S90B0DN9 SL09EHI39 Ano (Leto) VI. Buenos Aires. 15. avgusta (agosto) 1948 No. (Štev.) 16. ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman v Severni Ameriki Mons. Dr. Rožman, Obispo de Ljubljana en USA Dne 2. jul. 1948 je stopil na svobod¬ na amerikanska tla begunec ljubi j. škof dr. Rožman. Prav za desetletnico smrti svojega prednika nadškofa dr. Jegliča, je po toliko letih trpljenja zaživel novo življenje. Različni so že in bodo še sodili njega in njegovo delo; čeprav stojimo še blizu njegovemu delovanju in je težko pre¬ soditi vse, se gotovo ne bomo zmotili, če rečemo, da ga moremo mirno prišteti v vrsto njegovih velikih prednikov na ljubljanski škofovski stolici tudi njega kot velikega. Vztrajno je nadaljeval tradicijo prednikov in čudovito spretno njih delo dopolnil. Morda največjega se je pa pokazal v najbolj kritični dobi slovenske zgodovine v času druge sve¬ tovne vojne. Če imenujemo škofa Jegli¬ ča velikega, ko je ob koncu prve sve¬ tovne vojne z veliko tveganostjo vodil slovenski narod v zmagoslavju svobode, moramo kot velikega spoštovati škofa Rožmana, da je v zmedi druge svetovne vojne z nevarnostjo življenja in za ceno svobode reševal narodu obstoj. Dvojno nalogo je imel škof Rožman v borbi dveh svetov pri nas Slovencih: Ustvariti pravilno gledanje na sodobna vprašanja med svojimi verniki ter Slo¬ venci sploh, kajti drugih pastirjev nihče ni mogel govoriti in drugo braniti pra¬ vice svojega naroda ter dosegati dobro¬ te nujno potrebne za življenje, pri tis¬ tih, ki so Slovencem prišli vladati. Oboj¬ no nalogo je silno lepo opravljal in za tiste razmere rešil. Prvo, da se je v dneh zmede in ne¬ jasnosti „razvezala vez njegovega jezi¬ ka in je prav govoril” Mk 7, 35. V ne¬ šteto govorih ter pismih je učil resnico, opominjal je z nepopisno ljubeznijo in čudovito vztrajnostjo tako, da bo ostal v zgodovini kot škof, ki ni zapustil sta¬ lišča Cerkve za ceno svoje priljublje¬ nosti in ne nevarnosti za svoje življe¬ nje. V pastirskem pismu za 1. 1944 je zapisal: „Tudi mene muči in razjeda težka skrb za Vas, med katere me je sv. Duh postavil za škofa, da vodim Cerkev božjo; skrb za Vaše duše in Vaše zveličanje, pa tudi skrb za Vaše ze¬ meljsko življenje’. Že 1. 1943 je v svojem govoru za sv. Miklavža v ljubljanski stolnici rekel: „Služba škofova: čuvati in voditi Vaše duše, je vedno težka, a r teh časih je stokrat težja in verjemite mi, da me teža škofovega križa silno tare in me v dušo žge zavest težke, pre¬ težke odgovornosti. Moja službena dolž¬ nost, od Boga mi naložena, je, da Vam oznanjam resnico, pa naj bo komu prav ali ne, da preganjam temo zmot in laži in prižigam luč božjih resnic, da Vam sveti na poti življenja. To moram de¬ lati zvesto, če ne, bom poklican na strog odgovor, bom obsojen pred sodnim sto¬ lom božjim. Ukaz imam od Boga: Poj¬ di in uči kakor apostol. Bogu sem se dal na razpolago, rad žrtvujem sebe in svoje življenje za narod, da bi ga Bog ohranil v sveti veri”. Z očetovsko do¬ broto je vabil vse na pravo pot, pojas¬ njeval voditeljem in od njih zapeljanim zmoto, v kateri so bili. Brez sovraštva, a z veliko odločnostjo je pokazal na kri¬ vice, ki so jih delali bratje svojim last¬ nim bratom po krvi, razgalil je z ob¬ čudovanja vrednim junaštvom načrte brezbožnega komunizma med Slovenci. In v tem je tako velik, da je pravočas¬ no spoznal njegovo prevaro in jo upal tudi razkriti. Kar drugi narodi po to¬ liko letih počasi spoznavajo, smo Slo¬ venci vedeli že pred toliko leti in to ne po majhni zaslugi svojega učenika — škofa Rožmana. Drugo nalogo brambo pravic sloven¬ skega naroda pred tujerodci, okupator¬ ji, pa je zopet opravil s takim dosto¬ janstvom, z brezmejnim osebnim poni¬ žanjem tako, da bo šel v zgodovino kot do smrti zvest sin svojega naroda, ki je osebno vse žrtvoval, samo poštenosti ne, samo da bi narodu prihranil gorje, rešil življenje tisočem in tisočem, tudi tistih, ki so ga na eni strani prosili za posredovanje, na drugi strani pa sodili. Velik je bil on, ki je videl v vsakem Slovencu, svojega krvnega brata, majh¬ ni pa tisti, ki so ga hoteli zlorabiti in za zaprošeno dobroto oblatili. Da ste ga videli, kaj je trpel, preden je šel na pot prošnje za druge, reševat pred tu¬ jimi oblastniki narodu pravice in živ¬ ljenje! Da ste ga videli kaj je trpel zadnje dni in zadnje ure, ko je na zah¬ tevo drugih, ne na lastno voljo odšel od doma, pa še to z veliko željo naro¬ du pomagati z zvezami pri zaveznikih. Ni bila njegova krivda, če so mu zve¬ zali usta in zvezali roke, da ni mogel ganiti. Ni zaslužil pečata sodelovanja, ki so mu ga dali tisti, ki so se v igri skri¬ vali za kulisami žrtev drugih ljudi in mogli ostati čisti, ko so jim take žrtve očistile pot svake gnusobe. Bil je na¬ rodu vodnik, ki se je zavedal odgovor¬ nosti iri jo je tudi sam osebno prevzel. Med vsemi begunci najbolj ponižan ne samo v škofovskem ampak tudi v osebnem dostojanstvu, je kot Job med slovenskimi škofi, nadaljeval službo vodnika svojega naroda v trpljenju z Dne 17. avgusta praznujejo Argen¬ tinci kot svoj velik narodni praznik, 98. obletnico smrti „Osvoboditelja” generala San Martina. Kdo in kaj je bil ta človek, katerega mavzolej s truplom je postavljen v stra¬ nski kapeli same katedrale in ga čuva stalno častna straža njegovih grena¬ dirjev ? Rojen Argentinec (v Missionih), ko je bila ta dežela še španska kolonija. Z dvanajstimi leti je šel v Španijo, kjer je napravil vojaško karijero: boril se je za špansko neodvisnost ter je prišel do stopnje polkovnika. Ko pa se je po 25. maju 