Poštnina plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki 1 Din.
TRGOVSKI LIS?
e>*
Časopis za trgovino, industrijo in obr^
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici.
— Dopisi se ne vračajo. — St. pri čekovnem uradu v Ljubljani 11.953. K
Naročnina za ozemlje SHS: letno 120 D, za	60 D, za četrt leta
30 D, mesečno 10 D, za inozemstvo 150 D. — Plača in toži se v Ljubljani
LETO VI.
TRGOVSKI LIST, 17. februarja 1923.
ŠTEV. 20.
Pred važnimi dogodki.
Naša javnost je sredi volilne kampanje v ljutem boju osebnosti, strankarskih manevrov in v brezkončnem ustanavljanju novih strank slepa in gluha za važne gospodarske dogodke, ki se med tem v ozadju pripravljajo in ki bodo na naš gospodarski razvoj morda za desetletja odločilni.
To so v prvi vrsti izvršitev sant-margheritskih konvencij in razmejitev z Reko ter ureditev gospodarskih odnošajev z Reko na eni strani in rešitev vprašanja zakupa južne železnice na drugi strani. Tretja važna zadeva pa je prihod Seiplov v Beograd in obnovitev gospodarskih pogajanj z Avstrijsko republiko.
Santa Margheritske konvencije, katerih je 22, so po pretežni večini gospodarsko - političnega značaja. One obsegajo določbe o začasni ureditvi odnošajev med pokrajinami, ki so tvorile poprej del avstro-ogrske monarhije in so po prevratu pripadle Jugoslaviji odnosno Italiji, to je odnošaje med bivšo Primorsko in onim delom Kranjske, ki pripada Julijski Benečiji na eni strani in Slovenijo ter ostalimi prečanskimi pokrajinami na drugi strani. Te določbe se tičejo obračuna bank, hranilnic, hipotekarnih zavodov, zavarovalnic, dalje bodo važne za obračun naših zadrug, o čemur se je svoječasno že nekoliko pisalo. Poleg tega se v tej konvenciji ure-. Jajo vprašanja prometnih potov,
nacijonalizacije društev in trgovskih tvrdk, dalje so obsežene v njih predhodne odredbe, ki se nanašajo na izvrševanje obratov, trgovine in industrije in o eksploataciji kredita. Teh par navedb nam zadostuje, da razvidimo iz njih vso dalekosežnost izvedbe konvencij.
Istočasno stopa na Reki skupaj razmejitvena komisija, ki ima organizirati pristaniščno službo, otvoriti promet in vzpostaviti reško državo. Reka, Sušak in Baroš so naša najvažnejša bodoča paroplovna izhodišča in arrangement morskega in železniškega prometa in razmejitev v pristanišču bodo za našo izvozno trgovino odločilni. Hrvati in naši Primorci so, kakor javljajo časopisi, že sestavili posvetovalni odbor, ki bo deloval na Sušaku in bo našim delegatom v mešani jugoslovansko-itaujanski komisiji informativno na razpolago.
Slovenci imamo preveč interesov na Reki, da bi mogli ostati brez stikov in brez zastopstva pri teh delih.
Rimska konferenca, ki se pričenja prihodnji teden, spravlja vprašanje južne železnice v odločilni šladij. Za nas Slovence to vprašanje ni samo finančno vprašanje delniške družbe, ki je po svojem kapitalu največje predvojno podjetje na kontinentu, tudi ni le zgolj železniško vprašanje, marveč je nekaj več. Definitiven režim južne železnice je za celo Slovenijo gospodarsko vprašanje prve vrste,
ki ga ne bi smeli reševati samo železniški uradniki in inženirji, marveč h kateremu bi se moralo pritegniti vsaj naše najodličnejše gospodarske korporacije, da se izjavijo o načrtu zakupa, prevzetja in vseh mnogobrojnih važnih vprašanjih, ki so s tem v direktni in indirektni zvezi. Protestirati moramo, da se rešujejo ta najvažnejša vprašanja za zaprtimi vratmi, in čudimo se, da naše korporacije niso v tem oziru še zavzele nikakega odločilnega stališča. Vsaj gre tu, če že vzamemo stvar samo v obratnem oziru, za odločitev 221 km dvotirne prvorazredne proge, dalje za 292 km enotirne glavne proge in za pet lo-kalk, na katerih vodi južna železnica obrat.
Jasno je, da bomo vsako pogreš-ko, ki jo bodo nezadostno pripravljeni naši delegati v Rimu napram pretkanim sosedom Italijanom, Avstrijcem in Mažarom, ki stvar že leta skrbno pripravljajo v vseh podrobnostih, zagrešili, plačali predvsem mi Slovenci, ki smo od obrata in od gospodarstva južne železnice popolnoma odvisni. Bilo bi nujno potrebno, da zahtevajo naše korporacije, da skliče ministrstvo saobra-čaja konferenco interesiranih organizacij, da se obojestransko razpravlja o projektu zakupa južne železnice in o prehodu v definitivni režim.
Da bo zmeda še popolnejša, se namerava istočasno reševati še
avstrijsko vprašanje s kanclerjem Seipelcm, ki poseli prihodnji teden našo prestolico. Program razgovorov naše vlade s Seiplom ni znan. V poštev prihaja cela vrsta vprašanj, ki pa so vsa eminentno gospodarsko - političnega značaja in za nas Slovence, ki smo bili pod Avstrijo sestavni del Cislajtanije, ki imamo nad 200 km dolgo neposredno mejo z Avstrijo in ki smo v tem oziru geografično najbolj eksponi-rani, velevažnega pomena. Bodisi da se bo razpravljalo o vprašanjih, ki se tičejo izvršbe določb mirovne pogodbe, ali da se bo zaključilo tolikokrat prekinjena pogajanja v zadevi dviga sekvestrov nad avstrijskimi državljani in podjetji z naše strani in dviga zapore nad našim denarjem, ki je naložen v Avstriji, ki jo je bila kot represalijo radi naših sekvestrov odredila Avstrija, ali pa naj se bo razpravljalo o obnovitvi trgovske pogodbe izza leta 1920., kjer so nam načrti Avstrije dobro znani — vse je za nas prav življenjskega pomena. Čudimo se naši vladi, kako ravnodušno prevzema nase odgovornost in kako brez priprav se podaja v te razprave, kjer lahko postane najmanjša hiba za naše gospodarstvo usodepolna.
Cel obisk se obdaja z nekakim tajinstvenim plaščem, kar nam tem bolj vsiljuje vtis in bojazen, da gre za važne in velike zadeve, kjer smo Slovenci izredno tangirani.
St. Kukla:
Aktiva.
Kako je treba čitati bilance delniških družb.
