Europèen de Coor-dination de Recherche et de Docu-mentation en Sciences Sociales z Dunaja ob sodelovanju Inštituta za proučevanje mednarodne politike iz Milana ter tržaškega Goethe Instituta.
Kongres z uradnim naslovom »Helsinška listina (1975): varnost in sodelovanje v Evropi« se vključuje v okvir pobud dunajskega centra, ki deluje pod okriljem UNESCO. Glavni namen teh pobud (doslej so bila o tej temi že v Budimpešti, v Pragi, v Jabloni, sklepno srečanje pa bo oktobra letos na Dunaju) je poglobitev listine, ki so jo pred dobrimi desetimi leti podpisali v Helsinkih, ter njeno tolmačenje.
Tržaško srečanje, ki se ga bodo udeležili znani politologi, juristi, zgodovinarji, filozofi in jezikoslovci iz
raznih krajev sveta, bo med drugim omogočilo zanimivo primerjavo med izvedenci z Vzhoda in Zahoda v tolmačenu Helsinške listine. Po današnjem otvoritvenem pozdravu rektorja Fusarolija (kongres se bo pričel ob 9. uri) bodo med drugimi govorile znane osebnosti, kot so Giorgio Conetti, Gyorgy Szepe, Felice Accame, znani politolog Giorgio Galli, Klaus Bochmann, Bojana Tadie, Jan Berting, Massimo Bonfantini, Mihail Todorov in Adam Schaff. Kongres se bo zaključil v nedeljo na Inštitutu za filozofijo z okroglo mizo o misli Ferruccia Rossi-Landija, ki je bil glavni ideator tega kongresa in je umrl pred letom dni.
O V okviru konferenc, ki jih v mi-ramarskem Centru za teoretsko fiziko prireja zdniženje »Italija - Sovjetska zveza«, je včeraj predaval sovjetski astrofizik Andrej Linde.
Ob 16. obletnici smrti naše drage
Emilije Cergol por. Kocijan
se je spominjajo
mož Angelo, hči Marina, sinova Boris in Evgen, vnuki ter vsi, ki so jo imeli radi.
Domjo, 9. maja 1986
9. 5. 1985	9. 5. 1986
Ob 1. obletnici smrti našega dragega
Ivana Komarja
se ga z ljubeznijo spominjata
žena in hči z družino.
Ricmanje, 9. maja 1986
Renzulli: zdravstveno politiko je treba racionalno načrtovati
V avli B didaktičnega sektorja v katinarski bolnišnici so včeraj ob prisotnosti deželnega odbornika za zdravstvo Renzullija, članov upravnega odbora KZE, novinarjev in zdravnikov medicinske fakultete prikazali dokumentarec o katinarski bolnišnici. Izdelal ga je televizijski center Tiskovnega urada deželne uprave, da bi imel neke vrste razglednico o tem »deželnem biseru« zdravstvenega in tehnološkega napredka. Dokumentarec, kot sicer skoraj vsak naročen dokumentarec, nima posebnih umetniških lastnosti, pač pa prikazuje strukturo bolnišnice, njene zmogljivosti in najsodobnejše aparature, obenem pa tudi organizacijo dela in služb.
Bolj zanimiva, vsaj z novinarskega stališča, je bila debata, ki se je razvila po predstavitvi. Vsi so se strinjali, da je nova bolnišnica, kjer je dnevno na zdravljenju 850 pacientov (1200 je zdravstvenega osebja), velika pridobitev ne le za tržaško pokrajino, ampak za vso deželo. Vendar je v tržaškem javnem zdravstvu trenutno toliko nerešenih problemov, predvsem političnih in finančnih, da je marsikdo izkoristil včerajšnjo priliko, da je nanje še posebej opozoril. Predsednik KZE Scarpa je omenil Damo-
klejev meč proračuna, ki ga je skupščina ob bojkotu LpT prejšnje dni zavrnila. Če ga v drugo ne bo sprejela, bo KZE prešla pod komisarsko upravo. Zdravnik Tuveri je opozoril predvsem na široko vprašanje pristopa do priletnih oseb, ki se obračajo na vrhunsko specializirano bolnišnico zaradi socialno nerešenih problemov, za katere bi bržkone bilo bolje poskrbljeno v kakem hotelu. Renzulli-jev poseg je bil nadvse pričakovan, saj so v nekaterih krogih prepričani, da kot Furlan ni naklonjen Trstu, o čemer naj bi pričal njegov načrt, da ukine kardiokirurški oddelek, oddelek za urgentno kirurgijo, dva pnev-mološka oddelka in da se bistveno zniža prispevek otroški bolnišnici.
Renzulli je »antitržaško« usmerjenost ironično komentiral tako, da je spomnil na predlog o zaprtju bolnišnice v Krminu, kjer je sam doma. Vsekakor se je odbornik obvezal za finansiranje prenovitvenih del glavne bolnišnice, o splošnih vprašanjih pa je podčrtal, da je potrebno politiko zdravja in prevencije realistično načrtovati na osnovi učinkovitosti in racionalnosti. »Trst ima svojo poveljniško ladjo, dopolniti moramo še njeno floto«, je zaključil.
SSG
Slovensko stalno gledališče v Trstu gostuje s Cankarjevim delom "Pohujšanje v dolini šentflorjanski" danes, 9. t. m., ob 19.30 v Vrhniki in jutri, 10. t. m., ob 20.30 v Cankarjevem domu v Ljubljani.
VERDI
Simfonična sezona "Pomlad 86"
Danes, 9. maja, ob 20.30, ponovitev koncerta (red B). Dirigent D. Renzetti, pianist F. J. Thiollier. Glasba Mozarta, Beethovna in Busonija. Jutri, 10. t. m., ob 18. uri (red S) ponovitev.
ROSSETTI
Danes, 9. t. m., ob 18.30: Konferenca "Pesnik in mesto Biagio Marin v Trstu' Alviseja Zorzija. Recitirajo Marisa Bartoli in Tullio Svetlini — ob ponovnem izidu zbirke B. Marina "Strade e rive di Trieste", ki jo je pripravila občina Trst.
CANKARJEV DOM
V	Cankarjevem domu se bo do jutri, 10. maja v počastitev 110-letnice rojstva Ivana Cankarja zvrstila vrsta kulturno-umetniških prireditev s skupnim naslovom Cankarjevi dnevi, ki se bodo končali z Dnevom odprtih vrat CD.
Velika dvorana
Jutri, 10. maja, ob 17.00: Baletni triptih - na glasbo R. Wagnerja in L. van Beethovna, v dramaturgiji, režiji in koreografiji M. Šparembleka
Danes, 9. t. m., ob 19.30: Simfonični orkester Slovenske filharmonije. Dirigent Uroš Lajovic.
V	ponedeljek, 12. t. m., ob 20. uri: Koncert filharmoničnega orkestra iz Novosibirska. Dirigent Arnold Kac.
Okrogla dvorana
V	torek, 13. t. m., ob 19.30: Mladi mladim. Drago Arko — violina, Mateja Heller — flavta in Vlasta Doležal—Rus — klavir.
Srednja dvorana
V	ponedeljek, 12. t. m., ob 19.30: Branko Homan — Pavle Lužan "Noč do jutra", Prešernovo gledališče — Kranj.
V	sredo, 14. t. m., ob 19. uri: Srečanje slovenskih mladih glasbenikov treh dežel: Furlanije—Julijske krajine, Koroške in Slovenije.
Mala dvorana
Še danes, 9, t. m.: Retrospektiva filmov Friedericha Wilhelma Murnaua. Danes, 9. t. m., ob 19. uri — Faust (1926) in ob 21. uri — Tabu (1930).
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Danes, 9. maja, Franz Xaver Kroetz "Ne krop ne voda", v režiji Edvarda Milerja. Gostovanje PDG Nova Gorica v Kranju ob 19.30.
Jutri, 10. t. m., ob 19.30 gostovanje v Kranju. V nedeljo, 11. t. m., ob 17. uri gostovanje PDG Nova Gorica v Trstu.
kino
ARISTON - 17.30, 22.00 Papà è in viaggio di affari, dram., Jug. 1985, 127'; r. Emir Kusturica; i. Moreno de Bartolli, Miki ManojloviČ.
EXCELSIOR I - 17.30, 22.15 La bonne, er., It. 1986, 90'; r. Salvatore Samperi: i. Florence Guerini, Katerine Michelsen.
□
EXCELSIOR II - 17.30, 21.45 Diavolo in corpo, dram., It. 1986, 120': r. Marco Bellocchio; i. Maruška Detmers, Roberto Pitzalis □ □
FENICE - 17.30, 22.15 Delta Force, akc., ZDA 1985, 129': r. Menahem Golam; i. Chuck Norris, Lee Marvin.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 II mostro di Firence, dram., It., 1986, 100'; r. Cesare Ferrario; i. Leonard Mann, Bettina Giovannini □ □
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Voglia di vincere, fant., ZDA 1985, 92'; r. Rod Daniel; i. Michael J. Fox, James Ham-pton.
NAZIONALE II 16.00, 22.00 Biancheria intima per signora, porn. □ □
EDEN - 15.20, 21.30 L’amante bisex in Strani desideri, porn. □ □
CAPITOL - 16.30, 22.00 Rocky IV, dram., ZDA 1985, lh31'; r. Sylvester Stallone; i. Sylvester Stallone, Dolph Lundgren.
ALCIONE - 16.00, 22.00 Mask - Dietro la maschera, ZDA 1985, 115'; r. Peter Bogdanovich; i. Cher, Sam Elliot.
LUMIERE FICE - 16.30, 22.00 Partitura incompiuta per pianola meccanica, kom., SZ 1976, 105', r. Nikita Mikhal-kov; i. Alexander Kaljigin, Elena Sol-vej.
MIGNON - 16.00, 22.15 I 4 dell’ oca selvaggia 2, dram., VB 1986, 127'; r. Peter Hunt; i. Scott Glenn, Edward Fox.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.00 L'alcova, porn., 1985, r. Joe D'Amato; i. Dilli Carati, Annie Belle. □ □
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Nove settimane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, 120’; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kim Basinger. □
RADIO - 15.30, 21.30 Febbre del sesso,
porn. □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20 razstavlja 10 mladih avtorjev: Cervi, Friedl, Giannini, Guevra, Marušič, Pausig, Roma, Sedmak, Sofianopulo in Venuto.
V	galeriji Cartesius bo do 15. maja na ogled grafična razstava tržaškega slikarja Federica Righija.
V	gledališču F. Prešeren v Boljuncu je na ogled razstava "POZNAŠ BOLJU-NEC?" (arheološka slika - naselje in arhitektura), ki jo je pripravil Odsek za zgodovino pri NŠK. Urnik: od ponedeljka do petka od 18. do 20. ure, v torek in petek tudi od 9. do 11. ure.
gledališča				koncerti		včeraj-danes		mali oglasi
iyoi-ij&ó /
Danes,, 9. maja, ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu
PUST V BOLJUNCU IN V SLOVENIJI
predvajanje filmov Stanota Žerjala o pustu v Boljuncu predavanje z diapozitivi Naška Križnarja o pustu v Sloveniji
Na ogled tudi razstava slik o pustu.
razne prireditve
razna obvestila
Vse starejše skavtinje, ki bi se rade udeležile družabne večerje, naj se zglasijo po telefonu na št. 753—938 Irma.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu sklicuje v petek, 16. maja, svoj redni občni zbor, ki bo v mali dvorani Kulturnega doma v Ulici Petronio 4, ob 10. uri v prvem in ob 10.30 v drugem sklicanju.
Želite dan veselja in zabave? Pridite dne 25. t. m. z Veselimi godci v Brazzac-co (UD). Vpisovanje na sedežu Partizanov Boljunec vsak delavnik od 18. do 20. ure ali tel. na št. 040/228—258	pridite,
ne bo vam žal!
Društvo slovenskih izobražencev v
Trstu vabi v ponedeljek, 12. t. m., ob 20.30 v Peterlinovo dvorano na srečanje z zadrugo DOM in društvom STUDENCI o političnem in kulturnem delu med katoličani v Benečiji.
VERDI
Danes ob 20.30 ponovitev (abonma red B) simfoničnega koncerta, ki ptvarja spomladansko sezono. Orkester in zbor gledališča Verdi, ki ju vodi Donato Renzetti (kot solist nastopa Francois Joél Thiollier), bosta izvajala Mozartove, Beethovnove in Busonijeve skladbe. Vstopnice pri blagajni gledališča (tel. 631-948).
izleti
KD Primorsko vabi na proslavo 45—letnice osvoboditve OF, ki bo jutri, 10. t. m., ob 20.30 v srenjski hiši v Mačkoljah. Vabljeni!
Knjižnica P. Tomažič in tovariši Opčine — Prosvetni dom. Danes, 9. t. m., ob 20.30 srečanje z Zoro Tavčar in slikarko Melito Vovk na temo: POLOŽAJ SODOBNE ŽENE ob izidu njune knjige "Poklical si me po imenu".
SKD Tabor Opčine — Prosvetni dom. Jutri, 10. t. m., ob 20.30 gostovanje gledališke skupine PD Soča iz Kanala ob Soči z Gogoljevo komedijo "Ženitev".
SKD I. Gruden priredi v nedeljo, 11. t. m., ob 18. uri v društvenih prostorih nastop mladinske dramske skupine SKD Tabor z veseloigro "Figole fagole". Režija Olga Lupine. Vabljeni!
KD F. Venturini sporoča, da je v teku vpisovanje v Glasbeno šolo za diatonično harmoniko pod vodstvom Zorana Lu-pinca. Prijave na sedežu društva v centru A. Ukmar — Miro pri Domju od 16. do 17. ure (tel. 040/281—196).
SKD Barkovlje — Ul. Cerreto 12 obvešča, da bo danes, 9. t. m., ob 20.30 redna odborova seja.
Celodnevna osnovna šola S. Gruden Šempolaj-Slivno prireja danes, 9. t. m., ob 14.30 zaključno šolsko prireditev. Vabljeni!
KD Rdeča zvezda vabi na kulturni večer v nedeljo, 18. t. m., ob 20. uri v športno—kulturnem centru v Zgoniku. Sodeluje pevski zbor in dramska skupina SKD Slavec iz Ricmanj. Vabljeni!
Celodnevna osnovna šola S. Gruden Šempolaj-Slivno priredi danes, 9. t. m., ob 14.30 zaključno šolsko prireditev. Vabljeni!
SPDT prireja v nedeljo, 11. maja, celodnevni izlet z osebnimi avtomobili na Obruč (1377 m) nad Reko. Izlet vodi Vojko Slavec, približno 6 ur hoje. Zbirališče ob 6.30 na mejnem prehodu Pesek na jugoslovanski strani. Vabljeni!-
Združenje Union Sv. Ivan - Podlonjer
priredi 18. maja enodnevni izlet v Chiog-gio. Vpisovanje vsak dan razen sobote, od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30/11. nadstr. Tel. 61011 - 52355.
Sekcija SSk za Devin - Nabrežino organizira 17. in 18. maja avtobusni izlet na Koroško. Vpisovanje pri Antku Terčonu '- tel. 299-509 in Ivanu Breclju tel. 208-270 do zasedbe razpoložljivih mest.
Kriška sekcija VZPI—ANPI in sekcija KPI J. Verginella obveščata, da je še nekaj prostih mest za nedeljski izlet (11. 5.) v Val Camonico in Bologno. Informacije v Domu A. Sirk (tel. 220—505).
KD Rdeča zvezda sporoča udeležencem izleta na Gorenjsko, da bo odhod v nedeljo, 11. t. m., ob 6.45 izpred občinskega spomenika v Zgoniku.
Danes, PETEK, 9. maja
GERO
Sonce vzide ob 5.41 in zatone ob 20.21 — Dolžina dneva 14.40 — Luna vzide ob 5.44 in zatone ob 21.16.
Jutri, SOBOTA, 10. maja
JOB
PLIMOVANJE DANES: Ob 4.36 najnižja -57 cm, ob 10.56 najvišja 26 cm, ob
16.04	najnižja -18 cm, ob 22.06 najvišja 52 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka
19.4	stopinje, zračni tlak 1016,9 mb usta-
ljen, veter vzhodnik severovzhodnik 16 km na uro, vlaga 70-odstotna, nebo oblačno, padlo je 1,2 mm dežja, morje rahlo razgibano, temperatura morja 16,6 stopinje.	___________
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Daniele Giacovani, Mara Pizzolato, Licia Rombo.
UMRLI SO: 87-letni Mario Biagiotti, 75-letna Nerina David, 74-letna Olga Gradishar, 59-letna Mercede Stopar vd. Bocchi, 82-letna Gemma Revelant, 81-let-na Regina Stocco, 68-letni Marino Attilio Rossi, 73-letna Luigia Rizzotti, 59-letna Eugenia Ripamonti, 55-letna Margherita Capriula, 86-letni Gaetano Cortellino, 52-letni Renato Ghermaz, 90-letna Giovanna Grilanc, 81-letni Emilio Gariboldi, 73-letna Vittoria Troha, 71-letna Maria Calzi.
STANKO VUK
predgovor MIRAN KOŠUTA
^ ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA r T ul Monlecchi 6 TRST lei (040) 728060
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 5. maja, do sobote, 10. maja 1986
(od 8.30 do 13.00 in 16.00 do 19.30) (tudi od 13.00 do 16.00)
Trg San Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Ul. Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revoltella 41, Mazzinijev drevored (Milje).