1810 začela njegova domovina boriti za svojo neodvisnost od Španije je ušel iz španske vojske in leta 1812 prišel v Buenos Aires, kjer se je dal na razpolago argentinski osvoboditeljski El dia 2 de julio entro a Estados Usidos el Reverendisimo Mons. dr. Gregorio Rožman, obispo de Ljub¬ ljana, metropoli eslovena, refugia- do el tambien como miles de sus feligreses. Mons. dr. Gregorio Rožman se destaca como el personaje mas grande esloveno, el gran conductor de su pueblo en el periodo mas di- ficil de su historia, durante la ocu- pacion nacifasista de dos potencias enemigas y bajo la amenaza del peligro comunista. En derredor de su director espiritual se concentro todo el pueblo y sigui6 unido a su consigna: jel comunismo ateo no! i El pueblo llevar a la ruina las almas yel cuerpo, la religion y la pa tria! El pueblo esloveno, en el cual los comunistas no contaban ni con 5%, se levanto contra esa barbarie asia- tica en los momentos mas criticos de su trayectoria — bajo la ocupa- cion enemiga — y animado en la lucha ideologica por las firmes y evidentes palabras de su guia es¬ piritual no varilo en defender los valores eternos tambien con el pre- cio de su sangre. Hasta el fin de la guerra se enfrento asi el pueblo ca- tolico existosamente todas las men- nenadkriljivim zgledom osebnega trp¬ ljenja. To je podoba ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana, ki jo je zlasti v zadnjih letih z zvestobo Dobrega pa¬ stirja risal v dušo svojih vernikov in vseh Slovencev sploh, pa tudi pred sve¬ tom. Kdor hoče biti pravičen bo v spo¬ štovanju sklonil glavo pred tako veli¬ kim škofom in mu iz srca zahvalil za vse delo, ki ga nihče za blagor naroda zatajiti ne more. vojski. Ustanovil je slavno svojo konje¬ nico ..grenadirjev na konjih”, s kateri¬ mi je dosegal velike vojne uspehe. Naj¬ večji uspeh, ki je njega postavil med največje vojaške genije, pa je dosegel s tem, ko je s svojo vojsko prekoračil visoke Ande, da je Špance, pristaše kralja, napadel v Čile in jih razbil 1. 1817. pri Chacabucu. Ko je bil nato zno¬ va premagan, je v naglici zbral novo vojno in zaključil osvobojenje Čile s slavno zmago pri Maipu. S tem je rešil tudi Argentino napadov ,iz Čile, ki so grozile uničiti mlado svobodo iz 1. 1810. Nato je osvobodil še Peru, kjer je postal glavni protektor. Ko pa se pozneje ni sporazumel z Bolivarjem, drugim pe- ruanskim vojskovodjem, je dal slovo vsej vojaški in vladarski karijeri in se (Dalje na 2. strani) tiraš, enganos, fraudes, crimenes y violencias, sangrando en una lu¬ cha feroz fratricida, fomentada por el ocupador. Al terminar la guerra entrega- ron los Aliados al pais a Tito, con- trariando a la voluntad del pueblo. En vista de un desenlace tan fatal, para evitar inutil derramamiento de sangre, y confiados en regresar pronto 25.000 eslovenos se retira- ron del pais obligando a eso tam¬ bien a su director espiritual Mons. dr. Rožman, para que no caiga en las manos de sus verdugos que tan- tas veces ya antes acechaban su vida. Hallo proteccion aliada en Carin- tia donde vivia como huesped del obispo de Celovec. Pero en Yugo- eslavia mientras tanto no se aplaco la furia comunista contra el. Le han armado un pleito tan especta- cular como aquel contra el Mons. dr. Stepinac, condenandolo entre infames calumnias a 18 anos de earcel por la “traicion”, pues para los comunistas no hay traidor mas grande que aquel quien dice pala¬ bras claras acerca ed esa mentira y engano satanico. Bajo la presion de Tito los ingle- ses lo detenian internando entre eterna amenaza de devolverlo, ya que Tito lo exigia. Finalmente intfervinieron los norteamericanos actuando a la in- tervencion del Cardinal Strich, que lo invito a los Estados Unidos, donde desembarco el dia 2 de ju¬ lio. Los eslovenos catolicos, que for- man un nucleo grande en Cleveland lo invitaron alla y lo saludaron con grandisimo jubilo, de modo que su entrada parecia un triunfo. En Cleveland viven unos 80.000 eslovenos, que ya son la segunda generacion de los que inmigraron a Norteamerica, hace 50 anos. Mi¬ les de ellos acudieron para saludar al martir de la lucha eslovena con¬ tra el comunismo y a su querido amigo, pues hace quince anos visi- 16 Mons. dr. Rožman a los eslove¬ nos en Norteamerica y se Hev6 grandes simpatias de todos. Al contestar el prelado a los fer- vorosos saludos en un grandioso acto que organizaron las organiza- ciones eslovenas termino con estas memorables palabras: “Ya pašo lo que pašo. Que sea ofrecido todo a Dios. Una es mi suplica que dirijo todos los dias a los bienaventura- do eslovenos que ya alcanzaron el cielo. que interceden delante Dios y la Virgen Santisima para que sal¬ ve la el pueblo esloveno, para que sean librados los niiios eslovenos ahora y en el futuro de tales con- diciones de ver se alejados de Je- sus y de Maria. K Argentinskemu Državnemu Prazniku 17 Avgusta SMRT GENERALA OSVOBODITELJA SAN MARTINA IN SPOMINSKI DAN VSEH PADLIH ZA SVOBODO Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Štev. 16. OB SPOMINSKI URI Nad slovensko zemljo se boči po¬ letno nebo; sonce meče snop žar¬ kov nanjo, da klije in raste, kar so vsadile pridne roke naših ljudi. Na vrhovih Slovenskih goric in ha¬ loških hribov se morebiti oglaša¬ jo že prvi klopotci: mehča se groz¬ dje in pozvanja z obteženih špa- ronov. Zemlja ob Savinji diši po grenki roži, gore so se zazrle v čisto nebo in kot stražarji bdijo nad pozvanjajočimi čredami živine na planinah. Valoviti svet Dolenj¬ ske dremucka pod sončno toploto, se ogleduje v gladini zelene Krke in prisluškuje pesmi gozdov od ribniške in kočevske strani.