Kot nadaljni primer navajamo v sledečem bilanco treh zaporednih let neke tovarne sladkorja:
Pasiva.
Investirani kapital: Zemljišče, zgradbe, stroji	 Industrijski tir	 Ind. zeieznica in promet, materijal Inventar	 Prometni kapital: Blagajna 		1919 5,638.743'— 102.502 — 454.645 — 181.956'—	1920 5,638.743'— 102.502'— 454.645"— 284-095"—	1921 8,365.349 — 102.502"— 454.645"— 674.095'—	Lastni kapital: Delniška glavnica	 Rezervni fond	 Rezerve za amortizacijo	 Tuji kapital: Upniki	 Nedvignjene dividende		1919 5,000.000'— 1,750.000-— 4,679.695'—	1920 5,000.000'— 1,850.000-— 5,217.783-—	/ Vi ! 10,000.000" — 19,270.182"— 5,871.314"—
					11,429.695'—	12,067.782 —	35,141.496-—
	6,377.846"—	6,479.985-—	9,596.591'—		7,740.431'— 11.180'—	5,720.678 — 325.310’—	33.648.683-— 70.220-—
	48.835"— 2,887.563'— 4,206.530'— 6,320.349 — 414.743 —	72.438"— 3,614.011"— 5,778.106 — 1,854.279 — 1,814.556-—	335,700'— 6,758 360'— 23,807.057'— 40,822.360'— 11,651.722'—				
Vrednostni papirji	"				Dobiček		7,751.621'—	6,045.988"—	53,718.902'—
Zaloga blaga	" Zaloga materijala	‘					1,074.560'—	1,498.603"—	4,111.391'—
	13,878.020'—	13,133.390-—	83,375.199 —				
	20,255.866'—	19,613.375-—	92,971.790'—		20,255.866'—	19,613.375"—	92,971.790'—
		I					1
Oglejmo si predvsem poedine postavke teh bilanc. Delniška glavnica je bila leta 1921. za dvakratni iznos povečana. To povečanje denarnih sredstev je zahtevalo ali povečanje obrata ali pa, kar je bolj verjetno, padec kupne vrednosti naše valute.
Rezervni fond izkazuje v istem letu velik porast, za približno desetkratni iznos. Kakor pri podjetju, katerega smo v zadnjem poglavju proučili, tako temelji ta porast v tem, da so novi delničarji prevzeli delnice po veliko višjem kurzu s tem, da so vplačali za delnice prekonominalne vrednosti v višini, za katero je družba cenila svoje latentne rezerve. Vsled tega je redna rezerva leta 1921. dosegla malone dvakratno višino delniške glavnice.
Rezerva za amortizacijo raste vsled znatnih dotacij ter znaša leta
1919.	okoli 73 %, leta 1920. 80 5 %, leta 1921. 61 % vseh investicij. Leta 1921. se to razmerje zniža in to radi
investicij nove zgradbe.
Ker so glavne investicije bile izvršene pred padcem valute, predstavljajo danes znatne latentne rezerve, ki so prišle pri povišanju kapitala 1. 1921 precej do veljave. Iz vsega tega vidimo, da je razmerje med rezervami in delniško glavnico neobičajno zadovoljivo.
Porast dobička, izražen v odstotkih, izkazuje: napram delniški glavnici leta 1919. 21-50%, leta 1920. 30 %, leta 1921. 41 %;
napram lastnemu kapitalu leta
1919. 9-40 %, leta 1920. 12-43 %, leta 1921. 11-70 %;
napram lastnemu in tujemu kapitalu leta 1919. 5-60%, leta 1920. 8-28 %, leta 1921. 4-64 %; dividende leta 1919. 10%, leta
1920. 14 %, leta 1921. 25 %.
Ta razmerja vsebujejo mnogo za-Pirn!vosti. Razmerje med dobičkom in delniško glavnico kaže najboljši uspeh leta 1921., ko je bila absolutna številka dobička največja.
Razmerje med skupnim lastnim kapitalom nasprotno kaže, da je bil procentualno dosežen najvišji dobiček leta 1920. Ravno isto izkazuje razmerje med dobičkom in vsoti lastnega in tujega kapitala. 1o razmerje znaša leta 1920. 8-28%, leta 1919. 5-60 %, a leta 1921. samo 4-64 % ter znači, da je bil skupen kapital, s katerim je družba delala, najbolje izkoriščen leta 1920, a najtanje leta 1921.
Kakšen je vzrok tega pojava? Bilanca sama nam ne da odgovora. Na eni strani — pasivi — vidimo v letu 1921. neobičajni porast upnikov, in sicer približno devetkrat večjo vsoto kakor v preteklem letu; na drugi strani pa veliko zalogo neprodanega blaga. Ta zaloga je približno 21 krat večja nego v preteklem letu. In baš v tej veliki neprodani zalogi leži vzrok tega manjšega izkoriščanja skupnih denarnih sredstev. Uspeh tega prodanega blaga se bo pokazal šele v bilanci tekočega leta.
To detajlno razmerje, kateremu bi se še lahko marsikaj pristavilo, ne bo zanimalo delničarje, ker je zanje le glavno in najvažnejše razmerje med dobičkom in delniško glavnico, katera je v našem slučaju skozi vsa tri leta zelo povoljna.
Kako je razmerje med lastnim in tujim kapitalom? Že prvi pogled na dotične številke nam pove, da je prvi dve leti izvrstno, ker tuji kapital ne dosega višine glavnice in rezerv, medtem ko ga tretje leto lahko še označimo povoljnega, in to tem bolj, ker vemo, da ima družba zraven izkazanih rezerv še izredne latentne rezerve. Iz tega razloga ne odštejemo, kakor tudi v prejšnjem poglavju, amortizacijsko rezervo, čeravno bi to po prejšnjih poglavjih morali storiti.
Izraženo v odstotkih znaša: lastni kapital (glavnica, rezerve, dobiček) leta 1919 61-73 %, leta ; 1920. 69-17 %, leta 1921. 42-22 %;
! tuji kapital leta 1919. 38-27 %, leta i 1920. 30-83 %, leta 1921. 57-78?
vseh denarnih sredstev, katere je imela družba koncem leta na razpolago.
Kakšno je razmerje med lastnim in tujim kapitalom in investicijami?
Zopet nam kaže prvi pogled, da je to razmerje povsem zadovoljivo. Od skupnih lastnih sredstev služi družbi:
kot investirani kapital leta 1919. 51 %, leta 1920. 47-75 % leta 1921. 24-50 %;
kot prometni kapital leta 1919. 49 %, leta 1920. 52-25 %, leta 1921. 75-50 %.