ZGONIK (tel. 229-373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
(od 19.30 do 20.30)
Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Ul. Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revoltella 41, Garibaldijev trg 5, Ul. dell'Orologio 6, Mazzinijev drevored (Milje).
ZGONIK (tel. 229-373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
(od 20.30 do 8.30 - nočna služba)
Garibaldijev trg, Ul. dell'Orologio 6, Mazzinijev drevored — (Milje)
ZGONIK (tel. 229-373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Prispevajte za
»Dijaško matico«
PRODAM seno v balah. Tel. 226445 od 13. do 14. ure.
OSMICO ima v Repnu Emil Purič (Jakopinov).
OSMICO je odprl Venceslav Legiša -Mavhinje.
V MIRNEM IN ZELENEM OKOLJU,
med oljkami in trtami, 8 km od Kopra, oddamo v najem prenovljeno istrsko hišo (3 sobe). Zaželeni upokojenci z znanjem slovenščine. Ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro "Istrska hiša".
MOTO GUZZI V 35 v odličnem stanju, prevoženih 21.000 km prodam,
2.200.000	lir. Tel. 224407.
TV AGENCIJA išče TEHNIKA ZA TONSKO SNEMANJE. Pogoji: starost 20-30 let, opravljen vojaški rok, vozniško dovoljenje, tehnično obvladanje električnih elementov, nagnjenost za dinamično in raznoliko delo. Za razgovor telefonirati od 15. do 17. ure na tel. št. 764-832, int. 107.
40% popusta nudi do 26. maja ob nakupu športnih čevljev American Eagle, Soldini, Canguro, Champ, Superga -manufaktura Ivana Pertot v Nabrežini.
PODJETJE NA ZAHODNEM KRASU nudi zaposlitev veščemu delavcu za pomoč v skladišču. Nujno vozniško dovoljenje D. Ponudbe s curriculum vitae poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika - Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst pod šifro "Zanesljiv".
PRODAM motor benelli 125 kub. po ugodni ceni. Telefonirati v večernih urah na št. 200-236.
OSMICO v Jamljah je odprl Marjo Kro-šelj. Toči belo in črno vino ter ponuja domači narezek.
IZGUBIL SE JE dve leti star ovčar v okolici Gropade — Padrič — Trebč. Sliši na ime Elsa. Tel. na št. 228—547.
37—LETNI FANT bi rad spoznal gospe ali gospodične za iskreno prijateljstvo. Tel. na št. 040/567260 — Giorgio.
17—LETNI FANT išče zaposlitev po možnosti v trgovini. Tel.na št. 040/227—212.
OSMICO je odprl Frandolič — Slivno 25.
PRODAM motorni čoln 570, motor evin-rude 85 HP s kabino. Tel. na št. 040/213—772.
PRODAM fiat 128 cl, letnik 1976 v dobrem stanju po ugodni ceni. Tel. na št. 040/228—352 v večernih urah.
OSMICO je odprl Zoran Pangerc — Dolina 474.
JADRNICO TIP EAU VIVE, dolžina 5 m, prodam po zelo ugodni ceni. Tel (samo resno zainteresirani) ob uri kosila ali večerje na št. 040/911—119.
PRODAM renault 5 GTL, letnik 1980 v dobrem stanju po zelo ugodni ceni. Tel. na št. 040/220—438.
PRODAM rulotko Rolle 3 in 1 z verando in vsemi pripomočki. Cena 2.000.000 lir. Tel. na št. 040/229—285 ob uri kosila.
darovi in prispevki
V	počastitev spomina Ludvika Švaba darujejo Nori in Sandro Jerič 50.000 lir za MPZ V. Vodnik in svakinja Dora
20.000	lir za Dijaško matico.
V	spomin na Pino Bukavec — fanko darujeta Lidija in Nada Kapun 20.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	spomin na Alberta Pernarčiča darujeta Nada in Lidija Kapun 20.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Berta Pernarčiča daruje Silvana Malalan 20.000 lir za Glasbeno matico.
V	spomin na prof. Erminija Ambrozeta ob lO^letnici smrti daruje Marija 50.000 lir za Glasbeno matico.
V	spomin na Franca Osiča ob obletnici smrti darujeta žena Zofka in družina
40.000	lir za Mladinski zbor Glasbene matice.
Namesto cvetja na grob pok. Viljema Pauline in Eme Legiše darujeta družina Osič in Zofka 30.000 lir za Mladinski zbor Glasbene matice.
V	spomin na Andreja Vodopivca darujeta družini Mahnič in Smotlak 20.000 lir za Pogrebno podporno društvo v Bazovici.
V	spomin na Slavka Pertota darujejo Stanka Zadnik 20.0000 lir, Marinka Terčon 20.000 lir ter Antek in Tatjana 20.000 lir za SKD I. Gruden.
V	spomin na dragega Berta Pernarčiča darujeta Irena in Dušan 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Prečnika.
menjalnica
NAKUPNI TEČAJI 8. 5. 1986
Ameriški dolar 			 1.480.
Nemška marka 			 683.--
Francoski frank 			 212,—
Holandski fiorini 				605.
Belgijski frank 			 31,—
Funt šterling 			 2.290.
Irski šterling 			 2.070.
Danska krona 			 183.
Grška drahma 			 10.
Kanadski dolar 			 1.060,
Japonski jen .............. 8.—
Švicarski frank ........... 820.—
Avstrijski šiling ......... 97.—
Norveška krona ........ t....	214,-
Švedska krona ............. 211.—
Portugalski eskudo ............ 10.-	-
Španska peseta ................ 10.
Avstralski dolar .......... 1.060.—
Debeli dinar .................. 3,90
Drobni dinar .................. 3,90
bč'll/D BANCA 01 CREDITO Dl TRIESTE Tel : Sedež 61446 - 68881 Dn»IIvD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
ZmfwtUy
TRST - Ul. S Maurizio 16 (Trg Ospedale) - Tel 794669
POMLADANSKE MODNE NOVOSTI
ŽENSKI KOSTIMI od 150.000 lir dalje
izredne cene na vseh artiklih
V	spomin na Berta Pernarčiča darujeta nočni ekspedit in rotacija ZTT 75.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Zelke Ban daruje Silvestra Malalan 10.000 lir za Zadrugo Ban.
V	spomin na pok. teto Marijo Benulič darujeta Ivica in Dorica z družinama
25.000	lir za ženski pevski zbor Rdeča zvezda.
V	spomin na Slavka Pertota darujeta Bruna in Zoro Tretjak 30.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina,
Namesto cvetja na grob Sabine Guštin darujeta Roza in Edvin Guštin 50.000 lir za ŠK Kras iz Zgonika.
Ob 61. obletnici smrti dragega očeta Ivana Kapuna darujeta Lidija in Nada Kapun 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB i Opčin.
V	spomin na Claudia Bradeticha darujeta Lidija in Nada Kapun 20.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na spoštovanega tov. Berta Pernarčiča daruje Matka Kosmina 20.000 lir za TPK Sirena — Barkovlje.
Ob 25. obletnici smrti dragega moža Mirka Sardoča se ga spominja žena Zora in daruje 25.000 lir za SKD Vigred.
V	spomin na prijatelja Slavka Pertota darujejo Nini, Rudi in Slavica — Kocjanovi 20.000 lir za Godbo Vesna — Križ in
20.000	lir za Godbo v Nabrežini.
Namesto cvetja na grob Berta Pernarčiča darujeta Aljoša in Marjuča Žerjal
30.000	lir za TPK Sirena.
Namesto cvetja na grob Kornelije Pertot darujejo Sonja in Rudi ter Milena in Iva z družinama 50.000 lir za Godbeno društvo nabrežina.
V	spomin na Borisa Kralja darujeta Angela in Karlo Gec 10.000 lir za Godbo na pihala V. Parma iz Trebč.
Ob plačilu članarine daruje Armid Ukmar 7.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na pok. Danico in Rada Pučko darujeta Cveto in Ivanka 30.000 lir za postavitev plošče v Gabrovcu.
Gianfranco Gutty daruje 150.000 lir za popravilo plošče v Gabrovcu.
Namesto cvetja na grob pok. Sabine Guštin vd. Furlan darujejo Stanko in Mariza Kralj 20.000 lir za SK Kras, Zma- -ga Blažina 10.000 lir za ŠK Kras in 10.000 lir za KD Rdeča zvezda ter Zvonko in Tamara Simoneta 10.000 lir za ŠK Kras.
V	spomin na Slavka Pertota daruje družina Terčon — Pertot 20.000 lir za pevski zbor Fantje izpod Grmade.
Namesto cvetja na grob Ludvika Švaba daruje Josipa Ota 20.000 lir za MPZ V. Vodnik.
V	spomin na Ivano Puntar roj. Grilanc darujeta Irene in Edi Emili 10.000 lir za Kulturni dom Prosek — Kontovel.
V	spomin na Zelko Ban darujeta Net-ka in Vittorio Žerjal 10.000 lir za Zadrugo Ban.
V	spomin na gospo Olgo Žnidaršič daruje Olga Pangerc 10.000 lir za pevski zbor M. Pertot.
V	počastitev spomina Olge Pertot darujeta Zorka Danieli in Ernesta Jagodic 20.0Q0 lir za SKD Barkovlje.
V	isti namen daruje Luciano Jagodic
20.000	lir za SKD Barkovlje.
Ob 1. obletnici smrti (10.5.1985) Rozalije Ota daruje mož Josip Ota 30.000 lir za Zvezo borcev Boljunec in 30.000 lir za KD F. Prešeren.
V	spomin na Žankota Zobca darujeta Milka in Gigi Granduc (Boljunec 94)
10.000	lir za Sklad Delo.
V	počastitev spomina Berta Pernarčiča daruje Bucik z družino 10.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Berta Pernarčiča darujeta Hedvika in Silvio 50.000 lir za Sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob Franca Peta-rosa daruje družina Enza Rojca 20.000 lir za KD Slovenec.
V	spomin na Sabino Furlan darujeta Hedvika in Silvio 20.000 lir za KD Rdeča zvezda.
Za popravila pri spomeniku NOB v Bazovici je daroval Karlo Grgič (Nendo) gradbeni material v vrednosti 10.000 lir.
Ob poravnavi članarine za leto 1986 so darovali za sekcije VZPI—ANPI Prosek - Kontovel: Livio Albi 5.000 lir, Attilio Albi 5.000 lir, Ivan Ban 5.000 Ur, Edvin Brus 5.000 lir, Marino Bischia 5.000 lir, Mario Cirielli 5.000 lir, Mario Danieli
5.000	lir, Boris Daneu 5.000 lir, Edvard Danieli 2.000 lir, Angel Gerljanc 5.000 lir, Vida Gerlanc -Menucci 5.000 lir, Herman. Gerdevič 5.000 Ur, Dušan Križman
10.000	lir, Marta Malalan — Cesar 5.000 lir, Rado Menucci 5.000 lir, Emilio Mar-tellani 5.000 lir, Mario Matjašič 5.000 lir, Miroslav Matjašič 5.000 Ur, Miroslav Pra-šelj 5.000 lir, Rajmund Praselj 5.000 lir, Florjan Prašelj 2.000 Ur, Žarko Prašelj
5.000	lir, Alojz Prašelj 5.00 lir, Karel Pertot 3.000 Ur, Emil Pahor 5.000 Ur, Bruno Pertot 5.000 lir, Mara Starc — Ukm'ar
5.000	Ur, Andrej Starc — Stanko 5.000 lir, Emil Starc 5.000 lir, Darko Starc 5.000 lir. Andrej Starc (254) 5.000 lir, Adrijan Sig-mun 5J000 lir, Angel Škrk 5.000 lir, Stanislav Štoka 5.000 Ur, Slavoljub Štoka
10.000	Ur, Andrej Udovič 5.000 Ur, Josipi-na Volarič 5.000 lir, Marčeto Ziani 5.000 Ur, Karlo Kriščak 5.000 lir.
Popravek: Namesto cvetja na grob Slavka Pertot darujejo Ivo Grilanc z družino 50.000 Ur, Anica z družino 50.000 Hr ter Marjuči z družino 30.000 Ur za SKD !• Gruden in ŠD Sokol.
RAZPIS
Društvena gostilna Prosek
razpisuje natečaj za novega gostilničarja.
Prošnje sprejema tajnik društva STANKO PRAŠELJ — Prosek 188.
Odbor
avtomobil in človek
ivan fischer
Končno volvo s prednjim pogonom
Za 480 ES je veljalo med ljubitelji volva veliko zanimanje
Kmalu bo tudi v Italiji naprodaj novi, mali volvo, ki so ga v skladu s tradicijo hiše poimenovali s številko : gre torej za volvo 480 ES, za katerega velja v krogu privržencev švedske tovarne veliko pričakovanje. Zunanji videz je športen, oblika je kar se da aerodinamična, posebno pozornost, kot vedno, pa so posvetili varnosti, tako pasivni kot aktivni.
Velika novost je predvsem v tem, da gre za prvi volvo s pogonom na prednja kolesa. Poganja ga 1700-kubični Renaultov motor, ki zmore 109 KM pri 5800 vrtljajih v minuti, tako da požene Volvovega malčka (malček je seveda evfemizem, saj je 480 ES dolg obilnih 425 cm) do najvišje hitrosti 180 km na uro. Švedi so upoštevali vse varnostne Predpise, ki veljajo v ZDA, kjer so posebno strogi in 480 ES ni imel nobenih težav pri omologiranju za ameriško tržišče.
Sploh je kot znano Volvo že vrsto let v ospredju pri varnostnih raziskavah : prvi so uvedli vzglavnike na sprednjih sedežih, serijsko vgrajene varnostne pasove, sedaj pa se ukvarjajo z obesami in vzmetenjem. Na velikih modelih, predvsem na modelu 740 turbo, že poskušajo vzmetenje, ki ga krmili elektronika. Serijsko bodo začeli izdelovati elektronske obese čez dve leti, že sedaj pa vozijo prvi eksperimentalni modeli.
Kakorkoli že, volvo 480 ES je zelo Prijetno vozilo, z zelo dobro lego na cesti in odličnimi zmogljivostmi, čemur seveda pripomore dejstvo, da ima motor sistem za elektronsko vbrizgavanje goriva, kar zagotavlja dodatno varčnost : poprečna poraba pri 90 km/h znaša 5,8 litra, po mestnem prometu pa 10,6 litra.
Prispevajte za
»Dijaško matico«
JUTRO, 1967
Režija: Puriša Djordjevič. Igrajo: Milena Dravič, Ljubiša Samardžič, Mija Aleksič, Neda Arnerič, Ljuba Tadič, Jelena Žigon, Olga Janečevska. TV Ljubljana, nocoj ob 22.10.
Jutro je tretji del Djordjevičeve trilogije - razmišljanja o današnjem svetu skozi minuli čas. Sanjski pogled v svet lastnih spominov poetično pripoveduje o sledeh, ki jih je v ljudeh pustila vojna. Prikazni obračunavanja z izdajalci in s sodelavci okupatorja, medvojne idilične sanje o svetu brez vojne so kočljive in nevsakdanje tematike, ki se jih je Djordjevič lotil v vročih letih vzpona jugoslovanskega filma v svetovno areno. Jutro in filmi Makavejeva, Petroviča, Žilnika, Pavloviča in še drugih so izrazili potrebo po drugačni, nekonvencionalni interpretaciji vsakdana in bližnje preteklosti. Upoštevajoč takratni družbenopolitični okvir je danes razumljivo, da so takšni filmi imeli pozitiven sprejem, predvsem v zahodnoevropskih državah. Jutro je vsekakor med najboljšimi filmi takratne jugoslovanske proizvodnje, tako po vsebinski kakor po realizacijski plati.
SOTTO IL SEGNO DELLO SCORPIONE - V znamenju škorpijona, 1969.
Režija: Paolo in Vittorio Taviani. Igrajo: Gian Maria Volente, Lucia Bosè, Giulio Brogi, Giuliano Disperati. Canale 5, nocoj ob 00.30.
Znamenje škorpijona je astrološka reprezentacija nasilja. Prvotni naslov filma Tavianijev je bil Prevratniki - drugi del in se je tako navezoval na njihovo prejšnje delo, ki je prikazovalo stanje italijanske levice v letih '60. Politične komponente v nocojšnjem filmu ni. Zgodba se dogaja v nekem prazgodovinskem času, ko bruhajo vulkani in se pogrezajo otoki. Skupina preživelih pripluje na drugi otok, kjer ugrabi tamkajšnje žene in nadaljuje pot do varnajše celine. Fragmentarnost zgodbe in dobra igra Volontèja sta poleg prikladne glasbe kvaliteti filma.