— Ta¬ ko nekako sem mislil nekaj trenut¬ kov pred pričetkom spominske po¬ častitve slovenskih mučeniških žr¬ tev. v nedeljo, 8. avgusta t. 1. ob enajsti uri dopoldne v župni dvora¬ ni Sv. Julije. Nenadoma je nad to lepo sliko slovenske zemlje zavihrala tenčica, klenkavčki so zadrobili mrtvaško pesem od Gospe Svete pa do Ko¬ čevskega Roga, od Murskega polja do Goriških brd. Kakor eno samo široko pokopališče... Jedrnat kratek uvodni govor nam je približal spomin na mrtve batal¬ jone in ostale vojne žrtve. Pouda¬ ril. je pomembnost besed dr. Jan. Ev. Kreka za današnji čas, ki jih je ta položil Slovencem v duše pred koncem prve svetovne vojne: “Vi, ki ste seme izkrvavelega naroda...” Nato pa je kot na filmskem tra¬ ku tekla pred našimi očmi resnič¬ na zgodba — tragedija slovenskih mučencev, kakor jo je napovedal postaven fant, ki jo je doživel sam prav do groba, pa se na čudežen na¬ čin rešil kot pričevalec za današnje dni: od prvih, zavratno pomorje- (Nadaljevanje s 1. strani) umaknil v Mendozo, da bi živel na svo¬ jem posestvu v miru. Toda to mu ni bilo dano. Zagrenila se mu je domovina in je šel je v Francijo. Ko se je vrnil, je bil nedobrodošlo sprejet, zato se je vrnil nazaj, kjer je 17. avgusta 1850. umrl žalosten in pozabljen. Toda nova Peronova Argentina je po¬ pravila to krivico domovine proti veli¬ kemu osvoboditelju Argentine, Čile in Peru: prenesla je njegove zemske os¬ tanke — in z njim tudi ostanke njego¬ vih staršev — slovesno v domovino ter zdaj njegove kosti počivajo na svetem mestu — v katedrali. Njegov smrtni dan pa je postal dan tudi vseh neznanih padlih junakov za argentinsko svobodo. Na steni iste katedrale, kjer počiva nje¬ govo telo, gori tudi večna luč, prižgana spominu njegovim borcem, ki so domo¬ vini dali to, kar je oznanjal San Martin: „Najvišje pa cenim svobodo naroda !’> In takemu borcu za svobodo naroda, se klanjamo tudi Slovenci: kdaj naj bi nam bil v večji zgled, kakor v tem času, ko ječi naša domovina v še hujši od¬ visnosti od tuje države, kakor je nje¬ gova Argentina? In kot njemu se kla¬ njamo spominu vseh padlih za svobodo Argentine s prav takim spoštovanjem, kakor se klanjamo in smo se prav pred kratkim poklonili spominu naših padlih borcev. Naj živi svoboda Argentine! In spomin na njenega Osvoboditelja gen. San Martina in vse njegove borce, naj nam bo zgled kako doseči našo slo¬ vensko svobodo: SVOBODNO SLOVE¬ NIJO! ZA NASE POBITE nih, v okupatorskih taboriščih iz- gladovanih, po ječah mučenih in onečaščenih, pa do množic, ki sta jih srp in kladivo že po končani vojni vihri na najokrutnejši in di¬ vjaški način pognala v smrt. Vetrinje kraj žalostnega spomi¬ na, taborišče razdejanja in smrti. Od tam so vriskajoči bataljoni na¬ stopili svojo pot nevede v smrt. “Vetrinje! Tabor brezdomnega človeka! — __ Sramoten žig v čelo Evropi! — Tenčica črna čez lice Sloveniji! — Nož skozi srce mate- rinje!” Obtolčene, podplute in okrvav¬ ljene vidimo korakati dolge vrste naših mladih vojščakov, v boleči¬ nah pojočih, po domači zemlji. Zvo¬ novi v cerkvah na večer pripeva- jo njihovemu koraku, drdrajoči vlaki odmerjajo trenutke življenja, molitev in spet molitev blaži jim razbolela srca. Po ozkih poteh, polnimi ostrih brincljev, z udarjajočimi trnjevi¬ mi vejami hodimo z vsem. krdelom v noč. Za nami jih je še mnogo, prvi tudi nismo. Le kriki zveri-komu- r.ista, ki pravi, da je naš brat, se razlegajo. Tam zadaj že regljajo strojnice, še malo in konec bo! Hi¬ ter spomin na dom, na očeta, na mater, na grunt, oh, in neveste ča¬ kajo te mlade fante! Z razklanimi lobanjami padajo kot polena v globočino jam, neka¬ teri pol živi lovijo zadnje odtenke svetlobe, ki se cedi od zgoraj. Joj, čakati na smrt v tej kotanji!— Tako smo pokopali vseh 12.000 slovenskih borcev, ki so s pesmijo “Pest je klena .srce je vroče, — narod naš umreti noče!” odhajali v boj, branit dom. Pokopali smo jih v Teharjih, v Hrastniku, v Po¬ dutiku, pri Škofji loki ,v Rogu in V nekaj Zoltan Tildy, biv. prvak madžarske stranke malih posestnikov in predsed¬ nik madžarske republike je odstopil za¬ radi aretacije svojega zeta, katerega so komunisti obdolžili “vohunstva in izdaj¬ stva”. Za novega predsednika madžar¬ ske republike je bil izvoljen Arpad Szakasits, predsednik delavske stranke. Pri volitvi novega predsednika 57 po¬ slancev ljudske demokratske stranke ni bilo navzočih. Tako imajo sedaj komu¬ nisti na Madžarskem vso oblast v svo¬ jih rokah. Na Trgu Sv. Petra v Rimu so v za¬ četku tega meseca našli majhno bombo, napolnjeno z močnim razstrelivom. It. vojaški oddelki so bombo odstranili ter jo razstrelili. V Ottawi se je zbralo 1300 delegatov kanadske liberalne stranke, da bi izvo¬ lili naslednika Mackenzie Kingu, ki se po 30 letih dela kot predsednik vlade, zun. minister in predsednik stranke umi¬ ka v privatno življenje. Mackenzie King je imel na zborovanju odločen govor pro¬ ti komunizmu, ki danes predstavlja naj¬ večjo nevarnost za svetovni mir in krščansko civilizacijo. Zborovalce je po¬ zival, naj bodo pripravljeni, da bodo se¬ gli tudi po orožju in se znova podali v boj proti rušilcem svetovnega miru in blagostanja. v Obsodba komunizma. Skupina komu¬ nistov je vrgla bombo na procesijo v Barreggio v Italiji. Ranjenih je bilo 30 vernikov. Milanski nadškof kardinal še drugje. Tam brez blagoslova in križev spi to naše seme-up in po¬ roštvo naše zmage in bodočnosti. “Ko pride naš kresni večer-in hoste zalil bo nove lune soj, — šli bomo grobov