Ravno tako je zelo povoljno tudi razmerje med investiranim in prometnim kapitalom. Od vseh denarnih sredstev, s katerimi je družba koncem leta delala, torej od skupnih vsot aktive, odpade na:
investicije leta 1919. 31-50%, leta
1920.	33 %, leta 1921. 10-32 %;
prometni kapital 1. 1919. 68-50 %, leta 1920. 67 %, leta 1921. 89-68 %.
Če vse to, kar smo tukaj videli, spravimo v sklad, moramo reči: Ta delniška družba ima močne rezerve, razmerje njenega lastnega in tujega kapitala je zadovoljivo, njena lastna sredstva ne krijejo samo investicij, temveč služijo v veliki meri kot prometni kapital. Družba stoji torej čvrsto na lastnih nogah in ima zelo dober temelj.
Družba „ILIRIJA“, Ljubljana
Kralja Petra trg 8.	Telefon	št.	220.
Nakup gozdov. Prodajo vsakovrstnega lesa.
Kdaj se mora
Bo uradni dolžnosti poslati vzorce laga na carinarinah v analizo carinsko kemičnemu laboratoriju.
Generalna direkcije carine je izdala z razpisom C. broj 2226 z dne 23. januarja 1923 seznam blaga, pri katerem morajo carinarne poslati vzorce v analizo carinsko kemičnemu laboratoriju. Ti predmeti so sledeči:
104. Mastna olja. Laneno, konopljeno, ricinusovo in druga mastna olja za tehnične svrhe, ker plačajo ostala olja iz te postavke večjo carino.
105. Rastlinske tolšče: 1. Kakaovo maslo, 2. muškatovo maslo, lovori-kovo olje (maslo).
106. Palmovo olje in olje iz palmovih koščic; kokosovo olje in rastlinski loj, ki se ne more rabili za jelo.
107. Oljeva kislina (olein).
112.	Močne alkoholne (opojne) pijače: 1. arak, rum in druge posebe neimenovane močne alkoholne pijače: a) v sodih, b) v drugih posodah; 2. konjak: a) v sodih, b) v drugih posodah; 3. likerji, istotako po-
LISTEK.
Gustav Freytag.
Dati - Imeti.
(Nadaljevanje.)
5.
Težko se je Anton prve tedne vživel v svet, v katerega ga je prestavila usoda. Poslopje, gospodarstvo, trgovina, vse je bilo tako solidno in nenavadno, da bi moralo imponirati še komu drugemu, ki je imel več izkušenj v življenju kakor naš novinec.
Trgovina sama je imela tako obliko, kakršne dandanes, ko veže železnica in brzojav morje s suho zemljo, le še redkokje najdemo. Dnevni promet je nudil novemu učencu množico najrazličnejših vtisov, imel je priliko opazovati ljudi in razmere vsake vsrte. Razen agentov pomorskih pristanišč, ki so prinašali skoraj vsak dan vzorce blaga, in razen borznih senzalov, ki so posredovali pri tvrdkinih denarnih kupčijah ter ponujali in prodajali menice, je hodila skozi prvo pisarno od jutra do večera pisana procesija različnega ljudstva.
Ravno vstopi gospod Braun, agent tvrdke v Hamburgu, s katero je stal gospod Schroter v trgovin-
slajene in začinjene pijače.
113.	Žganje iz sadja in druge manj močne alkoholne pijače: 1. v sodih, 2. v drugih posodah.
115. Vino:	1. prevrelo, ki ima v sebi do 12% alkohola.
116. Šampanjec in druga vina, ki se penijo in kipe.
117. Mošt, vkuhan s sladkorjem ali brez njega ali sploh zgoščen (sirup), brez alkohola, tudi v hermetično zaprtih posodah.
118. Zdravilna (medicinalna) vina in druge pijače, narejene iz vina.
119. Vino iz drugega sadja in jagod (tudi mošt iz tega sadja, ki je pričel kipeti), druge zavrete pijače iz rastlinskih sokov in plodov.
120. Druge umetno pripravljene pijače, toda brez dodatka vinskega ali žganega alkohola:	medica	in
vino malton, kumis in kefir.
123. Kis vsake vrste: 1. v sodih, 2. v drugih posodah.
130. Pecivo iz moke s pridatkom sladkorja, jajc, medu, masti in začimb; oblate za jelo in druge, radi kontrole sladkorja.
132. Slaščice, cukrčki, navadni bonboni; ratluk (rahatlocum), alva (halva) in drugi preprosti predmeti iz sladkorja, pečeni ali nepečeni; navadno sadje, orehi, povrtnina, semena, osladkana (kandirana).
133. Fini bonboni (takozvani svileni), napolnjeni z marmelado, čokolado in drugim; fondanti brez čokolade, marcipan, gelees, pralines; južno sadje, seme dišav, lubad južnega sadja, osladkani (kandirani).
134. Kakao in kakaove lupine v prahu in kosih:	1.	kakao v prahu;
2. čokolada in njeni nadomestki v tablah ali kosih; kakaova masa;
3. blago, vse ali deloma iz kakaove mase, čokolade ali njenih nadomestkov, v kolikor ni imenovano drugje ali se nikjer drugje ne umeva z drugim vred;
135. Mleko, sterilizirano in zgoščeno, tudi s sladkorjem vkuhano.
136. Mlečni proizvodi 1. skorup (smetana v obliki masla), svež in nasoljen; 2. surovo maslo, sveže, nasoljeno in raztopljeno; 3. sir:
a)	navadni in kaškavalj, b) sirotka.
139. Esence in ekstrakti brez etra in alkohola: 1. za pripravljanje kave, limonade in tem podobnih pijač; 2. za pripravljanje in začinjanje jedi; 3. drugi ne imenovani na drugem kraju, da se ugotovi ali vsebujejo alkohol ali ne.
171. Nafta (petrolej): 1. očiščena — kerozin; 2. surova, črna in neprečiščena, ostanki nafte pri pridobivanju bencina, kerozina; istotako proizvodi, ki se dobivajo pri destilaciji ostankov nafte, v kolikor ne služijo za razsvetljavo, raztopila in mazila,
skih zvezah, ter izvleče iz žepa celo množico kavinih vzorcev. Med tem ko jih principal ogleduje, vihti mali, gibčni agent svojo palčko ravno pred Antonovim nosom in živahno pripoveduje o nekem morskem viharju in o škodi, ki jo je povzročil.