Pripravlja: Boris Devetak
Nove plošče
RAINB0W - FINYL VINYL
Devet let ansambla Rainbow -okrog dvajset glasbenikov se je v tem času zvrstilo v najrazličnejših vlogah - dokaz so trije pevci in kar pet bobnarjev. Nosilec te skupine pa je en sam element, ki ji obenem nudi tudi določeno kvaliteto in kontinuiteto in to je nepozabni kitarist ansambla Deep Purple Ritchie Blackmore, ki je nedvomno eden najboljših kar jih pomnimo v zgodovini rocka, ne vedno pa se mu posreči, da bi se izkazal tudi kot skladatelj. Dvojna L.P. plošča Se imenuje Finyl Vinyl in zajema več pesmi v živo, ki spadajo v različna časovna obdobja. Najdemo npr. Man on The Silver Mountain iz leta 1978 ko je igral še Ronnie James Dio, ena celotna stran pa obsega samo posnetke iz Tokia v letu 1984, ko je pri skupini aktivno sodeloval Joe Lynn Turner, nato še pesem Since You Been Gone, posneta v Doningtoinu leta 1980 z Grahamom Bonnetom. V vseh pesmih, ki so seveda hard-rock izstopa Ritchie Blackmore s svojo električno kitaro. Njegovi soli so res izredni in kar je še najbolj presenetljivo je dejstvo, da so si med sabo zelo
X
LP
različni. Omenili bi solo v pesmi Spotlight Kid, kjer se izvajalec poslužuje klasičnega, oziroma Mozartovega stila. Vsekakor je ta dvojni album zelo dober in bo brez dvoma
navdušil vse ljubitelje hard rocka. Poleg že zgoraj omenjenih pesmi boste lahko še poslušali: I Surren-der, Miss Mistreated, Jelaus Lover, Can t Happen Here, Tearin Out My Heart, Bad Girl, Difficult To Cure, Stone Cold, Power, Long Live Rock'n Roli in Weiss Heim.
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:...........................................................
Naslov:...................................................................
Glasujem za:..............................................................
Moj predlog:..............................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OP 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
današnji televizijski in radijski sporedi
EBf
RAI 1
RAI 2

RAI 3
IT RTV Ljubljana
TV Koper
10.30	Nadaljevanka: Camilla (2. del)
11.30	Nanizanka: Pronto avvocato -Testimone oculare
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Zabavni spored: Pronto... chi gioca?, vodi Enrica Bonaccorti
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute...
14.00	Pronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Zabavna oddaja: Pista!, vodi Maurizio Nichetti, vmes film La baia del tuono (dram., ZDA 1954, r. A. Mann, i. J. Stewart, J. Dru)
16.55	Danes v parlamentu
17.00	Dnevnik - kratke vesti
J7-05 Pista! (2. del)
18.30	Aktualnosti: Italia sera, vodi Piero Badaloni
19.40	Almanah jutrišnjega dne
19.55	Vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	Film: Questa specie d'amore (dram., It. 1972, r. A. Bevilacqua,
i.	U. Tognazzi, J. Seberg)
22-15 Dnevnik
22.25	Dokumentarna oddaja: Cinema!
„ Industria, sogno, mercato
3.20	Dokumentarna oddaja: Nozze d'-oro col cinema
4.00	Dnevnik - zadnje vesti u-15 Skladbe J. S. Bacha
11.10	Infomartivna oddaja: Temi della questione psichiatrica oggi
11.55	Zabavni spored Cordialmente
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik. C'è da salvare
13.30	Nadaljevanka: Capitol
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem, vmes aktualnosti
15.15	Kviz: Il tiro mancino
16.00	Inf. odd.: I grandi della storia
16.30	Otroška oddaja: Pane e marmellata, vmes risanka Scooby Doo
17.30	Dnevnik - kratke vesti-
17.35	Iz parlamenta
17.40	Turistični tednik: Sereno variabile
18.20	Dnevnik - večerni šport
18.40	Nanizanka: Le strade di San Francisco
19.40	Meteo 2 - vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.30	Nanizanka: Il commissario Kos-ter
22.00	Dnevnik - večerne vesti
22.15	Nanizanka: Squadriglia top secret - Chiamarlo coraggio
23.00	Aktualna oddaja: Moda
23.50 Dnevnik - nočne vesti
24.00	Film: Il diavolo sotto le vesti (krim., Fr. 1962, r. M. Deville, i. J. Charrier, M. Laforet, J. May-niel)
13.05	Športna oddaja: Olimpijski prvaki
13.15	Nadaljevanka: Bratje Karamazo-vi (5. del)
14.00	Tečaj ruščine in francoščine
15.00	Glasbena oddaja: Voglia di musica
16.15	Dokumentarna oddaja: Cineteca archeologia
16.30	Informativna oddaja: 1947: la scelta democratica italiana
17.15	Glasbena oddaja: Dadaumpa
17.00	Glasbena oddaja: L'orecchioc-chio
19.00	Dnevnik
19.10	Deželne vesti
19.35	Dokumentarna oddaja: Luntané a Napoli (2. del)
20.05	Informativna oddaja: Raccontiamo le città
20.30	Drama: Trailo e Cressida (W. Shakespeare)
23.40	Dnevnik
Po Italia 1 bo danes spet B. Spencer
9.00	Poročila
10.00	TV mozaik - Moč zborovskega zvoka (1. odd.)
17.25	Poročila
17.30	Otroški spored. Risana nadaljevanka: Beli delfin (6. del)
17.45	Nanizanka: Flipper (1. del)
18.15	Dokumentarna oddaja: Za učinkovito umsko delo: Napni oči in ušesa
18.45	Risanka
18.55	Propagandna oddaja
19.00	Danes. Obzornik ljubljanskega območja
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
19.55	Propagandna oddaja
20.05	Dokumentarna serija: Avtomani-ja - Kočije ljubezni (9. del) -Kupidov voz avto je hitro spremenil navade v ljubezenskem žiljenju. Že prav na zapetku so ljudje spoznali, kolikšna je praktična vrednost avtomobila pri ljubezenskih igrah, hitro so se ga oprijeli in to je spremenilo tudi odnose med moškimi in ženskami
20.35	Nanizanka: Bergerac (4. del)
21.35	Dnevnik in Kronika kongresa ZK Makedonije
22.10	Film: Jutro
23.30	20. kolesarska dirka Alpe-Jadran
14.15	TV novice
14.25	Nanizanka: Uboga Klara
15.10	Film: Mihail Strogof (ponovitev)
17.10	Otroški spored, vmes risanke, mala zgodovina glasbe, Lamù
18.30	Nanizanka: Lisica z zlatim uhanom
18.55	TV novice
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo tudi naslednji prispevki:
TRST — Ocene in mnenja o nevarnosti radioaktivnega sevanja ŠTARANCAN (GO) — Obnova levičarske koalicije
TRST — Predavanje Narodne in študijske knjižnice
GORICA — Tekmovanje dresiranih psov
TRST — Predstavitev pesniške zbirke P. Molinarija
VIDEM — Mednarodna kolesarska dirka Alpe - Adria
19.30	TVD Stičišče 19.50 Odprti prostor
20.30	Nadaljevanka: Verdi 17. del)
22.00	TVD Vsedanes
22.15	Dokumentarec: Časovni stroj
23.00	Film: Fernandel slikar (kom., Fr., r. M. Cloche, i. Fernandel, C-Doll, R. Risso)
C
CANALE5
8.30	Nanizanke: Alice, 8.55 Fio, 9.20 Una famiglia
1 americana
10.15	Nadaljevanka: Gene-. ral Hospital
1.00	Kvizi: Facciamo un affare, 11.30 Tuttinfa-nriglia, 12.00 Bis, 12.40 . _ H pranzo è servito
4.30	Nadaljevanke: Sentieri, 14.25 La valle dei pini, 15.20 Così gira il
. mondo
15 Nanizanki: Alice in
i,0	16.45 Hazzard ■30 Mladinski kviz: Dop-
1 a rm pio slal°m ■00 Nanizanka: Zero in condotta
la-30 Kviz: Zig Zag, vodita R- Vianello in S. Mon-?n o dmni
'30 Nadaljevanka: Dyna-
2?ro 55anizanka: Hotel ^■30 Zabavni spored: Mau-0 Rn Š?io Costanzo Show 0 Film: Sotto il segno dello scorpione (dram., Il-1970, r. P. in V. Taviani, i. G. M. Volontà, L. Bosè)
Còà' RETEQUATTRO
^'30 Nanizanka: Strega per
amore
9.00 Nadaljevanka: Marina 9.40 Nanizanka:	Lucy
Show
10.00 Film: La sposa bella (dram!, ZDA 1936, r. N. Johnson, i. A. Gardner, D. Bogarde)
11.45	Informativna oddaja: Magazine
12.15	Nanizanka: Mammy fa per tutti
12.45	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke
14.15	Nadaljevanki: Marina in 15.00 Agua viva
15.50	Film: L'idolo della canzone (glas., 1958, i. T. Sands, L. Gentle)
17.50	Nanizanka:	Lucy
Show
18.20 Nadaljevanke: Ai confini della notte, 18.50 I Ryan, 19.30 Febbre d'amore
20.30 Nagradna oddaja: Il buon paese
22.50	Nanizanke:	Mash,
23.20 Cassie & Co., 0.10 Ironside in 1.00 Mod Squad
ìtaliai
8.30 Nanizanke: Gli eroi di Hogan, 8.55 Sanford & Son, 9.20 La casa nella prateria, 10.10 Wonder Woman, 11.00 La donna bionica, 11.50 Quin-cy in 12.40 Agenzia Rockford
13.20	Kviz: Help! vodijo F. Carminati in I Gatti di Vicolo Miracoli
14.15	Glasbena oddaja: Deejay Television
15.00	Nanizanka: Ralph Su-permaxieroe
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Barn, vmes risanke
18.00	Nanizanka: Star Trek
19.00	Kviz: Gioco delle coppie, vodi Marco Predo-lin
19.30	Nanizanka: La famiglia Addams
20.00	Risanka: Memole dolce Memole
20.30	Film: Lo chiamavano Bulldozer (kom., 1978, r. M. Lupo, i. Bud Spencer, T. Hill)
22.20	Športna oddaja: A tutto campo
23.20	Première
23.55	Nanizanke: Cannon, 0.50 Strike Force, in
2.05	Gli invincibili
[	TELEPADOVA
14.00	Nadaljevanke: Innamorarsi in 15.00 Andrea Celeste
16.00	TV film
16.30	Risanke: Calvin, Peline Story, Candy Can-dy, Mask, Voltron
19.00	Nanizanka: Mork e Mindy
20.00	Risanka: Transformers
20.30	Film: Due cuori, una cappella (kom., 1975, r. M. Lucidi, i. R. Pozzetto, A. Belli)
22.30	Športna oddaja: Euro-calcio
23.30	Film: Unico indizio: una sciarpa gialla (krim., 1971, r. R. Clé-ment)
1.00 Nanizanka: Missione impossibile
^ TELEFRIULI
12.30	Nanizanka: La grande barriera
13.00	Medicinska oddaja
13.30	Nadaljevanka: Senori-ta Andrea
14.30	Risanka Hanna e Barbera
15.30	Glasbena oddaja
18.30	Aktualnosti: Regione verde
19.15	Speciale regione
19.30	Nadaljevanka: Sonorità Andrea
20.30	Informativna oddaja: Le circoscrizioni
21.30	Nanizanka: California Fever
22.15	Dnevnik
22.45 Nanizanka: Arrivano le spose
24.00	Novice iz sveta
TELEQUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
10.00,	14.00, 17.00 Kratka poročila; 7.20 - 8.00 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Na goriškem valu (ponovitev);
8.40	Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 -
13.00	Pisani listi: Poljudno čtivo, Sestanek ob 12. uri, Lahka glasba; 13.20 Zborovska glasba - Glasbena priloga;
14.10	Povejmo v živo; 15.00 Mladinski pas: Iz filmskega sveta; 16.00 Zbornik; Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba: Nato: Letošnja revija Primorska poje;
18.00	Kulturni dogodki; 18.30 Glasba
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 4.30 - 8.00 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola; 8.35 Glasbena pravljica; 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate...; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Vedri zvoki; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Amaterski zbori tekmujejo;
14.30	Človek in zdravje; 14.40 - 15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 To imamo radi; 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.00 Našim po svetu;
22.30	Iz glasbene skrinje; 22.50 Literarni nokturno: Vladan Desnica: Pred zarjo.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30,	12.30, 14.30 Poročila; 9.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro, pregled dogodkov, servis, objave; 6.30 Jutranjik; 7.00 II. jutranja kronika; 7.20 Tržnica; 8.00 - 13.00 Prenos II. programa Radia Ljubljana; 13.00 - 15.00 Mladi val Radia Koper; 15.00 Dinar na dinar; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.40 Glasbene aktualnosti; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 17.30, Poročila; 7.15,
12.30,	19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Otvoritev programov - Glasba; 6.30 Koledarček; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.00 -
12.00	Prisrčno vaši; 9.15 Edig Galletti;
9.30	Dragi_ Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.05 Čudovitih sedem; 10.35 Vstop prost; 11.00 Petkov kviz; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Popoldanski glasbeni program; 15.00 Vrtiljak kulture in umetnosti; 15.45 - 18.30 Glasbeni program; 16.15 La Vera Romagna; 17.45 Glasbena oddaja; 18.10 Evergreen;
20.00	- 6.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.00	Glasena matineja - v studiu Majda; 16.30 Oddaja brez naslova - vodi Maša; 19.00 V svetu fantazije (otroška oddaja); 20.00 Mix time; 21.00 Nočni val - vodijo Vesna, Ester in Igor.
Zdravstveni organi pozivajo k previdnosti
Na zelenjavi iz Gorice do 400 nanokirijev joda
Na kolodvoru že pet dni ustavljenih 28 konj
Povrtninarji so močno zaskrbljeni zaradi upada prodaje vse zelenjave
Prepoved prodaje solate in številnih drugih sort zelenjave, predvsem pa reakcije potrošnikov, ki se ob pomanjkanju točnih podatkov o stanju okuženosti v naših krajih in zaradi zmede ob protislovnih vesteh in zagotovilih s strani pristojnih oblasti izogibajo tudi drugih vrst zelenjave, je močno okrnila prodajo na tržnicah in v zelenjavnih trgovinah. Včeraj smo obiskali goriško odkrito tržnico v zgodnjih jutranjih urah, ko je tam navadno največji naval kupcev, ki nabavljajo zelenjavo in sadje za trgovine in prodajalne. Stanje je bilo povsem drugačno. Skupinica prodajalk je samevala pod osrednjo lopo. Ponujale so nekaj jajc, kak šop rož, šparglje, redkvice (po domače ra-vaneli). »Kupcev ni niti za te malenkosti,« sta nam povedali Štefanija Jarc z Rafuta in Kristina Battisti od Madonnine. Navadno sta ponujali vehko več zelenjave, predvsem radica, solate in drugih prepovedanih sort.
V pogovor je posegla Rozi Mučič iz Štandreža. »V soboto smo odvrgli poln furgon ape zelenjave. Te dni je seveda nismo niti pobirali, pač pa sta sin in mož podorala vso solato, kar smo je imeli na njivi.« Rozina Markočič prihaja z jugoslovanske strani Rafuta. »Prišla sem samo pogledat, kako je danes stanje tukaj, saj ne morem nositi ničesar čez me-
jo zaradi prepovedi uvoza živil v I-talijo.« Kako pa je v Novi Gorici? »Kot tukaj, uživanje sveže zelenjave odsvetujejo, ljudje pa so itak tako zaskrbljeni, da ne kupujejo sploh zelenjave, nekateri pa celo sadja ne.«
Vrstila so se tudi vprašanja s strani povrtninark, na katera žal nismo mogli dati odgovora. Koliko časa bo še prepoved, kaj bo z zelenjavo v prihodnjih tednih in mesecih? Taka vprašanja pestijo tudi Jožefa Gren-deneja iz Štandreža, trgovca s povrtnino. »Ljudje zelenjave ne kupujejo več,« se je potožil. »Prve dni po prepovedi so vsaj kupovali paradižnike, bučke in vso ostalo dovoljeno zelenjavo. Sedaj gre v prodajo le še krompir. Tudi cene, ki so se zaradi povečanega povpraševanja v prejšnjih dneh krepko zvišale, sedaj (z izjemo krompirja) vrtoglavo padajo. Poglejte jagode: nihče jih ne kupuje več, čeprav stane danes zabojček 3 tisoč lir, medtem ko je v soboto stal 7 tisoč.«
Loris Nanut je kupoval povrtnino za jestvinski market v Štandrežu. »Kupil sem krompir, precej banan, jabolka in malo drugega. Ljudje sprašujejo po zamrznjeni zelenjavi in konzerviranih jedilih, tudi taki, ki prej o tovrstnih proizvodih niso niti hoteli slišati.«
Tako je torej stanje, pri katerem se povrtninarji in trgovci z zelenja-
vo tožijo zaradi velike škode, ki jo imajo. Ne gre za izgube v teh dneh, pač pa za bojazen, da se ne bi težave zaradi objektivnega stanja kot tudi zaradi reakcij kupcev ne zavlekle precej dlje, kot so prvotno mislili.
Še vprašanje uničevanja zelenjave, ki so jo mnogi odvrgli, saj je center ALMA v Fiumicellu oddaljen in se prevoz manjšin količin ne izplača. Po torkovi prepovedi požiga v upepe-Ijevalniku so občinski smetarji (sicer skromne) količine odvržene zelenjave uskladiščili v pričakovanju toč-nejših navodil.
Pozanimali smo se tudi pri carinski upravi, kako je s stanjem, na mejnih prehodih. Na mednarodnem prehodu pri štandrežu je že od sobote ustavljen tovornjak iz Sovjetske zveze s tovorom mesa. Gre za divjad, ki so jo skoraj gotovo pobili pred incidentom v Černobilu, toda zaenkrat je tovor ustavljen. Enako je z nekaj romunskimi tovornjaki z mesom. Drugih podobnih tovorov ni, ker so jih uvozniki ustavili pred odhodom ali med potjo, pred prihodom na mejo, odkoder ne bi moglo ne naprej ne nazaj. Nekaj težav je na železniškem tovornem postajališču, kjer je že 5 dni ustavljenih 28 konj. Zaenkrat jih krmijo na postaji, kjer pa ni primernih hlevov, v pričakovanju rešitve, do katere, pravijo, bi moralo priti vsak čas.
