Finansiranje investicij iz obratnih sredstev
Gospodarske organizacije do-bivajo od banke skoTaj celotaa •redstva za svoje poslovanje, ia •icer v obJiki krediitov za obrat-na sredstva. Iz teh sredstev na-bavJjajo surovine la ma.teriail, plaiujejo delovno silo in vržijo druga vlaiganja, ki so v zvezi s protesom proiavodnj« in pro-meta.
So pa primeirt — dn teh je še vedno precej — da gospodarske ©rgamizacije teh sredstev ne uporatoljajo samc za svoje redno postovanje, temveč tudi za dnve-etacije in druge nenamenske na-mene (kreditiranje kupcev In drugo). Na ta način se ta sred-etva za daljj časa izločajo iz pxom«ta ta omrtvije, zaradi če-aar pridejo gospodarske otrgani-zacije v tako situacijo, da zaradi pomanjkanja obratnih sredstev ne morejo noimalno poslovaU in izvrševati svojih nalog.
TudJ ostale posledice te nena-menake uporabe obratnih sred-Btev ao splošno znane. Z upora-bo obralnih sredstev za Jnvesti-cije, oziroma y breme kratko-rofcnih kreditov, se vrednost 1n-vesticij poveia iznad obsega, kl ga določa družbeni plan, kaT Iroa zelo negativne pasledace za odraoee v gospodarstvu in konč-no tudi za fftandard prebival-etva. Po drugi strani lahko oce-nimo upravičenost gradnj« važ-nejiih kapacitet in izvajanje drugih investdcij samo iz SiTŠe perspektive iin s stališča sploš-ndto potreb in možnos'1. V ta na-men se razde-ljujejo razpoložlji-va investicijska sredstva s kon-kurzran, da bi se tako uporabila sarno za diružbeno najbdj ko-Tdstne investicije. S tem se hkra-ti investicije tudd nadzorujejo ta usmerjajo v ttsto smer, ki jo dolota dxužbenj plan. Gospodar-eke organizaeiie se s finansira-njom investncij iz obratnih sred-
stev dejansko umikajo taM družbeni kantroM.
KoJikor obnatmta sredstev po-rab;mo za investicije, za toliko se zroanjšajo sredstva, s kateri-mri mora gospodaiiska organdza-cija opravljatd redno poslova-nj€. Zaradi tega mora gospodar-ska organizacija nujno priti v tiinan6ne težave, ne more naba-vdtd novih surovin in ma*eria.la, ne more pla&ali »voadii obvezno-sti do upndkov io druižbe itd. S tem zamrznejo sredstva damgih gaspodarakih organiiacij in skupnosti. Na ta način se mot-n.j« v delu ene gospodarske or-ganizacij« po celotoi vcrigi med-»ebojnih odnosov prenašajo na ostaie gospodarske organizacije in na skupnost.
Ceprav so mnoee gospoda.rske organizacije občutile te posledi-ce neposredno v svojem poslo-vanju, vendar »o Se vedno do-kaj čcsti pojavl ne.namenskega trošenja obratnih sredstev za In-vesttc:je. Po oepopolnih podat-kih Narodne bamke smo ob kon-cu preteklega leta potrošild v našem gospodarstvu oterog 12 miMjard dinarjev otoratnih ered-stev za Investieije. Ker te po-sledice trpd gospodarstvo v ce-loti, izvaja banka kot organ družbe s svoje strand vrsto ukre-pov z namenom, da ba prepre-tila nenamemstoo uporabo obrat-nih sredstev.
Najnovejša ankcta o uporabl obratnih sredstev za tovesticije kaže da smo konec prvega poJletja tekočega lete potroSili, a da nismo refundiradi, okrog 4 milijaTde d«narjev, kair pomeni okrog tretjiine stanja ob koncu prejšnjega leta. Vei kot polovi-tega znesika odpad« na obratoa sredstva, tel so se nporabila za izgradnjo io nabavo osnovnih sredstev 5e v letu 1954, kar po-meni, da so bila telo dolgo za-mrznjena.
Najveiji znesck nerelundiTa-aUi obratnih sredstev, ki so bila potrošena za investocije, odpade razen na industruio, na gradbe-ništvo. ker se na tem podroiju našega gospodaretva najlaže vršd preiivanje kratkoax>čnih kredi-tov za investicije. Zaradsi tega smo prav na tem sektorju tudi storili potrebne ukrepe, da bd onemogočil; finansiranje inve-stlcij iz kratkoročnih fcreditov gradbenih podjetlj.
Predpisi, ki prepovedujejo ne-namensko uporabo obralnih sredstev za invesHdje in ukre-pi, do katerih je prišlo v okviru teh predpisov, so gioboko upra-vičeni, ker šSrtijo osnovne pro-porce družbenega plana in pod-piirajo pravalen razvoj našega gospodarstva. Sedaj }e dosledno izvajamje teh ukrepov še bolj aktualno gtede na najoovejše smernice )n naloge naže gt>spo-darske politike v aadalinjem ob-dobju.                        M. Čulafič