Zopet se silonm odpro vrata, v pisarno vstopi močan mož z vrečo denarja pod pazduho, katero postavi zmagoslavno na mramornato mizo in zakliče z izrazom moža, ki je izvršil neko veliko delo: »Tu sem jaz in tu je denar!« Takoj se dvigne gospod Jordan in zaupljivo pravi: »Dobro jutro, gospod Štefan, kaj je novega v WoIfsburgu?« — »Strašna luknja!« toži gospod Braun. — »Kje?« vpraša Fink. — »Mesto ni slabo, le živeža je premalo,« pravi gospod Štefan. — »V osrčju ladje, seveda!« odgovori gospod Braun.
Med tem ko pripoveduje Štefan novice iz svojega mesta, se zopet odpro vrata in v kontor vstopita sluga ter neki žid iz Brodija. Sluga prinese trgovcu povabilo k neki slavnosti, dočim se žid splazi v kot, k)er sedi Fink.
»Čemu prihajate že zopet, Tinke-les?« vpraša Fink s hladnim glasom, »saj sem Vam že rekel, da ne maramo delati z Vami nikakih kupčij.«
»Nikakih kupčij?« zakliče nesrečni Tinkeles s hreščečim glasom.
177. Proizvodi pri destilaciji nafte, katrana iz rjavega premoga ali pa-rafinovega skrilavca, razen posebe imenovanih, kakor: gazolin, ligorin, bencin, mazilna olja, takozvano pa-rafinovo olje, čisto solarno olje itd.
182. Ceresin, prečiščen, tudi pomešan s parafinom, da se ugotovi razliko od voska.
183. Trda maščobna telesa (tol-ščne kisline): 1. stearinova in pal-mitinova kislina in tema podobne materije; kakor tudi prečiščeni parafin, stearinova kislina, prečiščeni spermacet.
187. Druga mila, trda ali mehka, vsake vrste, kakor toaletno itd.: parfumirano ali neparfumirano; dalje v prahu ali testu (pasti), z dodatkom kosmetičnih ali medicinskih sredstev, tako zv. medicinska mila.
188. Tekočine, prirejene za pranje ali apreturo, pomešane z alka-liji, milom in vodo; turško rdeče olje in razni lugi.
189. Glicerin: a) surov, b) prečiščen.
223. Kisline: kisova kislina: a) surova (tehnična), kisov prašek (kalcijev acetat), b) prečiščena, ki ima v sebi nad 80 gramov na 1 liter kisline; kisova esenca.
236. Naravne, rastlinske, živalske in mineralne barve: 1. rastlinske in živalske: a) zdrobljene in fermentirane v vsaki obliki, v kolikor ne spadajo pod druge tarifne številke. Kana (rastlinska barva) v prahu.
b) Košenilja in kermez brez razlike;
c) karmin in drugi košenilni preparati. 2. Rudninske barve: prstene vsake vrste, kolnska, sienska, bu-dimska, veronska, bolus, umbra, oker m angleško rdečilo (ti dve poslednji tudi izdelani iz industrijskih odpadkov) v prahu (suhe), v testu ali kalupih.
237. Preparati za barvanje, razen umetnih organskih barv in izrecno imenovanih:	1. Indigo, naravni ali umetni, vsake oblike in indigo-kar-min. 2. Barvilni ekstrakti v trdem in tekočem stanju.
238. Umetne organske barve: I. tehnično čiste, 2. pomešane ali razredčene. 1. Glicerinove, anilinove in podobne barve, 2. druge.
239. Cinkovo belilo (cinkov oksid), ultramarin, cinkova siva barva, cin-kolit, litopon.
240. Svinčeno belilo, rdečilo in rumenilo; cinober; bakrove in ba-krovo-arzenikove barve; pariško in berlinsko modrilo; bronove barve: 1. svinčeno belilo, rdečilo in rumenilo, 2. bronove barve, 3. druge.
241. Hromove, antimonove in ko-baltove barve: hromovo rumenilo, hromovo zelenilo, smalte in druge.
242. Čad (sajina — Kienrufe), trtno oglje: a) naravno, v prahu, b) olep-
»Take volne, kakršno prinašam jaz, še ni bilo v deželi.«
»Koliko cenite stot?« vpraša Fink, ne da bi pogledal Žida.
»Kakor sem že rekel,« odgovori jud.
»Vi ste norec,« odvrne Fink, »izginite!«
»Ojej!« zavpije mož v kaftanu, »kaj se to pravi? Če izginem od tu, ne moremo napraviti nikakih kupčij.«
»Koliko torej hočete za svojo volno?«
»41 -a/3,« odgovori Tinkeles.
»Ven!« zareži Fink.
»Ne podite me vendar neprestano ven!« zaprosi jud obupno, »povejte rajši, koliko daste Vi.«
»Dokler stavite take nesramne zahteve, čisto nič,« odgovori Fink, pričenši z novo stranjo svojega pisma, katerega je pisal med celim pogajanjem.
»Recite vendar, koliko daste!«
»Le pod tem pogojem, če boste govorili kot dostojen mož.« _
»Saj sem dostojen,« pravi žid tiho, »koliko daste?«
»39,« odgovori Fink.
Ta besedica je na Tinkelesa strahovito učinkovala. Stresati prične s svojimi črnimi kodri in se z glasnim kričanje zaklinjati pri svetosti svoje duše, da nikakor ne more popustiti pod 41, na kar ga Fink opo-
šano z ultramarinom ali z anilino-vimi in drugimi kemijskimi barvami.
243.	Pingmentne in lakove barve, v kolikor niso imenovane na drugem kraju ali se nikjer ne umevajo z drugimi vred, kakor tudi zmesi spojin pigmentov z neorgan-skimi barvami in solmi (pigmentni laki in drugo).
248. Oljnati firneži (pokosti), tudi pomešani^ s sikativi (sredstvi za brzo sušenje); zgoščeno laneno olje.
249. Alkoholovi firneži (raztopine raznih smol v alkoholu).
250. Lakovi firneži — smole, raztopljene v terpentinovem olju, mineralnem ali smolnem olju (firnežu, acetonu, alkalijah in drugih razto-pilnih sredstvih; asfaltov lak, raztopine asfalta ali asfaltu podobnih mas v rudninskem in terpentinovem olju,-istotako raztopine katrana ali premogove smole v lahkih ogljikovodikih: bencinu, ligorinu, fotogenu; raztopine barv in voska; japonski lak, capon lak, sikativi, brunolini.
256. Eterična (hlipna) olja:	1.	iz
lesnega katrana (brinovega katrana itd.), surovo prečiščeno olje; iz lesnega katrana (brinovega katrana itd.), surovo, prečiščeno olje; iz kavčuka; olje iz jelenjega roga, prečiščeno ali neprečiščeno; ter-pentinovo olje, smolna olja in kafr-no olje (tekoča kafra). 2. Brinovo, smrekovo, lovorovo in rožmarinovo olje, 3. Jasminovo, bergamotno olje, olje iz grenkih mandelnov, rožno olje, olje iz šmarnic, vijolic, pomarančnega cvetja itd.