Stopnja radioaktivnosti, ki so jo v teh dneh izmerili na Goriškem je krepko višja, kot je v povprečju v severni Italiji. Kot v drugih pokrajinah v naši deželi so tudi merila za Goriško pokrajino dala podatek do 400 nanokirijev v kilogramu zelenjave. Čeprav to ne pomeni, da obstajajo razlogi za preplah, opozarjajo zdravstveni organi, naj bodo ljudje previdni in naj spoštujejo priporočila glede previdnostnih norm.
V fizikalnem laboratoriju tržaške KZE (v naši pokrajini ni nobenega laboratorija, ki bi lahko opravljal talile analize) so nam včeraj posredovali sledeče podatke, ki se nanašajo na torek. V litru zemlje iz Gorice so namerili 15 nanokirijev joda 131. Zaradi različnih gostot snovi ocenjujejo, da bi v zelenjavi, ki je rasla na tej zemlji, namerili vrednosti okrog 400 nanokirijev joda v vsakem kilogramu. To oceno potrjuje tudi izmerjena vrednost v kilogramu zelenjave iz Gradišča, kjer so ugotovili 355 nanokirijev joda. Za primerjavo naj navedemo, da so isti dan v severni Italiji zabeležili povprečje 98 nanokirijev v kilogramu zelenjave.
Manj zaskrbljujoči so podatki za vodo in mleko. V Soči so nad zajemom vodovoda zabeležili skoraj neznatne vrednosti, v mleku pa so razlike (od 0,4 do 3,5 nanokirija joda 131 na liter), ki odvisijo od tega, da prodaja isto podjetje mleko krav, ki
so zaužile več ali manj sveže trave.
Drug podatek, ki priča, da radioaktivni oblak še ni povsem zapustil naše dežele, je merjenje v zraku v sredo v Tržiču, kjer so namerili 0,41 nanokirija joda 131 na kubični meter (skupaj z 0,36 nanokirija telurija 132 in 0,32 nanokirij rutenija 103). To je še vedno precej pod nevarnostno stopnjo (35 nanokirijev), je pa 13-krat več kot je bilo isti dan povprečje za severno Italijo (0,03 nanokirija). Včeraj je na Goriškem deževalo. Kakšne posledice bo lahko imel ta dež?
Izvedenci v laboratoriju KZE kot tudi pri Deželnem gasilskem inšpektoratu menijo, da se bo gotovo nekoliko povečala radioaktivnost pri tleh in tudi v zraku v spodnjih legah, kajti kaplje prinašajo k tlem radionuklide, ki so še v višjih predelih atmosfere, nad 8/900 metri. Vsekakor pa opozarjajo, da vrednosti v zraku še zdaleč ne dosegajo onih izpred nekaj dni, zato ni posebnih razlogov za zaskrbljenost.
Za zaključek še ugotovitev, da smo te prvi podatke o metrilih pri tleh na Goriškem že nekaj dni zaman iskali pri tukajšnji civilni zaščiti. Na prefekturi so nam povedali, da doslej tudi oni niso razpolagali z njimi, ker pač na Goriškem ni laboratorija, izidi analiz v Trstu pa jim še niso bili znani. Bo že tako, toda spričo navedenih podatkov je tako stanje vse prej kot pomirjujoče.
Težave pred turistično sezono Prepoved kopanja v Tržiču
CGIL NE BO PRISOTNA PRI ODKRITJU SPOMENIKA
Pozornost javnosti je že skoraj dva tedna usmerjena v nevarnost, ki jo predstavlja prisotnost radioaktivnih snovi v zraku, na zemlji, v prehra-m. Ne gre pa podcenjevati tudi drugačnih aspektov onesnaževanja okolja.
Tik pred pričetkom poletne turistične sezone so te dni pristojne zdravstvene službe ugotovile, da koncentracija fekalij, oziroma nevarnih klic v morski vodi presega po zakonu dopuščeno količino. Najbolj okuženo je v tem trenutku, kot kaže, morje v Tržaškem zalivu. Vsled takega stanja je tržiški župan Gino Saccavini izdal ukaz, ki prepoveduje kapan je na območju plaže Marina Nova in Marina Julia. Ukaz bo veljal do preklica. Preklic pa bodo izdali, ko se bo koncentracija fekalij znižala pod tolerirano mejo.
Kdaj se bo to zgodilo, je v mno-gočem odvisno od vremenskih razmer, predvsem padavin in smeri vetrov. Predvidoma naj bi se stanje izboljšalo do konca meseca.
Vest o prepovedi kopanja prihaja v precej neprimernem trenutku. Zaskrbljeni so predvsem turistični delavci, ki so v zadnjih letih precej vložili za posodobitev in povečanje struktur namenjenih poletnemu turizmu za posodobitev in povečanje struktur namenjenih poletnemu turizmu na ožjem tn žiškem območju. Ne gre niti pozabiti, da v zadnjih letih v Tržiču vidijo v turizmu eno od možnosti premostitve težavnega gospodarskega položaja v industrijskem sektorju.
Seveda se ob tem postavlja vprašanje, zakaj je morje tako okuženo prav na tem mestu. Zdi se, da pritekajo fekalije v zaliv predvsem po kanalu De Dottori, kamor se v zadnjem delu
Vest, da bodo v spominskem parku v Gorici odkrili spomenik deportirancem, ki so bili iz goriške občine deportirani maja 1945, je vzbudila med prebivalstvom ob meji začudenje in ogorčenje. V Novi Gorici so se včeraj sestali naj višji orgam vseh družbenopolitičnih organizacij v občini in obsodili takšno dejanje. Sprejeli so skupno stališče, ki izraža naj-odločnejši protest proti odkritju spomenika, saj pomeni takšno dejanje žalitev in skrunitev spomina vseh padlih žrtev ne samo na Goriškem ampak po vsej Evropi. V njem je med drugim zapisano, da so občani novogoriške občine kot tudi vse obmejno prebivalstvo ogorčeno in zaskrbljeno zaradi postavitve spomenika ljudem, ki so s sodelovanjem z najbolj mračnimi silami vse do konca vojne mazali si roke s krvjo nedolžnega prebivalstva te dežele in vseh dežel Evrope. »Čudi in zaskrbljuje nas tudi to,« je dobesedno zapisano v protestnem stališču, »da v odboru za posta-
menda steka kar precej odplak. Voda v Tržiškem zalivu se, tudi zaradi razmeroma nizke gladine, zelo počasi zamenjava, to pa ima za posledico, da je koncentracija fekalij višja, kakor drugod. Tako stanje bo odpravljeno, ko bodo na celotnem območju Tržiča zgradili sodobno greznično -mrež je.
V Gradežu pa so v začetku meseca otvorili počitniško sezono. Morje je pri njih čisto. Prišli so že prvi turisti. Konec meseca pride v Gradež nad tisoč avstrijskih in nemških zdravnikov, ki bodo sodelovali na tradicionalnem kongresu praktične medicine. Ta kongres prirejajo v Gradežu že nad trideset let.
Vitev spomenika sodelujejo tudi najvišje osebnosti, kar še posebej zbuja dvome v pristnost odnosov italijanske strani in zavira delovanje naprednih sit v medsebojnih odnosih.« Na sestanku je bilo izraženo upanje, da bodo napredne in demokratične sile v sosednji Italiji dovolj močne in da bo tudi v vladajočih krogih dovolj volje, da odstranijo vse moteče ovire in preprečijo dejanja, ki zavirajo sodelovanje in sožitje ob meji.
Protestno stališče so novogoriške družbenopolitične organizacije poslale zveznemu sekretarju za zunanje zadeve v Beograd, republiški komisiji za mednarodne odnose in vsem družbenopohtičnim organizacijam republike Slovenije ter konzulatoma SFRJ v Trst in republike Italije v Koper.
Jugoslovansko zunanje ministrstvo pa je poslalo italijanskemu protestno noto zaradi udeležbe oblasti pri postavitvi spomenika.
VOJKO CUDER
Goriška delavska zbornica CGIL ne bo sodelovala na jutrišnji slovesnosti odkritja spominskega obeležja deportirancem v goriškem spominskem pan ku. To najdemo napisano v tiskovnem poročilu delavske zbornice CGIL, ki so ga razmnožili na letakih in razdelili na delovnih mestih.
V njem je, med drugim izraženo začudenje, kako je sploh moglo priti do tega, da so na spomenik vklesali vrsto imen ljudi, ki nimajo nobenega opravka s tistimi, katerim je spomenik prvenstveno namenjen. Vsedržavno združenje partizanov Italije ANPI je namreč pohtičnim in drugim silam, javnim upravam ter oblastem posredovalo točno analizo seznama ljudi.
Dva brata, 21-letni Angelo in 19-letni Francesco Krainik iz Gorice,^ Ul. Montenero, sta bila ranjena v sredo zvečer v prometni nesreči na križišču med Korzom Italia in Ulico A-riosto. Angelo se bo moral zaradi zloma desnega kolena in drugih poškodb zdraviti petdeset dni, lažje poškodbe pa je utrpel Francesco Krainik, ki bo ozdravel že v tednu dni.
Brata sta se peljala na motorju a-prilia 250 po Korzu v smeri mestnega središča. Motor je upravljal Francesco. Menda je do nesreče prišlo, ko je iz Ulice Ariosto s pando nenadoma zapeljal Oreste Blasig, iz Gorice, Ulica Bosizio 3.
Trčenje med voziloma je bilo neizogibno, s precej hudimi telesnimi poškodbami za motorista. Nesreča se je zgodila nekaj po 20. uri.
• Veliko nevarnega vojnega materiala, zlasti iz časov prve svetovne vojne, je še skritega v zemlji. O tem
katerih imena so vklesana na spomeniku. Začuda ni nihče vzel v poštev te kritične analize meni CGIL.
CGIL se opira na načela demokracije, pluralizma in svobode. Zaradi tega meni, da ima vsakdo pravico spoštovati padle v vseh vojnah, kot tudi vse umrle. Vendar pa se moramo držati zgodovinske resnice, meni CGIL. Zaradi tega, še zlasti, ker je tolmačenje zgodovinskih dogodkov pri nas sporno, bi bile morale javne uprave, ki so tudi finančno podprle gradnjo spomenika, upoštevati dokumentirane pripombe ANPI.
Vse tukajšnje politične sile, meni CGIL, imajo dolžnost pojasniti poso-ški javnosti kakšno je njihovo stališče do tega vprašanja.
Mejni prehod
V •
Šempeter
Danes pred poldne bodo s kratko svečanostjo ponovno odprli mejni prehod na šempetrski cesti. Zaprt je bil nekaj mesecev, ker so na jugoslovanski strani zgradili nekatere nove naprave ter posodobili dosedanje. Po slovensnosti, na kateri bodo prisotni obmejni organi z obeh strani, bo možno kretanje po tem mejnem prehodu. Seveda le s prepustnicami.
Drevi posvet FGS
Socialistična mladinska federacija prireja razne posvete in predavanja o aktualnih temah. Drevi, ob 21. uri, bo na sedežu PSI v Ulici 9. avgusta 2, prof. Gilberto Capano govoril o odnosih med družbo, državno upravo in birokracijo.
pričajo vsakodnevne najdbe topovskih izstrelkov, ročnih bomb, itd. Najnovejša vest prihaja iz Selc pri Ronkah, kjer so na nekem gradbišču odkopali približno 200 kilogramov težko granato.
razna obvestila
Doberdobska občina priredi skupno z večnamenskim središčem in sindikatom likovnih umetnikov CGIL razstavo slik o doberdobskem jezeru in Krasu, ki jih je napravil slikar Claudio Bianchi Weis. Odprli jo bodo v dvorani društva Jezero jutri ob 18.30.
Ženski odsek KD Jezero in odbor za delovanje družinske posvetovalnice v Doberdobu prirejata danes ob
20.30	v dvorani KD Jezero pod pokroviteljstvom občinske uprave, predavanje na temo Spoznaj zdravje svojih prsi. Predavala bosta dr. Frigo in dr. Pamich.
Okrogla miza o bodočnosti Gorice
Z razpravo na okrogli mizi, ki ho drevi, ob 18. uri, v avditoriju, se sklene vrsta predavanj o goriški kulturni in zgodovinski preteklosti, ki jo je priredil odbor rajonske skupščine za mestno središče. Po predstavitvenem predavanju smo lahko poslušali vrsto predavanj predvsem o raznih kulturnikih, Italijanih, Slovencih, Furlanih, Bizjakih. O goriški prisotnosti Franceta Bevka je govorila prof. Lojzka Bratuž.
Danes zvečer bo okroglo mizo z naslovom Gorica in njen teritorij: projekt za bodočnost, ki jo bo vodil prof. Bruno Tellia z videmske univerze. Sodelovali bodo profesorji Darko Bratina, Fulvio Salimbeni, Edda Serra in Eraldo Sgubin.
Ciklus predavanj je privabil kar precej ljudi. Zanimivo je bilo, da je bilo marsikatero vprašanje prvič o-svetljeno. Pobudo vsekakor pozdravljamo in si nadejamo, da bodo v prihodnjih letih priredili še kaj podobnega, upoštevajoč seveda tudi druga področja dela, ne le literarno.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev obvešča udeležence izleta v Domžale, jutri, 10. t. m., da bo avtobus vozil po sledečem razporedu: Sovod-nje, odhod ob 7.30 s postanki v Štandrežu, Podgori, pri gostilni Pavlin in na Travniku (ob 7.45). Priporoča se točnost.
SPD Gorica vabi člane v nedeljo, 11. t. m. na izlet na Breški Jalovec, kjer bo srečanje s planinci PD Nova Gorica, Kobarid in Benečije. U-deleženci naj se zberejo ob 7. uri na Trgu v Kobaridu, oziroma ob 9. uri v kraju Brezje (Monteaperta) v Beneški Sloveniji. Prevoz z lastnimi sredstvi.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Provvidenti, Travnik 34, tel. 84972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Centrale, Trg republike, tel. 72341.
kino
Gorica
KULTURNI DOM: 20.30 »Cabiria«.
VERDI 18.00—22.00 »Tangos«.
CORSO 17.30—22.00 »Silverado, il codice del silenzio«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTORIA 17.30—22.00 »Peccati estivi delle supermogli«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 19.00-22.00 »La mia A-frica«.
COMUNALE 20.30 Koncert pianista J. B. Pommiera.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 in ob 20.00 »Ključ«.
DESKLE 19.30 »Fantovščina«.
KAJ TI JE DEKLICA...
DREVI V SOVODNJAH
Že nekaj let deluje zbor Sovodenjska dekleta. Kot nam ime samo pove se v tem zboru združujejo dekleta, ki ljubijo naše petje in ki jih vodi mlada Sovodenjka Sonja Pelicon. Dekleta so že večkrat nastopila na raznih slavnostih, akademijah, glasbenih revijah, tako v domači vasi kot v drugih krajih.
Vedno z uspehom. Samostojnega koncerta pa še niso imele.
To se bo zgodilo danes zvečer v sovodenjskem Kulturnem domu. Prav je namreč, da zbor prvič samostojno nastopi prav v domači vasi, v domu, ki danes spet služi svojemu namenu, potem ko so ga morali opremiti z vsemi varnostnimi napravami.
Nocojšnja prireditev z naslo-vom Kaj ti je deklica. . . je glasbeni recital, v katerem skupno z zborom nastopata tudi recitatorja Tanja Hmeljak in Aleš Fajt. Seveda nosi dekliški zbor glavno težo.
Naj še enkrat poudarimo, da gre za navaden koncert. Režiser nocojšnje prireditve (pričela se bo ob 20.30) je Janez Starina, gledališki igralec, ki že nekaj mesecev sodeluje s kulturnim društvom v Sovodnjah. Z njegovo pomočjo so že uprizorili nekaj del. V Sovodnjah se namreč obeta obuditev domače a-materske dramske družine.
Sovodenjskim dekletom seveda želimo največji uspeh.
Ogorčenje v Novi Gorici	Dve osebi ranjeni v trčenju
ob spomeniku deportirancem med motorjem in avtomobilom
Zadnja letošnja premiera SS G
Občutenje zemlje
Po zamisli Lojzke Žerdin je nastopila Maja Blagovič
Z Zemljo je Slovensko stalno gledališče končalo svojo letošnjo sezono, ki je tekla med trnjem in vsakršnimi preprekami, težavami umetniškega in tudi drugačnega značaja. Ta dvoličnost se je pokazala tudi na sredini premieri v tržaškem Kulturnem domu.
Celoten večer je potekal v dokaj razklanih ponazoritvah, čeprav je mogoče povezava med prvim, recitatorskim delom in drugim, baletnim, lahko logična, a zame neutemeljena, nekako za lase povlečeno dopolnilo osrednjemu plesnemu delu. Vladimir Jurc je namreč ob spremljavi kitarista Igorja Starca podal izbor pesmi iz sodobne slovenske poezije na tematiko zemlje. To bi lahko bil sugestiven uvod v plesno predstavo, izhodišče polno misterioznosti in poetične o-mame. Vse ali skoraj pa se je razblinilo v predolgem recitativu, ki je zgubljal svojo ost in koncentracijo, čeprav je bil podan na korekten način. Tako je prvotna namera zbledela (ponavljam: predvsem zaradi dolžine) in se je uvodni del kazal kot celota zase, saj je bil zamejen tudi z odmorom, kar je popolnoma nerazumljivo.