iskat, — vzeli bomo prap¬ rotnih semen s seboj, — da nam pokažejo naš skriti zaklad!” Poleg namena, počastiti naše žrt¬ ve je prireditev dosegla tudi visoko umetniško vrednost; kajti tekst je bil sestavljen iz odlomkov del na¬ ših pesnikov in pisateljev, izvzem- ši nekaj kratkega iz sv. Jana Evan¬ gelista, škofa dr. Rožmana in svo- ječasne poslanice predsednika dr. Mihe Kreka. Ta doba, ki je za naš narod silne j ša in pomembnejša koti katerakoli v zgodovini, je našim ustvarjalcem umetniške besede da¬ la v roke kladivo, da izklešejo do¬ bi, dogodkom in žrtvam spomenik, vreden njihovega imena. “Društvo Slovencev” je za to priliko izdalo ličen spominski list, ki nosi na dveh straneh izvirna, umetniško dovršena, linoreza akad. slik. Bare Remčeve: prvi predstav¬ lja Kristusa, razpetega na križ — simbol naše dobe in borbe, drugi nudi grozoten pogled čez množico obtolčenih in zvezanih “zaznamo- vancev” ob robu brezdna ;na treh straneh pa je objavljen “Vetrinjski psalm” pesnika Jeremije Kalina, ki spada po svoji pesniški moči brez dvoma v vrhunce slovenske begunske poezije. Besede dramskega speva so na¬ pisali: Janez Evangelist, škof dr. Rožman ,dr. Miha Krek, Jeremija Kalin, Kovačič, Jeločnik, Valiant, Brezimni in Balantič; spremljala je narodna pesem, Petelin-Gallus, odlomki iz Beethovna. Bacha, Dvo¬ raka in Liszta. Izvajal je moški ok¬ tet in recitacijski zbor, ki je ob ta¬ ko skromnih sredstvih in toliki obremenjenosti ljudi naravnost od¬ lično rešil svojo nologo. vrsticah Schuster je zaradi tega kom. zločina izdal svojim vernikom novo pastirsko pismo, v katerem je znova obsodil brezbožni komunizem in pozval vse na borbo proti njemu. Japonska vlada je prepovedala vse stavke. Kakor drugod po svetu so jih tudi tam organizirali komunisti. General Markos, poveljnik komunis¬ tičnih uporniških vojaških oddelkov v Grčiji, je po poročilih šefa ameriške vo¬ jaške misije v Grčiji, končno podlegel in doživel na celi črti poraz. Po zadnjih poročilih je Markos pobegnil v Albani¬ jo, njegovi kom. oddeljki pa razkroplje¬ ni begajo po zapuščenih planinah. Predstavniki USA in Kanade se bodo v sredini tega meseca sestali v Ottawi in bodo izdelali skupne obrambene načr¬ te proti morebitnemu napadalcu s po¬ larnih predelov. Ob tej priliki bo ame¬ riški obrambni minister Forrestal na¬ pravil tudi vljudnostni obisk kanadske¬ mu vojnemu min. Brooke-u Claxonu. Ameriška letalonosilka “Sicily” je pripeljala v Glasgow 70 novih ameriš¬ kih lovcev tipa “Shooting Star” in 378 pilotov, ki bodo vsi odšli v Nemčijo. V neko drugo ameriško letalsko bazo v Angliji je pa prispela nova skupina ameriških veletrdnjav. Nad 70 politikov in vidnih funkciona¬ rjev dr. Benešove narodne socialne in dr. Šramekove kat. ljudske stranke je komunistična policija na Češkem zaprla in jih bo postavila pred sodišče zaradi “vohunstva in izdajstva”. Poskus v Moskvi Potem ko je ameriški poveljnik v Nemčiji general Clay poročal' svoji vladi v Washingtonu o raz¬ merah v Berlinu in ko se je zaklju¬ čila konferenca ameriških, angleš¬ kih in francoskih zastopnikov v Londonu, so general Bedeli Smith, ameriški veleposlanik v Moskvi, Chateigneau francoski veleposla¬ nik v Moskvi in posebni odposlanec angleške vlade v Moskvi zaprosili Molotova, da bi bili pri njem spre¬ jeti, ker so mu hoteli izročiti note, katerih besedilo je bilo sestavljeno v Londonu. Toda Molotova ni bilo v Moskvi ih zahodne diplomate je v sovjetskem zunanjem ministrst¬ vu sprejel pomočnik Molotova, Vladimir Zorin. Zorin je izjavil veleposlanikom, da je Molotov na počitnicah izven Moskve, toda trije zahodni zastop¬ niki so morali sporočiti nekaj tako važnega, da je Molotov takoj pre¬ kinil svojo odsotnost iz urada in se vrnil v Kremi j. Takoj nato, ko so bili vsi trije sprejeti pri Molotovu, je bilo pa tudi že objavljeno, da bo sam Stalin sprejel vse tri velepos¬ lanike in sicer zaradi tega, ker so tako željo izrazili ti zastopniki sa¬ mi. Takoj naslednji večer je bila v Kremlju konferenca med Stalinom in ameriškim, francoskim ter an¬ gleškim zastopnikom. Konferenca je trajala pozno v noč in takoj na¬ to so se po svetu začele širiti govo¬ rice, da je napetost popustila in da ni več razloga za črnogledo prešo- . jo položaja. Nekatere agencije so že objavile novice, da bo blokada Berlina ukinjena in da bo kmalu prišlo do konference štirih zunan¬ jih ministrov. Konferenca bi naj bila še ta mesec v Moskvi ali v sep¬ tembru v Parizu in to ob času, ko se bo tam sešla skupščina Združe¬ nih narodov. Po razgovorih s Stalinom pa se je začela dolga vrsta razgovorov med Molotovom in tremi zahodni¬ mi zastopniki v Moskvi. Po vsaki teh konferenc se je zopet začelo pojavljati prepričanje, da se so¬ delovanju štirih stavi jo nasproti silne težave in ovire. Do konferen¬ ce štirih zunanjih ministrov še naj¬ brž ne bo prišlo tako kmalu. V Ber¬ linu pa kriza nič ne popušča: ne¬ kateri znaki celo kažejo, da se spet uveljavlja še večja napetost in zaskrbljenost zaradi dovoza naj¬ nujnejših potrebščin v Berlin. Na konferenci podonavskih dr¬ žav v Beogradu pa se je tudi vse tako izteklo, kakor je to želela so¬ vjetska delegacija. Sovjetski za¬ stopnik Višinski je dosegel, da so bile iz kontrole nad plovbo na Do¬ navi izključena Francija in Angli¬ ja, Amerika pa tako nikdar ni bila zastopana v komisiji za kontrolo. Kdor je mislil, da bo konferenca v Beogradu pokazala prve znake po¬ puščanja napetosti, se je zmotil. Vsi razgovori s komunisti nik¬ dar ne pridejo daleč čez poskuse; kajti kar komunist danes obljubi, jutri zanika. Sovjet