259. Parfumerije in kosmetična sredstva, ki imajo v sebi eter (lip) in alkohol: 1. esence, izvlečki (ekstrakti), tinkture in dišeče vode. 2. dišeči kis (kis za toaleto).
260. Dišeče vode brez hlipa (etral in alkohola: 1. rožna voda: a) v posodah nad 1 kg, b) v posodah pod 1 kg. 2. Voda iz pomarančnega cvetja, šmarnic, vijolic itd: a) v posodah nad 1 kg; b) v posodah pod 1 kg.
272. Bombaž, predelan: 1. beljen, gradašan (grebenan), česan; 2. barvan, mlet; 3. bombaževi odpadki brez razlike in 4. bombaž za čiste-nje strojev.
273. Bombaževa vata: 1. grada-šana (kardirana) ali prevlečena z lepom, potem trakovi iz vate, tudi z lepom prevlečeni. 2. Higroskopična in antiseptična vata se lahko pošlje na ogled kemičnemu laboratoriju, ako je prijava sumljiva.
Poleg tega so carinarne upravičene brez ozira na zgoraj navedene predmete in postavke poslati vzorce blaga v analizo kadarkoli se pojavi sum glede točnosti prijave.
zori, naj ne dela takega hrušča, sicer pokliče sluga, da ga vrže na cesto. Ogorčeno odide jud proti vratom, toda preden jih zapre za seboj, pomoli še enkrat glavo v sobo in zakliče: »Torej, koliko vendar daste?«
»39,« pravi Fink in ravnodušno gleda razburjenega moža.
Število 39 povzroči v judovi duši novo eksplozijo, stopi zopet v sobo in prične iznova zaklinjati na dno pekla svojo dušo ter imenovati samega sebe največjim nevrednežem, če popusti pod 41. Ker se na ponovni Finkov opomin, naj bo miren, in mogel za to odločiti, so poklicali hlapca. Ta prikazen je v toliko pomirjevalno vplivala na Tinkelesa, da je izjavil, da gre lahko sam in bo tudi šel sam, na kar obstane ter popusti na 40 y2. Agent, provincija-lec in vsa pisarna je radovedno poslušala to pogajanje, dočim Fink z neko gotovo dobrohotnostjo predlaga revnemu židu, naj se takoj odstrani, ker je popolnoma znorel in se ne more z njim delati nikakih kupčij. Jud se kljubovalno obrne in odide ven, na kar pride med navzočimi pogovor zopet v prejšnji tek. Fink stopi k principalu, čitajočemu ravnokar došlo pismo, in pravi: »Popustil bo, če priložimo še pol tolarja. Ali ste pripravljeni, skleniti kupčijo z 39V2?«
Boj za petrolejske vrelce.
(Konec.)
Amerika, predvsem Združene države so tako dolgo obdržale prvenstvo v produkciji petroleja v svojih rokah. A kmalu so tudi druge države uvidele važnost tega zemeljskega produkta in Rusiji se je posrečilo, da je v Uralu in zlasti v Kavkazu v Baku, kjer so bila odkrita velika ležišča nafte, urediti Jiajvečje in najmodernejše rafinerije, ki na produkciji prekašajo celo ameriške.
Vendar se je Standard Oil Co. posrečilo, da je tudi v južni Ameriki dobila koncesije za vrtanje, dočim ^se v Mehiki ni mogla uveljaviti.
Anglija, ki je še sedaj največja ■'odjemalka ameriškega petroleja, je že dolgo na delu, da po svojih do-minionih poveča produkcijo, ki je znašala 1917. leta dva milijona ton napram 30 milijonam ton Unije. V ieh številkah se seveda izraža še velika odvisnost, a Anglija je svoj kapital naložila tudi v drugih državah. Tako se je ustanovila Anglo-Perzian Oil Co., ki izkorišča velike naftine vrelce v južni Preziji. Naravni podaljšek teh vrelcev so velika petrolejska ležišča v Mosulu in -okrog njih se je vrtela vsa Lausan-;ska konference, a kakor izgleda, brezuspešno. Pa tudi v Južni Ameriki je Standard Oil Co. dobila resnega konkurenta v British Control-ied Oilfields.
Izmed ostalih evropskih držav je Rusija najbolje situirana glede naf-iinih vrelcev, saj je producirala leta 1917. pet miljonov ton petroleja. Angleški kapital je seveda pri vseh teh vrelcih močno zastopan.
Poljska, ki je že uvidela, da sama ne bo mogla kljubovati svojima močnima sosedoma, Rusiji in Nemčiji, je prodala večino svojih delnic Franciji in Angliji, da ju tako naveže na svoj politični položaj.
Tudi Rumunija ima bogate vrei-*ce, ki se izza zasedbe po nemških četah v svetovni vojni vzdržujejo po večini z nemškim kapitalom.
Ako pomislimo, da vse države skupaj ne producirajo niti polovico toliko petroleja, kakor Združene države, se nam zdi nesmiselno, da se hočejo posamezne države v produkciji osamosvojiti in celo nad-hriliti Unijo. Pozabiti pa ne smemo, da petrolejski vrelci niso večni, da se jih da izrabljati le nekaj let, dokler niso izčrpani in ne usahnejo. Standard Oil Co. je prva začela vrtati, a je zato že večino svojih vrelcev izčrpala, dočim evropske države še v nedotaknjenih krajih iščejo svežih vrelcev. Zato je razumljiv boj angleškega in francoskega kapitala za ruske vrelce kakor tudi za poljske rafinerije v Galiciji.
Z začudenjem smo se tudi vprašali, zakaj je zopet Unija posegla v evropsko politiko na Lausanski konferenci, ko je vendar Harding izrecno rekel ob svojem nastopu, da naj si Evropa brez Amerike piše svojo usodo. K temu jo je dovedla ■ugotovitev gospodarske pisarne o vedno gostejšem usihanju ameriških •Tiaftinih vrelcev. Zato se ji je zdelo primerno, da na Lausanski konferenci kontrolira potek turško-angle-ških pogajanj glede Mosula, ki je Anglijo že zelo oprostil uvoza ameriškega petroleja. Kakor vse ižgle-da, bo vendar Mosul še nadalje ostal^ sporna^ točka, in kakor so Združene države, podpirajoč poli-ti k o svojin petrolejskih družb v lelu 1910. inscenirale revolucijo v Mehiki, kjer omenjene družbe niso dobile koncesij, tako se tudi Anglija de bo ustrašila oboroženega konflikta za mosulski zaklad. Saj Unija
danes ne priznava predsednika Mehike ravno vsled spora o petrolejskih vrelcih.
