Političen list za slovenski nàrod. P« po&ll prejemati velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejcnian veljii: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta k gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekepedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopnu petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1,6. uri popoludne. «štev. i> i. V Ljubljani, v četrtek 25. aprila 1889. Letnili XVII. Postanek sedanje postave za ljudske šole. A V debati o proračunu naučnega minister-stva govorili so državni poslanci največ „dc rebus slovenicis" in o postavi za ljudske šole. Posebno hud boj je bil o drugem predmetu, kar je povsem naravno. Šola je podlaga ljudski omiki in vzgoji. Desuiški govorniki so naglašali, da ima sedanja šolska postava pomanjkljivosti, kakor sploh vsako človeško delo. Te napake in pomanjkljivosti je pokazala dvajsetletna skušnja, ker dno 14. maja t. 1. bode dvajset let, ko je presvetli cesar potrdil sedanjo postavo za ljudske šole. Pomanjkljivosti so v poučnem, vzgojevalnem, fiuančnem iu drugih ozirih. Umevno pa je, da nemško - liberalna opozicija zagovarja z vso silo in zgovornostjo svoje delo, katero je podpisala s srčno svojo krvjo ter je proslavlja kot biser in vzor enakim postavam. Sedanja šolska postava je delo stranke, ki je bila tedaj na krmilu in je iz mnogih vzrokov v žalostnem spominu. Vredno se nam zdi, da svojim čitateljem podamo v prevodu govor, kateri je govoril češki državni poslanec in poročevalec v zadnji budgetni debati dr. Zeithammer o postanku sedanje šolske postave za ljudske šole. Rekel je: „Ob kratkem hočem pojasniti, kako so se tedaj stvari razvile. V 189. seji dne 21. aprila 1869 seje pričela obravnava o šolski postavi. Češki poslanci niso bili navzočni. Savczynski je v imenu Poljakov stavil predlog, naj državni zbor preide na dnevni red, ker se postava na strinja z ustavo. Pa-seotini, poslanec tržaški, je stavil predlog, naj zbor namesto postave sklene resolucijo " tem-le smislu: Vladi se naroča, naj predloži nov postavni načrt, ki bode obsegal le glavna načela poduka v ljudskih šolah (Čujte! Oujte!), v ostalem pa naj se deželnim zborom prepuste določbe". (Cujte! Čujte! na desnici.) V 190. seji dne 22. aprila 1SG9 se je izjavil Greuter v imenu tirolskih konservativnih poslancev, da bode glasoval za predlog Savczynskega. V isti seji jo Groholski v imenu poljskih poslancev izrekel, da je predložena šolska postava krušenje ustave (Čujte! Oujte! na desnici), in se je izjavil, da bode glasoval, naj se preide na dnevni red. Isto-tako se je izjavil dr. Tomau v imenu slovenskih poslancev (Oujte! Čujte! na desnici), in Pajer, poslanec goriški, se je izrekel za Pascotinijevo resolucijo. V 192. seji dne 24. aprila se je izjavil Groholski v imenu Poljakov, da se ne morejo vdeleževati nadrobne obravnave. Istotako sta se izrekla dr. Toman v imenu slovenskih in Giova-nelli v imenu tirolskih konservativnih poslancev. Spoštovana opozicija, tedaj v večini, je potem sama nadaljevala nadrobno obravnavo (Oujte! Čujte ! na desnici) in je bila že pri § 2. v neprijetnem položaji, da se nt mogla določiti sklepčnost (Čujte ! Oujte! na desnici), iu še-le čez nekaj časa je bila zbornica sklepčna. S 107 glasovi proti 2 je bil § 1. sprejet, in cela postava z 78 paragrali je bila dne 24. aprila v je dni uri pri drugem in takoj v isti seji tudi pri tretjem čitanji z večino 111 glasov proti 4 sprejeta. (Čujte! Oujte! na desnici.)" To je torej postanek sedanje šolske postave. Češki poslanci sploh niso bili navzočni, zastopniki Galicije in Tirolskega so zapustili zbornico. Vsa postava pa, ki ima 78 paragrafov, je bila v jedni uri sklenjena. Iz tega pač vsakdo lahko razvidi, kako so liberalci postave varili in kovali. In taka postava naj bi bila brez napak in pomanjkljivosti? Kaj radi naglašajo mnogi prijatelji sedanje šolske postave, da je ljudska omika v zadnjih letih mnogo napredovala, iu naštevajo „ad captandam lenevolentiam" gg. učiteljev, koliko tisočev vojaških novincev več zrni letos čitati in pisati, nego 1. 1872. Tega tudi nihče ne taji in gotovo bi bilo žalostno, ko bi bile mnoge denarne žrtve brez vspeha. Vendar pa so tudi opravičene mnoge pritožbe iz raznih dežela o napakah in pomanjkljivosti nove šolske postave. Politični pregled. V' L.) unij an i, 25. aprila. J^otramie dežele. Lorenzelli, rektor češkega kolegija v Iiimu, bo v spremstvu papeževega gardista grofa Moronija prišel v Prago, da izroči nadškofu grofu Schunbornu kardiualski klobuk. Zaradi dunajske tramivayske zadeve, ali bolje rečeno zaradi cestnih izgredov je bilo do včeraj zaprtih 150 oseb, med njimi 12 strajkujočih voznikov. Nekega strugarskega pomočnika je vojak pri napadu ranil s sabljo na glavi, da so ga morali prenesti v bolnišnico. Neki dragonec je padel s