nikdar ne bo člen stavbe, v kateri ni sam popolen gospodar. Italijanski kom. tisk je začel ostra napadati it. kat. akcijo zaradi podpore, ki jo daje ta organizacija it. protiko¬ munističnim delavskim organizacijam. Štev. 16 . SVOBODNA SLOVENIJA Strm 3. Novice iz Zarota proti Titu. Biv. Titovima mi¬ nistroma Hebrangu in Žujeviču, ki sta bila nedavno odstavljena ter izključena iz OF in kom. partije, med drugim tu¬ di očitajo, da sta hotela odstraniti Tita in sta bila zvezana zato z višjimi sovjet¬ skimi funkcionarji in častniki. Marijino romanje po Slov. Benečiji. V nadiški dolini so imeli maja meseca Marijino romanje. Začelo se je 15. maja v Šempetru in je bilo končano 24. maja v Briščah, odkoder je 1000 fantov na okrašenih kolesih in motorjih spremljalo Marijo do Hočevarjev pri Sovodnjah. „Slov. Primorec” pravi v poročilu o teh veličastnih procesijah, da so le ene vr¬ ste grešniki ostali trdovratni in to so bile nekatere prenapete učiteljice, ki so pazile, da ne bi ljudje slovensko peli in molili. Komisar Titove narodne milice v Tre- binju je pobegnil iz Jugoslavije v Trst, kjer se je predal ameriškim vojaškim oblastem. Kot vnet komunist je moral prisostvovati strahotnemu mučenju ne¬ dolžnih ljudi, česar pa ni mogel več pre¬ našati in je raje pobegnil iz komuni¬ stičnega „raja”. Prebežnik iz Kopra pripoveduje, da je mesto polno mongolskih čet. Ljudje so zelo potrti. Da si je rešil življenje, je prebežnik po deževnem vremenu poto¬ val tri dni. Med vojno je delal v Dort¬ mundu v Nemčiji in pravi, da nikjer ni videl bolj nečloveškega mučenja ljudi, kakor ga vrše komunisti v Jugoslaviji. Goriški nadškof Margotti je nedavno izjavil, da je z gotovostjo dognano, kje se nahaja podoba svetogorske Matere božje. Ugrabitelj je končno le vrnil cer¬ kveni oblasti, toda ne v Gorici, ampak v Rimu. Požar v Črnomlju. Kom. tisk v Lju¬ bljani se zelo huduje na gasilce v Črno¬ mlju, ki so prišli zadnji požar v Lak¬ nerjevem gradu, kjer je bil sedež KLO, zelo pozno gasit. Na mesto požara so prišli prej gasilci iz Novega mesta, ka¬ kor pa domači. V Mariboru so ,.nacionalizirali” pod¬ jetje bratov Cotič. V tovarni je kmalu nato prišlo do težke eksplozije, ki je porušila stavbo. Komunistični tisk je od¬ govornost za to naprtil biv. lastniku in pravi, da bo za to moral odgovarjati. V Ljubljani so na Abroževem trgu podrli tri stanovanjska hiše in 2 gospo¬ darski poslopji in začeli zidati 5 novih stanov, hiš. Mihael Hren, trgovec z železnino v Ribnici, je bil zaradi prikrivanja blaga obsojen na 18 let, Alojz Hren je pa do¬ bil 6 let, 17. letni sin Alojz 1 leto in Frar.c Zbašnik 1 leto. Trgovca Ivan in Antonija Vizjak iz Hrastnika sta bila zaradi prikrivanja blaga obsojena 6 in 3 leta. V Ljubljani so komunisti udarili po trgovcu z delikatesami Antonu Legatu, ki je bil svojčas vnet podpornik OF, ter so mu prisodili tri leta. Odvzeli so mu tudi vse premoženje. MLO ljubljanski je kaznoval 23 kme¬ tov iz Zgornjega Kašlja in okolice na 1000—-5000 din, češ, da so sabotirali ak¬ cijo proti koloradskemu hrošču. Ljb. kom. tisk javno opominja knjigo¬ vodji Božiča in Vifermana v revirskem vodstvu v Guštanju, naj se poboljšata. Omenjena sta zlorabila uradni telefon in telefonirala nekemu tov., da ga kliče sodišče, kar pa ni bilo res. Dotični de¬ lavec je na telefonsko sporočilo omenje- »ih dveh zapustil svoje delo. V Novem mestu so izročili drž. tožil¬ stvu predsednika KLO Šmarjeta Pelka Ivana iz Radulj. Kot predsednik ome¬ njenega odbora bi moral voditi akcijo proti kolor. hrošču, pri množičnem pre- smo jih prejeli iz Trsta, so v Ljubljani zaprli pisatelja in pesnika Frana Al¬ brechta. Bil je po letu 1945 prvi „župan” Ljubljane, ko je bil predsednik MLO, nekakega občinskega sveta pod komu¬ nističnim režimom. Pred pol leta je bil odstavljen, sedaj so ga pa zaprli. — Po¬ ročen je s sestro žene pesnika Otona Zupančiča. Aretacije pri belem dnevu. V zadnjih tednih je policija tako povečala svoj te¬ ror v Ljubljani, da morajo aretirance že po dnevi voziti v zapore; dosedaj so to komunisti počeli ponoči. Za tulce klobukov. Pred kratkim so pri glavni pošti v Ljubljani prodajali tulce za klobuke. Naval je bil tolikšen, da so se ljudje od Smalčeve trgovine na Marijinem trgu do Glavne pošte skozi celo Prešernovo ulico morali postaviti v vrsto, da so mogli dobiti kak tulec za klobuk. Seveda si morajo klobuk šele dodelati. Ljudje Titu ne verjamejo. Ljudje v Sloveniji v resnost spora med Titom in kominformom ne verjamejo. Vsi so pre¬ pričani, da tiči za tem spet kaka komu¬ nistična sleparija. KAJ JE NOVEGA V ARGENTINI Predsednik gospodarskega sveta Mi- guel Miranda je dne 7. avgusta govoril na zborovanju trgovske zbornice v Ro- sariu. Med drugim je povedal, da imajo argentinske državne železnice vsak dan 1,800.000 pesov izgube. Prvi ukrep, da se odpravi ta izguba, bo, da bodo od¬ stranili 40 odst. železniških prog in jih nadomestili s cestami. Stroške za grad¬ njo cest bodo nadomestili na ta način, da bodo zvišali ceno petroleju. Prav ta¬ ko je Miranda izjavil, da bo vlada še bolj omejila uvoz in bodo poslej uva¬ žali predvsem industrijske stroje in nič več „igrač”. Med „igrače” spadajo tudi avtomobili. Promet bodo v deželi pove¬ čali na ta način, da bodo razširili plovbo na rekah. Argentinski športniki na olimpijadi v Londonu so se dobro odrezali in so odnesli že več lepih zmag. Najpomemb¬ nejša pa je zmaga tekača Delforja Ca- PRIHOD NOVIH SLOVENCEV “Brasil”, 31. julija 1, “Ewtre Rios” 31. julija 8. Med temi potniki so bili tudi la¬ zarist č. g. Jan