Ko se mi trudimo, da uravnamo daš gospodarski in politični položaj £d danes na jutri, se druge države frgajo za te vrelce, ki naj ne prinesejo samo petroleja, ampak iudi gospodarsko premoč v bodočih Petdesetih letih.
M. Savič:
Naša industrija in obrti.
(Nadaljevanje.)
Sedanja Srbija (stare meje) je izvažala že pred osvobojenjem prešiče v Avstrijo in en del import-nega blaga se je dobavljal iz Avstrije in sicer baš dražji predmeti, kakor domače sukno, bombažni izdelki, fino orožje, fino krzno itd.
Trgovina je šla v smeri Dubrovnik - Mostar, Sarajevo-Užice-Beo-grad odnosno obratno;, Sarajevo Novi Pazar, Veles, Stip - Radovi-šte - Struma - Drama, Carigrad ali zopet obratno; Skadar, Drač - Bi-tolj - Prilep, Veles in obratno; ali Veles - Prilep, Bitolj - Solun - Carigrad; Carigrad - Adrianopelj -Sofija - Pirot - Niš - Beograd -Dunaj ali pa obratno; Beograd -Niš - Vranje - Kumanovo - Veles -Štip - Carigrad; Skadar - Prizren -Veles; Prizren - Novi Pazar in Prizren - Vranje.
b)	Delavnost in trgovina v osvobojeni Srbiji.
Po osvobojenju so krščanski Srbi nadomestili Muzlimane v obrti in trgovini. Turki so se izselili, Armenci, Grki in Cincari so se posrbili in se je na ta način stvorilo srbijansko mestno prebivalstvo. Po vaseh so začele zadruge polagoma razpadati in oni del obrtnih poslov, ki so jih izvrševali njihovi člani v zadrugi na zadružni račun, izdelujejo sedaj za kritje potrebe drugih odnosno krije to potrebo hišna industrija, ki se širi, v mestih pa obrt. Po mestih se začenjajo polagoma vpeljavah obrti za evropski način življenja in noše. Upeljavanje novih evropskih obrtov se je vršilo intenzivno od 1. 1863 po izgnanju Turkov, ker so se od tedaj začeli v Srbiji nositi in živeti po evropsko. Tako se je osnoval nov krojaški, oblačilni, čevljarski, ključavničarski in drugi obrti. Upeljavo ieh obrtov so izvedli Srbi in Slovani iz Avstrije poleg Nemcev in Madžarov. Ta pokret je znatno podpiralo osnovanje vojno - obrtne šole v Kragujevcu, pod vlado kneza Aleksandra in pošiljanje učencev na izučenje obrtov v inozemstvo pod vlado kneza Mihajla. Obrt je izvrstno uspevala od 1. 1881 do 1886, ko beležimo prvo trgovsko pogodbo in ko je stekla prva železnica do Beograda (1881) ter preko Srbije (1886). 2e od začetka leta 1847 so začele voziti po Donavi parne ladje ter na ta način pocenile prevoz napram ladjam, katere so vlekli konji in ki so dovažale blago v Srbijo in ga nosile iz Srbije. Obrtniki tedaj še niso čutili avstrijske konkurence, ker je bil v teh časih način življenja še bolj staroverski. Blago se je izdelovalo v Avstro-Ogrski na obrtni način ter se v glavnih panogah niti ni čutila konkurenca, ker so naši obrtniki imeli svoj način dela, ki je‘ bolje odgovarjal našim razmeram. Pozneje, ko se je začelo v Avstriji blago izdelovati na tovarniški način ter se je vpeljal v Srbiji nov način^ življenja, so naši nadomestili turške obrtnike, ki so se izselili, in s° 'meli dovoljno zaposlenosti, da niti niso čutili inozemske konkurence. Pa tudi v kolikor se jo je čutilo, je to veljalo samo za podonavska mesta, ne pa za notranjost države, katero so slabe ceste in draga voznina varovale pred inozemskim blagom.
Leta 1860 se je pričela degeneracija in propadanje svilarstva, ki je bilo do tedaj močno razvito, vsled izvoza jajčkov vseh vrst kokonov in se je svilena buba degenerirala; k temu je prišla še bolezen svilene bube in jo je popolnoma uničila, tako da se je morala ta kultura v 90 letih na novo osnovati.
'Obrti, ki so bili prikrojeni turskemu načinu življenja in noš, so polagoma propadli, v kolikor se niso prilagodili novemu načinu izdelovanja (kakor oblačilni). Interesantno je omeniti žalostni pojav, da se je najboljše hrastove gozdove iz beograjske okolice žrtvovalo za izdelavo potaše, kar se je 20 let pozneje smatralo za greh, takrat,
ko so prišli Francozi v Srem, in začeli eksploatirati hrastovino in dali prednost hrastu. Smrekovi gozdovi so se v teh časih navadno požigali, da bi se dobilo pašnike za živino, ker niso imeli gozdi tedaj za ljudi nobene vrednosti, razven borovih gozdov, katere se je izkoriščalo za smolo in katran. V hrastovih in bukovih gozdovih se je paslo svinje in jih krmilo z želodom in za to so ti gozdi bolj ostali.
(Dalje sledi.)
Izvoz in uvoz.
Avstrija prepovedala uvoz nemških knjig. Dne 4. 1. m. je avstrijska vlada prepovedala uvoz nemških knjig zato, ker so nemški knjigotržci določili za knjige, namenjene v Avstrijo 100% doklado___________________________
Narodno gospodarske zadeve.
Trgovina.
Avstrijsko-ruska trgovinska pogajanja. Ta mesec bodo odpotovali zastopniki avstrijskega trgovskega sindikata v Moskvo, da se pogajajo s sovjetsko vlado radi trgovskih zvez med Rusijo in Avstrijo.
Cene steklu se zvišajo. Nemški proizvajalci stekla so zadnje dni zvišali cene steklu za 80, %.
Povišane cene nemškemu surovemu železu. Cene železu bodo v Nemčiji povišane kakor sledi: lito surovo železo I. 706.300 mark, lito surovo železo II. 703.300 mark.
industrija.
Nova tovarna ogledal v Sarajevu. V
Sarajevu se osnuje nova tovarna za ogledala s temeljno glavnico 8,000.000 dinarjev. Poleg optičnih, brušenih in beneških zrcal bo tovarna izdelovala tudi sferična ogledala.
Produkcija sladkorja v Rumuniji je znašala leta 1922. 34.000 ton. Pričakovalo se je 45.000 ton; da je bila letina slaba, je kriva suša.
Obrt.