konja, a ga še sedaj niso našli. Zatrjuje se, da je veliko ranjenih tako izgrednikov kakor vojakov in redarjev. Izjemni postavi o omejitvi neodvisnosti hrvatskih sodnikov določena doba poteče letos poleti. Zatrjuje se, da se ne bo več podaljšala, pač pa se bo sabor posvetoval v jeseni o premembah disciplinarnega postopanja. Iz Sibinja se poroča o rumunsko-avstrij-skem mejnem dogodku. Knez Ghika je s tolpo oboroženih planil v komitat Csika, oziroma v so-lyonvarski gozd, pregnal je čuvaje ter se polastil drv iu lesa. Nadžupan Bethlen je stvar naznanil ministerstvu ter zahteval zadoščenja potom mini-sterstva zunanjih zadev. Eumunski minister zunanjih zadev Lahovary je zagotovil, da bo v kratkem ta stvar poravnana. Odposlal bo komisijo na lice mesta, da se ustanovi status quo ante. Vmanje države. „Journal des Débats" poroča iz Kima, da jia-pež Leon, XIII. sedaj izdeljuje okrožnico o so-cijalnem vprašanji. V prihodnjem konzistoriji bo imel sv. Oče nagovor, v katerem bo ugovarjal zoper ustanove zadevajočo predlogo italijanske vlade. Srbski kralj Aleksander se je v spremstvu regentov Rističa in Protiča, ministrov Gruiča in Tavšauoviča s posebnim vlakom predvčeraj povrnil iz Sabaca v Belgrad. Iz Belegagrada so se mu nasproti peljaje tri ladije. Narod ga je pri sprejemu burno in navdušeno pozdravljal. — „Zagrebški Srbobran" poroča iz Belegagrada: „Kralj Milan je LISTEK. Predstava v korist podpornemu društvu dunajskih velikošolcev. V spomin cesarjeve štiridesetletnice ustanovili so na Dunaji živeči rodoljubi podporno društvo za slovenske visokošolce. Namen društvu je dobrodelen, da namreč podpira uboge in marljive dijake slovenske narodnosti, ki se uče na vseučilišči, tehniki ali poljedelski visoki šoli. Društvo deluje le nekaj mesecev in že je prejelo nad 1100 prostovoljnih doneskov. Po vsi slovenski domovini se odzivajo po-žrtovalui možje, da lajšajo skrbi slovenski mladini v tujini. Tudi bela Ljubljana, središče slovenske domovine, ni hotela in ni smela zaostati, da pokaže, kako doma bijejo srca za dobre sinove. Lepo število ljubljanskih dam in gospodov zbralo se je, na čelu jim gospa Murnikova, ki blagohotno in požrto-valno pospešuje vsako dobro iu plemenito podjetje, v namen, da priredo predstavo, katere ves dohodek je namenjen imenovanemu podpornemu društvu na Dunaji. V prvi vrsti gré torej hvala gospej M urni ko vi, ki se ni strašila neprilik in mnogega truda, ter domorodnim damam in gospodom, ki so sodelovali pri predstavi. Gospod Anton Funte k, znani slovenski pesnik, je za to priliko zložil lep prelog, v katerem pojasnjuje uamen predstave: Iz rodne zemlje v dalnje tuje mesto Ozirajo se nam oči nocoj: Sinovom našim dajino roko zvesto, Pozdrav iskreni jim pošljimo svoj! Nanje očetje zrli so s solzami, Srčno prosile matere zanje — Sinovi naši, dobra sreča z vami, Sinovi naši, vam roko, sreč! Zaupno rod na vas v daljino gleda, Vesel, ko sije vam blaginje žar, Solziin, ko trka vam na vrata beda — Nikdar, v vaš dom ne smo britkost nikdar! Ko stvarjate bodočnost svojo v dalji, Pa stvarjate bodočnost tudi nam — Nikdar, pustiti vas ne smemo v žalji, Pomoč dejanjska lajšaj žitje vam! Težak je boj za luč, za svete vzore, Potreba stira sto in sto vrlin; Vi kličete — naš narod da, kar more, Trpeti pač ne sme nobeden sin! Navzgori! duh dvignite k luči sami, Ves narod bodo vam blažil gorje — Sinovi naši, dobra sreča z vami, Sinovi naši, vam roko, srce! Ta prolog je govorila s prijetnim glasom in naravnim občutkom gospica -I e I i c a Kremžar jeva. Mnogobrojno iu odlično občinstvo jej je izražalo zasluženo pohvalo. Nato so domači diletantje, gospa Valenta-Brusova (prijateljica Milka), gospica Gol j ase v a (vdova Pavlina), g. A. Trstenjak (baron Samo) in g. J. Suman (plemič Živko), predstavljali veseloigro „Vdova in vdovec", katero jo poslovenil dr. Janez Blei weis. To je kratka salonska igra, ki sicer ni brez hib, a ima mnogo dobrih prizorov in kaj primeren konec. Uospa Valontova je že iz prejšnjih časov znana kot izvrstna moč na slovenskem odru in kot tako se je pokazala tudi pri zadnji predstavi na velikonočni ponedeljek. Prav dobro so igrali svoje vloge tudi gospica Goljaševa in imenovana dva gospoda. - Najbolj pa so ugajale občinstvu žive podobe, ki so v Ljubljani posebna redkost. Podobe so bile v resnici prekrasne, da se ne dajo primerno opisati. Gospica Jelica Kremžarjeva je pred vsako podobo govorila od g. A. Fun tka zloženi pojasnjujoči tekst, zastor se je dvignil, iu pred nami je stala očarujoča živa podoba v najbujnejših barvah, ki mora ogrevati vsako rodoljubno srce s hvaležnim spominom na nenadomestnega očeta slovenskemu narodu, dr. Janeza Bleiweisa, z vzvišeno mislijo, ko pravljična Libuša prerokuje Piemislu češko bo- dne 20. t. m. v Jeruzalemu vstopil v neki tamošnii samostau kot muih, ker