Osrednji in seveda najbolj nabit del zadnje predstave SSG je bil seveda nastop Maje Blagovič. To ni plesna oziroma baletna predstava v pravem pomenu besede, prej bi jo označili za metaforično in simbolistično izražanje z gibom, izražanje navezanosti na zemljo, člo-
vekove rasti z njo, umirjanja, trpljenja, potu in garanja, videnja katastrofičnih prividov, vrtoglavic in stokanja, obujanja v življenje in padanja v smrt. Boj telesa z metafizičnimi zvoki vesolja, v katerem se beseda kaže le kot odmev ali bolečina ostrega rezila in se uteleša edinole v gibih, notranjih in zunanjih, v tavanju na prostranem obzorju, v katerem pretijo vsemogoče nevarnosti, predvsem pa nekih skrivnih in ne vedno dobrohotnih zakonih.
Maja Blagovič je v svoj gib vse to zajela, uresničila zamisel kore-grafinje Lojzke Žerdin, izžarevala je na odru, ki je bil oblečen v sugestivne luči, označen z učinkovitimi ekefli, estetsko dodelan (sce na Marjana Kravosa, kostumi Marije Kobi), stopnjevan z rezko in o-stro glasbo Lada Jakše. Delovala je Blagovičeva nadvse prepričljivo, v svojem fizičnem naporu zdaj grozeče, zdaj nežno, zdaj spet lijeta v vrtoglavi vrtinec časa, intelektualno odsotno in ncrazvezljivo določena z zemljo obenem, kot slutnja in izpoved (besedila Kocbeka, Kosovelp, Košute in Šomna), kot nemočna individualnost, ki se na koncu, po hrepenenju v višave, zdrzne v negiben kip. Skratka, povsem zadovoljiv nastop in predstava polna simbolike in sugestivne atmosfere, predstava, ki pomeni poskus drugačnega in za naš oder novega prezentiranja izraznih moči gledališča, (mč)
Ob prisotnosti Charlesa Vanela in Charlotte Gainsbourough
Sinoči odprli 39. festival v Cannesu
39e Festival International du film
39. Cannes je, ob izgubi America nov, postal »francoski« festival. 0 tem ni dvoma. Deloma dokazujejo to že same izbire filmov, ki se bodo potegovali za zlato palmo. Od 19 del jih je 7 v celoti ali deloma producirala Francija. Festival je sinoči odprl francoski film Romana Polanskega Pirates, zaključil pa ga bo Francoz Claude Lelouch s svojim Un homme et une femme (zlata palma 1966) - vingt ans deja. Pa tudi odprtje festivala sta si delili dve igralski figuri, ki predstavljata, vsaka po svoje, bistvo francoskega filmskega in umetniškega ustvarjanja.
Štirindevetdesetletni igralec Charles Vanel, železna garda francoskih filmskih igralcev, je stopil na oder ob 15 letni Charlotti Gainsbourgh, igralki, ki je bila letos deležna prestižnega »cesarja« za debitana, hčerki pevca Gainsbourougha in Jane Birkin. Njen prvi film L’e}fronte je je bilo letošnje pariško zimsko presenečenje.
Predsednik festivala Pierre Viot, famcoski minister za kulturo Lčotard in vsi častni gostje 1. večera, res niso — ob njima dvema — imeli lahkega posla. Kako prepričati prisotne, da obstajajo med Vanelom in Charlotto še drugi pomembni francoski igralci in kako prepričati vse ostale, da je Cannes kljub vsemu še vedno res mednarodni filmski festival. Z evropskimi filmi letošnjega festivala (res Italija ne premore drugega poleg »francoskega« Ferrari ja
TEKMOVALNI SPORED
POBRE MARIPOSA, Raul de la Torre (Argentina); i. Graciela Borges, Lau-taro Murna.
TENUE DE SOIREE, Bertrand Blier (Francija); i. Gérard Depardieu, Michel Blanc.
FOOL FOR LOVE, Robert Altman (ZDA); i. Kim Basinger, Sam Shepard.
MONA LISA, Neil Jordan (Velika Britanija) ; i. Bob Hoskins, Cathy Tyson.
EU SEI QUE VOI TE AMAR, Arnaldo Jabor (Brazilija); i. Fernanda Torres, Thales Pan Chachn.
LA DERNTERE IMMAGE, Mohamed Lakhdar Kamina (Alžir - Francija); i. Veronique Jannot, Michel Boujeanah.
AFTER HOURS, Martin Scorsese, (ZDA); i. Rosanna Arquette, Griffin Donne.
GFFRET (SACRIFICATIO), Andrej Tarkovski (Švedska); i. Erland Josephson, Susan Fleetwood.
I LOVE YOU, Marco Ferreri (Francija - Italija); i. Christophe Lambert, Eddy Mitchell.
MAX MON AMOUR, Nagisha Oshima (Francija); i. Charlotte Rampling, Anthony Higgins.
OTELLO, Franco Zeffirelli (Italija); i. Placido Domingo, Katia Ricciarelli.
LE LIEU DU CRIME, André Techiné (Francija); i. Catherine Deneuve, Wadek Stanczak.
ROSA LUXEMBURG, Margarethe Von Trotta (ZRN); i. Barbara Sukowa, Daniel Olbrychski.
TUE MISSION, Roland Joffé (Vrlika Britanija); i. Robert de Niro, Jeremy Irons.
THERESE, Alain Cavalier (Francija); i. Catherine Mouchet, Helene Alexan-dridis.
RUNAWAY TRAIN, Andrej Končalovski (ZDA); i. Eric Roberts, Jon Voight.
THE FRINGE DWELLERS, Bruce Beresford (Avstralija); i. Kristina Nehm, Justine Saunders.
DOWN BY LAW, Jim Jarmush (ZDA); i, John Lurie, Roberto Benigni.
GENESIS, Mrinal Sen (Indija - Francija - Švica - Belgija); i. Shabana Azmi, Naservdin Shah.
BORIS GODUNOV, Sergej Bondarčuk (SZ); i. Sergej Bondarčuk, Aleksander Solovjev.
in »opernega« Zeffirellija? Kaj je bilo treba Jugoslaviji, kjer očividno Kusturice ne padajo z dreves, najprej poslati, nato pa odvzeti Bula-
V Benetkah velika razstava o futurizmu
Benetke so osrednje kulturno in turistično središče Italije. V tem izložbenem oknu ne samo komercialnih, ampak tudi kulturnih sodobnih teženj, delujejo sedaj tri velike kulturne! ustanove. Poleg Občine in Bienala se je letos pridružila še Fiat, ki je odkupila palačo Grassi. Ustanovila je družbo Palazzo Grassi s.p.a. in z ekonomsko pomočjo ameriške United Technologies Corporation finansirala obnovitev palače in orgamzacijo razstave Futurizem in Futurizmi (odprli so jo 4. maja). Nova podoba palače, ki sta jo načrtovala arhitekta Gae Aulenti in Antonio Foscari, je enkraten primer modeme in funkcionalne obnove zgodovinskega objekta v sodobni razstavni prostor, ki. upošteva moderno tehnologijo, ne da bi kršil osnovna tìstetska pravila in strukturo Massarijeve zgradile (Palačo Grassi je izdelal v XVIII stol. beneški arhitekt Giorgio Massari). Že takoj ob vstopu v osrednjo ložo palače zaznamo temeljno pravilo razstave oziroma reklamno zamisel Fiata, ki analogično povezuje podobo svoje industrije avtomobilov z estetiko hitrosti in dinamike Marinet-tijevega gibanja. V pritličju sta namreč na ogled avtomobila Fiat 1 iz leta 1908 - 10 in Bugatti 13 (1910 - 23), v odprtem prostora lože pa visita letali iz prve svetovne vojne.
Pristranske dvorane so namenjene prvemu delu razstave »Verso iz futurismo«. Seuratove neo-impresionistične slike, ki so navdihovale Boccioni-jevo in Ballejevo predfuturistično slikarstvo, študiji o figurah v premikanju Mareya in Muybrid-geja, scenografski projekti Lumierovih filmov in avantgardne izkušnje Picassa, Larianova, Mallarmeja zaokvirijo kulturno napeti prostor, iz katerega je izbruhnil futurizem.
Prvi Manifest futurizma, objavljen na francoskem Le Figaro, uvaja v prvo nadstropje, kjer je drugi dol razstave Futurismo 1909 - 1918. Organizatorji (predvsem direktor razstave Pontus Hulten) so Marinettijevo gibanje prikazali kot u-niverzalno estetiko in teorijo o novem vizualnem svetu, ki objema vsa področja kulture: sintetično gledališče Pratolini ja in Depera, glasba in študiji o ropotu Pratelle in Russola, vizualno poezijo Go-vonija in Buzzija, arhitekturo Sant’Elie in Chiat-toneja, dinamične fotografije Anton Giulia Braga-glie in bogato slikarsko proizvodnjo Boccionija, Balle. Russola.
V tretjem nadstropju so razkazani ostali futurizmi oziroma vpliv italijanskega futurizma v svetu. Marinetti je imel največ somišljenikov v Sovjetski zvezi (Majakovski, Larianov, Gončarova itd.). V Franciji so bili pod vplivom futurizma
Leger, Duchamp, Picabia, v Nemčiji pa predvsem Marc, Ernst in Dix. Amerika je imela svojega futurista, Johana Stello. V Mehiki pa je estetika futurizma dobjla svoje sogovornike v tako imenovanih »strindentistih«.
Futuristi so teme svoje univerzalne estetike dobili v metropoli, v industriji, v množicah. Z opevanjem dinamike, hitrosti in lepote stroja so iskali novo podobo modernega tehnološkega človeka in skušali dati novo vizualno obliko družbi. Marinettijevo kulturno gibanje je prodrlo tudi v vsakdanje življenje, tako da so futuristi načrtovali o-preme stanovanj, izdajali veliko število revij in publikacij, izdelali reklame (najbolj znana je reklama za Campari), pisali pohtične in celo kuhinjske manifeste.
Po prvi svetovni vojni je futurizem kot gibanje propadel. Mnogi so sprejeli ideologijo fašizma in so uporabljali futuristično estetiko v službi režima. Njihove prvotne ideje pa so slonele na nujnosti izražanja mladih generacij umetnikov, ki so bili naveličani kulturnega mrtvila akademskih pristopov (Abbatiamo il chiaro di luna, pravi Marinetti). Verjeli so v novega hitrega, dinamičnega in agresivnoga- človeka, sad tistega »Nervenleben«, ki ga Siihmel razlaga v svoje esejih.
DANIJEL JARC
jiča? itd.) je francoska selekcija pokazala, kako se razume na domače, kako pa na tuje filme.
Nekoliko bolj v pravem duhu mednarodnega festivala, pa so v Cannesu priredili »Posebne manifestacije«, ki tokrat obsegajo spominska večera na Orsona Wellesa in Simone Signoret, predvajanje filma Rim odprto mesto Roberta Rossellinija, poklon genialnosti Emerika Pressbur-gerja in Michaela Powella ter premiero Templovega filma Absolute Be-ginners.
EVA FORNAZARIČ
Člani mednarodne žirije 39. festivala
Sidney Pollack - predsednik - režiser ZDA
Sonia Braga - igralka - Brazilija Charles Aznavour - pevec in igralec - Francija
Lino Brocka - režiser - Filipini Aleksander Trauner - scenograf -Francija
Istvan Szabo - režiser - Madžarska Philip French - filmski kritik (The Observer) - VB
Aleksandre Mnouchkine - filmski producent - Francija Tonino Delli Colli - direktor fotogra-fije - Italija
Danielle Thompson - scenaristka -Francija
Glasbena tradicija v Nabrežini pred prvo svetovno vojno
Najbolj znan nabrežinski pihalni orkester — godbeno društvo »Nabrežina« — je nastalo d.ve leti kasneje, formalno pa je bilo ustanov-hono leta 1898. Prvotno predložen statut so hiorali godbeniki namreč nefaoliko spremeniti, jaradi česar je tržaško namestništvo odobrilo pUštveni pravilnik šele 9. marca 1898.9) Po-*eg aktivnih godbenikov je imelo društvo tudi . vrste podpornih članov, vsak nov član pa Jo ob pristopu v društvo moral plačati vsoto kron. Prvi predsednik godbenega društva J® postal Gašpeir Čemjava, vlogo kapelnika je prevzel Ferdinand Majcen, ki je obenem y°dil oddelek vojaško-veteranskega društva v jVibrežini.10) Omeniti gre, da so mnogi god-j niki — to so bili veterani 97. pešpolka — de-.°VaU bodisi v enem kot tudi drugem društvu ^aže cole. da je bil načelnik obeh godb več j isti.11) Glede Majcena gre povedati, da je 1'jl dokaj sposoben kapelnik; ob priliki 50-otnice vladanja cesarja Franca Jožefa je u-j sbil koračnico »Zvesto za Habsburg«, za ka-bv? kH odlikovan.12) Zaradi njegovega od-^oda v Ljubljano je v začetku stoletja nekaj ,asa nastala praznina, vendar Majcen se je asneje zopet vrnil v Nabrežino. Kot je raz-»Nk ^ starih fotografij je godbeno društvo abrežina« štelo ob ustanovitvi preko 20 čla-Po statutu pa je moralo nastopati vsa-a štirinajst dni vsaj enkrat.
»POMLAD«
glasbene DEJAVNOSTI
gla^K^	beležimo ustanovitev še enega
jjj saenega društva; novonastalo društvo, ki so eVr,C al'. hne »Narod«, se je bavilo s tambura-imelo pa je dokaj kratko življenje. U-je n° J® sicer prirediti nekaj koncertov, vendar arh' rK) delovanje postopoma zamrlo, kajti iz lvskih virov izvemo, da je skupina imela te-
žave v zvezi s postopkom za odobritev društvenega statuta.13) Tamburaški zbor je bil zadnjič omenjen ob prihki nastopa, ki ga je skupaj s pevskim društvom »Nabrežina« imel v znani gostilni Miroslava Plesa v Devinu (Edinost, 3. januarja 1900).
Glasbena dejavnost v Nabrežini se je v tistem obdobju vsekakor precej razmahnila, pravi razcep pa dosegla 1. 1900. Eden najpomembnejših dogodkov v tistem letu je bilo prav gotovo slovesno razvitje praporja pevskega društva »Nabrežina«, ki je v prazničnem vzdušju bilo na sporedu v nedeljo, 8. septembra i. 1.
Priprave na praznik so trajale več mesecev, pri njem pa so sodelovali zbori oz. društva iz bližnje in daljne okolice. Iz časopisnih virov izhaja, da je v jutranjih urah bila na sporedu najprej budnica, od 9. ure dalje pa je na (stari) železniški postaji bil sprejem prihajajočih skupin in zastopništev raznih organizacij, med katerimi bi omenili tržaške in goriške »Sokole«, sežanske gasilce, ljubljanski društvi »Slavec« in »Ljubljana« ter še druga društva iz o-kolice. Z železniške postaje so omenjene skupine v sprevodu in ob glasbeni spremljavi godbe krenile na glavni vaški trg, kjer so se razporedile pred spomenikom Franca Jožefa. Sledila je maša, nakar so se pred cerkvijo zvrstili govorniki, med temi gre omeniti predsednika pevskega društva Ivana Caharijo; zatem pa je bilo še slovesno razvitje praporja in priložnostna prisega. Udeleženci prireditve so nato v spremstvu obšli vas, zadnja točka kulturnega programa pa je predvidevala slavnostni koncert, na katerem so nastopile številne glasbene skupine. Slavje se je v znamenju proste zabave nadaljevalo pozno v noč in celo naslednji dan;
Samo nekaj tednov kasneje beležimo v Nabrežini še en izjemen dogodek; 30. septembra se je namreč na nabrežinski železniški postaji (si-
cer le za kratek čas) mudil cesar Franc Jožef, ki je bil ravno v tistih dneh na obisku v naših krajih. »Njegovo veličanstvo« je pričakala večtisočglava množica, med cesarjevim postankom pa se je zvrstil krajši kulturni program; med drugim sta nastopila tudi pevsko društvo »Nabrežina« in godba tržaško - veteranskega društva v okviru - katerega je bil tudi 56-članski oddelek iz Nabrežine. 15)
Če na kratko pregledamo kroniko takratnega glasbenega dogajanja moramo omeniti tudi delovanje cerkvenega zbora; kljub udarcu, ki ga je nekaj let prej doživel ob izgubi organista Franja Tanceta (izhajal je iz znane rodbine Tancetovih), je zbor na prelomu stoletja vseeno dosegel zadovoljiv nivo in deloval tudi v mešani zasedbi.16)
V ZAČETKU STOLETJA
Kljub spodbudnim začetkom se je glasbena dejavnost v prvih letih stoletja nekoliko zmanjšala. Izjema je bilo godbeno društvo »Nabrežina«, ki je kljub denarnim težavam (da bi lažje krili stroške so društveniki 1. 1904 ustanovili godbeno podporno društvo) razmeroma uspešno nadaljevalo z delovanjem. V očitnih težavah pa se je znašlo pevsko društvo »Nabrežina«, ki je zlasti po 1. 1905 občutno zašlo v krizo; eden od vzrokov je gotovo tičal v splošnem malodušju, ki je ravno takrat zajelo kulturno delovanje v vasi, krizi pa so po vsej verjetnosti botrovali tudi osebni spori. To je trajalo nekako do avgusta 1907. leta, ko je bil sklican društveni občni zbor; udeleženci zbora so se na njem zavzeli za preporod pevske dejavnosti in prvi spodbudni znaki so se pokazali kaj kmalu. Za kroniko lahko navedemo člane tedanjega vodilnega odbora, 17) v katerem so bili Fran Nemec (predsednik), Anton Radovič (podpredsednik), Rado Medič (tajnik), Andrej Peric (blagajnik). Lambert Pertot (arhivar), Ignac Tance, Silve-
ster Caharija, Ante Mozetič, Feliks Gruden (odborniki) ter Avgust in Peter Tance (pregledovalca računov).
Važna prelomnica v tem obdobju je bilo nedvomno leto 1910. Člani »Javne ljudske knjižnice«, ene izmed najbolj aktivnih kulturnih organizacij v vasi, so namreč avgusta18) dali pobudo za ustanovitev pevskega odseka, ki se je v kratkem času tudi razmeroma dobro razvil. V nekaj letih se je številčno dokaj okrepil in 1. 1912 začel nastopati v mešani zasedbi. Vanj je pristopilo več bivših članov pevskega društva »Nabrežina«, v njegovih vrstah pa so bili tudi nekateri pevci italijanske narodnosti. Naj omenimo še, da je dirigent zbora bil Anton Koršič.
Leto dni kasneje beležimo ustanovitev še ene pevske skupine; njen pobudnik je bilo izobraževalno društvo »Vzajemnost«, prvi podatek o zboru pa najdemo v ljubljanski »Zarji« 23. maja 1913. Omeniti gre, da je društvo bilo levičarsko usmerjeno in je zbiralo pretežno delavce; z določenega vidika je bilo nekakšen antagonist »Slovenskega katoliškega izobraževalnega društva« (V okviru katerega je deloval glasbeni odsek) in narodnjaško - liberalnih organizacij Zborovodja odseka je postal Jože Macarol, ki je bil vsesplošno aktiven kulturni delavec in nekaj časa tudi tajnik »Javne ljudske knjižnice«. Zbor je deloval do izbruha prve svetovne vojne, ko je spričo razmer moral prenehati vsakršno aktivnost. Ista usoda je doletela tudi ostale glasbene skupine, ki so se pred vojno lahko ponašale z bogatim vokalno - inštrumen-talnim izročilom. Od teh je po prvi vojni edinole godbeno društvo »Nabrežina« obnovilo delovanje, ostale pevske in instrumentalne skupine pa je s kulturnega prizorišča (vendar ne popolnoma) izbrisalo kolo zgodovine.
IVAN VOGRIČ
KONEC
Kolesarstvo: v včerajšnji 3. etapi dirke Alpe Adria
Jure Pavlič (Jug.) premočno prvi
pred svetovnim nogometnim prvenstvom
Od Urugvaja do Mehike
TRBIŽ — Med tretjo etapo mednarodne kolesarske dirke Alpe-Adria od Pordenona prek Nevejskega sedla do Trbiža, se je vreme obrnilo na glavo. Za toplim soncem je začelo deževati, temperatura se je spustila za 10 stopinj. Razplet na dirki je bil po zaslugi jugoslovanskih kolesarjev presenetljiv. Jure Pavlič je na dobri poti, da ponovi lansko zmago, potem ko je včeraj v slogu velikega mojstra zmagal na gorskem cilju na 1190 m visokem Nevejskem sedlu in še na cilju v Trbižu. Zdaj vodi v skupnem seštevku z naskokom 1’36”. Nosilec rumene majice, Čehoslovak Glajza je včeraj zaostal kar za 4 minute 34”.
Čehoslovak Glajza na cilju ni mogel skrivati razočaranja zaradi poraza, ki ga je pripisal slabemu sodelovanju znotraj svojega moštva.
Danes bo 4. etapa, ki bo še po-
ŽENSKO ODBOJKARSKO SP
Italijanke navdušile
RIM — S čisto zmago proti Poljski (3:0) je Italija končala nastope v svoji skupini ženskega svetovnega odbojkarskega prvenstva na prvem mestu s polnim številom, 8 točk. Zelo važna je bila zmaga proti Bolgariji,
Italija se bo danes srečala z Nizozemsko, v soboto bo igrala proti Madžarkam , v nedeljo pa z ZRN.
Senna najhitrejši
MONTECARLO — Na prvih poskusnih vožnjah za VN Monaka je najboljši čas dosegel Brazilec Senna na lotusu. Po progi, ki poteka v samem mestu, je vozil z brzino preko 140 km na uro. Sledili so mu Rosberg, Ar-noux in Prost. Alboreto je na ferra-riju dosegel komaj osmi čas.
sebej zanimiva. V dveh tretjinah se bo etapa odvijala na trasi, kjer bo prihodnje leto v Borovljah na Koroškem svetovno prvenstvo.
VRSTNI RED 3. ETAPE:	1. J.
Pavlič (Jug.) 4’06’20” (poprečna hitrost 37,610 km na uro); 2. R. čubrič (Srbija) po 1’24”; 3. Polanc (Jug.); 4. Glivar (Jug.); 5. Ž. Pavlič (Hrvatska) ; 6. Letavai (ČSSR) ; 7. Tonetti (Zoccorinese - It.); 8. Papež (Jug.); 9. Rnjakovič (Srbija); 10. Milenkovič (Srbija); 11. Polanc I (Slovenija), vsi isti čas.
SKUPNA LESTVICA: 1. J. Pavlič (Jug.) ll'.23’21”; 2. Glivar (Jug.) po 1’36”; 3. Letavai (ČSSR) po 1’27”; 4. Papež (Jug.) po 1’30”; 5. Tonetti (It.) po 1’32”.
MOŠTVENO: 1. Jugoslavija 34 ur 13T8”; 2. Srbija po 2’57”; 3. Inter
Črne stave: Udinese vpleten?
TURIN — Iz registracij telefonskih razgovorov, ki so sprožili sodno preiskavo, in iz razvoja dela turinskega preiskovalnega sodnika kaže, da je Udinese v precejšnjih težavah vsaj glede količine tekem, ki naj bi bile pod nadzorstvom organizacije sleparjev. Omenjene so bile tekme proti Milanu, Napoliju, Veroni, Fiorentini, Interju in Romi.
Michel Platini nezadovoljen
TURIN —- Novi trener Juventusa Marchesi naj bi ne bil posebno priljubljen pri nekaterih igralcih državnega nogometnega prvaka. Med temi naj bi bil Francoz Platini najvidnejša osebnost. Baje je sam Platini predlagal Šveda Erikssana (Roma) ah pa
(ČSSR) za 4’35”; 4. Slovenija po 7’00”;	5. Zoccorinese (Italija) po
7’06”. (Jože Pogačnik)
Dirka po Španiji
JANE (Španija) — Francoz Alain Bondue je osvojil 16. etapo mednarodne kolesarske dirke po Španiji. S 6” zaostanka je privozil na cilj Sovjet Sukuručehkov, po 12” pa Belgijec Van Impe.
Na skupni lestvici vodi Španec Alvaro Pino pred Britancem Millarjem (po 33’) in rojakom Delgadom (po F52”).
Contini četrti
NAMUR (Belgija) — Nizozemec Michel Rooks je zmagal na kolesarski dirki po Valoniji pred Belgijcem Der-niersem, tretji je bil Versluys (Bel.), četrti pa Italijan Silvano Contini.
enega iz trojke Hidalgo, Crujff ah Lucescu.
Medtem se je raznesla vest, da se Ascoli poteguje za nakup Avstrijca Polstra.
Diaz pri Fiorentini
AVELLINO — Včeraj so v Milanu dostavili pogodbo, s katero je argentinski nogometaš in doslej član Avel-lina Ramon Diaz pristopil k Fiorentini.
Poraz Bolgarije
ANNWEILER — Nogometna reprezentanca Bolgarije, ki bo v uvodnem srečanju na SP v Mehiki igrala proti Italiji, je v včerajšnji prijateljski tekmi izgubila proti zahodnonemškemu prvoligašu Kaiserslautemu z 0:2 (0:1).
BRUNO KRIŽMAN
ŠVEDSKA 1958 Pele
na prestolu
Za Italijo, ki je bila do danes kar 11-krat prisotna na finalnih delih svetovnih nogometnih prvenstev, je pomenilo SP na švedskom majhno kata strofo. Italijanski nogomet tedaj res ni veliko veljal, izločitev iz finalnega dela pa je prišla po dramatični tekmi v Belfastu, kjer so Irci fizično tako obdelali Italijane, da se je tekma končala s pretepom.
Lepo ja napredovala švedska in se mimogrede znašla v finalu. Mirnost Švedov je očitno ugodno vplivala na igro vseh. Ob pomanjkanju izrazite grobosti so prišli do izraza Brazilci. Finalna tekma še zdaleč ni bila borba, temveč predstava. Švedi so že vnaprej vedah, da Brazilcem ne bodo kos. Pustih so jih igrati. Rezultat 5:2 je bil odraz edinstvene tekme, glavni junak katere je bil komaj 17-letni Pele, ki je očaral ves svet. Prvi strelec je bil Francoz Fontaine, po zaslugi katerega se je sicer skromna Francija uvrstila na tretje mesto.
Prav Fontaine je s svojimi številnimi goh odločil usodo Jugoslavije, ki je igranje v svoji skupini zaradi slabše razlike v golih končala na drugem mestu in se še enkrat spoprijela z Zah. Nemčijo ter od nje ponovno izgubila. Nekako je Fontaine maščeval ta poraz Jugoslavije in Zah. Nemčijo v malom finalu premagal s 6:3.
ČILE 1962 Mesarsko klanje
Izbira Čila ni naletela na posebno navdušenje. Dvanajst ekip je bilo str-
njenih v Santiagu, Rancagui in Vini del Mar, Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo pa so poslali 1800 km bolj na sever v puščavsko Arico, kjer so skupino dopolnili še z Urugvajem in Bohvijo, ki je bila tam dejansko doma.
Italijani so bili pijani od zadovoljstva, da so ponovno igrah na SP. Državno reprezentanco so tedaj redno posečali asi, katerim so na hitro našli italijanske prednike in jih poitalijančili. Ta politika nogometne zveze in pisanje nekaterih novinarjev o življenju v Čilu je pri domačinih vzbudila val razburjenja. Pred tekmo s Čilom so Italijani na tribune vrgli šope rož, katere so gledalci poteptah in med vso tekmo vpili sovražna gesla. Vzdušje so dopolnili čilski igralci, ki so brez posebnega spoštovanja obdelovali italijanske »sehorite« z dragocenimi nogami. Sodnik Aston (Vel. Brit.) je zatisnil več kot eno oko.
V puščavski Arici so se Jugoslovani prebili v četrtino in v njej končno izločili Zah. Nemčijo, ki jim je še enkrat prišla pod noge. Polfinalna tekma proti ČSSR je dobro obetala, žal pa se je prav v tej prilika ČSSR izkazala kot presenečenje turnirja. Finale za tretje mesto je bil tako rekoč odločen že vnaprej. Čile je igral pregrobo in sodniki so ga ščitih.
Kakovost igre je bila na splošno slaba, po vzgledu Čila pa so se polagoma vsi zatekah h grobostim. Brez poškodovanega Peleja je Brazilija v finalu s precejšnjo lahkoto odpravila Češkoslovaško.
(Sledi)
Bearzot ne terja priseg
ROCCARASO — V običajnem razgovoru z novinarji je italijanski »mister« Bearzot povedal, da od svojih varovancev ni terjal nobene prisege o njihovi brezmadežnosti glede črnih stav. »Taka zahteva bi bila dokaz mojega nezaupanje vanje«, je povedal Bearzot.
kratke vesti - kratke vesti - kratke vesti
šport na primorskem '
V 28. kolu prve jugoslovanske nogometne lige
Derbi Spličanom z dokajšnjo mero sreče
Atletski miting v Novi Gorici
Ligaška športna tekmovanja se počasi iztekajo. Tudi na Primorskem se začenja sezona poletnih športov. Jutri se na Goriškem uradno pričenja atletska sezona. V tamkajšnjem športnem parku bo popoldne (začetek ob 16. uri) tradicionalni mednarodni atletski miting. Na njem bo nastopila vrsta jugoslovanskih reprezentantov (Zdravkovih, Milič, Ma-čev, Lidija Lapajne, Tamara Malešev in drugi), pa tudi tuji tekmovalci, katerih imena pa bodo znana kasneje.
Na dirki za državno prvenstvo v motokrosu, ki je bila v Šempasu, sta velik uspeh dosegla domača tekmovalca v kategoriji 80 ccm. Zmagal je Vrtovec pred Kavčičem (oba iz AMD Gorica). V kategoriji do 250 ccm je zmagal Brežičan Avbelj pred Novogoričanom Simčičem. Tekmovanje si je ogledalo kakšnih 5 tisoč gledalcev.
Nogometaši Vozil so v 18. kolu slovenske lige dosegh tretji zaporedni remi. Z ljubljanskim Slovanom so na domačem igrišču igrah 1:1, zapravih pa so lepo priložnost za zmago. Konec tedna igrajo v Mariboru z vodečim Slovanom. (D. K.)
Mladinske igre: lokostrelstvo
Uspeh Tamare Ražem
Po zmagi v občinskem delu je Tamara Ražem, ki tekmuje za srednjo šolo S. Kosovel, zmagala tudi v pokrajinskem delu mladinskih iger v lokostrelstvu. Tamara je s 188 točkami (87 več kot drugouvrščena) osvojila v kategoriji letnika 1973 prvo mesto. Nedvomno je to lep uspeh za Zarjino lokostrelko, ki je le pred kratkim začela s to športno panogo, to je z ustanovitvijo sekcije pri Zarji. Ražmovo sedaj čaka težka preizkušnja v deželnem delu ML (A. R.)
Pripravil: FRANCI BOŽIC
Derbi 28. kola jugoslovanske nogometne zvezne lige si je ogledalo samo 12 tisoč gledalcev. Hajduk in Partizan sta v Splitu razočarala. Hajduk je srečno zmagal z 2:1, gola pa je dosegel z avtogolom in iz U-metrovke.
Beograjski Partizan je z golom Žinkoviča dolgo vodil, Hajduk pa se brez kaznovanega Blaža Sliškoviča nikakor ni mogel razmahniti. Kar niso zmogli Splićani, so opravili Beograjčani: reprezentant Vermezovič je z ostrim strelom z glavo zadel lastno prečko, vratar Omeromč pa je nato s hrbtom poslal žogo v svojo mrežo. Z 11-metrovke je nato zmagoviti gol dosegel reprezentant Zlatko Vu-
jovič (zrušili so prav njega), to pa je bil tudi njegov stoti prvoligaški gol. Vujovič je s 17 goli tudi vodilni na lestvici strelcev lige.
Rijeka je imela v Prištini točko že v žepu, strelec izenačujočega gola zanjo je bil Matrljan, potem ko je preigral celotno obrambo Prištine. Toda pet minut pred koncem si je sodnik Vlajič (Rečanom jo je že večkrat zagodel) izmislil H-metrovko za Prištino. Največje presenečenje kola je pripravil sarajevski Željezničar, ki je v Titogradu z golom reprezentanta Škora premagal Budućnost in jo pahnil v najbolj nevarne vode.
V nedeljo ne bo rednega kola, trenerja reprezentance Toplak in Osim bosta namreč »modre« odpeljala v Bochum, kjer se bodo v generalki za nastop na SP pomerili z ekipo Zahodne Nemčije.
IZIDI 28. KOLA: Hajduk - Partizan 2:1 (0:1); Velež - Čelik 4:1 (2:0); Osijek - Vojvodina 4:0 (1:0); Budućnost - Željezničar 0:1 (0:0); Vardar-Sloboda 2:2 (0:2); Priština - Rijeka 2:1 (1:1); Sarajevo - Dinamo (V) 1:0 (1:0); C. zvezda - Beograd 2:1 (1:0); Sutjeska - Dinamo (Z) 2:1 (1 proti 1).
LESTVICA: C. zvezda. Partizan 38; Velež 33; Hajduk, Dinamo (Z) in Priština 30; Rijeka in Sutjeska 28; Sarajevo, Željezničar, Vardar 27; Dinamo (V) Osijek, Sloboda 26; Čelik 25; Budućnost, Beograd 23; Vojvodina 19. '
PRIHODNJE KOLO (18.5.): Željezničar - Sutjeska, Dinamo (Z) - Priština, Rijeka - Sarajevo, Dinamo (V) - Velež, Čelik - Osijek, Vojvodina - Partizan, Sloboda - Budućnost, Beograd - Vardar, Crvena zvezda -Hajduk.
Košarka: jutri v drugi tekmi »play-off«promocijske lige
Kontovelci na vse ali nič
mladinska košarka - v središču pozornosti
Jutri bodo v repenski telovadnici odigrali drugo tekmo play-off med Kontovelom Electronic Shop in Ala-bardo. Kontovelovi košarkarji so v prvem srečanju izgubili z 88:93, pri tem pa je treba upoštevati, da so polovico drugega polčasa odigrali brez visokih igralcev, ki sta jih sodnika zmetala na klop zaradi petih osebnih napak. Electronic Shop bo jutri igral za zmago, saj bo v nasprotnem primeru izločen, že v prvem srečanju je bilo razvidno, da
PRIMOTOR KLUB obvešča, da bo sestanek za pripravo klubskega praznika danes, 9. t. m., ob 20.30 v Lonjerju. Zaželena je čim številnejša udeležba.
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bo zaključni telovadni nastop za predšolske otroke »5. revija najmlajših« jutri, 10. t. m. ob 15.30 na stadionu »1. maj«. Zbirališče otrok ob 15. uri. Vabljeni!
KK BOR
sporoča, da bo seja košarkarskega odbora danes, 9. t.m., ob 20.00 na stadionu »1. maj«.
Alabarda je vse prej kot nepremagljiva. Naši imajo torej vse možnosti za osvojitev zmage. Zato pa bo pomemben predvsem doprinos visokih igralcev, ki bodo morah paziti, da ne zagrešijo nepotrebnih in naivnih o-sebnih napak.
Pričakovati je, da si bo jutrišnjo tekmo, ki se bo pričela ob 20.30, ogledalo lepo število gledalcev. Repenska telovadnica je za to tudi pripravna.
V prvi tekmi play-off med Scoghet-tom in Libertasom so nepričakovano
Primorski dnevnik ìfljÉjr	bo zadnje tri sobo
gyjfff vaF	te v tem mesecu
"'7^	priredil rekreacijski
'< •	turnir v malem no-
i	gometu, ki bo na
7 >	malem igrišču v
‘ 6 • 'STrwrt Trebčah. Na letoš-X x nji 1. izvedbi tega turnirja bo nastopilo šest ekip, in sicer: BOR nogometna skupina, HRANILNICA IN POSOJILNICA OPČINE, KRAS rekreacijska skupina, PRIMORSKI DNEVNIK časnikarji, PRIMORSKI DNEVNIK
visoko slavili košarkarji Libertasa, ki so na tujem gladko in premočno odpravili Scoglietto z 91:73. (Cancia)
1. DIVIZIJA
Na sporedu bo 6. kolo povratnega dela v prvenstvu 1. divizije. Openski Polet, ki se poteguje za napredovanje v promocijsko ligo, se bo jutri pomeril s skromnim Basket Trieste v repenski telovadnici. Nabrežin-ski Sokol bo prav tako igral na domačih tleh, le da se bodo sokolovci spoprijeli z močnejšo postavo CRT.
stavci in uradniki, SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST. Prireditelj upa, da bo postal turnir tradicionalen in da bi se ga v bodoče udeležilo čim več ekip.
' SPORED TURNIRJA Jutri, 10.5.: SPDT - Primorski dnevnik (časnikarji); 10.30: Kras - Primorski dnevnik (časnikarji); 11.30: Kras - SPDT.
Sobota, 17.5.: 9.30: Bor - Primorski dnevnik (stavci in uradniki); 10.30: Hranilnica in posojilnica Opčine - Primorski dnevnik (stavci in uradniki);
Borovi dečki brez zastojev
Ekipi dečkov Bor Adriaimpex smo že namenih tedenski komentar, toda tokrat res ne moremo mimo njih. Pretekli teden so Furlanovi varovanci namreč drugič letos premagali svojega najnevarnejšega tekmeca Don Bosco in si že predčasno (do konca prvenstva je še samo eno kolo) zagotovili naslov pokrajinskega prvaka, ki je toliko bolj veljaven, če pomislimo^ da so borovci do tega rezultata prišli po 17 zaporednih zmagah. Lahko bi rekli, da je Adriaimpex sklenil prvenstvo brez poraza, saj je
11.30: Hranilnica in posojilnica Opčine - Bor.
Sobota, 24.5.: 9.30: za 5. mesto; 10.45: za 3. mesto; 12.00: za 1. mesto. Sledi nagrajevanje.
Mladi »azzurri« v finalu
ATENE — Italija in Španija sta finalistki evropskega nogometnega prvenstva under 16. Itahja je v polfinalu po enajstmetrovkah premagala NDR. Regularni čas se je končal pri 2:2. Španija pa je odpravila SZ z 2:1.
res težko pričakovati poraz prav V zadnjem kolu proti skromnemu Fer-roviariu. Pred začetkom sezone in med sezono so mladi borovci odigrah tudi vrsto tekem proti starejšim ekipam in so mnogokrat slavili. Če bi sodih po dosedanjih uspehih, potem bi lahko zatrjevah, da smo dobih novo »zlato« generacijo zamejskih ko-- šarkarjev. Kljub številnim in pomembnim uspehom (deželni finale v prvenstvu propaganda in finale pio nirskega festivala Slovenije v lanski sezoni) pa je vseeno še prezgodaj, da bi brezpogojno »stavih« na letošnje Borove dečke. Razvojna pot košarkarja je namreč dolgotrajen in zelo delikaten proces in čestokrat se je dogajalo, da so na mladinskem nivoju uspešne ekipe popolnoma izginile v poznejših tekmovalnih kategorijah. Tak primer je tržaški Don Bosco: vrsto let zmaguje ah je pri vrhu v vseh mladinskih konkurencah, na članskem niv.pju pa se tržaško društvo še ni prebilo dlje od te lige. Ob razveseljivem uspehu Borove vrste iskreno čestitamo trenerju Furlanu in vsakemu igralcu posebej.
(Cancia)
Morse se »uradno« poslavlja
REGGIO EMILIA — Eden izmed najboljših ameriških igralcev, ki je kdajkoli igral v Italiji, Bob Morse, je včeraj uradno potrdil, da je končal s košarkarsko kariero.
obvestila
Rekreacijski nogometni turnir Primorskega dnevnika
CZ
Obračun združene odbojkarske ekipe Meblo
Mario Šušteršič: Poskrbeti je treba za bolj elastično delovanje odbora
Za popolnejši obračun o komaj minuli sezoni Mebla nismo seveda mogli mimo intervjuja s predsednikom združene ekipe Mariom Šušteršičem, ki naši šesterki načeljuje od začetka lanske sezone po dolgoletnem delovanju v vrstah ŠZ Bor.
»Kako odbor Mebla ocenjuje komaj minulo tekmovalno sezono ekipe?«
»Z nastopom v Padovi smo sklenili sicer le prvenstveni del sezone. Če prvenstvo ocenjujemo preko rezultatov oziroma končnega tretjega mesta lahko rečemo, da je bilo prav gotovo zadovoljivo, saj je tretje mesto najboljša uvrstitev odkar obstaja Meblo. V začetku smo morda upali, da bomo dosegli še boljšo uvrstitev, a je to upanje kmalu splahnelo, kajti kmalu smo uvideli, da sta bili dve šesterki objektivno boljši od naše. Zato lahko rečemo, da so dekleta glede rezultata dosegle največ kar je bilo mogoče. Kot smo večkrat poudarili so letošno ekipo sestavljale igralke dveh .generacij. Mlajše in starejše so se med sabo prav lepo ujele", da ne vodstvo ne trener nista intela nobenih težav. Moja osebna želja je bila, da bi mladinke nekoliko več forsirali, da bi pridobile na izkušenosti, ki jim še manjka, zavedam pa se, da bi lahko bilo to v škodo končnega dosežka. Povsem razumem torej, da mora trener upoštevati tudi želje gledalcev, ki si želijo, da njihova ekipa zmaguje. Tako kot je ekipa sestavljena lahko tudi v prihodnji sezoni Igra v nespremenjeni postavi, čeprav bo seveda potrebno vnesti nekaj spre-niemb, že zaradi dejstva, da tujke ne smemo več imeti.
»Kako pa je delovanje potekalo v organizacijskem smislu?«
“Upravno delo je bilo zelo enostavno, kot druga leta pač, kajti razen nekaterih prijateljskih tekem smo nastopili le v prvenstvu in organizacija je v tem pogledu že utečena. Moram se sicer javno zahvaliti spremljevalcu ekipe Jožku Širci, ki je celo leto nesebično posvečal svoj prosti čas ekipi. Odbor kot tak pa žal skoraj ni obstajal.
Združena ekipa Meblo pred tekmo s Pordenonom
Vseh pet osnovnih organizacij ni razumelo bistva sodelovanja. Breme je bilo na ramenih društva, ki je letos prevzelo Meblo, ostali pa so čakali na preži, kdaj bo mogoče kaj kritizirati. Zal ni še dovolj jasno, da mora odbor delovati le v korist ekipe. Po mojem mnenju bi lahko zato naredili kaj več. Igralkam bi lahko vsekakor nudili še boljše pogoje za delo, odborniki bi si morali prevzeti vsak svojo nalogo, tudi skromno, a to izpolniti do potankosti.
Treba je tudi poudariti naslednje: čeprav se je sezona končala so mladinke še pod pritiskom, saj jih v prihodnjih dneh (jutri in v nedeljo op. ur.) čaka nastop na deželnem finalu, kjer bodo branile lanski naslov, če bodo zmagale pa jih čakata meddežel-na in vsedržavna faza, tja do julija meseca. Moram reči, da so bile naše mladinke nekoliko zanemarjene, odbor zanje ni imel nobenega posluha. Upam, da to ne bo imelo posledic na sam potek prvenstva under 18.«
»Kaj pa se obeta v prihodnji sezoni?«
»Z zadovoljstvom lahko rečem, da se je nekaj vendarle premaknilo na bolje. Društva so uvidela, da je preštevilen "političen" odbor neelastičen in nerentabilen. Zato smo se na zadnji seji dogovorili, da poverimo upravo eni sami osebi, ta pa naj si izbere svoje sodelovce. Mislim, da bo to precej poživilo delovanje. Gre za pomemben korak, ki potrjuje, da se naša odbojkarska društva počasi rešujejo ozkog-lednosti, ki je značilna za ves naš šport. Skratka, združena ekipa je skupna dobrina, zato mora biti vsem pri srcu. Seveda ne smemo pozabiti, da take ekipe ne morejo živeti brez zaledja in to zaledje so društva sama. Njihova naloga je v tem, da v svojem krogu delajo čimuspešnejše, seveda ne le v težnji po doseganju čimboljših rezultatov, kajti cilji našega športa niso le v tem. Ne smemo namreč pozabiti, da je prav šport v zadnjih letih v največji meri pripomogel k spoznanju in zbližanju z večinskim narodom.«
mladinski nogomet - tedenski komentar
Možnosti Bregovih začetnikov
Nadaljuje se prvenstvo začetnikov. Brežani só odigrali dve tekmi in obakrat zmagali. V nedeljo bodo igrali ob 10. uri v Ul. Flavia proti Montebellu. Tržačani bodo brez dvoma trd oreh, toda v primeru zmage bi se Bregu odprla pot do končnice prvenstva. Upajmo, da bo dečkom v modrih majicah uspel podvig in prepričani smo, da jih bo bodrilo lepo število navijačev.
Začetniki Primorja pa so se morali sprijazniti s častnim porazom proti solidni Chiarboli. Igrali so dobro, toda niso imeli sreče.
V	kategoriji začetnikov je na Goriškem Juventina premagala drugouvrščeno Italo. Štandrežci so igrali res dobro in njihova zmaga bi bila lahko izdatnejša. Po nedeljskem podvigu lahko upamo na dobro končno uvrstitev.
V	kategoriji cicibanov pa je proseš-ka ekipa klonila San Giovanniju s kar tremi goli razlike. Prosečani so igrali manj odločno, ker je manjkal motor ekipe Digovič, ki je obenem tudi daleč najuspešnejši strelec.
Po uspešno zaključenem prvenstvu so Krasovi naraščajniki na domačem igrišču premagali Brežane v okviru
turnirja za pokal Pacco. Kras je povsem zasluženo osvojil sobotni derbi. Trener Adamič je najbolj pohvalil Grgiča, ki je popolnoma onemogočil levo zvezo De Franceschija in se v novi vlogi stoperja takoj odlično znašel. Gostje so se uspešno upirali le v prvem polčasu, medtem ko so se v nadaljevanju domačini zbrali in zaigrali s polno paro in brez težav zmagali. (R.B.)
Nogometni turnir ZSŠDI
Včeraj odložitev
Na izrecno željo nekaterih predstavnikov združenja staršev in ob predvidevanju slabega vremena v popoldanskih urah so prireditelji nogometnega turnirja ZSŠDI za osnovnošolce in nižje srednje šolce sklenili odložiti včerajšnje tekme na kasnejši datum. Prihodnje kolo v kategorijah cicibanov in začetnikov bo v ponedeljek po že javljenem sporedu, dečki in mladinci pa bodo na igrišče stopili v torek, 13. maja.
Na ženskem turnirju goriške sekcije CSI
Miniodbojka: naše najboljše
Goriška sekcija CSI (Centro Sportivo Italiano) je priredila turnir v ženski miniodbojki, ki se ga je udeležilo 8 društev, od katerih 3 slovenska: Dom Ago-rest, Soča in Olympia. Po štiri ekipe sta vpisali Torriana in Pieris, po 3 Dom Agorest in Juvenilia, po 2 pa Soča in Olympia. Glede rezultatov so se najbolje odrezale prav slovenske odbojkarice, predvsem predstavnice Soče, ki so zmagale v prvih dveh skupinah. Ekipe prve skupine so tekme odigrale v sovodenjski telovadnici, postave druge pa v Štandrežu. V tretji skupini, v kateri nastopata Dom Agorest C in Olympia B bodo srečanja 17. t. m., ob 16.00 v Gradišču.
KONČNA LESTVICA (skupina A): Soča A 12, Dom Agorest in Pieris 8, Azzurra A 7, Juvenilia C 5, Pieris D 2, Torriana C 0. KONČNA LESTVICA (skupina B): Soča B 11, Olympia 8, Juvenilia B 7, Pieris C in Azzurra B 6, Dom Agorest B 4, Torriana B 0.
DOM AGOREST A: Ivana Paulin, Gaeta, Briško, Nardin, Tabaj. DOM AGOREST B: Sošol, Bratina, Jakin, Hoban, Sfiligoj. SOČA A: Saša, Erika in Martina Černič, Devetak. SOČA B: Alenka in Mirjam Černič, Kovic, Tuniz. OLYMPIA A: Carrara, Princi, Corsi, Sfiligoj, Štekar. (D.R.)
P danes igra za vas - danes igra za vas
Lucijan Černič
totocalcio
Arezzo — Catania	1	X
Ascoli — Cremonese	1
Bologna — Sambenedettese 1 Brescia — Palermo	1
Campobasso — Pescara	1
Catania — Cagliari	1X2
Empoli — Genoa	1
Lazio — Perugia	1X2
Monza — Cesena	X	2
Vicenza — Triestina	X	2
Prato — Carrarese	1
Reggiana — Pavia	1
Varese — Parma	X	2
konjske dirke - konjske dirke
Lucijan Černič (letnik 1952) je skoraj dobro dvajsetletje posvetil odbojki. 2«tel je namreč pri goriški ekipi Vala, nakar je ob ustanovitvi prestopil k Domu. Odbojkarska pot pa ga je peljaja še k Olympii, Juventini, Sovodnjah, Našemu praporu in Valu, tako da lahko rečemo, da je igral skoraj v vseh otoških ekipah na Goriškem. Čepravnajbolj ljubi odbojko, je bil tudi izvrsten “amiznoteniški igralec.(Prejšnji teden je Damjana Sedmak pravilno napovedala sedem rezultatov).
Zelo težko je napovedati rimski galop, ker je dosti kvalitetnih konj. Prednost dajemo skupini 2 s konjema istega društva Green Heights — Green Misi. Dobra alternativa je Roman Banner (skupina 1).
Tudi v Montecatiniju bo vladalo ravnotežje. Smo pristaši Caffè KS (skupina 2), od skupine 1 pa opozarjamo na Aiguilina, ki bo startal s številko ena. Od skupine X naj omenimo Donald Ducka.
V	Bologni se bo uveljavila skupina X s šprinterjima Carabinero in Chiosa AS. Med prvimi bo gotovo tudi Conduttore (skupina 2).
Med protagonisti dirke v Neaplju bo gotovo Beaming Ram (skupina 2). Njegov nasprotnik bo regularni Guccione (skupina X). Od skupine 1 naj omenimo hitrega, a penalizira-nega Dardoneja.
Težka dirka bo tudi v Trstu. Omenimo naj Balmona (skupina 2), regularnega Bulawaya (skupina ij in povratnika Scacco matto (skupina X).
V	Padovi je dirka prava uganka. Tvegamo napoved za Decebalo LB
(skupina 1). Omenimo tudi hitrega Lustrale (skupina X), od skupine 2 pa Barlu Bija.
DIRKA TRIS
Dirka bo tokrat v Tarantu. Ta teden napovedujemo zmago Balidar FC (št. 22), drugi bi lahko bil Rampollo (št. 14), tretji pa Belricetto ( št. 15). Za sistemiste: št. 16 Agguato, št. 18 Drim di Jesolo in št. 7 Diderot.
totip
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
2 1 1 2 2
1	X X
■X 2
2
X 1 2
X 1 1
X 2
Novogoriška trim liga
Za slovo zmaga
BRDA - DOM	65:87 (36:39)
DOM: Mauro Dornik 14, Košuta 30, Coretti 8, Ugo Dornik 12, Čubej 21, Battello 2.
BRDA: Mavrič 24, Bizjak 4, Rupnik 4, Konavec 14, Mikulin 0, Štimac 12, Simčič 7.