III. obrtno - industrijsko razstavo z vinskim sejmov v Mariboru priredi Slovensko obrtniško društvo v času od 29. julija do 15. avgusta.
Slovenska ženska razstava v Beogradu. Dne 15. februarja je bila v beograjskem ženskem klubu otvorjena razstava izdelkov slovenske ženske obrti v Ljubljani. Med razsiavljalkami se nahaja tudi nekaj slovenskih kmetic. Izložena so v prvi vrsti čipkarska dela in vezenine.
Carina.
Novo železniško - carinsko postopanje. Iz Beograda poročajo:	Prometno
ministrstvo bo začelo zbirati podatke za izdelavo novega želzniško-carin-skega postopanja.
Carinski odbor v prometnem ministr-slvu. V prometnem ministrstvu se namerava obrazovati carinski odbor, ki bi imel vlogo svetovalca v ministrstvu.
Carinski dohodki za drugo desetino januarja so znašali 41% milijona dinarjev. Največ dohodkov je dala belgraj-ska carinarnica, to je preko 5 % milijona dinarjev, za njo pride ljubljanska s 4 milijoni dinarjev. Od 1. avgusta do konca preteklega leta so znašali celokupni carinski dohodki 575% milijona dinarjev, a skupno v tem proračunskem letu preko 648 milijonov dinarjev.
Povišanje carinskega nadavka v Grčiji. Od 1. marca se poviša v Grčiji carinski nadavek od 5.60 na 10 drahem, odnosno da velja zlata drahma 10 papirnatih.
Denarstvo.
Devizni promet v češkoslovaški.
Vsled odredbe češkoslovaškega bančnega urada je od 9. t. m. dovoljen na Češkoslovaškem neomejen nakup manjvrednih uvoznih deviz ter je bila meja, do katere se morejo visokovredne uvozne devize promptno dostavljati, zvišana od 3000 na 20.000 kron.
Promet
Naša nova ladja. Brodarsko društvo »Boka« je kupilo v Nemčiji nov paro-brod, ki se bo imenoval »Vojvodina«.
Potovanje na morju dražje. Vsled padca naše valute in splošne draginje nameravajo naše paroplovne družbe povišati prevoznino za 50 %.
Kredit za izboljšanje prometa na progi Zagreb — Beograd. Prometno ministrstvo je zahtevalo od finančnega odbora kredit v znesku 8,810.000 Din iz dolarskega posojila za razširjenje železniških tirov na postajah Zagreb, Jasenovac, Brod, Andrijevci in Ivankovo.
Dobava, prodaja.
Dobava drv. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 27. februarja t. 1. pismena ofertalna licitacija glede dobave 3f>00 vagonov bukovih drv. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava ognjegasmh predmetov. V pisarni inženirskega oddelka dravske divizijske oblaslj v Ljubljani se bo vršila dne 26. februarja 1923 ob 11. uri dopoldne ponovna javna ofertna dražba za nabavo ognjegasnih predmetov za ljubljansko garnizijo, in sicer: platnenih cevi, gasilnih aparatov tipa Mi-nimax, Perkeo, Expres i. dr., rezervne tekočine za Perkeo-aparat. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Razno.
Razširjenje beograjske železniške postaje. Iz Beograda javljajo, da zahteva minister saobračaja od finančnega ministra kredit 10,000.000 Din iz dolarskega posojila za razširjenje beograjske železniške postaje.
Razdelitev avstrijskih dolgov. Repa-racijska komisija je- na seji dne 15. t. m. razpravljala o podrobnostih razdelitve dolgov bivše Avstro - Ogrske med nasledstvene države.
Vzorčni velesejm v Budimpešti. V Budimpešti se bo vršil od 19. do 28. marca t. 1. IV. vzorčni velesejm. — Za blago, namenjeno za velesejm, kakor tudi za obiskovalce bodo zagotovljene največje ugodnosti. Interesentom daje pojasnila Trgovska in obrtniška zbornica v Budimpešti.
Kletarski tečaj. Na kmetijski šoli na Grmu se je sredi pretečenega meseca vršil tridnevni kletarski tečaj, katerega se je udeležilo 26 obiskovalcev, največ iz krogov vinogradnikov, gostilničarjev in vinotržcev. Udeležencem se je teoretično in praktično razložilo umno kletarstvo, ki je velikega pomena za naše vinogradništvo in za zaželjen in potreben izvoz naših vi.n Želeti bi bilo, da take tečaje v obilnem številu pose-čajo zlasti naši vinogradniki.
Tržna poročila.
Budimpeštanska produktna borza.
Pšenica 12.200 ogr. kron, žito 8.000 K, koruza 7.500 K, oves 8.200 K, mekinje 5.100 K.
Cene vinu. Vina iz zagrebške okolice noiirajo od 2.50 do 3 Din, dalmatinska vina pa od 3 do 3.50 Din; avstrijska vina po kakovosti od 9000 do 15.000 avstr, kron liter; madžarska vina 10 % od 70 do 75 madžarskih kron, 11% od 75 do 80 madžarskih kron za liter. 'Stara vina po 125 madžarskih kron. Izvoz madžarskih vin je popolnoma prenehal. V če-hoslovaški je vinska trgovina nekoliko oživela. V Nemčiji se je cena vinu po katastrofalnem padcu marke silno dvignila. Dobro vino stane 4000 mark liter. Francoska vina niso tako zelo padla, kakor se je pričakovalo po padcu franka. Cena francoskim vinom znaša 5.20 francoskih frankov.
Borza
dne 15. februarja 1923.
Zagreb. Devize: Dunaj 0.146 do 0.147, Berlin 0.50 do 0.515, Budimpešta 3.90 do 3.95, Bukarešt 48 do 49, Milan 490 do 495, Lonedon 484 do 487, New-york 103-104, Pariz 625-630, Praga '307 — 308, Varšava 0.275, Švica 1935 do 1940. Valute: dolar 955.0—100.50, avstr, krone 0.141—0.143, čsl. krone 300- 304, franki 620, lire 480- 485. -Efekti:	Ljublj. kreditna 210—220,
Praštediona 1145—1150, Slavenska 102.50, Trb. premogokopna 710.
Praga. Dunaj 4.775, Berlin 16.875, Rim 164.25, Budimpešta 130, Pari/. 207.25, London 160.875, NewYork 34.30, Curih 645.75, Beograd 34.75, avstr. žig. krone 4.75, lire 164.75.
Curih. Berlin 0.0273, Newyork 539.50, London 24.27, Pariz 31.35, Milan 25.40, Piaga 15.75, Beograd 5.30, Budimpešta 0.20, Varšava 0.0130, Sofija 2.05, Dunaj 0.0074,
111=111=111=111=11! Naročajte tiskovine v
TISKARNI
»MERKUR"!