Ivan, ki je odšel v Lujan ter trije bogoslovci in dva misijonska brata. Z letalom je pa pripotovala v Buenos Aires gospa Jovanovič Ma¬ rija, ki je do Lizbone potovala z ladjo “General Steward” ter so jo zaradi bolezni izkrcali v tem mestu in poslali v agleško bolnišnico. Med tem se je njeno zdravstveno stanje izboljšalo in je v soboto 7. avgusta prispela z letalom na leta¬ lišče v Buenos Airesu. Trgovina z urami, zlatnino, srebrnino in nakitom "ČASA BOYU" OLAZABAL 2336 (pol kvadre od ogla Cabilda na višini 2300) je novo slovensko podjetje, ki bo z lepo in okusno izbiro ur in dragocenosti gotovo zadovoljilo vsakega obiskovalca V delavnici bodo popravila ur in zlatnine naj vestne j e in točno izvršena. Našim rojakom, slovenskim kupcem dajemo poseben popust! Obiščite trgovino in se prepričajte! Trgovina je odprta vsak dan od 9. do 12.30 in od 15 do 20. brera, ki je za Argentino izvojeval naj¬ pomembnejši uspeh in sicer je zmagal v maratonskem teku (tek na 42 km). Poslanska zbornica je izključila ra¬ dikalnega poslanca Sanmartina in mu tudi odvzela poslansko imuniteto. Ostali radikalni poslanci so prijavili svoje os¬ tavke, toda vodstvo radikalne stranke tega koraka poslancev ni odobrilo in se o tem še posvetuje. Argentinsko meso bodo poslej izva¬ žali v področja, kjer ima ameriška voj¬ ska svoje oddelke. Ameriško vojno mi- nistarstvo je objavilo, da je kupilo me¬ so v Argentini zato, ker je bila argen¬ tinska ponudba najboljša. Zunanji minister Bolivije dr. Adolfo Costa Du Reis je bil na obisku v Buenos Airesu in je bil sprejet tudi pri pred¬ sedniku republike generalu Peronu. Minister za javna dela in gradnje odpotuje v septembru v Združene dr¬ žave, kjer bo proučil vprašanja, ki spa¬ dajo v okvir načrtov gradbenega mini¬ strstva. SLOVENSKO SLUŽBO BOŽJO, ki je je bila doslej na Caballito (Rivadavia 5700), bomo od 15. avg. naprej imeli v kapeli kolegija sv. Frančiška Šaleš¬ kega, ki je na BELGRANO 3865 v bli¬ žini cerkve San Carlos. Tudi v naprej se začne ob 10. Pred sv. mašo prilika za sv. spoved. Dohod po ulici Yapeyu z Rivadavia 4000, s podzemno železnico s postaje Medrano. Prav od tam z avtobusom 129, tramvajem štev. 5. — Tramvaj štev. 2 pripelje od Primera Junta do Hipolito Yrigoyen do 3900 in iz Retira po Bel- grano do višine 3800 tik do kapele. Slovenije gledu krompirišč ga je pa okrajna eki¬ pa našla doma spečega. Pravtako tudi njegove sosede. Očitek: Potuha. Slaščičarna Petriček v Ljubljani je postala „ljudska last”. Komunistični tisk v Ljb. se je 10. ju¬ lija zelo pritoževal zaradi nezadostnega podpisovanja notranjega posojila. „Naj- slabši” je ptujski okraj, dasi najboga¬ tejši. „Seškov dom” v Kočevju še po dveh letih ni obnovljen. Tako jadikuje komu¬ nistično časopisje v Ljb., ki tudi nagla- ša, da celo že začeta popravljalna dela propadajo. Breznika, trgovca z glasbili v Ljub¬ ljani, so izročili sodišču kot špekulanta. Pravijo, da ni imel koncesije za izposo- jevanje klavirjev, pa jih je imel 60 iz¬ posojenih. Na domu so baje našli tudi mnogo zlatnine in draguljev. Titova kom. vlada je razpustila So¬ cialistično stranko Jugoslavije. Na Komni so odprli planinski dom. Fran Albrecht zaprt. Po novicah, ki ZAKON O VSELITVI BEGUN¬ CEV V U.S.A. V Združenih Državah Severa* Amerike je bil prejšnji mesec ob¬ javljen zakon, po katerem se bo v prihodnjih dveh letih lahko vseli¬ lo 202.000 beguncev v U.S.A. Za begunca se po tem zakonu smatra oni, ki je po 1. septembru 1939 in pred 22. decembrom 1945 prišel na ozemlje Nemčije, Avstri¬ je ali Italije in se je na dan 1. ja¬ nuarja 1948 še nahajal na področ¬ ju Italije, ameriške, britanske ali francoske zone Avstrije, Nemčije, Berlina ali Dunaja. Poleg tega je moral biti oni, ki se hoče poslužiti navedenega zakona, od IRO, t. j. Mednarodne organizacije za be¬ gunce, priznan za begunca. Iz tega izhaja, da se določil tega zakona ne bodo mogli poslužiti oni begunci, ki so se že preselili v Ang¬ lijo, Canado ali v Argentino. Vseh teh vselitveni zakon ne smatra več za begunce, če bi kdo od teh hotel priti v USA, bo moral to doseči v okviru kvote in po rednih vselitve- nih predpisih. Huda omejitev v vselitvenem zakonu je tudi določba, da morejo emigrirati v USA kot begunci le osebe, ki odgovarjajo v zdravstve¬ nem oziru splošnim vselitvenim zakonom. Toko so izključeni zlasti invalidi in tuberkulozni. O nadalnjih določbah vselitvene- ga zakona za begunce, kakor tudi kedaj in v kakšni obliki bo stopil v veljavo, bomo poročali v eni pri¬ hodnjih številk. OSEBNE NOVICE Srebrna maša. šmarski župnik č. g. Anton Ravnikar je te dni praz¬ noval srebrno mašo in je dan pre¬ bil med svojimi farani v Buenos Airesu, odkoder se je zopet vrnil na svoje sedanje službeno mesto v Lobos. Mladi Slovenci. Družina Ivana in Roze Gorišek je 8. julija dobi¬ la sinčka, ki je pri krstu dobil ime Marjan. V družini Franca in Slav¬ ke Pergar pa je bila pravtako v mesecu juliju rojena hčerka. Dne 8. avgusta sta pa dobila Jože in Ivanka Grebenc sinčka, čestitamo! Maša za pok. Klekla. V nedeljo. 