namerava pustati patrijarh vseh Srbov. Začetkoma se je mislilo, da je to slaba šala, toda nadaljne vesti so baje potrdile to trditev. Vzlic temu pa ne bo napačno, če se za sedaj še previsoko ue ceni resnost tega poročila." Povodom velikonočnih praznikov je bil dné 22. t. m. velik sprejem v sofijski palači bolgarskega princa Ferdinanda. Došli so ministri, najvišji državni dostojanstveniki in častniki. Princ Ferdinand je iinel govor, v katerem je uaglašal, da ga navdaja s ponosom, ker moro Bolgarija vzlic negotovemu evropskemu položaju in zlobnemu prerokovanju bolgarskih protivnikov dežela mirno praznovati ta praznik. Pri banketu je princ napil Bolgariji in vojni, Stambulov pa mu je odgovoril. Ruski car je podelil: red sv. Andreja veleposlaniku na Dunaji Lobanovu, Aleksander-Nev-skijev red veleposlaniku v Londonu plera. Staalu, Anin red I. vrste poslaniku v Belemgradu Persia-niju in generalnemu konzulu Karcovu v Parizu. Konečno je car tajuega svetnika Hiibbeneta imenoval za stalnega ministra prometnih naprav. Francoski generalni državni pravdnik Ques-may de Beaurepaire naznanja v „Matinu", da bo redarstveno-sodnjim potom postopal zoper boulangi-stiške liste, v prvi vrsti pa zoper „Autorité", „Cocarde", „Presse", „Intransigeant" in „Gaulois", ker preljuto napadajo njegovo osebo. — Boulanger se je včeraj odpeljal v Anglijo s posebnim parnikom, kateri mu je dala na razpolaganje neka angleška parobrodna družba. Seveda — reklama! Boulanger-jevi pristaši se trudijo na vse kri pije. da bi kolikor moč olepšali to „generalovo potovanje". Zatrjujejo celó, da se bo Boulanger v nekaterih tednih zopet povrnil v Bruselj. Tudi Naquet je v tem smislu govoril pri sobotnem banketu v Saint-Denisu. Sedanje italijanske razmere jako dobro označuje nastopna brzojavka iz Kima: Veliko pozornost je vzbudilo, ker so sedem uradnikov tukajšnje občine zaprli zaradi „nerednostij pri davkih." Davkov manjka za poldrugi milijon. Vse ostale uradnike so odpustili. — „Osservatore Romano" objavlja v svoji sobotni številki dekret indeks-kongregaeije, s katerim se prepoveduje čitanje in razširjanje brošure: „Rim in Italija in pa dejanjsko stanje stvari ; misli nekega italijanskega prelata." Obsodba tega spisa je velikega pomena, ker se bo odslej za vedno zaprla pot vsem dvoumnostim in nepoklicanim kompromisnim nasvetom, dokazuje pa ob enem važnost kori-stij, ki so v zvezi s tem vprašanjem. „Moniteur de E'me" pravi: „Tukaj se gre za svetovni interes pa-peštva. za celo zunanjo organizacijo Cerkve." Nizozemskemu kralju se zadnje dni nasproti poročilom dunajskih židovskih listov ni shujšalo, marveč se počuti takó dobro, kakor že več mesecev ne. „Ageuzia Štefani" poroča iz Masare: Debeb je v Gadofelassu ter javlja, da se vse jako dobro vrši ; prosi dovoljenja, da bi smel v Masavo poslati svojega še jako mladega brata. Mangasha in ras Alula sta bajé v Debrataboru. Kralj Menelik je bajé planil v Zebul. Zatrjuje se, da so derviši popolnoma uničili negušovo vojno. Izvirni dopisi. S Krasa, 18. aprila. („Cesarska pesem, s podobami ukrasili avstrijski umetniki" in potreba versko-narodne šole.) Iz tega obsega razvidite, da sem namenil med drugim nekaj črtic napisati o kočljivem predmetu, katerega se boje novošegni liberalci — v spačenem pomenu te besede — namreč o potrebi verske šole. Ko bi bila šola nove dobe zares osnovana na verski podlagi, bi pač ue bilo mogoče, da bi priporočala viša šolska oblast za razširjenje in razlaganje šolski mladini nedavno izšlo „cesarsko pesem v spomin na 2. dan decembra 1888, s podobami ukrasili avstrijski umetniki, cena 80 kr., v devetih izdajih: slovenski, nemški, italijanski, češki, poljski, rusinski, srbski, hrvatski in rumunski". Vsi avstrijski domoljubi se vjemamo v tem, da se ima vtisniti šolski mladini neomahljiva zvestoba do Avstrije in privrženost na rodno cesarsko hišo, kar pa se bi moralo vtisovati le z nravnimi sredstvi, ki blažijo in unemajo um \ in srce. Zalibog, da omenjena knjiga ilustrovane cesarsko pesmi povsem ne ugaja temu vzvišenemu smotru. Šteje 10 listov; prvi list predstavlja avstrijskega orla; drugi je še najbolj ginljiv, ker kaže tje, kako moli mašnik pred sv. razpelom s klečečim ljudstvom za blagor cesarja in Avstrije. Tretji list kaže, kako prisegajo podložni svojo udanost in zvestobo; četrti kaže moža-junaka, ki bije boj z zmajem, t. j. s sovražniki Avstrije ter nebeški krilatci gledajo doli na ta boj; peta podoba kaže, kako podaje ženska, menda boginja Viktorija ali Zmagoslava, lovor-venee v zlato knjigo avstrijske zgodovine vpisanim znanim junakom : F. M. Albrehtu, Tegett-hofu, Radeckemu, Schvvarzenbergu (1813 1.) in Frančišku I., potem popudranim, t. j. z moko ali pudro lase potresenim junakom, Laudonu, prii.cu Evgenu itd. — Sesti list kaže avstrijsko konjico, dragonce in