I=lll=!ll=lll=lll=
AVTO
bencin, pnevmatika, olje, mast, vsa popravila In vožnja. Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi Jugo-Avto, d. z o. z. v Ljubljani.
Čebula
domača, garantirano zdrava in debela v vrečah po 50 kg brutto za netto 1 kg Din 4.—
Priporočamo se za cenjena naročila
Hmelak i drug, Maribor
Slomškov trg štev. 6.
Velika zaloga pohištva lastnega izdelka!
Vsakovrstnih spalnic, jedilnic, sob za gospode, salonskih garnitur, kakor kompletnih garnitur za pisarne, Vam nudi po najnižji ceni
Produktivna zadruga mizarskih mojstrov r.z.zo.z.
Solidno blago! Maribor, telefon 341. Cene zmerne! HI5BI2ll2ll5BI2ll2ll2ll2ll2ll2ll2ll2ll2fl2ll2IISHI2ll5ai21l2II2II2lt2i
Maraskino Norpurgo
Čašica tega delikatnega likerja ie nepopisen užitek!
Priporočamo: Cognac Dalmatia Medicinal in druge izbrane likerje, žganja, ekstrakte in sirupe.
Prva odlikovana dalmatinska parna destilaciia \l. M0RPURG0, SPLIT.
Zastopnik: ADOLF KORDIN, Ljubljana, Zrinjskega cesta 7.
REGISTRIRNA BLAGAJNA
999.99,1 predal, malo rabljena, 4 števci elektromotorjem 220 volt je za prodati. Naslov pove g. Drago Beseljak, Ljubljana.
Priporočamo: galanterijo, nogavice, potrebščine za čevljarje, sedlarje, krojače in šivilije, gumbe, sukanec, vezenine, svilo, tehtnice decimalne in balančne najceneje pri
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7.
Prodam tritonski
Sauer v najboljšem stanju. Prime--ren za prevažanje lesa, do 5 m dolgega. Cena ugodna. Naslov se izve v uredništvu »Trgovskega lista, v Ljubljani.
Mavec - gips
Portland- in roman-cement, apno, opeko, umetni škrilj, strešno in izolacijsko lepenko, watprof, karbolinei, drvoce-ment, razne žeblje
nudi po najnižji ceni
Kosta Novakovič in dr.
veletrgovina s stavbenim materijalom
LJUBLJANA,
Miklošičeva cesta štev. 13.
Prevzame se tudi izpeljava xylo-lithnih tlakov.
j|liimMiiiiiimiiiii!iiiiiiiiiiiii,iii,iiiii)iii;!iiiiui|||t.
| Gradbeno podjetje
i ing. Dukič in drug	(
ulita Sten. 23. I
| se priporoča za vsa v to i stroko spadajoča dela.
^Illimiimmimiiuiiimiiiiiiiiiiuiiiiii>iiiii!iiiiiiitlr
Priporočamo:
5 PSBfl 151151151151RBBH P® 151RB151151151151C51151151151151151
V korist podpornemu društvu slepih 1
Papirna	industrija	in	knjigoveznica	i
A.	Janežič,	Ljubljana,	Florjanska	ulica 14.	S
|	8
j	Izdelava in zaloga vseh vrst	šolskih	zvezkov,	g
i raznih map, trgovskih knjig, blokov itd.
j	V	korist	podpornemu društvu slepih 1	§
S
iiaiaiaiaiHiai2!aisi2i2i2i2i»i2i2iai»t2!t2iia[2i2
11» Hilli
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7 Najboljši šivalni stroji v vseh opremah Gritzner, Kaiser, Adler za rodbinsko in obrtno rabo, istotam igle, olje ter vse posamezne dele za vse sisteme.
tu s umi, mu.
Tomaževa žlindra, kalijeva sol, kajnit, koks za kovače ter livarne, bencin in amerikanski petrolej vedno v zalogi. Čilski soliter, žveplo in modra galica.
Inserati v »Trgovskem listu“ imajo največji uspeh.
=iii=iii=iii=iii=iii=i
Ivan Kravos
Trgovina:
MARIBOR, Aleksandrova c. 13,
Delavnica:
MARIBOR, Koroška testa 17
Telefon inter. 207. Konjske opreme in potreb ščine za konje, kovčeki in različni torbarski izdelki, go nilni vezalni jermeni, ga maše i. t. d. =III=III=III=III=III=H
Poslovne knjige
kupite najceneje pri tvrdki
LINEA
tovarniška zaloga
Alfonz Škof
Ljubljana, Gosposvetska cesta 10
(nasproti prolestantovske cerkve)
Špecijaina naročila raznih journalov itd. dobavi v najkrajšem času. Za trgovce znaten popust.
MLINARJEM!
Obveščamo mlinarje in interesente za mlinske vodne kamne, da imamo
lastni kamenolom za mlinske kamne,
ki so danes pripoznani, kot najboljši na svetu za mletje vsakovrstnih zrn in za vse vrste žita. Naši kamni so v vsakem pogledu boljši od znanega Vranjskega kamna, ker ima v sebi več kvarca in je splošno jolj soliden. Naš mlinski kamen je bil odlikovan na balkanski izložbi v Londonu leta 1907.
Cene so zmerne in garantiramo za blago.
Industrijalci mlinskog kamena
Jovan Topalovič & sinovi, Trstenik, Srbija.
stroj sedanjosti!
raziiiDoJevalDi mmlw strojne it roCso pisavo notes ne-izritnjiie steklene
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo
The Rex Co. Ljubljana, Gradišče 10.
Moderno vrejena popravilnica vseh pisal, strojev.
. mednarodni vzorčni velesejem v Pragi |
od 11. do IS. marca 1913.
Ugodnosti za posetnike:
75% popusta pri vidiranju potnih listov.
33 % popusta pri osebnih in brzovlakih čsl. železnic pri potovanju
v Prago in nazaj.
Legitimace in informace: Češkoslovaški konzulat, Ljubljana, na Bregu štev. 8. Aloma Company, d. z o. z., Ljubljana, Kongresni trg 3.
IVAN ZAKOTNIK
TelBtBD JI. 37§.	mestni	tesarski mojster	TellfOB	It.	378..
LJUBLJANA, Dunajska cesta 46.
Vsakovrstna tesarska dela, kakor: moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna da. stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd.
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna žaga.	Tovarna	furnirja-
Lastnik: »Merkur« trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Glavni urednik Robert BI en k. — Odgovorni urednik: Franjo ZebaL — Tisk tiskarne »Merkur« trgovsko-industrijske d. d.