8. avg., je bila na Avellanedi maša za pok. voditelja prekmurskih Slo¬ vencev klekla. „Uspeh” jugoslov. petletnega načrta, Iz državne tovarne Rakovice pri Beo¬ gradu je nedavno pobegnil visok urad- nik-inžinir. V Italiji je izjavil, da je to¬ varna v Rakovici dobila v prvem letu petletnega načrta, t. j. v letu 1947, na¬ ročilo, da mora izdelati 50 avtomobilov. Izdelali' so pa samo 4. Drugo leto — 1948 — bi morala tovarna izgotoviti 600 avtomobilov, da bi dosegla zahteva¬ no “normo”. Prve štiri' mesece se je po¬ djetju posrečilo izdelati 12 motorjev in 18 karoserij. Tedaj je vodstvo tovarne sporočilo industrijskemu ministrstvu, da ne bo moglo izpolniti niti ene šestine zahtevanega načrta. Iz ministrstva je tovarna dobila odgovor: Načrt se mora izvršiti in ob koncu leta mora biti go¬ tovih 600 avtomobilov. Nobene vloge ne igra kakšen materijal uporabljate in koliko stane posamezni avto. Glavno je, da bo norma izpolnjena.” Ko je omenjeni inžinir zvedel za na¬ ročilo industrijskega ministrstva, je sklenil pobegniti v inozemstvo, ker bi ga drugače proglasili za saboterja in postavili na zatožno klop. Starem 4. S / C S OD M A SLOVENIJA Štev. 16 . Slovenski protikomunistični listi novice iz begunskih taboriš« Več naročnikov našega lista se je že obrnilo na nas s prošnjo, da bi jim, sporočili naslove slovenskih protikomunističnih listov. Prav radi ustrezamo njihovi žel¬ ji in jim sporočamo naslove slov. protikom. listov ,po katerih bodo slovenski begunci radi segli. V Buenos Airesu, v Argentini, izhaja poleg polmesečnika “Svo¬ bodne Slovenije” že 15 let tudi me- rečna revija “Duhovno življenje”. Revija je vsa ta leta zahajala kot resničen prijatelj in svetovalec v družine starih slovenskih naseljen¬ cev tako v Argentini, kakor tudi v ostaliji južnoameriških državah. Povsod je bila zelo priljubljena. Uredništvo in uprava je na Pasco 431 v Buenos Airesu ter stane let¬ na naročnina 5 pesov. V USA izhaja že desetletja “Ameriška domovina”. List je dnevnik ter je ob izbruhu komu¬ nistične revolucije v Sloveniji ta¬ koj opozoril s svojimi svarilnimi članki vso svetovno javnost na ko¬ munistično nevarnost, ki se skriva za tkz. osvobodilno borbo. Pozneje je list vedno branil slovenske pro¬ tikomunistične begunce in je zanje organiziral tudi nabirke v Severni Ameriki. Uredništvo in uprava te¬ ga odličnega katoliškega dnevnika je: 6117 St. Clair Ave, Cleveland 3, Ohio, USA. Letna naročnina je 10 $, polletna 6.50 $, za tri mesece pa 3.50 $. Na Goriškem izhajata dva slo¬ venska tednika “Slovenski Primor¬ ec” in“Demokracija”. “Slovenski Primorec” izhaja kot katoliški tednik že četrto leto. Je v stalni in odločni borbi proti ko¬ munistični zablodi, v katero pada¬ jo od kom. propagande zaslepljeni ljudje. Poleg načelnih člankov ob¬ javlja tudi poročila iz posameznih krajev, ki bodo gotovo zanimala predvsem protikom. begunce iz Go¬ riške. Uredništvo in uprava je v Gorici v ulici Riva Piazzutta 18. Posamezna številka stane 15 lir. Na istem naslovu je tudi ured¬ ništvo in uprava “Demokracije”, ki izhaja že drugo leto ter je pred¬ vsem politično glasilo vseh proti¬ komunistično usmerjenih Sloven- cv na Goriškem in na Svobodnem tržaškem ozemlju. Glavnega ured¬ nika tega lista Andreja Uršiča so, kakor znano, ugrabili agenti Ozne in ga odvlekli v Titovino. List ob¬ javlja v vsaki številki zanimivo politično gradivo in poročila iz po¬ sameznih krajev na Goriškem ter o delovanju SZD. Mesečna naroč¬ nina je 95 lir. Slovensko javnost obveščam, da sem začel s fotografiranjem na svo¬ je. Po naročilu bom izgotovljal vse slike iz begunskega življenja v Itali¬ ji, s potovanja v Nemčijo in nato z ladjo “General StewarcP’ iz Nemčije v Argentino. Izdeloval bom tudi vse vrste portretov in sliket za legitima¬ cije. Naročila sprejemam doma in vsako nedeljo po maši na Victor Mar- tinez 50. Priporočam se slov. beguncem. ERJAVEC LOJZE, Alvarado 350, Ramos Mejia, Telef. 0827 IRO. V vseh svojih taboriščih v Itali¬ ji bo IRO v kratkem odprla tečaje za ra¬ zne obrti kmete; obrtnike, avtomehani¬ ke, kovače, zidarje, mizarje, električarje, mehanike, kleparje, radiotehnike, kroja¬ če in šivilje ter tekstilne delavce) Te¬ čaje bodo vodili strokovnjaki, ki jih bo- postavila IRO. Tečaji bodo trajali šest mesecev in se jih bodo udeleževali vsi begunci, ki so “eligible DP’s”. Ta sklep vodstva IRO v Italiji bodo pozdravili vsi begunci, ki so ostali še tam in se bodo v tem času lahko naučili novih obrti in se tako pripravili za novo živ¬ ljenje. Selitev taborišč. IRO je morala neka¬ tera taborišča v Severni Italiji vrniti italijanskim oblastem za njihovo upora¬ bo. Zato je bila potrebna selitev neka¬ terih taborišč v Južno Italijo. Selitev taborišč je pričela v januarju mesecu t. 1. Taborišči st. 13 in 14. v Reggio Emi- lia so že zaprli in preselili tamošnje be¬ gunce; okoli 2800 jih je bilo, v Seni- gallijo, Jesi in Bagnoli. Iz taborišča v Grugliascu so preselili okoli 400 begun¬ cev v Fermo, begunce iz fermskega ta¬ borišča, povečini Hrvate, pa v Senigalli- jo in Bagnoli. V marcu so premestili 1700 beguncev iz Tranija v Bagnoli in Pagani, t. j. v novo begunsko taborišče, ki so ga ustanovili na področju Napoli- Salerno. V Trani so prepeljali ok.oli 2400 judov iz Adriatico taborišča. Tako bodo sedaj taborišča v Bariju, Traniju, Barletti in Senigalliji samo judovska ta¬ borišča. Vse ne judovske begunce iz Se- nigallije so preselili v južno Italijo; ti¬ ste, ki imajo že vizume za potovanje v Argentino v Bagnoli, ostale pa v Paga¬ ni. Pri Salernu bodo odprli še novo ta¬ borišče Villa Alba, ki bo lahko sprejelo 350-400 beguncev. Tudi taborišče v Ba¬ gnoli so malo preuredili in popravili DVAKRAT D A, KDOR HITRO DA ZAVITKI ZA SLOVENIJO Dostava čez Švico s sodelovanjem tamkajšnjih organizacij za pomoč A r t u r o Bruller 25 de Mav« 305, Of. 055 - T. A. 32-0737 Uradne ure: 8 do 12 in od 14 do 18; ob sobotah od 10 do 13. ZAVITEK KAVE 4% kg najboljše surove “Santos” kave cena m$n. 32.40 ZAVITEK SVINJSKE MASTI doza zajamčeno čiste svinjske ma¬ sti, netto 2100 gr. cena m$n. 2S.70 ZAVITEK RIŽA 4% kg riža cena m$n. 18.60 ZAVITEK SARDIN 14 doz I.a portugalskih sardin cena m$n. 28.20 ZAVITEK MILA 4 kg mila cena m$n. 24.