topništvo, ki bije boj za pravice Avstrije. Sedmi kaže veselje ljudstva po dobljeni zmagi, godce, plesalce in može, ki napivajo slavi Avstrije pa razobešene zastave. Osmi kaže, kako varuje meč vojščaka, kako si pridnost zadobi itd. Do tu ni nič spodtakljivega; ali deveti, to je predzadnji list kaže do pol života nago žeusko z golimi prsi in ravno tako nagega le okoli ledij zagrnenega mladeniča. Kako se vjemate te dve podobi s četrto kitico cesarske pesmi, mi ni umevno. Če pa ni ta list še dovolj spodtakljiv, je pa tembolj deseti ali zadnji, kjer venčajo krilatci cesarjev kip, spodaj pa je čisto nag deček, o katerem pravi „Linzer-Quartal-Schrif't" (I. Heft, 201), da „isti nosi svoje otroštvo tako na ogled, kakor da je hoče uradno razstaviti". Vrlo dobro opazuje nadalje isti list, „da takošne podobe niso na mestu v našem mrzlem podnebju, t. j. v avstrijski nadvojvodini, drugič ve sleherni človek, da bi se kaznovala mati, katera bi poslala svojega otroka nagega na ulico. Je torej pač nenavadna posebnost, da se ima takošna podoba razlagati in kazati otrokom, dečkom in deklicam, ki obiskujejo šolo, od 6. do 14. leta. Neki katehet je krepko ugovarjal v „St. Poltner Zeitung", nasledek temu pa je bila sodnijska hišna preiskava po rokopisu, da bi mogli kateheta prijeti" itd. Verska šola bi gotovo ne mogla kaj takošnega priporočati. Tudi po Primorji se je razposlala nedavno ljudskim knjižnicam ista ilustrovana slovenska cesarska pesem z nemškim (!) dopisom c. kr. okr. šolskega sveta, pa vendar s skromnim pristavkom, dočnost in tajnim veseljem pobratimstva Čehov in Slovencev. Tekst k podobam se glasi: 1. Razgrni se, podoba živa: Pred njim, ki rod je dvignil svoj, Ki v smrti še med nami biva, Zvestost obnovi rod nocoj! Življenje nam cvete veselo, Naš rod je prost na svojih tleh — Življenje to njegovo delo, Svoboda ta očetov vspeh! .. . Pristopite zato dekleta, Prisezi mu, ti zbor sinov, A ko zveni prisega sveta, Slovenja vcnčaj kip njegov! Nesmrtni duh nad nami plava, Nesmrtnemu spominu slava! — 2. Razširi se, obzor pred nami, Odpri se nam, pravljični svet! Beseda se proroška vzdrami, Libušin glas iz davnih let: V bodočnost daljno zre Libuša, Zainakncn rod, soprog posluša . . . V daljino gleda duh visoki: Na tleh ječi teptani rod, Slovanstvo v boli mri' globoki, Slovanstvu Uijoc je gospod ! Zdaj vstaja s tal, zdaj stri okove. O, zdaj ustvarja zlate dnove! In hčere vso in vsi sinovi Slave vstajenja slavni god — Neb(i dobrotno blagoslovi Ta vrli, ta presrečni rod! Glej, zora svita za gorami, Dan vstaja naš — Iiog bodi z nami! — 3. Kvišku zastor! K srčni zvezi Brat v desnico bratu stizi; V zlogi skupna je bodočnost, V zlogi slava in mogočnost! Kar zavesa nam odkrije, To nam krepko v duši žije — Jedne krvi, jedne duše Bodi z nami, rod Libuše ! Zares prelepe so bile te podobe, ki navdušijo čutečega gledalca, da si jih ne izbriše tako hitro iz spomina. Občinstvo je z mnogim ploskanjem izražalo svojo zadovoljnost. —• Namesto vojaške godbe sta pred prologom in med posameznimi točkami iz posebne prijaznosti četveroročno igrala na glasovirji gospica Se vni kova in gosp. Ohm vitez Janu-šovsky. Kakor čujemo, bode se prihodnjo nedeljo predstava ponavljala in gotovo zopet privabila mnogo občinstva. Tihomil. „nai s» ilustrovana narodna pesem šolarjem le v toliko razlaga, v kolinor se more to brez pomisleka zgoditi"! Vse take nedostatke bi odstranila šola, na verski podlagi. Če pa ima postati šola verska, naj bi bila tudi na narodni podlagi, t. j. narodnega jezika; zlasti pa inj bi se pred vsem verstvo v vseh nizih ali viših šolah, gimnazijah in realkah prednašalo v naščiui, ki edina more prav oblažiti nrav, um in srce. Kajti mar ni to proti vsi peda-gogični ali vzgojni metodi, da mora marsikateri duhovnik po dokončanem bogoslovju seči po slovenskem katehizmu in cerkveni zgodovini, in se jih učiti še enkrat — ker se je istih učil le v uebla-živni nemščini na gimnaziji?! Ko so jeli na Hrvatskem 1860. do 1801. 1. vpeljevati hrvaščino mesto pred vsiljene nemščiue v gimnazije, vpeljala se je najprej hrvaščina za verstvo po vseh razredih ob enem, akoravno še ni bilo spisanih knjig za verstvo na viši gimnaziji. Enako naj bi se godilo tudi v slovenskih gimnazijah, kar je želeti in tirjati v pro-speh vere in nravi slovenske mladine. Kdo ne uvidi teh dvojuatih koristi za vero in narodnost? Glavni zbor „Zaveze slovenskih učiteljskih društev" v Ljubljani tlne 23. aprila. (Dojioslano poročilo.) (Konec.) Na to poroča g. Andrej Gabršček, učitelj iz Liveka na Goriškem, „o reformi osnovne šole." — V začetku svojega govora pravi, da imamo učitelji še vse druge bolečiue, kakor jih je omenjal gosp. Lavtar. — Sedaj pa imamo tudi najlepšo priliko o tem se izreči, da se one sprejmejo v naš program. Prvo zborovanje „Zaveze slovenskih učiteljskih društev" se vrši ravno o dvajsetletnici, ko je presvetli cesar potrdil šolski zakon. Da so stali na krmilu drugi gospodje, bi te dube ne bilo. Narod v izobrazbi napreduje vsled nove šolske postave, dokaz družba sv. Mohora. Zakaj je bila prej ta družba tako maloštevilna in zakaj je sedaj tako ogromno število družabnikov? — Ljudstvo se je v šoli naučilo čitati, zato pa tako sega po berilu. — Tri osnovne načrte smo že brali in četrti se izdeluje. Prvo splošnje načelo se glasi: Sola ne sme žaliti verskega čustva. Oglejmo ei naše šolske knjige. V vseh nahajamo mnogo nabožnega gradiva, bodisi pesmic ali druzega berila verskega značaja. Ali so te točke res tako brezverske, kakor se od nekatere strani naši šoli, oziroma berilom, predbaciva? — Moj predlog je, mladina naj bode razdeljena po veri. — Tudi ni šola vsega kriva, kar se jej predbaciva, to zakrive drugi. Gosp. J. Breg ar pristavi, da bi se ta točka z Lienbacherjevim dostavkom vzprejela. Gospod poročevalec pravi, če nam drugi vzgo-jevalni faktorji ne pomagajo pri izreji, kako se more potem nam vsa krivda pripisovati? — Pa tudi lokalne razmere so dosti zakrivile. Gospod vladni komisar opomni, da ue gre postave kritikovati, in gospod predsednik opomui govornika, naj se drži dnevnega reda. Gospod poročevalec pravi dalje: drugo načelo osnovne šole se glasi, da ona ne sme žaliti narodnega čuta. Ko začne o tej točki govoriti, prestopivši dnevni red. opomni ga vladni komisar, da mu ne more pustiti dalje govoriti, ako se noče držati dnevnega reda. s Gospod Ivan Krajnik pravi, da bi se pustilo poročevalcu dalje govoriti; a gospod Ivan K raso-vec, učitelj iz Bilj na Goriškem, pa omeni, da je pooblaščen v svojega društva imenu se izreči, da se to ue vdeležuje niti debate, uiti glasovanja. Potem se prestopi na dnevni red. Dalje poroča isti gospod poročevalec o težnjah slovenskega učiteljstva. Osnovni zakon naj se ozira na višjo stanovsko izomiko, a po korenitih študijah naj se v tem določi minimum 500 gld. letne plače. — Da dobi učitelj večji ugled, naj so mu da ime in položaj državnih uradnikov. Ivrajne šolske predsednike naj se pod kazuijo zaveže, da spolnjujejo zakoue, in pretresa naj se, bi ne bilo dobro, za ta posel voliti voditelja dotičua šole. Gosp. J. Strelec podpira te predloge, a gospod Fran Praprotuik je zoper to, da bi bil vodja načelnik krajnega šolskega sveta, iz raznih ozirov. — Pod točko I. je že nezmisel, a z drugo bi si dalo učiteljstvo ubožuo spričevalo, ker vsa stvar zadeva dežele. Dalje pravi poročevalec: Upokojnina naj bi 6e učiteljem odmerjala po službenih letih in ne po osminkah. Gosp. Žumer pravi, naj se sprejme z dostav-kom, da se to odboru prepusti, kateremu se naroča, da stopi za izpeljavo tega z deželnimi zbori v razgovor. Poročevalec predlaga dalje: Službena doba za popolno pokojnino naj traja petintrideset let. Nekateri pravijo, naj se štejejo službena leta od prvega nastavljenja; drugi, da od tiste dobe, ko je izpit dovršen, in jeden je celó zoper izpit, a gospod Fr. Praprot ni k pravi, da se izpit iz formalnosti ne sme opustiti, ker to bi učiteljev ugled zmanjšalo; omika učitelju dosti pridobi. Gospod P urnik pravi, da učitelj, kadar zrelostni izpit prestane, postane še le lahko deiinitiven, in od te dobe štejejo se mu starostne doklade, zaradi tega je tudi on za to, naj se upokojnine štejejo vsa leta od prvega nastavljenja. Gosp. Let n ar misli, da bi bilo modro in bolj vspešno, ko bi bili učitelji v svojih zahtevah bolj počasni in bi ne zahtevali najedenkrat preveč. Dve leti naj se ne računa tako visoko. Ko še gosp. Gradišnik govori za referentov predlog, predlaga gosp. Po rek ar konec debate. Potem odstopi poročevalec od svojega predloga z motivacijo, da bi se vsaj za pet let skrajšala službena doba za upokojniuo. Pri predlogu : „Učiteljske vdove in sirote" pravi, da bi so z istimi bolj humanno delalo, kot doslej, zato predlaga: Vdova učitelja, služečega do doset let, naj bi dobivala na leto po 150 gld., od 10—15 let po 200 gld., od 15—20 let po 250 gld., od 20 do 25 let po 800 gld., in od 25—35 let pa zadnjo učiteljsko plačo. Tudi tukaj omeni gosp. Zumer, da to ne spada tu sem, zato naj se stvar odboru prepusti, sploh naj bi se pa vsi taki iu jednaki predlogi prej delegaciji predložili. Gosp. Bogateč odgovarja, da predgovornika ne umeje, kako more kaj takega zahtevati, na kar mu ta odgovarja, da vsa pravne razmere izvršitve zakona spadajo v deželno zakouodajstvo. Glede zapuščenih otrók predlaga, da, ako znaša število onih nad ali pod pet, naj svoto določi postava, ako pa še mati umrje, naj se pa to odmeri v oni meri za otroke, katero bi imela mati dobivati. — Dalje želi, da bi se ustanovila norma za pomikanje učiteljev v više plačilne razrede in za oddajo učiteljskih služb. Konečno predlaga, da bi se prosilo tudi za dvamesečne počitnice na ljudskih šolah. Vsi ti predlogi se prepusté v daljno razmotri-vanje odboru. Dalje se sprejme predlog gosp. Strelca: naj bi se družba sv. Cirila iu Metoda naprosila, da bi imenovala poverjenike za razne kraje, ki bi od nje izdane kn jige ceneje med narod razširjali; tako tudi predlog gosp. Gradišnika, naj bi se odbor obrnil do družbe sv. Moliora, da bi ona vse učiteljski stan sramoteče spise izpustila iz svojih knjig ter se bolj na ljudsko šolo in dom ozirala. Nato sklene predsednik: Vsi smo sinovi mogočne Avstrije in vsi vživamo jednake dobrote v njej; vskliknimo tedaj: Slava, slava, slava! Nato se odpóje prvi oddelek cesarske himne in zbor se zaključi. Ob 2. uri popoludne je bil banket v čitalnični restavraciji. Vršilo se je več napitnic: na presvetlega cesarja, župana ljubljanskega, učiteljska društva itd. Ob 4. uri je bil pohod deželnega muzeja. Došli so naslednji telegrami: Vojni k: Zaradi bolezni zadržan, kličem vrlini tovarišem: Živela bratovska vzajemnost ter obrodi obilnega sadu! Tone Brezovnik. Gorica: Vrlim tovarišem gromovito slavo z bregov bistre Soče. S ponosom in zaupanjem v boljšo bodočnost gledamo danes na Vaše delo, koje naj Bog blagoslovi v prospeh šole in učiteljstva. Star bojevnik za našo zavezo. Novo Mesto: Srčne pozdrave zborujočim delegatom z najiskrenejšo željo in nado, da se vrše njih sklepi v bratovski slogi tef; da postanejo plodo-nosni za naše narodno šolstvo. Sene ko v i č. Store: Preraja se zemlja, življenje z življenjem spaja Vesna, razcveta se slovensko učiteljstvo, srce s srcem druži zaveza. Živela pobratimija! Gajšek, Stan te, Štukelj. Mokronog: Živela zaveza! Srčni pozdrav zborujočim tovarišem! Grčar, Leveč, Gebauer, Lun a če k. Praga: Čestitamo Vaši zavezi ter želimo vsega najboljšega vspeha. Vsak bodi svoj, vsi pa že jedno. Ustfedni spolek jednot učiteljskih v Cehach. Josef Kral, predseda. Tolmin: Pričeto delo rodi naj obilo sadu v korist šolstva in izomiko naroda. Živeli! Vrt o ve c. Lož: Dragim tovarišem tisočeren vspeh! Na zdar! Lenček, Gasperin, Poklukar, Schitfrer. Ormož: Vsem vdeležencem I. glavnega zbora kliče iz slovenske Štajerske: Živeli! Milka Pirnat, učiteljica. Celje: Učitelji celjskega okraja in zbrani Slovenci vseh stanov pozdravljamo Vas kličoč: Bog blagoslovi Vaš trud v prid narodu! Slovenska družba. Gosp. J. Lapajne, ravnatelj meščanske šole v Krškem, je pismeno pozdravil zborujoče tovariše Dnevne novice. (Dopolnilne volitve v mestni zbor) za drugi razred so se danes vršile. Od 130 prišlih volilcev so dobili glasov: Prof. Toma Zupan 121, Fran Povše 119, Ivan Rozman 117 in dr. Josip Vošnjak 113. (Katoliški shod na Dunaji.) Prejeli smo od odbora naslednje poročilo: Za slavnostne shode dn6 29. in 30. aprila ter 2. maja izdajale se bodo vstopnice tudi damam in uevdeležencem, ki bodo veljavne za vse tri večere; za dame so odločene lože, za druge pa galerije. Vstopnice se dobivajo pri dr. S. Ilagenauerju, I. okraj, \Volheile 3. Vnanji prišleci naj se na Dunaji oglasijo za vstopnice, katerih je na razpolaganje le še nekaj stotin. — Po katoliškem shodu bode zborovala na Dunaji v petek dne 3. maja t. 1. ob polu sedmi uri zvečer Vincencijeva družba v dvorani katoliškega rokodelskega društva. Zborovanje bode zanimivo po poročilih vnanjih Vin-cencijevih družb. (Iz Trsta) se nam poroča: Velikonočni ponedeljek popoludne peljala se je cesaričinja-vdova s svojo materjo, kraljico belgijsko, in sestro, princesinjo Klementino, na sprehod k sv. Andreju, kjer je stopila s spremstvom v pripravljeno ladijo iu se peljala k vojni eskadri. Ko se je ladija približala j eskadri, pozdravile so jo vse ladije, na admiralski pa je godba zaigrala avstrijsko in belgijsko himno. Nato se je zopet odpeljala proti Miramaru. Vreme je bilo krasno. — Eskadra je odplula v torek zjutraj po 7. uri proti Pulju. (Imenovanja.) Od finančnega ravnateljstva za Kranjsko so imenovani: davčni kontrolor Karol Taučer davkarjem; davčni pristav Albin vitez Fodransberg, Gabrijel Reven, Josip Kavčič in Tomo Kummer davčni kontrolorji; davčna praktikanta Rihard Debelak in Audrej pl. Lehman n davčnima pristavoma. (Letošnje novačenje na Kranjskem) obsezalo bode tri razrede, in sicer iz let 1868, 1867 in 1866. Naborna komisija prične novačenje meseca maja in završi meseca junija. Za peš-polk baron Kuhn št. 17. vršil se bode nabor v Litiji dne 6. in 7. maja, v Višnji Gori 9. maja, v Vel. Laščah 11. maja, v Ribnici 13. maja, v Kočevji 14. in 15. maja, v Ornomlji 17. maja, v Metliki 18. maja, v Novem Mestn 20., 21., 22. in 23. maja, v Krškem 25., 27., 28., 29. in 31. maja, v Prevojah 3. iu 4. junija, v Kamniku 5. in 6. junija, v Škofji Loki 8., 11. in 12. junija, v Kranji 13., 14. in 15. junija, v Radovljici 17., IS. in 19. junija, v Ljubljani za okolico ljubljansko 21., 22., 24. in 25. junija, na Vrhniki 26. in 27. junija, v stolnem mestu Ljubljani v torek 28. junija. Pri c. kr. dopolnilnem okrajnem poveljništvu št. 97 za Idrijo dnč 3. in 4. junija, v Vipavi 6. in 7. junija, v Loga t ci 11. in 12. junija, v Loži 14. in 15. junija, v Postojini 17., 18. in 19. junija in v Ilirski Bistrici 21. in 22. junija, ter odpotuje komisija nazaj v Trst dne 23. junija. (Nova šolska berila.) Naučui minister namerava prirediti nova „jednostavna avstrijska" berila za šole. Ni treba omenjati, kakošna bi bila ta „jednostavna avstrijska" berila. Sestavila bi se sprva nemška in potem prevela iz nemščine v druge jezike naše države. Zoper to bi se morali odločno staviti po robu, držeč se načela, da narodna individualnost se mora pred vsem izražati v berilih, ki I so prevažna knjiga v šoli. Podrobne sodbe in mnenja o tej zadevi ne moremo še izreči, temveS izrekamo željo, naj naši merodajni krogi ne smatrajo te zadeve kot malenkostno, neznatno. Mi nočemo nemških beril, oblečenih v slovenske besede. (Volitve odbrancev), katere odpošljejo vršbeni uradniki in delavci v glavni zbor okrajne bolniške blagajne, ki se bodo v zmislu postave o bolniškem zavarovanji delavcev ustanovile za mesto ljubljansko, vršile se bedo po mestnih oddelkih nastopne dneve, in sicer: Danes zvečer ob 7. uri volijo v mestni dvorani oni udje blagajne, ki poslujejo v prvem mestnem okraji, 6 odbrancev; jutri oni udje blagajne, ki poslujejo v drugem mestnem okraji in predkrajih 18 odbrancev; v soboto oni, ki poslujejo v tretjem mestnem okraji, 30 odbrancev, in v ponedeljek oni, ki poslujejo v četrtem mestnem okraji, 32 odbrancev ; vse volitve vrše se vsak dan ob 7. uri zvečer v mestni dvorani. (Fotografije) orjaške slike Chittussijeve „Pogled na Prago" pošlje prihodnje dni dvorni fotograf pražki g. F. Ecker v Ljubljano na ogled; fotografije so mojstersko posnete po napominani sliki, večje stoje nekaj nad 4 gld., manjše nekaj nad 2 gld. iu bi dičile vsako stanovanje. (Slovanstvo v svojih pesmih.) Z dnem 1. maja prične izdajati gosp. Ljudevit Kuba v P o de bradi h na Češkem veliko izvirno zbirko jugoslovanskih p e s m i j (V. oddelek „Slovanstva ve svijeh zpčvech"), in sicer bodo prvi snopiči obsezali slovenske pesmi (8 snopičev 3 gld. 20 kr.) v salonski osmerki in elegantni opravi. Za slovenskimi sledile bodo srbo-hrvatske iu bolgarske (15 snopičev). Doslej so zvršeria dela I,—IV. in obsezajo češke, moravske, slovaške, poljske, lužiške in ruske pesmi. (Morski volkovi) so se zopet prikazali v Jadranskem morju. Pred pristaniščem v Visu so v j e i i 2-1 m. dolgega volka, ribiči pa so blizu Dubrovnika j videli dva velika morska volkova. Raznoterosti. — Zadnji bosanski kralj. Ostanke zadnjega bosanskega kralja Štefaua Tomaševiča, katere so lansko leto izkopali pri Humu, prepeljali so v Jajce, kjer jih bodo v tamošuji samostanski cerkvi | položili v krsto ocl kristala. j — Strupen denar. V Gradci je predvčeraj i poštni kontrolor Ferdinand Neumayer po tridnevnem j bolehauji umrl za ostrupljenjem krvi. Imel je namreč j navado, da si je pri preštevanji papirnatega denarja j slinil prste, ter je to tudi storil zadnje dni, ako-j ravno je imel razpokane ustnice. Zdravniki so pri ; raztelesevanju dognali otrovanje krvi, in sicer ; prvotno na desni strani zgornje ustnice. Telegrami. Dunaj, 24. aprila, Redarstveni predsednik j baron Kraus jo bil danes dopoludne zopet | pozvan od cesarja k avdijenci, da poroča o dogodkih, v Hernalsu in Favoriten. Budimpešta, 24. aprila. Uradni list objavlja imenovanje državnega poslanca Langa za državnega tajnika v finančnem mini-sterstvu. Wiesbaden, 24. aprila. Cesarica Elizabeta je včeraj sprejela dr. Mezgerja k posvetovanju ter se je danes dopoludne v odprtem vozu peljala v hotel „Ehein", kjer je pričela ,,massage"-zdravljenje. London, 24. aprila. General Boulanger jo popoludne došel ter ga je velika množica sprejela deloma s pozdravljavnimi klici, deloma s sikanjem. I. izkax darov za Miroslava Vilharja spomenik: Zaklad, kateri je imela si.,,Matica Slovenska" v oskrbi, koncem leta 1SSS ... 340 gld. — kr. gospa Pivčanka........50 „ — „ donesek bralnega društva v Zagorji na Notranjskem: čisti dohodek veselice l.jan. t. 1. 40 ,, 61 „ „ čitalnice v Postojini: čisti dohodek veselice 17. febr. t. 1......52 „ — „ „ bialnega društva „Mir" v Sv. Petru na Notranjskem: čisti dohodek veselice dne 14. februarija t. 1..........42 „ 40 „ po gdč. Elizi Železni k so darovali: gospa N. Skvarče. posestnica v Rovtah . . 10 „ — „ „ J. Vrhovska..............5 „ — „ gospodičina M. Sumi v Kranji .... 2 „ — „ „ F. Šumi v Kranji .... 2 „ — „ gospod J. Ciperle, častnik na Dunaji . . 2 „ — „ „ J. C ucek, župan v Knežaku ... 2 „ — „ „ L. Sretec, c. kr. notar in deželni poslanec v Litiji..............2 „ — „ „ , JI. Gabrovšek v Ljubljani ... 2 „ — „ gospa M. Domicelj v Zagorji na Notranjskem 1 „ 50 ,, gospod J. Stare v Ljubljani..........1 „ — „ „ R. Pukl, notarski koncipijent na Dunaji 1 „ — „ „ J. Zalaznik, pek. mojster v Ljubljani 1 ,. - „ „ M. Kokalj, c. kr. uradnik v Ljubljani 1 „ — „ „ J. Mazi, hišni posestnik v Rovtah . 1 „ — „ gospa M. Princ v Zagorji na Notranjskem „ M. Svetec v Litiji...... A. 'Prost, posestnica v Pograjali . . gospodičina A. Jenko v Litiji .... „ N. Feifer v Kranj i .... Kliza v Ljubljani .... Josipina v Ljubljani . gospa .M. Mazi, posestnica v Rovtah . . „ T. Pavlin, posestni*'» v Rovtah . ., .Al. Vončina v Litiji..... go-podičina J. Tomšič v Vel. Laščah . „ M. Demšar v Litiji .... Drasica v Zagorji na Notranjskom „ Emiea v Kranji..... Ivanka na Vrhniki .... 1 gld. - kr. 1 » n i „ - .. 1 „ - n 1 „ - .. 1 „ — „ 1 ,. - „ - „ 60 „ n 50 „ - „ 50 „ - „ 50 „ - „ 50 „ - „ 50 „ - ., 50 „ - ,. 50 „ skupaj 56!» gld. 61 kr. Odbor. Umrli no: 23. aprila. Jernej Bostjančič, cerkven ik, 86 let, pred Skotijo 10, marasmus. Tuj ci. 23. aprila. Pri Maliču: Terpotic, vodja, iz Trbovelj. — pl. Böez-key, J. Žigon, A. Vovk, A. Golina, Zambany, Julij Movia iz Budimpešte. — Lavisonig, lekarnar, s Pulja. — Fr. Franke iz Brna, — Jellinek, potovalec, iz Brna. — T. Garois, Griin-berger in Lautner z Dunaja. Pri Slonu: dr. Aleksander Hudovernik, c. kr. notar, z Dunaja. — Marija Hofbauer, z nečakinjo, iz Siseka. — Ferdinand Ulrich, potovalec, z Dunaja. — Gernersdorfer, tovarnar, iz Zagreba. — Edvard Schwab in J. Henkel, trgovca, z Dunaja. Pri Južnem kolodvoru: Josip Spieler iz Monaka. — Ana Stachelberger, zasebnica z Dunaja. — Jurij Raunik, s soprogo, z Bleda. Vremensko »porodilo. c i ¿ 1 <-:as Stanje Veter Vreme Mokrine na 24 ur v mm opazovanja zrakomera v uim toplomera po Celziju 7. u. zjut. 24 2. u. pop. 9. u. zveč. 7353 7336 7326 110 IS 6 13-6 sí. zap. si. jzap. si. zap. oblačno n „ 2-20 dež Srednja temperatura 14 4o, in 4 3° nad normalom. Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 25. aprila. Tržne cene v Ljubljani dne 24. aprila. gi.fkr. gl kr. Pšenica, hktl. . . . 6 _ Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ _ 70' Rež, „ ... 4 83 — 84 1 Ječmen, „ . . . 5 — Jajce, jedno „ Mleko, litor .... — 2 Oves, „ ... Ajda. „ ... a — — 7 4 96 Goveje meso, kgr. . — 54 Proso, „ ... 4 — Telečjo „ „ . — 52 Koruza, „ ... 4 90 Svinjsko „ „ . — 56 Krompir, „ ... % 67 Koštrunovo „ „ . — 34 Leča, „ ... 12 — _ 60 Grah, „ ... Fižol, „ . . . 13 11 — Golob ..... Seno, 100 kgr. . . 0 18 50 Maslo. kgr. . — 90 Slama, „ „ . . 2 32 Mast, „ . Speh svež, „ — 70 Drva trda, 4 □ mtr. 6 80 54 „ mehka, „ „ 4 40 * Hrata Eberl, * JC izdelovalca oljnatih barv. firnežcv, lakov in napisov. H Pleskarska obrt za stavbe in meblje. ^ JL^Jmb. Rtljan», za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4. priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reeino fino delo in najnižje cene. Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve Tj v ploščevinastih pušicah (Blechbiichsen) v domačem 2 lanenem oljnatem lirneži najfineje naribane in boliše Nemške marke ..........58 gl. 05 „ 40 „ 20 „ 30 90 49>. 65 57", 5 kr. Diseldorfske oljnate barve v tubah. Akvarelne barve mokre in suhe. ADOLF HAUPTMANN, prva kranjska tovarna ifsg^oljiiatili barv, firne/ii in Iaka~W£ v I jjtll»ljsxili. VI n iti i z £ 4 ~ ga: ¡«»olKlti drevored SMARNICE mm 1889. leto izšle so pri MATIH GERBERJU, založniku v Ljubljani. á ? á ? á ? „Veneek krščanskih resnic44 to je: Berila pojasnjevana s primeri za majevo pobožnost", in tudi masne in druge molitve. Sjiisal P. Hrisogon Majar, duhoven. 10-8 Cena Šmarnicam je: v polu usnji 60 kr., usnji 76 kr., v usnji z zlato obrezo 95 kr. Dobijo se tudi krasno vezane, n. pr. v rujavo usnje, okovane, v baržunu itd. — Po pošti pod križnim zavitkom 10 kr. več. DoJ>ijo w v -veseli liiijiiioti-žnieiili. "iS Novo koncesijonovana "IS lo v :i i*ii:i ks* sodn -vodo --— v LjubljMiii. —- Slavni mestni magistrat ljubljanski mi je dne 6. februarija 1889, št. 21.280 dovolil koncesijo za tovarniško izdelovanje soda-vode v Ljubljani v hiši Preširnov trg št. 2 (lekarna „pri zlatem orlu"). Objavljam to p. n. občinstvu ob enem dostavljajoč, da se bo v moji tovarni pri izdelovanji soda-vode prav posebno pazilo na najvestnejsi in najnmnejši izdelovalni način in da že sedaj vsi sifoni dohajajo v promet le z zajamčeno predpisom primernimi, t. j. v smislu ministerske naredbe z dne 11. julija 1888 drž. zak., iz 90odstotnega ci novega legi ran j a napravljenimi zaklepi, da tedaj obsegajo popolnoma fP^P" svinoa prosto, "^pjg zdravju neškodljivo, oživljajoč o pijačo, kije lUP" v vsakem oziru izvrstno primerna zdravstvenim zahtevam. Odličnim spoštovanjem Josip Svoboda, V Ljubljani, mescca aprila 1889. lekarnar in tovarnar soda-vode.