Domovci so v zadnjem kolu letošnje novogoriške trim lige zasluženo slavili na tujem proti skromni ekipi Brd. Bili so vseskozi v vodstvu, domačini pa so dobro igrali do 15. minute, ko jim je uspelo tudi edinikrat povesti (29:25), v nadaljevanju pa so belordeči, ki so sicer nastopili v okrnjeni postavi, najprej prehiteli domačine, nato pa začeli s hitrimi protinapadi in čvrsto obrambo stalno večati vodstvo. Med domačini sta dobro zaigrala Mavrič in pa Konavec, med domovci pa je nedvomno izstopal Košuta, ki je bil v napadu popolnoma nezgrešljiv. Pohvala gre tudi igralcu Brd Mišigoju, ki je brezhibno opravil sodniško nalogo zaradi odsotnosti sodnikov. (M. Čubej)
iz planinskega sveta - iz planinskega sveta - iz planinskega sveta
Pestra izletniška sezona SRDI
S prihodom stalnega lepega vreme-na se je izletniška sezona SPDT naivnost razbohotila, saj bodo na spo-idu vsako nedeljo tja do poletja izle-11 m ekskurzije.
Y nedeljo se je lepa skupina osnov-r}oaolskih otrok skupno s svojimi star-' Podala na izlet v jamo Dimnic pri ^ntkovščini. Ekskurzijo je organiziral mmarski odsek SPDT, ki ga dolga leta °di pro[ Stojan Sancin, bila pa je v jkvirn delovanja Športne šole — Trst. otnar/j so prisotnim prikazali jamar-7° tehniko spuščanja in vzpenjanja vrvi v breznih, izletniki pa so sle-11 Prikazu z izrednim zanimanjem.
c .0 Pedel/o, 11. maja, prireja SPDT °dnevni izlet z osebnimi avtomobi-
00 Obruč (1377 m) nad Reko. Izlet skup Zbornik SPDT Vojko Slavec,
Izl 7‘‘” PQ k° od pet do šest ur hoje. čp6 J6 liP^en spomladanski, zbirališ-ne Uoe^ežencev pa bo ob 6.30 na mej-stranPreh°du Pesek na jugoslovanski
UcŽl* Ptoninci, ki se mislijo v nedeljo in,;-. ifi izleta SPDT na Obruč, naj se
javijo
aro
SPDT na Obruč, naj , danes ali jutri med 20. in 21.
na tel. 742405 (Vojko Slavec)
Pln5'- maia se bodo člani pobratenega vmnskega društva s SPDT Integrala
iz Ljubljane podali na Tržaško, kjer bodo v spremstvu s člani SPDT obiskali Dolino Glinščice. V popoldanskih urah bo na sporedu pred Kulturnim domom v Boljuncu skupna družabnost, v primeru slabega vrenema pa bo v notranjosti doma samega.
Avtobusni izlet SPDT na Golico bo v nedeljo, l.junija, ko bo hrib poln narcis. Teden kasneje pa bo v Drežni-ci vsakoletno srečanje planincev zamejskih in slovenskih obmejnih PD. Vse podrobnosti bomo še javili.
Alpinistični tečaj SPDT
Uspešno se nadaljuje alpinistični tečaj SPDT, ki letos združuje 14 bodočih alpinistov. Tečajniki so se s svojimi vodniki podali že na tri praktične vaje na pečine nad Glinščico, redno pa so bile na sporedu tudi teoretične lekcije. Če bo vreme dobro se bodo tečajniki (Saša Ban, Ivima Verginella, Tanja Filipovič, Sara Bensi, Pavel Ra-uber, Marko Rehar, Dejan Verša, Andrej Pertot, Bogdan Rauber, Martina Samsa, Miha Samsa, Iva Redtern in Carlo De Cecco) jutri in pojutrišnjem podali na dvodnevno ekskurzijo v gore.
Osvajalec Fitz Roya pri nas
Predavateljska sezona SPDT se bo nadaljevala v četrtek, 22. maja, ko bo
na Tržaškem gost postojnjski alpinist Bogdan Biščak. Z diapozitivi bo prikazal velik uspeh slovenskega alpinizma in sicer prvenstveni vzpon na Fitz Roy v Patagoniji v začetku tega leta. Smer je preplezal skupno z Matevžem Lenarčičem in Radom Fabjanom, predavanje pa bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu s pričetkom ob 20.30.
Planinci
v Zahodno Benečijo
Zadnje čase smo v našem dnevniku večkrat omenili sodelovanje med športniki s celotnega obmejnega pasu. Športni stiki v glavnem dandanes že sežejo na vsa področja športne aktivnosti, med katere sodi tudi planinstvo. In ravno planinci severnega dela Primorske bodo v nedeljo, 11. maja, prešli državno mejo in se podali v zahodno Benečijo in sicer na Breški Jalovec.
Planinska društva iz Kobarida, Tolmina in Nove Gorice so namreč v program letošnjih izletov vključili tudi prvi skupen izlet in obisk Breškega Jalovca z namenom, da laMni člani spoznajo tudi zamejske vrhove, obenem pa, da navezujejo in negujejo stike s slovenskimi planinci iz zamejstva.
Breški Jalovec je v zahodni Benečiji in sicer nad vasjo Brezje. Planinci vseh društev se bodo zbrali ob 9. uri v vasi Brezje in se bodo nato skupno povzpeli na vrh te izredno lepe, raz-
Načelnik Jamarskega odseka SPDT prof. Stojan Sancin skupno z mladimi izletniki na nedeljski ekskurziji v jamo Dimnic pri Markovščini.
gledne, 1615 metrov visoke beneške gore, ki kraljuje nad zahodno Benečijo. Z nje je izreden pogled po furlanski nižini do morja, na sever pa predvsem na rezijanske gore, Mužce in kaninsko gorovje. Z vrha se izredno vidi tudi celoten 35 kilometrov dolg greben stolovega pogorja od Kobarida do Campana.
Planinska društva, ki so pobudniki tega vzpona na Breški Jalovec, vabijo k udeležbi tudi zamejske planince. V
prvi vrsti člane Slovenskega planinskega društva iz Čedada, s katerimi so se predčasno že povezali, toda zaželena pa je tudi udeležba goriških in tržaških planincev ter drugih zamejskih ljubiteljev gora, saj bi lahko ta nedeljski vzpon postal pravi in skupen vzpon obmejnih planincev. Po opravljeni turi planinci že napovedujejo, da bodo v Brezjah pripravili krajše, pravo družabno planinsko srečanje.
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 70.- din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja	ZTT	član italijanske
in tiska ■T'-Trst	IrllSll zveze časoPisnih
f ^	IMIjP založnikov FIEG
9. maja 1986
Konservativna koalicija zapustila krmilo države
Socialdemokrati prevzeli težko nasledstvo
OSLO — Te dni so v dvorcu norveškega kralja Olava V. izvršili predajo oblasti. Obrazi glavnih igralcev te predaje - konservativca Kaara Wiloc-ka, ki je z veliko mero samozavesti izročil ostavko svoje vlade, in voditelja opozicijske delavske stranke, Gro Harlem Brundtland, ki je sprejela mandat za sestavo nove vlade - so izražali razpoloženja, ki so bila povsem nasprotna od njihove vloge. Kaare Wi-lock je odhajal iz dvorca nasmejan in s šopom rož v roki, bodoča predsednica vlade pa je predstavnikom tiska s prisiljenim nasmeškom, ki ni mogel prikriti zaskrbljenosti, delovala zelo neprepričljivo in takšnega vtisa ni mogel popraviti niti njen namig na sončen dan v Oslu, odnosno »razjasnitev« v notranjepolitičnih razmerah v državi.
Vloga vlade na Norveškem, ki so jo pred osmimi meseci zelo pozdravljali, ko je na parlamentarnih volitvah z zelo tesnim rezultatom zmagala meš-
Pričevanje
afganistanskega
upornika
ISLAMABAD Eden izmed najvidnejših afganistanskih gverilcev, Lala Malang, ki so ga pred kratkim zamenjali za nekega sovjetskega vojaka, je na tiskovni konferenci v Pakistanu izjavil, da je v zaporu srečal številne sorodnike bivšega predsednika Hafizul-laha Amina, umorjenega decembra 1979. leta.
Lala Malang je povedal, da so med njegovim dveletnim ujetništvom umorili od 200 do 300 političnih zapornikov. Aretirala ga je politična policija KHAD na podlagi ovadbe muslimanskega mullaha. V zaporu so ga 21 dni zasliševali sodelavci Majibullaha, ki je pred kratkim postal tajnik partije. Obsodili so ga na smrt, vendar obsodbe niso izvršili in so ga po vsej verjetnosti izpustili na posredovanje »tretje osebe« sedanjega kabulskega režima, ki je iz njegovega kraja v Kandaharju.
čanska koalicija konservativcev, krščanskih demokratov in partije centra, je postala »vroč krompir«, kateremu bi se vse stranke v parlamentu rade odrekle. To je z velikim olajšanjem Kaare Wilock tudi storil, ko je povezal glasovanje o povečanju davka na bencin z zaupnico vladi. Norveški parlament (storting se imenuje) je prejšnji teden 16 ur razpravljal o položaju v državi. Na tem maratonskem zasedanju je opozicija z vsemi silami prepričevala vlado, naj ne poda ostavke, vendar je vlada meščanskih strank ni poslušala. Ker po norveški ustavi med dvema mandatoma ni mogoče razpisati predčasnih volitev, se je začel dokaj nenavaden postopek, ki je nekaterim opazovalcem služil za dokaz, da gre za zelo prefinjeno politično igro na visoki ravni.
Predsednik Wilock je priporočil kralju, naj vlogo mandatarja za sestavo nove vlade ponudi bivšemu premierju, voditelju opozicije in šefu delavske stranke, političarki Gro Harlerm Brundtland, ki pa se v sedanjem trenutku nikakor ni želela znajti na položaju predsednika vlade. Gro, kakor jo večina Norvežanov na kratko kliče, na prvem posvetu s kraljem ni hotela sprejeti mandata za sestavo nove vlade, ampak je predlagala posvet s predstavniki sredinskih strank in da kralj njim zaupal to nalogo. V naprej so vedeli, da meščanska koalicija, ki je pravkar zapustila oblast, ne bo pristala na nobeno drugo obliko sodelovanja med političnimi silami, ampak da se bo postopoma pripravljala na nove politične volitve leta 1989. Tako se je Gro tistega dne popoldne ponovno znašla v kraljevi palači, da bi z že poprej opisanim razpoloženjem povedala predstavnikom »sedme sile«, da bo poglavitna naloga nove vlade soočanje z gospodarskimi vprašanji.
Gospodarstvo v eni izmed najbogatejših držav na svetu je namreč sila zapleteno. Po letih debelih krav, v katerih so se v državne blagajne stekale milijarde dolarjev s prodajo v Severnem morju načrpane nafte, se je državna blagajna izpraznila. K temu sta prispevali nizka cena nafte in trite-
Tekmovanje za najlepše brke
denska stavka 100.000 zaposlenih oseb na črpališčih nafte. Proračun, ki so ga sestavili na podlagi zgrešenih računov o ceni nafte in vrednosti dolarja (oboje že nekaj mesecev pada), so morali zmanjšati, Norvežanom pa se obeta obdobje posta.
Med zmanjšanjem potrošnje in povečanjem davka je konservativec Wilock izbral srednjo pot: povečanje davka samo na bencin, kar pomeni, da zasebni sektor ne bi bil prizadet. Opozicijska delavska stranka je sodila, da mora imeti davek socialni učinek, se pravi, da se obdavčijo tudi zaslužki. Desničarsko usmerjena progresivna stranka, ki je bila jeziček na tehtnici (meščanska koalicija ima v parlamentu samo en glas več kot opozicija) je dosledno bila proti kakršnemukoli povečanju davka. Meščanske stranke niso zamudile priložnosti in so z olajšanjem prepustile vlado in (osiromašeno) državno blagajno socialdemokratom, ki imajo manjšino v parlamentu in kjer se jim v položaju, kakršen je v državi, sploh ne bo lahko obdržati na oblasti.
Ko je sprejela mandat za sestavo vlade, je bila Gru Harem Brundtland prepričana, da prevzema oblast za daljše razdobje, medtem ko je dosedanji predsednik Wilock takoj po ostavki izjavil: »Vrnili se bomo«.
V sedanjih razmerah in pri sedanjih odnosih v parlamentu bo moral tisti, ki bo hotel podaljšati bivanje v prostorih norveške vlade, pokazati veliko mero spretnosti.
V vodo pred vročino
MELBOURNE — Roan in Amber sta desetmesečna sibirska medvedka, ki sta se pred vročino zatekla v bazen zoološkega vrta v tem avstralskem mestu.
SAINT AIGNANA—SUR—CHER (Francija) - V tem kraju so moški tekmovali med seboj, da bi ugotovili, kdo ima najlepše brke. Za to priložnost sestavljena žirija je naslov svetovnega prvaka med brkači prisodila Švedu Eriku Molkerju. Razsodišče je ostali dve častni mesti prisodilo Francozu Pajotu (levo) in Belgijcu Williamu (desno).
RIM — Po dveletnem molku se v Italiji ponovno govori o uvedbi »težke lire«, z drugimi besedami, o črtanju treh ničel (odnosno deljenju s 1000) s sedanje lirske vrednosti; s tem bi vsaj kaj se številk tiče, liro približalo sedanji vrednosti dolarja. Če se bo vse odvijalo v skladu s predvidevanji, bodo odločitev sprejeli ob koncu letošnjega leta.
Obnovljeno zamisel o »težki liri« je javnosti sporočil med tokijskim sestankom sedmih predstavnikov najbogatejših zahodnih držav predsednik vlade Bettino Craxi. Trenutek izbire te napovedi nikakor ni bil slučajno izbran: zapadnim zaveznikom je bilo potrebno dopovedati, do kolikšne mere se je popravilo italijansko plačilno sredstvo in da je Italija, ki je bila v zadnjih letih po stopnji inflacije na vodilnem mestu med najrazvitejšimi, stopila na pot stabilizacije in oživljanja gospodarskih dejavnosti.
Kajti prav visoka inflacija, okoli 13 odstotkov, je bila glavna ovira, da je italijanska vlada objavila ta svoj predlog šele pred dvema letoma. Zaradi ugodnih mednarodnih razmer, predvsem zaradi padca cene nafte in vrednosti dolarja v odnosu do lire, se je v začetku tega leta inflacijska stopnja znižala na 7 odstotkov in pokazala težnjo po nadaljnjem padanju. Statistični zavod Italije je namreč sporočil, da je inflacija v aprilu znašala 6,6 odstotka in da obstajajo vsi razlogi, da ta pojav do konca leta zmanjšajo na 5 odstotkov.
O »težki liri« se pri nas zagotovo govori že kakšnih 20 let, morda tudi več, vendar so propadli vsi poskusi poprejšnjih vlad, da bi to izvedle. Morda se bo dolgoletni sen uresničil v tekočem letu. Največji dvomljivec med dvomljivci, guverner Banche d'Italia Ciampi, je izjavil, da je od politične odločitve sedaj mogoče preiti k dejanjem in da je banka na takšen korak že pripravljena. Banka je pred dvema letoma izdelala načrt tiskanja bankovcev brez treh ničel. Tako bi bankovec od 100.000 lir imel oznako 100 lir. Za zamenjavo starega z novim denarjem bodo potrebovali od sedem do osem mesecev. V prehodnem času bi bile v obtoku »lahke« in »težke« lire.
Lira, ki bi bila brez treh ničel, bi ustrezala vrednosti iz leta 1919. Od takrat do danes je razvrednotenje opravilo svoje. Lira je hudo izgubljala na vrednosti, posebno po drugi svetovni vojni, ko se je njena vrednost zmanjšala za polovico. Kot je povedal predstavnik vlade v Biaggijevem spotu, se nobena od sedanjih plačilnih enot, ki so v obtoku, po zunanjem videzu ne bo spremenila. Edina razlika bo samo v tem, da bodo manjkale tri ničle.
Zamisel o novi liri, ki je pred dvema letoma imela veliko nasprotnikov, je vsaj v tej fazi deležna ugodnega sprejema. Temu v prid govorijo razmeroma ugodne izkušnje, ki so jih zabeležile tiste evropske države, ki so že uvedle »težke« plačilne enote, kot so Francija, Jugoslavija, Grčija in Finska. Poleg tega hočejo našemu denarju odvzeti negativno prvo mesto, ki ga ima sedaj v svetu, namreč, da ima Italija edina na svetu bankovec s sto tisoč enotami.
mrmmimm
WASHINGTON — Z letalom, ki ga vidimo na sliki in se imenuje Voyager, so poskusili obleteti Zemljo brez pristanka. Poskus se je izjalovil, vendar dvema požrtvovalnima pilotoma in konstruktorjema tega svojevrstnega letala ni vzel poguma. Poskusila bosta znova. Letalo ima nekaj značilnosti, ki ga razlikujejo od ostalih letal. Predvsem ga odlikuje izreden razpon kril. Trup je kratek in ima propelerja na sprednjem in zadnjem koncu. Vzporedno z njim sta še dva manjša trupa za hranjenje pogonskega goriva, na katerih sta montirani repni krmili-Poglavitna značilnost tega letala pa je, da je grajeno iz zelo lahkih materialov in mu zato upravičeno rečejo, da je lahko kot pero.
Naprtili nam bodo »težko liro«
Ko bo predlog prišel uradno v javnost in se bo postopek začel, bo zagotovo še veliko govorenja. Tako se bo zgodilo tudi pri nas, kot se denimo dogaja v sosednji republiki, da bodo po uvedbi novega denarja lep čas ljudje še računali v starih lirah in da bodo najverjetneje starejši ljudje tako računali do svoje smrti. Kajti te navaditi na »težke lire«, bo zelo nehvaležno, če ne kar nemogoče delo.
Z Voyagerjem okoli sveta