— DANSKI ZAVITEK 1 kg surovega masla 1 kg mesa 1 kg prekajene trebušne slanine V* kg sira cena m$n. 48.— ZAVITEK MOKE IN RIŽA pol moke, pol riža, 5 kg bruto cena m$n. 18.60 ZAVITEK TESTENIN rezanci, oz. špageti, 4% kg netto cena m$n. 18.60 ZAVITEK OVSENIH KOSMIČEV 444 kg ovsenih kosmičev cena m$n. 15.95 ZAVITAK “MARION” 1 kg kave 44 kg cacaoa 44 kg čokolade Cena m$n. 18.50 PLETILNA VOLNA ZA VSE EVROPSKE DEŽELE SERIJA 1000 netto 650 g baby volne bele barve in dve pletilni igli z zvezkom navodil cena m$n. 36.40 SERIJA 1020 netto 650 g volne za pullover v bar- KOLONIJALNI ZAVITEK 1 kg kave (doza) 2 lbs cacaoa 227 gr. Ceylon čaja 5 lbs kristalnega sladkorja cena m$n. 30.35 MLEČNI ZAVITEK 2 dozi polnomastnega mleka v prahu 2 dozi sladkanega kondenz. mleka 4 doze nesladkanega kondenz. mleka 1 doza smetane cena m$n. 27.85 ZAVITEK ČOKOLADE najboljša nizozemska čokalads “Kwatta” v škatljah po 300 plošči«, 2 kg netto cena m$n. 26.40 ZAVITEK MAŠČOB 1 kg (doza) surovega masla netto 900 gr, 2 kg I.a margarine cena m$n. 30.60 ZAVITEK TOALETNEGA MILA 8 komadov a 105 gr. cena m$n. 17.30 ZAVITEK SLADKORJA 5 kg sladkorja cena m$n. 14.40 ZAVITEK KAVE 3 kg surove kave 1 kg sladkorja V 2 . kg cacaoa cena m$n. 2^.10 vah: bela, črna, siva, rdeča, svetlo modra, temno modra, zelena, petro¬ lejska, turkiz, beige in rjava in dve igli za pletenje z zvezkom navodil, cena m$n. 36.40 SERIJA 1010 netto 650 g volne za nogavice, v barvach: srednjesivo, temnosivo, svetlo beige, srednje beige, rjavo, CAMBRIDGE ZAVITEK 1 kg prekajene hrbtne slanine z mesom, 1 kg prekajene suhe slanine, 1 kg (doza) svinjskega mesa v omaki, 1 kg (doza) surovega masla, cena m$n. 51.60 ZAVITEK MOKE 5 kg pšenične moke cena m$n. 15.60 OXFORD ZAVITEK 1 kg (doza) gnjati, 1 kg prekajene hrbtne slanine z mesom, 1 kg (doza) svinjskega mesa v omaki 1 kg (doza) surovega masla cena m$n. 58.— LJUDSKI ZAVITEK 4 zav. grahove moke, 2 zav. moke za juho, 3 zav. testenih za vkuho, 3 zav. kostanjevih kosmičev, skupno 12 zav. v celoti 5 kg. cena m$n. 23.75 NYLON — nogavice 8 parov nogavic Nylon vel 814-10 v osem raznih barvah po izbiri cena m$n. 45.— (poštnina vključena) modro, belo, črno, mešano in dve igli za pletenje ter zvezek z navo¬ dili, cena m$n. 31.— Pošiljamo naravnost iz Švice po po¬ šti. Vsak zavoj je zavarovan. V ceno so vključeni vsi stroški prevoza, za- vojnine, zavarovalnine, itd.; morebitno carino mora plačati prejemnik. Za ostale zavitke zahtevajte naše popolne sezname. Navedenim cenam je treba dodati za poštnino v Sloveniji po m$n. 4.60 za zavitek. Pri pismenih naročilih prosimo, da napišete jasno ime prejemnika in odpošiljatelja in priložite obenem poštni ček. VSI ZAVITKI SO ZAVAROVANI. — URADUJEMO TUDI V SLOVENŠČINI stavbe, tako, da lahko sedaj sprejme d« 7000 beguncev. V to taborišče bodo pre¬ peljali še ostale begunce iz severne Ita¬ lije. Spremembe v vodstvu taborišč. V vodstvu begunskih taborišč v Italiji je glavni stan IRO v Rimu izvršil več spre¬ memb. Najvažnejša je pač sprememba v vodstvu velikega prehodnega taborišča v Bagnoliju pri Neaplju, kjer je bil do- sedaj ravnatelj odnosno poveljnik major Burnell. Namesto njega je prišel za po¬ veljnika v taborišče v Bagnoli B. Samp- son iz Cinecitta. Ostale spremembe so naslednje: Čamp direetor J. Ciancimino je iz Milana prestavljen v Trani, Capt. G. T. Kurata iz Jesija v Cinecitta, ma¬ jor Sadler iz Forlija v Jesi. Poroka. Član IRO -zasliševalne komisi¬ je Capt. Sedmak, Amerikanec, Hrvat po rodu, se je poročil s hrvaško begunko. Capt. Sedmak je beguncem zelo naklo¬ njen in kaže veliko razumevanje za nji¬ hove težave.. K poroki iskreno čestita¬ mo! SLOVENSKO ALOJZIJEVIŠČE V GORICI NA CESTI Goriški kat. Slovenci so leta 1895 ustanovili za slovensko dijaštvo Slo¬ vensko Alojzij e višče. Med prvo voj¬ no je bil zavod popolnoma porušen, po vojni pa nanovo postavljen. Fašistični režim je leta 1930 raz¬ pustil odbor in postavil komisarja, ki je sistematično delal na to, da bi zavod uničil. To je tudi storil in ga je prodal it. vladi za 250.000 lir. Zavezniška vojaška uprava je po osvoboditvi dežele takoj popravila Slovencem storjeno krivico in je za¬ vod vrnila staremu odboru Slov. Alojzij evišča. Po priključitvi Gorice Italiji je ita¬ lijanska vlada poslopje zopet zahte¬ vala nazaj. Vse prošnje in spomeni¬ ce so bile brezuspešne in jih je se¬ danji' it. vojni minister Pacciardi za¬ vrnil 3. junija. Tako se je sedaj zgodilo, da sta Slovensko Alojzijevišče in občinski otroški vrtec za Slovence brez stre¬ he. „Slovenski Primorec" k tej najno- , vejši krivici, ki je bila prizadeta Slo¬ vencem na Goriškem pristavlja še samo to-le ugotovitev: „Naše razme¬ re razume samo še predstavništvo kat. Cerkve, vse drugo nam je so¬ vražno." Sporočam vsem, da sem si uredil začasno foto delavnico, kjer sem Vam na razpolago vsak dan, tudi ob ne¬ deljah in praznikih. Dohod: Od želje- zničke postaje Chilavert po desni strani ob progi dva kvadra, nato na desno poldrugi kvader, t. j. 5 minut od postaje. Vsem slovenskim begun¬ cem se priporuča Foto PAVLOVČIČ, Chilavert, Rio Negro 157. F.C.C.A Retiro - Villa Ballester JANKO ARNŠEK krojaški mojster ARROYO TORO, TIGRE, Bs. Aires izdeluje moške in ženske obleke po evropskih in ameriških modelih. Na pismeno zahtevo pride na dom, ali na letališče, vsako nedeljo je pa po maši na Victor Martinez 50. fmprenta "Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires