Izhaja vsak četrtek. Cen:i rm je 3 K na leto. (Za Nemčijo 4 K. ža Ameriko in druge tuje države c. K).
—	Posamezno Številke so prod.vajn
—	po 10 vinarjev. -
S prilogami:
Hal kmečki dom, Društmik, Haša gospodinja
Spisi in dopisi sc poSiljajo : Uredništvu „Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacije in in-serati pa: Upravništvu „Domoljuba", - Ljubljana, Kopitarjeva ulica--
Štev. 30.	V Ljubljani, dne 25. julija 1912.	Leto XIV.
Brez lesna!
Liberalna misel se trga kakor preležano blago; kjer primeš, ti gre vsaksebi. Liberalni krojači pač prihajajo z iglo in nitjo in krpami, pa poizkušajo flikati to žalostno reč, toda nič ne pomaga. Za liberalno misel in za liberalne stranke velja stara žalostna sodba: krpa na krpi, na krpi pa luknja. Ne farno pri nas, nego po celem svetu gre z liberalci navzdol. Nekaj desetletij so Šarili, kakor bi bila zemlja in nebo njihova, breozirno, surovo, krivično. Velik del izobraženih stanov so potegnili za seboj; pokvarili so uradništvo in pre-kvasili s svojimi načeli sodnike, zastrupili so učiteljstvo, k svojemu vozu so Priklenili trgovstvo in velik del obrtništva. Dobili so moč v roke po vseh država b; zavladali so z največjo predrznostjo; kar čez noč so vdihnili svojega duha v postave, s svojimi ljudmi so zasedli vsa vplivnejša mesta, vladarje so uklonili na svojo plat. Komaj so se pa ogreli liberalci na svojih sedežih, so že bruhnili na dan žalostni nasledki njihovo vlade: boj vseh proti vsem se pričel. Lepo besede, ki so ž njimi slepili ljudi, so se izkazale v dejanju
navadna sleparija. Govorili so o Povzdigi blagostanja, pa po njihovem je ogromna večina ljudstva obubožavala, Peščica sc je pa kopala v milijonih. Jud Je splaval na vrh povsod, kjer je zago-£Podaril liberalec. Pravica je postala Prazna beseda brez pomena. Oderuštvo v najrazličnejših oblikah se je bohotno razvilo.
v Pripoveduje se, da je nekoč cesar •ozef ij, vprašal kapucinskega patra, Kako mu je všeč 'njegova vlada. Ta mu javrne: »Veličanstvo, tako kakor črna
"lasa.«
»Kako to?« vpraša cesar,
Kapucin odgovori: »Brez glorije, brez vere (čredo), dolgo darovanje in nazadnje brez žegna.«
To velja za vse liberalne vlade. Brez glorije — Bog se ne časti; nanj se ne misli v javnosti. Razpase se grdo brezboštvo, svobodomiselstvo, sovraštvo proti Bogu. — Brez vere — verska misel ugaša, zavira se versko življenje, z javnimi zakoni naravnost zatira. Surov boj proti katoliški cerkvi se začne; sramotenje, poniževanje katoliškega duhovstva je na dnevnem redu. — Dolgo darovanje; — davki rastejo dan za dnem; ljudstvo se izsesava; bremena vsake vrste, ki se mu nakladajo, ga teže, da komaj diha. Prisilna šola, prisilna splošna vojaška služba, na-ravnostni in nenaravnostni davki z nakladami in dokladami, zraven pa še neznosne j ši skriti davki, -ki jih mora dajati ljudstvo v obliki previsokih obresti in previsokih cen kapitalističnim mogotcem. Bes je to darovanje brez konca; za ofrom hodi ljudstvo venomer prisiljeno; podita ga elcseku-tor in birič, zraven pa še kruta vsakdanja potreba.
Nazadnje pa nič žegna! Saj se komaj vidimo iz tega ogromnega napredka, ki o njem govorimo kot o zmagi človeškega duha nad naturo. Par in elektrika, čudoviti stroji, izraba naj-raznovrstnejših naturnih sil za človeško delo na eni strani; na drugi pa vedno več dela in skrbi in uboštva. Prometna sredstva železnice, paroplovbe, telegraf, telefrn, zdaj še vožnja po zraku zbližujejo ljudi tako, da je svet že takorekoč ena hiša, da so si sosedje nekdaj najoddaljenejši narodi; obenem so si pa ljudje vedno bolj tuji, vedno več nasprotij, sovraštva, medsebojnih bojev. Tovarniški dimniki rastejo od dne do dne; zdi se pa, da sreča
in zadovoljnost tako gineta izmed ljudstva kakor črni dim, ki se vali iz njih proti nebu. Žegna ni! Splošna nezadovoljnost se kaže v radikalnih, re-volucijskih strankah, ki jih je povsod vedno več. Državne oblike se izpremi-njajo kakor se preobleče srajca. Vladarje more, izganjajo kakor za igračo. Med delavci narašča soc. demokracija, ki zbira ogromne čete na boj proti vsem drugim slojem; med narodi vstaja radikalizem nepomirljiv, izključno sebičen, surov, ki tepta pravice manjših, ki se ne meni za to, da mora imeti zemlja prostora za vse.
Te nasledke liberalnega gospod-stva vidi ljudstvo, vidi pa še več. Kjerkoli se vgnezdijo liberalci in pridejo na vrh, tam zavlada najgrja osebna dobičkaželjnost. Kdor pride h koritu, pozna le sebe in nikogar druzega ne. Javno življenje se docela izkvari. Proti temu sc nazadnje mora pokazati odpor. Dva važna dogodka iz prav zadnjega časa nam to potrjujeta. Judov-sko-liberalna mladoturška vlada, ki je šele štiri leta na krmilu, je pri koncu; v tem kratkem času je ubila sebe in spravila državo k robu prepada. Na Francoskem se je uvedla proporčna voli vn a pravica, ki bo liberalnim strankam strla glavo in napravila konec neznosnim razmeram. Turek in Francoz se kopljeta iz liberalne šute. Ali naj mi pustimo, da nam zagrebe naše ljudstvo?
Somišljeniki! Povsod posvetite mesec Julij agitaciji za »Domoljuba"!
□noaaociaDaonon' □
□ D
Političen pregled
0 □
□
Sprava med Čehi in Nemci.
Leta in leta se že vleče v avstrijski politiki kot rdeča nit vprašanje o spravi največjih dveh narodov avstrijske državne polovice, Čehov in Nemcev. V češki deželi, ki je zelo gosto obljudena, prebivajo namreč poleg Čehov, ki so v večini in starejši, stalni prebivalci dežele, tudi Nemci, ki so pred stoletji prišli v deželo pod pokroviteljstvom raznih nemških cesarjev in deloma tudi domačih knezov. Oba naroda sta med avstrijskimi ljudstvi najbolj izobraže na in tudi najbolj narodno zavedna, obenem pa tudi sovražita drug drugega do dna duše. Ne moreta pa shajati eden brez drugega, zato pa so vedno neprestane praske med zastopniki obeh narodnosti. Do vrha je prikipelo to nasprotje zadnja leta, ki je privedlo do tega, da ne more delovati niti deželni zbor. Nemci preprečujejo z obstrukcijo, da Čehi ne morejo po svoje urejati svoje dežele. Pri tem so se pojavile velikanske težave zlasti v denarnem oziru. Češka je najbogatejša avstrijska dežela, pa ne more iz rednih dohodkov vzdrževati svojega uradništva. Učiteljstvo hrepeni še bolj in bolj upravičeno kakor pri nas že ieta po uravnavi in zboljšanju plač. Ne more se skleniti nikak za deželo koristen nov zakon. Vsi, Nemci in Čehi vidijo, da je to ncvzdržljivo.
Ker je to vprašanje vedno velikega pomena tudi za delo našega državnega zbora, zato se tudi avstrijske vlade za to vprašanje zanimajo. Poročali smo že lani, kako so se vršila dolgotrajna pogajanja, ki jih je začela vlada, ki pa niso privedla do pravega uspeha. Letos pa je te dni zopet na dnevnem redu sprava med Čehi in Nemci. V Pragi se vrše pogajanja med posameznimi češkimi in nemškimi komisijami, ki naj bi uredile razne jezikovne spore v vseli podrobnostih. Na vrsti so sedaj pogajanja o pošti in šolah. Če ne bo zopet zmagalo češko-nemško sovraštvo, bo koncem tega meseca sklican deželni zbor, ki sklene potem postave, ki končno določijo vsebino dogovorov.
Predsednik Sylvester o deln državnega zbora.
Navadno je naš parlament razkri-čan, kakor da ne stori ničesar. Res, razni nepotrebni, zlasti narodni spori zavirajo često uspešno delo, ali vendar smemo reči, da je državna zbornica za državo in ljudstvo velikega pomena. Tako spričevalo ji je dal tudi predsednik Svlvester, ki je govoril na nekem shodu v Solnogradu. Predsednik trdi, da so avstrijski poslanci najbolj delavni; ne delajo le v zbornici, ampak za svoje voliiee se trudijo tudi po razniii uradih, zlasti po ministrstvih. Razne podpore in podobno izposlujejo le takim potoni. Mnogo se trudijo poslanci tudi za to, da pridejo v stik z volilci svojega 2'
okraja. — Povedal pa je tudi slabe strani parlamenta. Govorniki govore predolge govore, ki so le bolj malina skupinam govorjeni, pri tem pa trpi razprava, ki bi se je udeloževalo več poslancev. Zato želi predsednik v korist državnega zbora, da bi se govori omejili.
BALKAN.
Konec mladoturške samovlade.
Ko je vrgel mladoturški vodilni odbor za enakost in svobodo starega sultana Abdul Hamida s prestola, proglasil je mogočno svobodo za vse. Toda bil je on prvi, ki se je ni držal. Imel je potem armade in svoje dobre organizacije vso Turčijo takorekoč v rokah in vendar ni znal in hotel izvesti tega lepega gesla. Držal se je skrajnega centralizma; vse naj se osredotočuje v Carigradu in posameznim tako različnim deželam se krati njihova dosedanja samouprava. Sovražijo mladoturki vse, kar ni mohamedanskega in svobode za druge vere in narodnosti ne poznajo. Pri volitvah so uprizarjali nasilstva, preganjali časopisje, proglasili obsedno stanje — vse v znamenju svobode.
Ni čuda, da se je zdelo to tudi Turku preveč. Pri ljudstvu žc od prej niso imeli zaslombe, ker je šlo za njimi zapeljano ali pa prisiljeno, sedaj pa sc jim je izneverila tudi armada, ki kar zapoveduje, kakšna naj bo vlada. Svobodomiselna vlada, ki je bila čisto pod vplivom framasonov in judov, je morala iti. Nastala je kriza, ki je tem občut-nejša radi vojne z Italijo in albanske vstaje. — Po dolgih pogajanjih in prošnjah je prevzel sestavo nove vlade londonski poslanik Tevfik-paša, ki je prijatelj Angležev. Ne ve pa se, če je s tem že rešena kriza.
Napad na Dardanele.
Ponoči 18. julija poskušalo je osem italijanskih torpedovk napasti Dardanele pri zalivu Koutepe. Turška poročila pravijo, da sta se dve laški torpe-dovki potopili, ostale pa da so poškodovane.
Namen tega napada je bil, kakor sodijo, v temni noči priti do turškega brodovja, ki je zasidrano pri Nagori in ga uiničiti. Noč je bila toliko temna, da se je Lahom posrečilo vtihotapiti se v Dardanele in so Turki komaj še preprečili nesrečo. Lahi opozarjajo časopisje, naj turškim poročilom ne verjame. — Turška vlada bo Dardanele sedaj zopet zaprla.
Albanska vstaja.
Albanska vstaja hitro napreduje. Tako je zbral samo en voditelj vstašev, Izo Boljetinac, 24.000 Albancev, s katerimi prodira proti mestu Skoplje, ki ga hoče zavzeti. Pridružujejo se mu še vedno nove čete; ima pri sebi tudi mnogo bivših turških orožnikov in vojakov, ki so dezertirali. Pri Prištini, kjer je vstaja na vrhuncu, vršili so se krvavi boji med vojaštvom in vstaši. Rabili so v boju tudi topove. Za Turke je silno težko stališče, ker celi bataljoni vojaštva prisegajo, da na svoje brate ne bo-
do streljali. In, četudi Turki v kakem malem boju zmagajo, s tem pri divjih Albancih sovraštvo le naraste. Resnost vstaje kaže zlasti še tudi število beguncev, ki beže v Srbijo in Črno goro. So-vraštvo vstašev se obrača tudi proti kri. stjanom.
PROPORČNI ZISTEM NA FRAN.
COSKEM.
Zadnja leta so povsod na dnevnem redu volivne reforme. Avstrijsko prebi. valstvo je dobilo splošno in enako vo-livno pravico, ista se je razširila v Italiji. Turčija in Rusija sta postali u,-lavni deželi. Sedaj pa je sklenjen na Francoskem poseben nov volilni načrt, ki sc imenuje proporčni zistem. Proporc, kakor ga kratko imenujejo, obstoji v tem; Na vsak večji okraj pride določeno število poslancev. Vsaka stranka mora združiti na enega kandidata gotovo .število glasov, da dobi enega poslanca. Zastopana more biti tudi manjšina, ker često lahko doseže določeno število glasov. Iz tega stališča je to najbolj pravičen volilen zistem, povsod pa ,-e ga seveda ne da uvesti. Naša stranka ga je uvedla prva v Avstriji pri ljubljanskih občinskih volitvah. Sklenjena jc bila nova postava s 339 glasovi proti 217. Ta sklep je občutna škoda za svo-bodomiselce, ker mnogo mandatov izgube. Zmerne stranke, zlasti katoličani ki so, dasi v znatni manjšini dosloj bili brez besede, pridejo do glasu, ker bodo tudi manjšine zastopane, mnogo pa izgube svobodomiselni radikalci.
Svobodomiselci so začeli sedaj proti temu sklepu divjo gonjo in ga skušajo vreči v senatski zbornici (po našo: gosposki zbornici.) Priznavajo pa čisto očito, da se jim gre le za to, da no pridejo katoličani na površje. Zdi sc, da je svobodomiselne komande tudi na Francoskem že vse sito.


Salomonovi rudniki.
Iz angleščino po Ridcr Ilaggardu prevcl I. »
SEDMO POGLAVJE.
Salomonova cesta.
Zunaj jame smo se ustavili in zdelo se nam je, da smo otročji.
»Jaz grem nazaj,« je rekel Sergij-»Zakaj?« je vprašal Tomič. »Ker mi je prišlo na misel, da Jc to, kar smo videli, morebiti moj brat-j To je bila nova misel in vrni-smo se v jamo, da se prepričamo o njc'
ni resničnosti. Ker je" bilo zunaj sviti« in so naše oči gledale le po.snegu, z1
nekoliko časa nismo mogli
prodre'!
teme v jami, kmalu pa smo se privadil' te polteme in se približali mrtvi r
po-
stavi.
f
Gospod Sergij je pokleknil in ji podčrtal v obraz.
»llvala Bogu!« jc rekel in olajšano
mlihnil, »"i m°j ln'aU
.Vato sem jaz stopil tja in pogledal. Truplo jc bilo nekega vitkega moža srednji' starosti, z orloviin nosom, kodrastimi lasmi in dolgimi črnimi br-kaini. Koža je bila popolnoma rumena in tesno napeta. Okolu vratu je viselo razpelo iz rumene slonove kosti. Truplo je bilo trdo zmrznjeno.
Kdo vendar more to biti?« sem rekel.
»Ali ne morete uganiti?« je vprašal Tomič.
Zmajal sem z glavo.
»No, stari Don Jose da Silvestra, seveda, kdo drugi?«
»Nemogoče!« sem zasopel, »umrl je vendar pred tristo leti!«
»Rad bi vedel, kaj bi moglo preprečili. da ne bi ostal tukaj v teli okoliščinah še tri tisoč let?« je dejal kapitan Tomič. »Samo, ako jc zrak dovolj mrzel in kri se ohrani tako sveža, kakor novozelandski koštrun za vedno, in Bog ve, da je tukaj dovolj mrzlo. Solncc nikdar no prisije semkaj, nobena žival ne pride v jamo, ki bi ga raztrgala in pojedla. Brez dvoma ga je njegov suženj, ki ga omenja v pisanju, zapustil. Sam ga ni mogel pokopati. Glejte,« je nadaljeval, se pripognil in pobral čudno oblikovano kost, ki je bila na koncu ostro ošpičena, »tukaj jc >na kosi. s katero je risal svoj zemljevid.«
Zandeni smo gledali za trenutek In pozabili vzpričo tega izvanrednega dogodka in kakor sc nam je zdelo, napol čudežnega prizora na svojo zali rogo.
Da, da,« jc rekel Sergij, »in tukaj je mesto. kjer je dobil svoje črnilo,« in pokazal jc na majhno rano na levi roki mri v. ga moža. »Ali je kak človek kdaj videl kaj podobnega?«
Sedaj ni bilo nobenega dvoma več
0	stvari, ki me je popolnoma prestrašila, kakor moram priznati. Tamkaj jc •■''dol nu lvi človek, čegar navodila, pi-S;ma pred stoletji, so nas privedla do '''ga mesta. Tukaj v moji lastni roki s,,m imel okorno pero, s katerim ga jc ,l;'l»isal in tam okoli vratu mu je vise-
r a z | ? t lo, ki so ga poljubljale njegove "juirajočo ustnice. Ko sem zrl tja, sem -i mogel v svoji domišljiji ustvariti ži-4 o sliko celega prizora: potnik je umi-|'al °d mraza in lakote, in kljub temu poskušal, kako bi sporočil svetu skrivaš), ki jo je odkril. Zdelo se mi jc ce-da bi v njegovih ostro izraženih po-• ijzali skoro našel podobnost z onimi "0JC8a prijatelja Silvestra, njegovega
1	»tomca, ki je pred dvajset leti umrl !f, i110ul1 rokah, toda morda je bila to . "loja domišljija. Na vsak način pa
sede] tamkaj, žalostno me opominja-. ^ na usodo, katera tolikrat doleti taini • s,<uga3° prodreti v neznano; in gt "Kaj bode morebiti sedel venčan v stolM*™ vclie«nstvu smrti še pozna
la 111 vzbujal občudovanje popot-
nikov kakor smo mi, ako pride zopet kdo, da ga moti v njegovi samoti. Ta prizor nas je silno pretresel, tembolj, ker smo bili sami že tako blizu smrti.
»Pojdimo,« je rekel Sergij z nizkim glasom, »vendar počakajmo; dajmo mu tovariša,« in dvignil je mrtvo truplo Hotentota Venta ter ga položil poleg starega Dona. Nato se je pripognil in z enim sunkom odtrgal razpelo, ki je viselo okoli vratu, kajti njegovi prsti so bili premrzli, da bi mogel poskusili odvezali ga. Mislim, da ga ima še vedno. Jaz sem pa vzel njegovo pero, ki leži pred menoj, ko to pišem, včasih sc tudi podpišem z njim.
Nato smo zapustili ta dva človeka, ponosnega belega moža minule dobe in ubogega llotentota, ki imata svojo večno stražo sredi večnega snega, zlezli iz jame na blagodejno solncc in nadaljevali svojo pot, radovedni, čez koliko ur boderno tudi mi sami njima podobni.
A 4w»
s
I
.9
e*



m M M* \m-
4 mm"
j AL A1
'i s -'-L- ■■- -■///i'n--
Spodaj, kakih pet tisoč čevljev pod nami, se jc na milje daleč razprostirala najprijaznejša dežela.
Ko smo hodili kake pol milje, smo dospeli do roba planote, kajti gora sama sc ni vzdigovala ravno na sredi, aknravno sc je iz puščave tako videlo. Kaj jc ležalo pod nami, nismo mogli videti, kajti cela pokrajina je bila zavita V gosto jutranjo meglo. Kmalu pa so se višje plasti megle nekoliko razkadile in razkrile kakih petsto č -.vije v pod nami koncem dolge plasti snega zeleno trato, preko katere jc tekel potok Vendar to še ni bilo vse. Pri potoku je ležala deset do petnajst glav broječa tropa velikih antilop, ki so se solnčile na jutranjem solncu.
Ta pogled nas jc navdal z neizrekljivo radostjo. Tamkaj je bilo živeža v obilici, samo ako bi ga mogli dobiti. Živali so sc nahajale celih šeststo ko-
rakov daleč, streljaj, na katerega se človek ne more zanesti.
Nemudoma smo sc posvetovali, ali bi kazalo zalezovati divjačino, vendar smo končno opustili to misel. Ker bi začeli z vetrom, ni bila stvar ugodna za nas in dalje jo bilo gotovo, da nas živali zapazijo na snegu, ki bi ga morali prekoračili, in tudi ako bi bili še tako oprezni.
»No, potoni moramo pač poskusiti od tam, kjer smo,« je rekel Sergij. »Katere puške vzamemo, gospod Bo-rovski, dvocevke ali vinčesterske repe-tirke?«
To jc bilo važno vprašanje, repelir-ke, katerih smo imeli dvoje, ko je Umbopa nosil ono ubogega Venta in svojo, so bile naravnano na tisoč korakov, dvocevke pa samo na tristo in petdeset korakov, in streljanje preko te daljave je bilo zelo negotovo. Na drugi strani pa jo bilo bolj gotovo, da žival pade, ako jo zadene kroglja te puške. Kočljiva stvar jc bila to, vendar sem uvi-del, da moramo poskusiti in vzeti dvocevke.
»Vsaki izmed nas naj vzame kozla, ki mu je nasproti. Merite dobro in bolj visoko,« sem rekel, »Umbopa naj da znamenje, da ustrelimo vsi naenkrat.«
Nato jc prišel odmor in merili s.no kolikor mogoče dobro, vsaj smo vedeli, da edvisi od strela naše življenje.
»Ustrelite!«, je zaklical Umbopa v zuluškem narečju in skoro v istem ircnutku so zagrmele naše tri puške; trije oblaki dima so viseli za trenutek pred nami in na stotine odmevov je odmevalo nad tihim snegom. Dim se je kmalu razkadil in na naše veliko veselje smo videli ležati velikega kozla na hrbtu, ki je v svojem smrtnem boju divje brcal okrog sebe. Zavpili smo veselja, kajti rešeni smo bili smrti. Četudi smo bili zelo slabi, smo vseeno hiteli po sneženi strmini navzdol in v desetih minutah po strelu je ležalo ko-zlovo srcc in jetra pred nami. Sedaj pa je nastala nova težava, kajti nismo imeli kuriva in zaradilega nismo mogli narediti ognja, da bi jih speltli. Razočarani smo se spogledali.
»Lakote trpeči ne smejo biti izbirčni,« je rekel kapitan, »moramo pač jesti surovo.«
Iz zadrege ni bilo nobenega drugega izhoda in naša občutna lakota je povzročila, da nasvet ni bil tako neokusen, kakor bi bil sicer. Vzeli smo torej srce in jetra, jih za nekaj minut zagrebli v sneg, da se olilade; potem smo jih v ledenomrzli vodi potoka umili in jih naposled hlastno zaužili. To se sliši strašno, vendar odkrito priznam, da nisem nikdar okusil boljšega, kakor je bilo to surovo meso. Tekom četrt ure smo bili popolnoma prerojeni ljudje. Naše življenje in naša moč se nam je zopet povrnila, naše slabo srce je začelo zopet krepkejc utripati in kri sc je živahneje pretakala po naših žilah. Ker smo pa vedeli, kako nezdravo je preveč napolniti lačne želodce, smo bili zelo previdni in nismo jedli pre-
več, temveč smo prenehali, ko smo bili še lačni.
»Bogu bodi hvala!« je rekel Sergij, »ta žival je rešila naše življenje. Katere vrste je, gospod Borovski?«
Vstal sem in stopil k živali. Bila je skoro oslovske velikosti in imela dolge zakrivljene rogove. Nikdar še nisem videl take, ta vrsta mi je bila nova. Bila jc rujave barve, z bledordečimi progami in gosto dlako. Pozneje sem zvedel, da jo domačini te čudovite dežele imenujejo Inko. Zelo redka je in se nahaja samo v velikih višinah, kjer nobena druga divjačina ne živi. Žival je bila ustreljena visoko v hrbet, vendar nismo mogli dognati, čegava krog-lja jo je zadela.
Tako goreče smo skrbeli za svoje lačne želodce, da se nismo ozrli okoli sebe. Sedaj pa, ko je Umbopa narezal toliko najboljšega mesa, kolikor sc je zdelo, da ga bomo mogli nositi, smo si ogledali okolico. Megle so se razkadile, bila je namreč osem ura in solnce jih je razpršilo, tako da smo mogli z enim samim pogledom videti celo pokrajino pred seboj. Ne vem, kako bi opisal veličastni razgled, ki se je razkril pred našimi očmi. Kaj takega še nikdar nisem videl in mislim, da tudi nikdar več ne bom.
Za nami in nad nami so se groma-dile snežene Sabine gore in spodaj, kakih pet tisoč čevljev pod nami, se je na milje daleč razprostirala najprijaznejša dežela. Tu so se širili lepi gozdovi, tam se je vila velika reka po svoji srebrni poti. Na levo se je razprostirala prostrana valovita ravan, s travo poraščena dežela, na kateri smo zapazili neštevilne črede divjačine ali domače živine, katerih pri tej daljavi nismo mogli razločevati natančneje. Zdelo se je, kakor da je cela pokrajina obdana okoli in okoli od daljnih gora. Na desno je bila dežela več ali manj gorata, to se pravi, posamezni hribi so se vzdigovali iznad površine, med njimi pa so ležala obdelana polja, med katerimi smo razločno videli okrogle gruče koč. Pokrajina je ležala pred nami kakor zemljevid, po katerem so sc vile reke kakor kače in so se dvigale gore, pokrite s snegom, nad vsem pa se je razlivala vesela solnčna svetloba in srečno naravno življenje.
Ko smo zrli tja doli, smo opazili dvoje čudnih stvari. Prvič, da mora ležati dežela pred nami najmanj pet tisoč čevljev višje kakor puščava, ki smo jo prekoračili in drugič, da so tekle vse reke od juga proti severu. Po dovolj mučnih izkušnjah smo vedeli, da na južni strani velikega gorovja, na katerem smo se nahajali, ni bilo vode, na severni strani pa je bilo mnogo voda, ki so se večinoma združevale v veliko reko, ki sc je vila dalje, kakor emo mogli videti.
Sedli smo za nekoliko časa doli in molče gledali ta čarobni prizor. Kmalu nato je spregovoril gospod Sergij.
»Ali se ne nahaja na zemljevidu nekaj o Salomonovi veliki cesti?« 41
Prikimal sem, moje oči pa so še vedno zrle preko daljne dežele.
»No, poglejte, tam sc nahaja!« in pokazal je nekoliko na desno.
Kapitan in jaz sva pogledala, in v resnici se je tam vila velika lepa cesta proti ravnini. V začetku je nismo videli, ker je bila skrita za valovito pokrajino. Ničesar nismo spregovorili, vsaj mnogo ne; začeli smo izgubljati čuvstvo začudenja. Prav lahko je bilo, da smo našli neke vrste rimsko ccsto v tej čudni deželi.
»No,« jc rekel Tomič, »prav blizu nas mora biti, ako se podamo naravnost na desno. Ali ne bi bilo bolje, ako bi šli naprej?«
To je bil dober nasvet, in kakor hitro smo si v potoku umili obraz in roke, smo odrinili dalje. Nekako eno miljo dolgo smo hodili preko sneženih plasti in proda, dokler nismo dospeli do vrha male višine, pod katero je ležala cesta. Bila je krasna cesta, vsekana v živo skalo, najmanj petdeset čevljev široka in očividno dobro oskrbovana; čudno pa je bilo, da se je zdelo, kakor da bi se tamkaj začela. Stopili smo doli in stali na njej, toda komaj sto korakov za nami v smeri proti Sabinim goram je izginila; cela stran gore je bila pokrita s prodom in semintja s sneženimi plastmi.
»Kako si razlagate to, gospod Borovski?« je vprašal Sergij.
Zmajal sem z glavo, nisem si mogel tolmačiti tega.
»Jaz jo imam!« je rekel Tomič, »cesta je brez dvoma peljala naravnost čez gorovje in preko puščave, toda pesek jo je zakril, nad nami pa jo je zasul kak ognjeniški izbruh raztopljene lave.«
To se je zdela dobra misel; mi smo jo sprejeli in se napotili po hribu navzdol. Po tej krasni cesti in s polnimi želodci se je potovalo vse drugače, ka-lcakor je bila naša hoja navzgor preko snega, ko smo bili popolnoma sestradani in napol zmrznjeni. Ako bi se ne spominjali žalostne usode ubogega Ven-ta in one strašne jame, kjer se je sedaj nahajal v družbi s starim Donom, bi bili gotovo zelo veseli, dasi smo čutili, koliko novih neznanih nevarnosti je še pred nami. Z vsako miljo, ki smo prišli dalje, je postajalo podnebje mehkejše in prijaznejše in dežela pred nami se jc svetila v lepši krasoti. Kar se tiče ccste samo, nisem nikdar videl tako mojsterskega dela. Nobena težkoča ni bila prevelika inženirju starega sveta, ki jo je bil zasnoval. Na onem mestu smo dospeli do velike globeli, ki je bila tristo čevljev široka in najmanj sto čevljev globoka. Ta velika grapa je bila popolnoma zasuta z velikimi obse-kanimi kameni, in spodaj so se nahajali oboki, da je mogla voda teči skozi, nad njimi pa je držala cesta. Na drugem mestu je bila cesta izsekana v steno prepada, ki je bil nad petsto čevljev globok, na tretjem pa je bila izvrtana naravnost skozi greben v dolgosti trideset aii še več korakov.
Tukaj smo opazili, da so bile stoi:o predora pokrite s čudovitimi rezbarji jami raznih postav v oklepih, ki vozile v vozovih. Ena, ki je bila vadno lepa, je predstavljala celo z oddelkom ujetih, ki so se peljali ljavi v stran.
»Da,« jc rekel Sergij, potem je ogledal to staro umetniško delo, >zc. lo lepo je, ako jo imenujejo Salomono. vo cesto, toda moje skromno mnenje jo, da so bili tukaj Egipčani, predno jo š« Salomon prišel sem s svojim narodom. Ako to ni egipčansko delo, je vso. kar morem reči, to, da mu je zelo podobno.%
(Dalje prili.)
so so ner.a-bitko v da.
ko
Kuga no Milem in božjo pel sv. Roka v Drsvin:
Spisal I. K.
Najmlajša izmed podružnic župnije Št. Vid nad Ljubljano je cerkev sv. Roka v Dravljah. Strašna kuga, ki je pred par slo leti razsajala tod okrog, je bila vzrok, da se je cerkev zidala. Toda, predno govorimo o zgodovini cerkve same, mor. niQ omeniti par stvari o kugi na Kranjskem.
Morilka človeštva.
Da o tej prestrašni bolezni nimamo dandanes nobenega pravega pojma, ni čuda. Saj slišimo o nji kvečjemu po časnikarskih poročilih iz daljne Indije, kjer kuga večkrat razsaja, zlasti v mestu Bom-bay in okolici. Pred kakimi desetimi leti se je raznesel glas, da je za kugo zbolelo nekaj oseb na Dunaju. Seveda, strah, ki se nas je vsled te nenavadne novice polastil, je bil skoraj čisto odveč, zakaj dandanes zdravniške naredbe popolnoma za-pro pot vsaki nalezljivi bolezni, ako ljud« stvo pametno uboga.
Kaj drugega je pa bilo v prošlih časih, Ljudje so imeli res dovolj vzroka tresti se pred to grozno šibo božjo. Zdravniške naredbe, sploh zdravilstvo tedanjih časov ;e bilo proti kugi brez moči. Težko jc bilo ustaviti tej strašni morilki pot. Silno liiiro se je širila dalje in neusmiljeno gospodarila, kamor je prišla.
Žrtve črne smrti.
Da bomo vsaj nekoliko vedeli, kal ^a grozna šiba je bila kuga za naše prednike, hočemo pobližje opisati to morilko človeštva. Začela se je navadno tako, da je jela bolni;;a močno boleti glava, po drobovju pa ga je peklo in žgalo liki ogenj. Vsled silne žeje je bolnik kar besnel. Po celem telesu so se odprle temnovišnjeve, skeleče otekline, ali pa so se prikazali po cclem telesu beli mozolji (»buboni«), ki so očrneli in silno pekli — odtod ime »čr-na kuga ali »črna smrt«. Ni se pa pokazala bolezen pri vsakem bolniku na enak način. Nekaterega bolnika je oblival krvavi pot, dru'
1 Sledeče črtice so večinoma posnete r° spisu A. Koblarja: »O človeški kugi na Kranjs' • v »Izvesljih muz. dr.« 1. 1891., str. 39 itd., po V:j' hovčevih spisih o kugi v »Mitteilungon des Musca -vereines« 1. 1899. in 1900., po Valvasorju in po raznih zapiskih v župnem arhivu v št. Vidu nad Ljubljano.
demu z"Pct se >e pokazala vsa bolezen na nogah, ki so mu kar odgnjile. Umrl je skoraj vsak za njo, marsikdo v par dneh, drugi kar v par urah, Ozdravel je samo tisti, ki 5o se mu kužni tvori dosti hitro pregnojili in predrli. A to se je redko zgodilo. Grozen je bil mrlič, ki je umrl za kugo. Bolezen mu jc pustila po ostudnih tvorih grde, Orne madeže in človeka izpremenila, da ga je bilo groza pogledati. Meso je začelo kipeti kakor kvas in širiti okoli sebe grozen smrad (odtod prislovica: »Smrdi kakor kuga- )• Iz nosnic in iz ustnic je vrela umrlemu črna kri, iz odprtih tvorov pa se je cedila smrdljiva sokrvica.
Kako so jih pokopavali.
Da pri takem bolniku ali mrliču ni mogla strpeti živa duša, je umevno, in jasno je tudi, da ni bilo izlahka dobiti človeka, ki bi bil hotel pokopavati take mrliče. Kdor je bil tako pogumen, je prišel do hiše z dolgim akom (orodje, s kakršnim vlačijo led iz vode — na dolgem drogu je železen kavcij in železna ost). Mrliča je z akom potegnil iz hiše ter ga vlekel v jamo, izkopano za kužne. Take jame so bile navadno daleč zunaj vasi.
Seveda ni mogel imeti vedno vsak mrlič svoje jame, ampak čestokrat je ena sama velika jama služila več mrličem za počitek; saj jih je skoraj vedno pomrlo po več na dan in so bili vsi obenem pokopani. Pogrebec jc potresel mrliča z živim apnom in ga zagrebel.
Seveda včasih niti za drag denar ni bilo dobili človeka, ki bi si upal pokopati kužnega. Takrat je bilo »mrliče pokopavali res nekaj junaškega in velezasluž-nega. Mi tega telesnega dela usmiljenja sedaj skoraj ne razumemo.
Nalezljivost kuge.
Najhujše pri vsej nesreči pa je bilo, da je bila kužna bolezen tako nalezljiva. Večkrat so i/mrle cele hiše, da, cele vasi, me-sta in dežele. Kužna trupla so ležala tu-patam Jiepokopana po goščah ali so ostala kar po hišah in gnjila tam cele tedne in mesece. Da se je morala kuga potemtakem hitro A i riti, je umljivo. Take okužene hiše so ljudje hitro osamili. Vhod so zabili in večkrat so kroginkrog hiše postavili visok Plot. Če so ljudje v njih pomrli, so take 1'iše marsikdaj z vsem vkup zažgali.
Grobišča.
Govorili smo, kako so za kugo umrle pokopavali. Takih grobišč se še mnogo pozna. Na takem prostoru stoji cerkev sv. Roka v Dravljah in vštric nje ob veliki cesti takozvano »debelo znamenje« je tudi na prostoru, kjer je pokopanih mnogo za kugo umrlih okoličanov. Taka grobišča so zunaj vasi, kajti na pokopališčih okoli cerkva niso smeli pokopavati kužnih. Na več takih krajih stoje takozvana »kužna znamenja, (»Pestkreuze«). Ko je kuga pone-. a; so jih postavili v spomin nesrečnim njenim žrlvam. Ta znamenja imajo prav Posebno obliko. Na nizkem podstavku s 0]i precej visok kamenit, četverooglat a" okrogel steber, ki ima na vrhu nizek nastavek nekoliko širji kot steber s šti-"u.i d°lbinami za svete podobe. To »kapelico« krije nizka piramida z železnim
m na vrhu. Takih znamenj je po
Kranjskem precej. Ohranila so se še prav dobro skozi celih 250 let, kar se o naših sedanjih znamenjih večinoma ne more pričakovati. Zelo staro tako znamenje iz 16. stoletja stoji blizu Kamnika vštric Podgorja, ob državni cesti v Kranj, na Ježici, v šentvidski župniji sta dva taka spominka, eden vštric Guncelj, drugi vštric stane-žiške cerkve. Marsikje so na takih krajih zadeli pri prekopavanju na človeške kosti. Ljudje mislijo, da so iz dobe turških vojska.
Bolniki in zdravniki.
Da okuženi bolniki niso lahko dobili v strašni svoji bolezni postrežbe in zdravniške pomoči, se ni čuditi. Večkrat so morali izpuščati ujetnike kužnim v postrežbo. Kranjska je bila tudi glede zdravnikov zelo zapuščena, kar je seveda za tisto dobo umljivo. Izučen zdravnik je bil tedaj nekaj izrednega. Do 1. 1569. je imela zdravnika za celo deželo le Ljubljana. Tega leta je dobilo vsled silnih prošnja zdravnika tudi Novo mesto.1 Seveda je pa bilo toliko več zdravnikov-mazačev (»padarjev«2 in »ko-njašk«). Ti so zdravili ljudstvo z domačimi sredstvi in po svojem razumu —gotovo ne vselej brez uspeha. — Zdravniki so se zelo bali hoditi k okuženim. Ponekod so jih morali siliti kar uklenjene k bolnikom. Kadar so prihajali k bolnikom, so bili silno čudno našemljeni, da bi se ne nalezli bolezni. Oblečeni so bili v dolge, povoščene halje, obraz zakrit s krinko, seboj so imeli razne dišave itd., bolnika so se dotikali le s palico in mu po nji podajali zdravila in dr.
Kdor ne razume tedanje dobe in tedanjega nizkega stanja zdravilske vede, ta se bo čudil nenavadnim sredstvom, ki'so se priporočala kužnim za zdravilo. Celo vladni ukazi (n. pr. z dne 18. sept. 1738) glede zdravil zoper kugo ne kažejo mnogo več učenosti. Predvsem so priporočali puščanje krvi. To je veljalo kot najuspešnejše sredstvo zoper vsako bolezen.
Izmed pripomočkov, kako se obvarovati kuge, je pač najzanimivejši sledeči: Deni drobno stoičen prah posušenih krastač, posebno onih, ki so bile vlovljene med šmarnimi mašami, v majhno vrečico in jo obesi okoli vratu. To te obvaruje vsake kužne bolezni. (Tako priporočilo sem bral nekoč tudi v starem rokopisu, ki ga je bil prinesel neki moj sošolec na gimnaziji iz Postojne.) Drugi so svetovali, naj ima vsak v hiši obešen kos v jesih namočenega ovsenega kruha. To da potegne nase ves škodljivi zrak. Splošno so pripisovali vsako bolezen na rovaš slabemu zraku. Treba je bilo torej razkužiti zrak, če so hoteli bolezen ustaviti. Razkuževali so zrak navadno s tem, da so žgali neprestano ogenj, kjer se je prikazala kuga; posebno ob vhodih v okužena mesta ah vasi so gorele neprestano velike grmade. Posamezne okužene hiše so ločili od drugih z visokimi lesenimi plotovi, ki so jih postavili okoli in okoli takih hiš. Ob plotovih so morali kuriti ogenj. Tako se pozna v Dravljah na severni strani proti Zapuzam jarek, kjer je stala ob času kuge visoka ograja iz desk in skozinskoz ob ograji so
i Ant. Koblar na navedenem meslu.
• Ime »padar« ni drugega kot nemški Bader ali Badineister, kopališki mojster, nadzornik v kopališčih, ki je tudi puščal žilo.
kurili ognje. Obenem je bilo to tudi znamenje, da ne sme nobeden, ki nima izpričevala, da prihaja po uradnih opravkih, stopiti v okuženo vas.
Dragonec brez glave.
Bilo je za časa nemško-francoske vojske leta 1870. Nemški dragonski polk št. 5 se je ravno pripravljal, da odrine čez francosko mejo. Vojaki so se podvizali, da svojim domačim pošljejo Še kako zadnje znamenje življenja. Tako tudi dragonec Mincer. Pisal je svojim staršem, bratom in sestram par iskrenih besedi ljubezni in tolažbe ter pristavil, da bi jim rad priložil tudi mali spominek, da mu pa še nekaj manjka. Vendar upa, da jim bo še pred odhodom čez mejo mogel tisto poslati.
Dne 6. avgusta je odkorakal polk čez mejo in Mincer je tega dne poslal svoj spominek domov: sliko dragonca na konju v celi vojaški opravi, toda — brez glave. Nikakor ni utegnil, da bi se dal fotografirati in tako dodejati jezdecu tudi glavo. Dobe se namreč po večjih mestih take slike vojakov-jezde-ccv brez glave na prodaj.
»Tu pošiljam,« tako je pisal, »za enkrat sliko brez glave; kakor hitro mi bo pa mogoče se fotografirati, sledi še glava.«
Ko so doma ogledovali sliko čudnega jezdeca brez glave, polotil se jih je čuden nemir, skrb in hude slutnje so jim napolnile srce.
Dne 7. avgusta je dobil tisti dragonski polk ukaz, da preganja ostanke Mak-Mahonove armade. Ko se je polk, ki ni našel nobenih sledi sovražnika, vračal mimo trdnjave Bič, so Francozi s trdnjave z granatami začeli streljati na Nemce. Nekaj krogel je padlo v tretji škadron in ubilo tri može, dva pa ranilo. Nekemu dragoncu je odtrgalo glavo od telesa in konj je oddirjal s še pokonci sedečim truplom vojaka.
Dva dni pozneje so dobili Mincer-jevi starši žalostno sporočilo, da je njihov sin v vojski padel, kajti tisti, ki je brez glave mrtev odjahal, je bil dragonec Mincer.___
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4'/2% brez kakega odbitka.
Uradne ure od zjotiaj do i. e
Glej tonil
šča troje nepreskrbljenih otrok in ženo. Pravijo, da je bil slaboumen.
V Ameriki umrla Slovenca. V Val-leyu, Stevens Co„ je umrl Ivan Mrak, oče štirih otrok. Doma je bil iz sorške fare. — V Jolietu je umrl Mihael Fran-kovič, star okoli 35 let, doma od Črnomlja. Za njim žaluje žena in več otrok. — V Pueblu je dne 23. junija umrla gospa Helena Thomas, rojena Kern iz Zagorja pri Št. Petru na Notranjskem. Stara je bila -10 let, v Ameriki je bila približno 20 let.
g Črnuče. Ono nedeljo je prež. g. Ja-nez Kalan pri nas sprejel v Marijin vrtec 103 šolarje. Ljubi otroci! bodite lepe rožice v vrtcu Marijinem! — Vsi ti šolarji so tudi obljubili, da ne bodo pili opojnih pijač. Zato so vpisani v knjigo: »Ml a d i junaki«. Bodite res junaki in ne dajte se premagati od zapeljivega alkohola! Pa Vi, odrasli in pametni ljudje božji, ne dajajte otrokom strupa! — Izmed odraslih se jih je doslej zglasilo za popolno abstinenco 10. Začetek. Iz malega rasle veliko. — Novih naročnikov »Domoljuba« so nab.ale naše vrle agitatorice (zakaj ne agitatorji?) 18, tako da jih prihaja zdaj k nam skupaj 105. Le mdo hiš je v iari, ki nimajo našega »Domoljuba«. — Društveni Dom bo skoro po-polnc.na dodelan. Ustanovili smo tudi gasilno društvo. Nadgoričani hočejo biti zase. Polno življenja na vse plati!
g Drobiž iz Doba. Na dan sv. Alojzija je bila v Krtini blagoslovljena nova šolska zastava. Za jako lično in krasno zastavo se je največ trudila gdčna učiteljica De-lakova. Kumica novi zastavi je bila gdčna Mici Zarnikova. — Na dan sv. Petra in Pavla so imele požarne brambe iz. okolice sestanek in skupno vajo v Dobu. — V nedelje, dne 21. t. m., smo pokop ali mladeniča Jakoba Kobilšek iz Količevega, ki ga je snu t v najlepših letih pobrala izmed naših vrst. N. v m. p.! — Dne 19. julija popoldne je pogorela Zaborštom Močilnikova hiša. Kako je nastal ogenj, ni znano. — Strela je udarila dne 14. julija v hiše Alojzija Pirnat, ki stoji sama na polju. Škode ni napravila.
g Tržiške novice. Volitve v krajni šolski svet so se izvršile zadnji petek. Zopet so se končale z zmago Slovencw, in sicer z enim glasom večine. Izvoljeni so bili župan Zupan iz Loma, posestnik Lovro Aljančič iz Bistrice in tovarnar Deu iz Tržiča. Prva dva pripadata S. L. S,, tretji liberalni. Vrlo dobro so se držali tudi to-pot Lomljani, ki so pripomogli k zmagi. Čast jim! — Na Dunaj bo odšlo k evhari-stičnemu shodu 17 oseb. Zastopana bodo po odposlancih vsa naša katoliška diuštva. — Stranka tržiških rdečkarjev je začela zopet svoje umazano blago razkladati in ponujati po še bolj umazani »Zarji«. Zelo jo skrbe občinske volitve. Radi teh naj se nikar ne razburja. Tržiški rdečkarji so pri zadnjih volitvah kot' en mož glasovali za 81
kapitalistično stranko, zoper katero sedaj zabavljajo. Na te limanice se ne bo vjel niti en pameten delavec. Nezavedne bac-ke pa radi prepuščamo rdečkarjem.
g Moravče. Ljudska hranilnica in posojilnica v M o r a v -č a h je zaključila svoje šesto upravno leto. Šest let dela, šest let boja z liberalno posojilnico je častno prestala in danes s ponosom gleda na ponižane sovražnike, ki so jo hoteli že pri porodu zadušiti. Vse klevete, vse zabavljice so premagane in niso drugega rodile, kot vsako leto večje zaupanje do našega denarnega zavoda. Ustanovljena je bila na krščanski podlagi z namenom, da varuje kmeta pred izkoriščanjem in previsokimi obrestmi; zato je njen obstoj tudi zagotovljen. Mnogo jih je, ki so spoznali, da je le kmetu v korist ustanovljena, mnogo pa se jih je držalo liberalne, danes pa prihajajo, da bi jih mi rešili tako visokih obresti. Petnajst let imajo liberalci že svojo hranilnico, a še po petnajstih letih niso prišli na to, da so obresti po šest in še več od sto previsoke in vendar izkazujejo letos le nekaj nad 700 kron čistega dobička. Naša hranilnica pa ni zato, da bi preskrbela nekaterim izbranim lep nedeljski zaslužek, ampak delajo brezplačno vsi odborniki, Pretečeno leto je imela nad pol milijona prometa (540.939 K 44 vin.) in si pri tem zaslužila 1337 K 84 vin. čistega dobička, tako da s pretočenim letom znaša rezervni zaklad 5244 K 98 vin. Ta napredek hranilnice naj pa bodri vse naše ljudi, da svoj denar nalože v ljudski hranilnici. — (J liberalni posojilnici se širijo vesti, da so pred nedavnim časom sklenili, da plačujejo dolžniki iz občin Moravče iri Drtija po šest od sto, vsi drugi pa še višje obresti. Radovedni smo, če je kaj resnice na tem.
g Iz Sorice. Slovesna otvoritev in blagoslovljenje elektrarne Električne strojne zadruge v Sorici se bode vršila dne 4. avgusta t. L, ne 3. avgusta, kakor je bilo poročano.
g Cerklje pri Kranju. Mirovno sodišče je že začelo poslovati pretekli teden v cerkljanski občini. Bila sta dva sporna slučaja, katera sta se poravnala v obojestransko zadovoljnost. — Škrlatinka je strašila pri nekaterih otrocih na Zgornjem Berniku. — Dne 7. julija sta se udeležila iz obširne cerkljanske župnije pšaški dohtar in Ambružev Janko shoda zaupnikov liberalne stranke v Ljubljani, kjer so vrgli liberalci iz strankinega programa vero in mesto nje postavili »prosveto«. Pa si menda vendar nista šla hladit rane, ki so jih jima prizadjali naši možje ob zadnjih občinskih volitvah, ko so ju pometali od odborniških stolov! — Novi most se je začel graditi v bližini Pavletovega mlina. — Takoimeno-vani »suhi graben« se je začel pogloblje-vati. — Sangrad se je poživil s prihodom otrok iz Ljubljane. O tem Sangradu je dne 13. junija na okrajni učiteljski konferenci v Ljubljani omenjal g. nadzornik A. Maier, da stane mestno občino ljubljansko letnih 8000 (osem tisoč) kron. Po njegovem mnenju (in po mnenju mnogo, mnogo drugih) pa Ljubljana ni tako veliko mesto, da bi otroci pogrešali dobrega zraka, igrišč in izprehajališč. Par minut, pa so izven me-
sta v najboljšem zraku. Tisti otroci, ki jim je res potreba izpremembe zraka, bi se pa lahko na cenejši način okrepili na deželi. Za stanovanja in prenočišča bi se po. rabila razna šolska poslopja na deželi, Stalne počitniške šolske naselbine nima niti dunajska občina, ampak pomaga si na cenejši in krajši način.
g Gozd pri Kamniku. Izjava, šele zadnje čase sem zvedel, da me je nekdo koncem minulega meseca, ne vem še v kateri številki mokrtške »Zarje« napadel, češ, da sem na neki tukajšni ženitnini tukajšnjega g. župana nahrulil, pestil, davil, njegovo ženo v drugo sobo poklical, da sem menda potem mogel iti nadenj s tem večjo korajžo, in ne vem kaj še vse. Hm! Kdo bi se ne smejal bujni fantaziji lažnji-vega kalina! Le škoda, da ni še zraven pri-stavil, da sem ga naposled vendarle resnično zadavil, potem obesil ga na raženj, ga posušil in nazadnje tudi srečno po-fruštkal«. To bi bilo kaj za socialne demokrate, in ravnotako »resničen« dogodek, kakor tisto ongavo one v »Zarji«. Samo bojim se, da bi potem g. župan le protestiral proti takim trditvam »resničnih dogodkov in prav bi imel. Glede mene pa bodi povedano, da na te in katerekoli na-daljne lažnjive in obrekljive napade name ne bom več reagiral. Saj je pravzaprav še enkrat preveč, in naj potem piše in razodeva, kar hoče, rdeči bratec, skrit v svitu rumene »Zarje«. — Janez Dežman, župni upravitelj na Gozdu.
G
10
___________aioiSKCg g
ena
— Iz Dobrniča. Naše Kmetijsko društvo prične s svojo novo motor-mla-lilnico mlatiti. Nestrpno težko že pri; čakujemo obetajočega se uspeha, da l)i nekateri starokopitneži videli, za kij »o pravzaprav stroji na svetu. — Naš Do-brnič se po nazorih našega vrlega čast, gospoda župnika T. Božnika tako pro-buja, da se bode v doglednem času do-brniška župnija prištevala med pivi' organizirane na Kranjskem. Moderni novozgrajeni svinjaki so docela i ugotovljeni, da si jih vsi naši prijatelji iz sosednjih župnij lahko ogledate, nc bode nobenemu za to žal, potem pa ili,s posnemajte.
d Iz Tržišča. Naši liberalci se po vsem odlikujejo od drugih, pa vendar ne zmorejo še vsega sami. Kajti mora;o jim večkrat priskočiti na pomoč sosedni. Tako je prišlo par mokronoški ' »sov« ohlajevat sokolslca jajca, ker i " jc menda koklja (kljub svoji suhoMU pregrela. Svetujemo jim, naj raje izv čejo svojo globoko zagaženo kočijo m potem šele druge. Seveda, uvideli so ^ di ti, da iz klopotcev se ne more nič izvaliti in zato so jih zmetali na cesto. Kaj ne, Tonče, zapel je mrtvaški zvon sokolslvu. — Iz Št. Janža pa nam hot"
neki liberalno zagrizen trgovec
celo
nočni mir kalit. Čas je že in tudi lepo bi bilo za sivega starčka, da bi m« bilo treba pred fanti kazati peta, k"1
na se je žc žalibog zgodilo. Ali naj se potom mladina od takih starčkov kaj prida nauči?
d Iz št. Janža. Dne 29. m. m. ponoči ga »kaveljni« v vas Koludrje v boj nad Orle ter jih začeli pretcpavati. Pri tem Pa ^di »kaveljni« niso odnesli zdravili pleč. Pri sodniji so pa »kavelj-ni« tako lagali, kakor da bi bili Orli »kaveljne« napadli. K temu ne rečemo dugega, kakor to-le: Ljudstvo, iz-prcglej, kako liberalizem in sokolstvo podivjata mladino! — Dne 30. m. m. so nekateri liberalci točili solze in se rc-penčili, ker so se njih sedeži zunaj cerkve na dražbi prodajali. Zelo nelepo sta so obnašala J. Keber in A. Debevc. Zadnji se je lotil celo brata načelnika Orlov, in zato mu je sodnija poskrbela 48 ur, ne vemo, ali zlatih ali srebrnih, ter en post in eno trdo ležišče. — Broški »luflinžcnir« in mesar »zrakoplov« še vedno rentačila potom »Slov. Doma« nad g. /upnikom, ker nočejo poslušati njih nasvetov. Žc vedo, zakaj!
d Krka. Zahvala. Dne 14. julija popoldne jc bil tukaj silen vihar in naliv in ko je najhujši vihar in naliv ponehal, je udarila strela v vezani kozolec gospoda trgovca Fr. Rebolja, ki je le nekaj korakov oddaljen od mojega poslopja. Ker jc bil kozolec poln krme in se je takoj užgal, jc bila velika nevarnost za moje poslopje. V dolžnost si štejem, da se zahvalim vsem, ki so vztrajno delovali, da se ni ogenj razširil na moje poslopje, zlasti požarni hrambi. ki jc bila takoj na mestu nesreče in pridno delovala dotlej, da je bila nevarnost odstranjena, bratom Orlom, ker so ravno tako vztrajali pri delu, možem, fantom, ženam in elekletam, ki so pridno donašale vodo, z eno besedo bodi vsem, ki so pomagali moje poslopje obvarovati požara, tisočera zahvala. — Na Gmajni, 21. julija 1912. — Franc Perko, posestnik.
d Iz Velike Doline se nam piše: Ovenčani »Domoljub« se je pri nas tako (lopadel ljudem, da smo dobili 80 novih naročnikov. Le dalje naprej! »Domoljub« bo pomagal, da bomo začeli napredovati v vsakem oziru. — Letina pri nas sedaj kaže precej dobro. Da bi le Iiog dal o pravem času potrebnega dežja, potem bi se našim kmetom nekoliko zacelile počasi rane, ki so jih prejšnja leta napravile vremenske nezgode. — včasih je pri nas razsajala hudo bolo-^cn> letošnje leto jc še precej zdravo. | ojavi! so jc bil sicer legar, a zahteval J? samo ono žrtev. — Nesrečna je družina Potrič v Brezju; zblaznel je brat gospodarjev, prepeljati ga je bilo treba na■ Studenec; kmalu nato je začela no-j"0'! sestra, ker je bila silno nevarna, Poskrbeti se je zopet moralo, da se je »Pravila v blaznico. — Ljudstvo je pri silno revno. Vzroki so različni, siv .om bi se moralo pomagati ljud-j, j z. izobrazbo in pa z vnovčenjem tu-•ijsnjih pridelkov ter s skupno naba-Potrebščin tukajšnjega prebivalstva. Pl.p i bi Wl° oskrbeti več shodov, več uuvanj o vinoreii, živinoreji, preši-
čereji, čebelarstvu in sviloreji, ljudstvo bi sc moralo bolj brigati za spoznanje razmer Kranjske in Avstrijske, ne samo Amerike, ameriško zelje ni za našo zemljo, udeleževati bi se morali zlasti premožnejši raznih prireditev, ki sc napravijo na Kranjskem, udeležiti se tudi evhavističnega shoda na Dunaju; duševno obzorje bi se na ta način razširilo v vsakem pogledu. Treba bi bilo pri nas tudi vsaj pet sejmov doma, da bi lahko vnovčili svojo žival. Županstvo bi naj stopilo v zvezo s Trstom, saj imamo železnico pred nosom, da bi nam no bilo treba prodajati telet po 10 ali 20 K, kvečjemu 30 K. Sedaj je pri nas veliko Italijanov, ki bodo vrbe lupili. Zakaj bi se pri r.as ne vpeljal pletarski tečaj, da bi sc domačini naučili in si sami s toni služili kruh. Kedar je pri nas polno češ-pclj in jabolk, pride zopet vse polno Go-ričanov in Italijanov lupit češplje in pa kupovat jabolka. Če se splača tem ljudem v tujem kraju, toliko bolj bi sc domačinom. Zakaj bi se no poskrbelo, da bi ne bilo v Brežicah Ncmcev, bi tu-pravljanju sadja in o shranjevanju. Če bi nas ne bilo v Brežicah Ncmcev, bi tukaj ne bilo tudi nobene konkurence; edina dobrota so še za gospodarstvo Nemci v Brežicah. Dobro bi bilo, da bi se ljudstvo zdramilo in zahtevalo, rla bi županstvo skupno naročevalo razne potrebščine in oddajalo za dobavno cc-no. Odveč bi tudi ne bila občinska prodajalna. za nabavo in za vnovčevanje vseh gospodarskih in gospodinjskih potrebščin in vseh kmetijskih pridelkov. Merodajni krogi bi morali tudi skrbeti, da bi bila boljša zveza na cesti s svetom. Tukaj hoče vsakdo, ki živi od žuljev drugih, da bi sc mu priklanjalo do ,tal, ne stori pa ničesar. Če je res kaj magnatov tukaj na lirvaško-štajerski meji, zakaj bi se kdo nc ojunačil in ne napravil avtomobilne zveze Samobor--Novo mesto. Ljudstvo jc siromašno, ker jc preveč praznoverno in občutljivo. Zakaj hoditi po dragocena vražarska zdravila na Hrvaško, zakaj vedno tožbe? Pri županstvu se jc sicer že zdavnaj ustanovil posredovalni urad; zakaj še ne posluje, dasi pravi zakon, da takoj začne poslovati, ko se ustanovi? Skupna vzajemnost, dobra volja, junaška kri in pa bratska potrpežljivost — vse to bi nam prineslo boljše čase.
d Zvirče. V nedeljo, dne 14. julija, je bil za nas dan groze in strahu. Okolu 4. ure popoldne sc pripodijo od severa usodepolni oblaki. Naenkrat se stemni, kakor ponoči in nato nastane grozen vihar, da jc ruval drevesa. Med močnim gromenjem in bliskanjem se usuje silna ploha s točo, tako da je bilo v četrt ure uničeno vse polje. Točo je bilo še četrti dan videti ob cestnih splavih. Močno so poškodovane tudi ceste in pota. Lansko leto smo bili vsled suše silno zadeti, letos je pa komaj pričakovani pridelek po toči uničen. Vse naše gospode poslance prosimo, da bi, če mogoče, izposlovali kaj podpore bednemu ljudstvu. — Meseca junija je začela poslovati naša novoustanovljena poštna
nabiralnica. C. kr. poštno ravnateljstvo je s tem ustreglo dolgotrajnim našim željam in potrebam.
d Iz Bobrepolj. Na praznik sv. Petra in Pavla smo se prav živahno pripravljali. Vse smo hoteli spraviti v naj^ lepši red ter možno okrasiti posebno okoli cerkve. Otročja lica so žarela samega veselja, ko so njih oči gledale, kako so sc dvigale smreke z zastavami in slavoloki z napisIn kako tudi ne! Saj so vedeli, da vse te priprave naznanjajo dan, ki ga žc dolgo željno pričakujejo, katerega sta jim gospod katehet, zlasti pa mati tako krasno slikala, to je dan svete birme. Bil je napočil ta za 500 otročjih src — po njihovem mnenju najstrečnejši dan. Med mnogimi botri je bil tudi 901etni sivolasi, a še čvrsti starček Andrej Tomšič iz Gornjih Podpoljart. Njegov birmanec je bil sedemletni deček, njegov najmlajši vnuk M. Drobnič. Prvič je vezal birmo leta 1843 trem dečkom. Eden izmed njih jo bil pozneje misijonar in škof v Ameriki, ki je prt d par leti umrl. — Našega botra pa živi Bog še mnogo let!
d Nevihta s točo v Ambrusu. Sredi popoldne v nedeljo, 14. t. m., je župnijo Ambrus zadela grozna nesreča. Najpr-vo jo prišel od severa strašen vihar, ki je lomil drevesa, s korenino ruval hraste, podiral kozolce in žito na polju po-valil. Nato je pa začela padati gosta toča, ki je uničila do malega vse pridelke. Razun ječmena je bilo še vse na polju. Najhuje se pozna škoda na koruzi. Krasna koruza leži sedaj po tleh kot gole palice. Še 24 ur po nevihti je bilo toče za cele vozove po tleh. Lani grozna suša, potem požar na Kalu, letos pa zopet nova nezgoda. Bog se usmili kmeta! Najhuje je pa udarjena rodbina Jakoba Miklič iz Višenj. Strela je udarila v hišo, ubila lllctnega sina Jožeta, enega vola in eno kravo in mu hišo užgala. Ogenj so sicer pogasili, a kaj je to v primeri z ostalo nesrečo.
d škocijan pil M. Izmed tistih, ki so jih napadli škocijanski liberalni fantje, sla že dva umrla v bolnišnici usmiljenih bratov Kandiji.
d Iz Dobrniča. In vendar se giblje! Kdo? Dobrnič! Novih naročnikov »Do-moljubovih« se je oglasilo 33; med njimi eden popolen slepcc, slučaj, kakršnega »Domoljub« gotovo nima zaznamovanega v vsi svoji 251etnici. To je eno čudo pri nas; drugo čudo je pa to, da po naših gostilnah ure strašno čudno kažejo. Ko navadne ure kažejo dve čez polnoč, kažejo gostilniške deset ali pol-enajstili pred polnočjo. Pravzaprav pa to ni nič čudno! Saj ravno tisti, ki bi imeli uro komandirati, sami kazalce nazaj pomikajo. Na vsak način bo treba dobrega urarja!! — Kmetijsko društvo dobro napreduje. Naročilo si jc motor in mlatilnico, ki začne v kratkem delovati. Dobe pa se ljudje, ki vse to ne-zaupno gledajo in hujskajo zoper društvo, ker vedo, kolikega pomena bo društvo za kmeta. Kmetje pa bodo imeli priliko spoznati, kdo je njihov pravi
prijatelj. — Nekdo sc je lotil nosla, da 1
tujega blaga ne pusti v miru; najbržc sliši uro z dobrniškega zvonika, zato ga bomo že zasledili. Naše društvo jc dobilo mlatilnico na bencinov motor; ta stroj jc prvi te vrste na Dolenjskem.
d Iz Mirnepeči. Obžalujemo," da se nahaja pri nas podli dopisun, ki po liberalnih časopisih napada našega gospoda župnika. A gospod župnik sc ne brigajo za vaše grde laži, mi pa dobro vemo, komu naj zaupamo. Mi vemo ceniti svojega župnika. Naročili so nam umetna gnojila, katera so bila za vsakih 100 kg 1 K 12 vin. cenejša kakor pa drugod; gnojilo je pa ene in tiste vrste 14 odstotkov. Vprašamo se, kdo dela za nas kmete? Res, liberalci imate široka usta za laži, mi pa smo že tako daleč, da vas ne slišimo. Ponosni smo na naš časopis »Domoljub«, ki nam prinaša toliko lepega berila. Zato pa se je število »Domoljubovih« naročnikov pomnožilo za okrog 20 novih!
n Žiri. Za čevljarski tečaj, ki bo tra-|al pet tednov, se kaže veliko zanimanje. Prostori pri g. Gostiši, kjer se je tečaj sicer vršil, so za letos premajhni. Zato bo letos poduk v dvorani Izobraževalnega društva. •— Gospodje od napredne stranke se hočejo z nami temeljito pomeniti glede občinskega gospodarstva in pravijo, da jim je javna obravnava v časopisju ljubša, nego zahrblno namigavanje. Kdaj že smo si mi želeli podobne pametne misli od liberalne strani in pa poštenega javnega razgovora brez tistili običajnih surovosti, s katerimi se je liberalno časopisje tako zelo pregrešilo nad izobrazbo našega ljudstva! Torej Vi pravite: ». . . ti (občinski) računi so se od Vaših mož-prvakov pregledali in odobrili, saj so pod vsakim računskim sklepom podpisani Lenger, Mlinar in Kopač. Ako je kaj nereda v knjigah, so ga krivi le-ti kot računski pregledovalci.« Saj sami sebi tega ne verjamete, pa Vam naj bi mi! Pregledovalec podpiše in odobri, kar se mu predloži v pregled; to je res. Da bi bil pa on odgovoren za tisto, kar se mu ne predloži in do česar on ne more priti, ker je vodstvo in sestava računov nekaj drugega nego pregledovanje in odobrenje računov — v svoji poštenosti, tega pa ne boste nikomur dokazali. Krivda — in to je nekaj drugega nego odobrenje računa v dobri vesli, da je vodja občinskega gospodarstva tudi po vesti natančno ravnal — bo dokazana, in komur bo dokazana, le-ta bo odgovoren za nerednosti. Sicer boste po svoji modrosti napravili tudi revizorja za odgovornega teh nerednosti, ki jim tudi že dolgo išče jasnosti, češ tudi ta pregleduje naše račune. Kar pa besedičite o »odličnih« možeh, se malo strinja s temeljitostjo, katero na koncu napovedujete, Lenger n. pr. ima svoje odlične zasluge za žirovsko dolino, katere mu ostanejo, naj mu jih Vaša stranka prizna ali pa ne. Mi si le želimo več takih mož tudi pri Vas, pa bo skupno dogovorjenje vsaj v gospodar-
72
skih stvareh mogoče in našiin možem ne bo treba z revizorjevo pomočjo stikati za liberalnim gospodarstvom.
n Sv. Jošt pri Vrhniki. Že lansko leto meseca vinotoka je bilo razglašeno, da so razpoloženi imeniki za občinsko volitev, a še danes nimamo niti občinskega odbora. Kdaj bode izvoljen novi župan, tega še nihče ne ve. — V nedeljo, dne 14. julija smo imeli pri nas prvo sv. obhajilo. — Isto noč je obiskala na nekaterih krajih naše občine nekaj posestnikov huda toča in povzročila posebno po Suhem dolu občutno škodo. Drevje in žito je po omenjenih krajih skoro popolnoma uničeno.
n Iz Idrije. Zborovanje idrijske podružnice »Slov. Straže« v nedeljo, 7. julija, v hotelu Didič se je zelo lepo obneslo. — Lepo je popravil občinski odbor pot k romarski cerkvi sv. Antona. — Konkurz je napovedal trgovec Jos. Šepetavec, prejšnji župan idrijski. Morda pride do poravnave, ker baje znašajo dolgovi toliko, kolikor je vredno premoženje. Mož bi bil menda še danes sedel na županskem stolcu, ko bi bil vsaj nekoliko koncilijanten proti pristašem S. L. S. — Gosp. Iv. Vogelnik, nadzornik c. kr. čipkarskih šol je pomaknjen v 7. uradniški razred. Častitamo g. nadzorniku na tem povišanju ter želimo, da bi še mnogo let uspešno deloval v prid razvitja čipkarstva v naši domovini! — V četrtek, dne 11. julija, so našli v »Mohoričevi grapi« v Kanomlji moški okostnjak. Poleg sta ležala koš in harmonika. Gotovo truplo kakega ponesrečenega predpustnega koled-nika. Okostnjak so pokopali v Spodnji Idriji, — Skladiščnikar obč. konz. društva Iv. Podobnik je pri tukajšnjem okrajnem sodišču pod ključem. Sodnijska razprava bo pokazala njegovo krivdo ali pa nedolžnost. —- V nedeljo 14. julija je ponesrečil rudniški nadkomisar Jož. Kropač. Vozil se* je na biciklu iz Idrije proti Sv. Luciji. Na nekem ozkem ovinku se je hotel ogniti cerkljanskemu poštnemu vozu, se zaletel v obcestni odrivač ter padel z bicikla na cesto. Zlomil si je eno levo rebro in poškodoval nogo. Namesto na dopust je moral iti v posteljo. — V sredo 17, julija okoli 9. ure dopoldne je smrtno ponesrečil v rudniku tesarski mojster Lovro Brumen. Vozil se je iz 9. na 7. polje, nadzirajoč jamsko vozno napravo. Po neprevidnosti je stegnil glavo čez dvigalo, ki mu je odtrgalo možgansko črepinjo. Bil je takoj mrtev. Ranjki je bil dober človek, vesten mojster in pravičen nadziratelj svojim delavcem; sploh poštena duša. Do zadnjega je bil zvest pristaš S. L. S. V petek ob 6, uri zvečer je bil njegov pogreb, kojega se je udeležila poleg svojcev, uradništva in tovarišev v uniformah tudi nepregledna množica občinstva. R. I. P.l
NAPOVEDANE PRIREDITVE:
Krka, — Vabilo na shod mladeniških Marijinih družb žužemberske dekanije in okolice, ki se vrši dne 11. avgusta 1912 v romarski cerkvi sv. Kozma in Damijana na Krki. — Vspored: Ob 10.; Sprejem mladeniških Marijinih družb, Orlov,
raznih društev in mladeničev. Z godbo na Cdu skupen odhod v župno cerkev. — Ob pol 11 Sv maša z govorom. — Ob pol 12.: Javen govor nr.>ri ccrkvijo. — Ob 12.: Obed. — Ob 2.: Govor in pole litanijc Matere božje z blagoslovom. — Ob 3. ye lik mladeniški tabor: organizacija mladine. Naslon Orlov. Govori mladeničev. Prosta zabava, pri ka. teri sodelujejo mladeniška godba iz Žužemberk/ godba Orlov iz Škocijana pri Turjaku in iz Št. J^ rija ter pevsko društvo »Škerjanček« iz Ajdovca! — K temu shodu, ki se vrši ob vsakem vremenu in obeta biti nekaj veličastnega, so uljudno vabljeni tudi vsi mladeniči in njih prijatelji iz bližnje in daljne okolice. — P. n. družbe in društva naj pridejo z zastavami. Ob tej priliki se tudi izroči častna svetinja Jakobu Miklavčiču iz Malega Korena, podeljena mu ou prevzvišenega gospoda c. kr. deželnega predsednika v priznanje m nje-govo štiridesteletno zvesto službovanje.
Logaško okrožje Orlov naznanja, da je Slomškovo slavnost dne 21. julija moralo \.-led neprestanega deževanja prestaviti na prihodnjo nedeljo, dne 28. julija t. 1. Prireditev m vrši z istim sporedom, kakor je bilo že naznanjeno. Prosimo vsa cenjena narodna društva, da so sliivnosti v častnem številu udeleže, ker sa namreč vrši ob vsakem vremenu.
Iz Št. Vida nad Ljubljano. Pri sv. Ii<>ku v Dravi j ah bomo prihodnjo nedeljo nnoii slovesen praznik, na katerega vabimo vm prijatelje naših organizacij. Mizarski moj r ia posestnik Frane lirenk, predsednik katol lov. izobraž. društva je del gosjiodarskega po-lop|a jioleg cerkve sv. ltoka preuredil v lepo, pi -tor-no dvorano, katero je za nekaj let pripustil društvu v porabo. — To novo društveno dvorano bodo v nedeljo, dne 28. t. n |io-jrnldne ob 3. uri blagoslovili inil. gosp. okrajni in stolni dekan M. Kolar, ki bodo ob tej i i i.iki blagoslovili tudi nov kij) sv. Antona Pailovan-skega v božjepotni cerkvi sv. Hoka. - Slavnostni govornik pri tej slovesnosti bo vle. gosp. jjrofesor dr. Jos. Jeršc. Nastopila bosta pa šo dva druga govornika, ker borno v proslave največjega ljubitelja slovenske mladine, škola M. Slomška, ustanovili podružnico »Slov. Stražo« za St. Vid in okolico ter tel. odsek za D vijo in okolico. —-Lepo zborovanje smo imeli jireteklo nedeljo v Dravijah. Sedanjemu času >:elo primerno predavanje je imel gosp. dr. M. Natlačen. Govoril jo o delavnosti, pridih i in varčnosti. Poudarjal je zlasti, da bodi piva dolžnost mladinskim organizacijam gojiti varčnost in pa zmernost, ki je prvi steber var.nosti. S številkami je pokazal, koliko se v malem številu let da prihraniti, ako n. pr. samo v pijači in kajenju znamo držati mero. Po tem lepem in poučnem predavanju je domači gospod župnik opozarjal na sedanjo kritične denarne razmere, na jiodlagi številk šentviške hranilnice nam jo pokazal, kako velika dobrota za župnijo so domače župnijske hranilnice, ki \ ■ silo in potrebe domačim ljudem veliko h" i pomagajo nego tuje. Zato pa je treba vnr. vati, ob času prihrankov nositi prihranjen enai rajši v domačo nego v tujo hranilnico, dii si ob ea.su sile ali kake vojske lahko kar dom pomagamo in nam ni treba drugod iskati jininoa pa jo šo pri tem drago plačati.
Koroška Bela. Dne 21. t. m. so sc in vršile županske volitve. Za župana in za svetovalce so izvoljeni sami pristaši Slovenske I .j l~ke Stranke. Za župana je izvoljen g. Jožef Mule) iz Potokov. Hog jih živil
V šmartnu pri Kranju priredi Katol. -loj' izobraževalno društvo v zvezi z Jugoslov nsko strokovno zvezo v nedeljo, dno 28. t. m., vituo veselico na dvorišču sitarske zadruge v Stra-žišču v proslavo Slomškove GOletnice in oP nem tudi lOletnice obstoja izobraževalnega drrštva. Začetek ob pol štirih popoldne. Na sporedu so zelo zanimive točke. V slučaju slabega vremena se prestavi veselica na prihodnjo nedeljo z istim sporedom in na istem kraju. Okolien'1!6' na svidenje!
Dekliški odsek katol. izobraževalnega društva v Velikih Laščah uprizori v nedeljo, dno 28. julija, ob 3. uri popoldne »Junaške UleiKC«, zgodovinsko igro s petjem v štirih dejanju'-(Kostum: slikovita gorenjska narodna nosa.) Pred predstavo zapoje dekliški ženski zbor v«, mičnih narodnih pesmic. Prijatelji in priJiU" ljice društva in poštene zabave, domačini m sosedje, prosimo, priditel
ctari Kot. Preteklo nedeljo jo imela tu-•šuia Živinorejska zadruga svoj prvi občni inr Njen voditelj je podal precej razveseljivo nioVile 0 ,lL'lu v Prvem lotu Poslovanja zn-inicc Jiilo je več sej, dvojo predavanj ter več r' tankov- Zadruga je imela težav in ovir, lioi inalokotera, ker so ljudje, ki menijo, da za-"iiEi naj koristi le enemu človeku. Ovire so 1 odstranilo in danes je življenje zadruge v lenem redu ter gleda še lepši bodočnosti na-snroti zlasti živahno se jo prijelo več članov Lravljanj hlevov in nekaj jih jo dobilo te rotiporo polom zadruge. Gledalo se bo tudi na Ihnlišanj'" pašnikov. No samo domačinom, mar-ver iiidi sosednjim Hrvatom zadruga koristi. Načelnikom je izvoljen g. J. Janeš, tajnikom naš marljivi učitelj g. Dtenkuš. Celemu odboru želimo dosedanje marljivosti in požrtvovalnosti.
žažer pri Vrhniki. Društvena veselica, Ki f0 je vršila dne 7. julija, jo krasno izpadi,;, j,(lljc ncpo smo pričakovali. Igralci so dobro j,vršili svojo dolžnost. Prav lepa hvala vsem, ziiisti pa «'. g. Švigelju, kaplanu horjulskemu, aa krasen govor, in pa sosednjim društvom iz podlipc. Vrhniko in iz Horjula in drugemu oh-rinstvii za obilni obisk. Ilvala tudi domačim dekletom, ki so pripomogle za olepšavo mlaji,-, oilva in druzega. Prisrčna hvala vsem skupaj!
Iz Er?.elja. Hvala Bogu! Ustanovili smo i:;obni:'.e\ a Ino društvo. I.epo je bilo. Naj prvo je imel e. g. iz Hranico blagoslov, potem pa je otvoii 1 shod in dal besedo g. Ježu iz Vipavo, lepo je govoril ta mladi gospod. Pa tudi p. I Jo -naveiitiira nas je navduševal. O pomenu društva je govoril g. župnik iz Branice. Izvolili vjiio odlu.i-. I'a tudi Orla smo ustanovili. Nek i-dečnoznhi fantalin iz Braniee je zunaj nekaj čenčal; pravijo mu: »učenik na štengah«, pa jo je moral popihati. Prisrčna zahvala vsem pre-raft. gg. duiiovuikom, g. Ježu. velospoštovane-inu g. tramu Habetu za obili dar in g. Bihardu. 1'erjaiičii'u iz Goč. Tovariši, bratje, zdaj pa na nage. kreplio na delo! Bog bo z nami!
Iz Prc»gnn-a pri Litiji, Tukajšnje slovensko katoliško izobraževalno društvo je priredilo ilne I i. julija o priliki cerkvenega žegmi-nia dve z; nituivi igri in srečolov. Fantje telo-Xi:iincf.':i dseka Orel so igrali burko v dveh dnaniili Kmet llerod«. Igra jo jako liumori-»tif-iia in radi tega je bilo veliko lieprisiljone-ga sinelia. Maskiranje, prednašanje in igranje, v- je 1/ilo prav dobro; častno je to za fante, ki 1 kljub obilcimi poljskemu delu najdejo še ča.-a hi naueenje iger. Le želeli je, da bi se ljudje nekoliko bolj zanimali in rajši k takim ali enakim iglam prihajali. — Ženski odsek telovadnega društva je pa priredil igro »Oh ta Polona«. Tudi ta'igra je jako smešna, kot nalašč za žegna i, jo, da sc ljudje odvračujejo od nezmerni m popivanja. Tudi dekleta so dobro igrale, poM>|>no Polona je bila nerodna, pa tudi "lo pametna. Pri srečolovu jo bilo okoli stt> •'■ibitkov; marsikdo jo precej zadel, zopet drugi "n"' in je > kislim obrazom metal prazne listke proč. Nazadnje jo še imel navdušen govor načelnik Orlov Jožef Gale »o alkoholu, največjemu sovražniku slovenskega ljudstva«. Kakor je bilo žalostno za slovenskega kmeta v 15. in Bi. stoletju, ko so mu grajščaki in Turki uro-pali v-r. nič manjši sovražnik posameznih oseb, družin, stanov in celega slovenskega Ijud-Siva je alkohol. Zato naj mu velja boj »sveta yojska v mladinskih organizacijah. Vsi so .se ™lili navdušenemu, idealnemu in krepkemu mladeniču ki se mu vidi, da gori za abstlnenč-ne idej,..
Iz Mekinj. Dno 21. t. m. se je vršil občni zi'bl' izobraževalnega društva. Po nagovoru l'1'edfednikovem povzame besedo č. g. dr. Guido '»uit ter bodri društvenike z vneto besedo k vztrajnosti, kažoč na nevarnega sovražnika — 1''ostozidarstvo. Bile so to poslovilne besede vnetega in požrtvovalnega gospoda dr. Guidoiui, *' Je moral takoj drugi dan na svoje novo me-, - v Ljubljano. Težka nam je bila ločitev od "jega; saj je bil velik prijatelj našega društva a cel ,-as svojega bivanja v Kamniku ter nam ^ govoril mnogo bodrilnih govorov in zlatih »mitov. Plačnik naj mu bo Bog. Mi pa ga bo-'» ohranili vedno v hvaležnem spominu; nuj i,,!' , Ua n'is ne pozabi ter o priliki pohiti v našo lin, - lz Poročila povzamemo sledeče: Cla-v stpJe društvo 1-40. Društvo se je udeležilo
z moškim pevskim zborom blagoslovljonja društvenega doma v Smledniku. Knjižnica šteje 270 vezanih knjig. Predavanj je bilo pet. Sobotnih »Slovencev« kroži po hišah 14. V bralni sobi v »Domu« je razpoloženih 10 časopisov. Vprizorile so se sledeče igre: 1. »Ponočna čuvaja«. »Smrt Marijo Device«. 3. »Stari in mladi«, i. »Čarovnica s Pohorja«. 5. »Urban Smukova ženitev«. 0. »V znamenju križa« (dvakrat). 7. »Andrej llofer«. Dohodkov je imelo društvo 1330 kron 41 vin. stroškov 725 kron 95 vin. Prebitek 010 kron -40 vin. so uporabi za odplačilo »Doma«. Iskreno zalivalo izrekamo tem potom vsem domačim in številnim zunanjim prijateljem in dobrotnikom, ki tako radi posetijo naš prijazni »Dom«; ohranite nam naklonjenost tudi v prihodnje. Prihodnja predstava v čast Slomškovemu spominu bo na Veliki Šmaren popoldne. Pripravljamo krasno, primerno igro s petjem. Vabimo že sedaj. Ti pa društvo mladino izobrazuj — vedno višjo jo dviguj - kot dekle rož'cc jih neguj; vzgojilo si boš vrle hčere in sinove, ki bodo znali v boj nad vse nam zlo duhove!
Vremenske nezgode v Mehiki. V Mehiki so ogromno narasle vode ter porušile veliko število krajev. Mnogo stotin oseb je pokopanih pod razvalinami. Mrtvih jc nad 2000 oseb in več stotin ranjenih. Nesreča je prišla tako nenadoma, ko se je utrgal oblak, da so valovi naenkrat vse porušili in se ljudje niso mogli rešiti z begom. Več tisoč ljudi je brez strehe. Ko je pričela voda upadati, so začeli podrte hiše pleniti sumljivi roparji.
Bogatinka — čudakinja. V \Veidling-au pri Dunaju jc umrla v visoki starosti vdova baronica Ceschi, ki je živela popolnoma zaprta v svoji vili. Okna je irtela vedno zaprta in v vili si je svetila samo s svečami. Ker je ni bilo dalje časa na iz-pregled, je policija odprla vilo, našla baronico mrtvo, vse sobe pa napolnjene z raznimi papirji, venci in s svetimi podobami. Policija je našla cele kupe raznih pisem, med njimi pa veliko število vrednostnih listin. Začeli so jih zbirati in so našli, da znaša njihova vrednost daleč nad 1 milijon kron. Med drugimi so našli tudi med papirjem in pismi veliko število starih bankovcev, med njimi 17 starih goldinar-skih tisočakov, ki so pa sedaj brez vrednosti, ker so že zdavnaj iz kurza. Našli so tudi več oporok, ki pa nobena ni veljavna, ker ali niso nodpisane ali pa so drugače nepopolne. V nekaterih oporokah je namenila baronica vse svoje premoženje nekaterim bosenskim samostanom, v drugih pa zopet občini weidlingauski.
Osemletni učenec morilec. Iz Jassyi_a poročajo: V drugem razredu tukajšnje ljudske šole je dobil učenec Plisa najslabse spričevalo, dočim je dobil njegov sosed 1 e-trescu najbolje. Ko je Petrescu pokazal svojemu tovarišu svoje spričevalo, se ,e ta tako raztogotil, da je potegnil noz ter ga porinil tovarišu v srce. Petrescu je bil takoj mrtev.	. . .
Ekspresni vlak zavozil v postni vlak. Pri Hundaleji pri Čikagu je zavozil ekspresni vlak v poštni vlak. Dozda, so izvlekli izpod razvalin 13 mrhčev. Ranjenih je 25 oseb. Takoj po nesreči so zlocinci kradli potnikom denar in dragocenosti.
Poštni rop. Iz Sredca poročajo, da je na obmejni postaji v Kiislendilu napadla tolpa neznanih oboroženih mož poštni voz, v katerem je bilo denarnih pisem za 10.000 irankov. Umorili so posiiljona in orožnika, ki je voz spremljal. Voz so oplenili in pobegnili.
Na smrt obsojeni ruski pomorščak!. V Sevaslopolu je mornariško vojno sodišče obsodilo desei pomorščakov, ki c o na vojni ladji »Ivan Zlatoust« druge pomorščake podpihovali k uporu, na smrt, pet pa na šest let težke ječe.
Namesto brsia postala vo'?.k. Edini sin neke grške, že dolgo na Turškem živeče družine, je lani dobil poziv k vojakom. Družina, obstoječa iz osivele matere in treh sestra, bi bila tako izgubila svojo glavno oporo, Tedaj je sklenila najmlajša izmed sester, da se žrtvuje za rodbino; oblekla je moško obleko in bila namesto brata sprejeta k vojakom. Šest mesecev je zvesto vršila VOJclL' ke dolžnosti ter se udeležila bojev proti macedonskim četam; nato je zbolela. Ko je prišel zdravnik, je prosila, da se ji preje pošlje duhovnika, Temu je povedala svojo skrivnost. O stvari je zvedel tudi poveljnik Šefket paša in obvestil sultana. Ta se je pokazal človekoljubnega ter ni le oprostil brata vrle Grki-nje vojaške dolžnosti, marveč je odredil, da se družini izplačuje redna državna podpora.
Velikanski boj z dvema ruskima ban-d i toni a na Gališkem. 21. julija sta dospela na gališko-rusko obmejno postajo Szako-wo dva bandita iz Rusije, o katerih je bila avstrijska policija že prej obveščena. Ko sia dospela na postajo in zahtevala vožni listek v Krakov ter se hotela odpeljati naprej, so ;u detektivi obkolili in zahtevali, da se legitimirata. Eden je dejal, da se piše Mielenk, drugi pa, da se piše Josefo--vič. Ker pa nista imela nikakih dokumentov s seboj, so ju aretirali in peljali na policijsko ekspozituro. Med potjo sta se pa bandita policistom iztrgala in zbežala. Policija in orožniki so ju zasledovali, nakar sta bandita začela streljati. Vnela se je velikanska bitka, ki je trajala tri ure. Padlo je okoli 400 strelov. Bandita sla skočila v nizko reko in od tam streljala. Policijski oficial Schrdtter je bil od treh strelov nevarno ranjen. Ko sta bandita naposled uvidela, da ne bosta mogla uiti, sta streljala sama nase. Eden od banditov, Mielenk, se je mrtev zgrudil, drugi, Joze-fovič, pa se je smrtnonevarno ranil in so ga prepeljali v bolnico v Krakovem. Bandita imata na vesti mnogo umorov in vlomov v Gornji Šleziji in na Ruskem Poljskem.
Zopet ledesiiki v Atlantskem morju, Veliki prekomorski parnik »Mau-retania«, last Cunard-Linie, jc signaliziral potom brezžičnega brzojava, da se približujejo v južne vode Atlantskega morja ogromne ledene gore. Z »Mau-retanije« so opazili ledenik, ki je bil nad 1000 čevljev dolg. Vsi transatlant-ski parniki so bili opozorjeni po radio-telegrafičnem potu o plavajočih ledenih gorah.
□i— ~ o
□
□
D L--------------------D
Magdalene Pleiweisove »Slovenska kuharica«, ki jo je v 6. natisu popolnoma predelala in izpopolnila S. M. Felicita Kalinšek, šolska sestra in učitelica v gospodinjski šoli v Ljubljani, obsega vso kuhinjsko umetnost za priprosto kakor tudi za najfinejše omizje in je izkratka najboljša in najpopolnejša kuhinjska knjiga, katere ne bo mogla pogrešati nobena ukaželjna kuharica in gospodinja. Velika izdaja te knjige, nad 600 strani z mnogimi slikami v besedilu in 18 finimi večbarvnimi tabelami, velja lepo vezana v celoplatnu 6 K. Okrajšana izdaja iste knjige je brez slik in ima okrajšano besedilo ter je za vsakdanje potrebe prav porabna in velja 3 K, vezana 3 K 60 vin.
Finžgar: Naša kri, igrokaz v štirih dejanjih. Založila »Katoliška Bukvar-na«. Cena 1 K 40 vin, vez. 2 K 50 vin. To je dosedaj naša najboljša ljudska igra, ki bo budila povsod ljubezen do naše krvi in zaupanje v njeno nevsali-ljivo moč. Koder jo bodo igrali, pustila bo sled za seboj, kajti z njo nam je pisatelj podal kos naše domače zgodovine v živi krepki besedi.
Krmar Milanovič. Povest. Založila : Katoliška Bukvama«. Cena 1 K 40 vin., vez. 2 K 20 vin. Prekrasna povest obravnava življenje na morju z vsemi njegovimi prijetnostmi in strahotami. Neverjetno živo oriše v nji pisatelj potop mogočne ladje ter usodo nekaterih ljudi, ki so se rešili v malem čolničku prvega pogina. Slovencem, ki nam je morsko življenje tuje, nudi povest nekaj povsem novega in kdor jo bo začel brati, je ne bo odložil, dokler je ne bo prečital do konca.
' Lep molitvenik po iiizM ceni. Eden najlepših in najpopolnejših slovenskih molitvenikov je priznano »Vo-ditelj v srečno večnost«; spisal župnik A. Merkun. Priljubljenost, katero uživa ta molitvenik, ne izvira samo iz velike izbire najkrasnejših molitev, ki so vse sestavljene žc v zmislu novega cerkvenega besedila, temveč se naslanja v prvi vrsti na zares lepe nauke, oziroma premišljevanja, ki so pod skupnim naslovom »Poučni sestavki« zelo pregledno razvrščeni na prvih 90 straneh molitvenika. Cel molitvenik obsega okoli 250 strani ter ima zelo lepo in priročno obliko. Ker pripravlja »Katoliška Bukvama« nov natis tega priljubljenega molitvenika, se jo odločila, da ne bodeta dve izdaji naenkrat v prometu, sedanji izdaji — kolikor jo jc še na razpolago — ceno izredno znižati, tako da stane molitvenik z rdečo obrezo sedaj le 80 vin. in v fini vezavi z zlato obrezo in vatiraniini platnicami samo 1 K 30 vin. Za poštnino naj se vedno doda 10 vin. za izvod. Sama vezava je vredna več, nego znaša znižana cena za celotno knjigo. Navedena cena velja seveda le dotlej, dokler bo še kaj izvodov na razpolago. Kdor se 5*
hoče z znižano ceno okoristiti, naj molitvenik takoj naroči, kajti v zalogi je le še malo izvodov. Nova izdaja, ki bo seveda neprimerno dražja, izide šele, ko bo ta izdaja razprodana.
Urbanus: Knjiga o lepem vedenju. 3 K, v platnu 4 K. — Knjiga nas uči, kako se vodimo, da se priljubimo ljudem in je za ljudstvo ter izobraženca neprecenljive vrednosti.
Dr. Lampe: Vojska na Daljnjem Vzhodu«. 4 K 80 h, vezano 6 K. — Kdor hoče spoznati moč modernih vojnih sredstev in vojne tehnike, bo našel v tej knjigi zanesljivega vodnika.
Stoletna pralika dvajsetega stolecja. 1 Iv 30 h, vezano 2 Iv. — Knjiga obsega poleg stoletnega koledarja premnogo praktičnih nasvetov, ki so za slehernega velike vrednosti, n. pr. strokovni poduk za poljedelca, živinorejca itd.
V »Katoliški Bukvami« se dobe tudi naslednji ponatiski iz »Domoljuba«:
»Črna žena«. Povest iz domače zgodovine. 1 K 40, vezano 2 K.
»Krmar Milanovič«. Povest. 1 K 40 h. vez. 2 K 20 h.
»Romarica«. Resnična povest. 1 K 20 h, vez. 1 Iv C0 h.
»Skrivnost najdenlie«. Povest. G0 h, vez. 00 h.
»Zadnji dnevi Jeruzalema«. Zgodovinski roman. Dva dela 3 Iv 80 h, vez. 5 Iv 40 h.
□ C^t i^i ŽT.7 E3 11 C3C3E3 GJ E3 ETVJ □
o
|Q p
ni-----------i o
cacarseaD
čudna slika. Slavni angleški slikar Ilogart v Londonu je bil nekega dne poklican k nekemu zelo bogatemu, a tudi zelo skopemu lordu, ki ga prosi, naj v dvorani njegove nove palače naslika veliko stensko sliko, ki naj predstavlja pot Izraelcev skozi R leče morje, ko jo ravno Faraon z vso egiptovsko vojsko za njimi.
Slikar zahteva 100 gvinej (1 gvine-ja--25 K). Ko mu lord samo 20 gvinej ponudi, pravi slikar: »Ker sem v denarni zadregi, sprejmem delo za ta denar, vendar zahtevam, da se mi znesek naprej izplača.«
Takoj prejme denar in ključ od dvorane, da lahko takoj naslednje jutro delo prične. Komaj solnce vzide, pride z mazačem, ki je nesel v roki velik pisker živordeče barve in mogočen čopič, še preden lord vstane, je zadnja stena dvorane krvavordeče pobarvana.
Ilogart še enkrat pregleda svoje delo, potem pa pokliče lorda. Ko stopi ta v dvorano, mu pravi Ilogart: »Dovršeno je!«
»Kaj je dovršeno?« vpraša lord začuden in s pogledom na rdečo steno kliče: »Kaj predstavlja to?«
»Rdeče morje!« odgovori Ilogart v resni samozavesti.
»Rdeče morje?« zajeclja bogatin, sluteč kaj pride. »Toda kje jc Faraon? Kje njegova vojska?«
»Vsi so utonili!«
»A kje so — Izraelci?«
»Izraelci«, pravi slikar in se gi0. boko prikloni, »Izraelci so že srečno na drugem bregu!«
Mali vzroki — velike posl dice.
Don Pedro Kruti, kastiljski kralj, je i,jj imenovan tudi »Pravični«, ker jc bil prijatelj hitrih sodba in je v takih slu. čajih rad sodil javno pred vsem ljudstvom. Nekoč jc bilo treba podeliti službo sodnika v neki prav posebno zamotani zadevi. Kralj ukaže tistim, ki so sc potegovali za to službo, priti lia vrt njegove kraljeve palače v Ši vilji; tam je kralj sedel poleg umetnega ba-jerja, v katerega je bil vrgel pomarančo, v dve polovici razrezano. »Kaj je to?« vpraša vsakega in pokaže na plavajočo pomarančo. Vsak odgovori: »To je pomaranča!« Samo eden vzame, preden odgovori, palico, potegne plavajo-ča kosca k sebi, jih temeljito preišče in nazadnje pravi: »To sta dve polovici pomaranče!« — Ta dokaz temeljitosti in natančnosti mu je pridobil zaupanje kralja, ki mu je pri tej priči podelil službo sodnika.
D
n
□E^cs^cstraerjE^DC^cacriEzrcz:- OD
Sultan nameniva odstopiti n korist svojega nečaka Juzufa Izedin.t.
Vstaja v Albaniji je vsak dan bolj resna. Vstaška armada šteje žc blizo 80.000 vstašev. Pri Djakovi čaka 12,(T vstašev na povelje, da odrinejo proti Carigradu.
— Pod vlak se je vrgel, V soboto zvečer ob 10. uri je povozil osebni vlak na progi proti Postojni neznanega človeka do smrti. Razkosano truplo je ležalo po progi. Nihče ga ni poznal. Pozneje se je konstati-ralo, da so videli čez dan tega človeka na Rakeku, kjer je šepal na levo nogo. \ckdo ga je videl proti večeru pod nekim drevesom, ko je prebiral delavsko knjižico. Ker sc pri mrtvecu ni prav ničesar našlo, da bi ga spoznali, je bilo identiteto nemogoče konštatirati. Danes je pa orožniški vodja g. Pivk našel v neki ogradi v grmovju skrito in pretrgano delavsko knjižico, »la-sečo so na ime Ivan K r a j n c, krojač iz Rakitne. Po sledu je prišel na mesto, kjer je dotični dalj časa v travi ležal in <>d koder se je najbrž sam pod vlak vrgel.
Zopet napad na sniodnišnico. V Brnu se je poizkusil atentat na vojaško skladišče za smodnik. Straža je vec- j krat ustrelila, nakar so neznan' i P0, bc£f lili.
Pri očetovem pogrebu poi^usii usmrtiti brata. V Reki so pokopali posestnika M. Projavca, rodom iz Sežane. Sedemnajstletni sin Mate, surov in P0' kvarjen človek, je z 28 letnim bratom Vekoslavom prišel na pogreb očcto\. Že pred pogrebom je grozil, da bo poleg očeta še nekdo padel v grob in j® grdo preklinjal Boga in duhovnike. je očetovo truplo bilo izpuščeno v r1 ' jc Mate štirikrat ustrelil na svojega; brata Vekoslava, ga le lahko ranil ter nato pobegnil. Vekoslava so prepelji v bolnišnico.
1l

_ ___Btrafieft čas
i'-.-žEitracsn f—acaiZ2czu:.;racan
Samogovor pijančev. »Če imam kako posebno srivo, pijem na to veselje čašo muškal-:a. Če me zadene nesreča in imam ranjeno srce, litro namažem to rano z alkoholom. Če sem vesel, pijem veliko; če sem jezen, pa še več, da jezo vtopim. 2e marsikdo mi je oponašal, da je vino moja »slabost«. Jaz se pa prav dobro počutim, če ga dobro ruknem. Drugi popisujejo, kako nanje vpliva pijača, — meni sc pa bere že na nosu.«
Dolg nos. Nekdo vpraša krojača: »Zakaj pa vaš pomočnik tako počasi govori?« — Krojač: »Skozi nos govori in to vselej dolgo traja, predno pride beseda vun!«
Dvojčki. Svetnik svojemu pisarju: »Kakor slišim pravili, sto zopet družino pomnožili. Ali jc fantek ali punčka?« — Pisar: »Oboje — gospOd svetnik!«
Meil hribolazci. A: »Jaz in Sever greva jutri na Stol; ail greš z nama?« — H: »Nikakor ne! Kamor noben osel več no gre, tudi jaz ae grem!«
V vojaški šoli. Narednik: »Vi stojite na preži zn dr-vosom in vgledate sovražnika. Kaj boste storili, da boste bolje videli?« — Vojak: »Na drevo bom splezal.« Narednik: »Dobro in na kaj boste pazili?« — Vojak: »Da dol ne oadem.«
Pri bolniku. Duhovnik: »Ali vam še kaj
vest teži 80 letni starček: »Ne, da bi vedel; le nekaj mi včasih po glavi šumi, čeravno je bilo že zdavnaj.« — Duhovnik: »Le povejte!« d, no: Jaz sem mogel biti kakih dvejset let. star, ko ,-ein neko deklino rad videl, pa tudi tovariš Jeniač se je vanjo zagledal. Mene jo to jezilo, in ko se peljeva nekoč sama čez Savo, sem gn v sredi vode iz čolna pahnil. Ker od takrat nisem več videl, me včasih skrbi, češ: Ko hi se mu bilo pa morda vendar le kaj primerila.
Opozarjamo cenj. čitatelje na današnji in sc ra t čč. ss. uršulink iz Solnograda, ki se :'čc otvoritve realne gimnazije in penzijo-Jata za deklice v pričetku letošnjega Solnega leta.
"Slovenska Straža" v Ljubljani želi imeti \saki občini po vsem Slovenskem zanesljiva človeka, ki bi sodeloval pri „Ljudskcm »,iar.0,ianju"- Zagotovljen jo dober in trajen »siuzck. Ponudbo pod „L.judsko zavarovanje" na Slovensko Stražo v Ljubljani. 22<J0
Glavni dobitek turške srečke znaša 400.000 zlatih frankov in ne samo 40.000, kakor se je čitalo v zadnji številki »Domoljuba«.
MOJA STARA
izkušnja mo tiči. da moram za nogo kožo rabiti lo Steckenpferd liliino mlečno milo Berginanna & Co.. Tešin ob Labi. Komad po 80 vin. so dobiva povsod. 442/IT/1
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
Praga, 17. julija: 37, 80, 86, 20, 13. Dunaj, 20. julija: 10, 16, 60, 3, 43. Gradec, 20. julija: 8, 31, 43, 18, 58.
Tržne cene
za 100 kg.
Ljubljana, 22. julija 1912.
Deželni pridelki:
Sultan, kje si?
Rešitev zastavice križ.
PSenica ....
Rž......
fljda......
Ječmen.....
Oves......
Proso belo . . , Proso rumeno . , Koruza starn . , Koruza nova . . LeCa ...-,,
Grah.....
Laneno seme Grašica .... DomaČa detelja . FiZot RibniCan . Fižol Prepeličar Fižol Mandalon Čebula .... Krcmpir . . . Zelje sveže . . Zelie kislo brez 1 soda .... Repa gorenjska . Kepo sveža . . Kepa kisla brez soda
Brinje......
Kurilna.....
Orehi......
Gobe suhe. • . ,
Ježlce......
Želod......
Smrekovi storži .
Seno......
Slama.....
Stelja......
Cena
20 30
80 20
60 20 ; 40
25 ; 30 28 ! 70 42 i _ 20 | 30
35 30 I 50 34 C0 1C | 60 7 20
Živina, meso
živa vaga:
Goveda pitana	.
Teleta težka .	.
Teleta mata ,	,
Prašiči . . .	.
Košlrunl . .	.
Kuretninain drugo:
Maslo kuhano od K 200 — do . . . Maslo surovo od K 280*— do . . . Slanina sveža(Speh) Slanina prekajena . Mast svinjska
Loj......
Jajca 100 komadov FlSancl .... Golobi ....
Raca.....
Gos .....
Koionijalno hlago na dobelo:
Riž Kangon od
K 28 - do . . . Kava Santos od K 278 - ....
Sladkor.....
Petrolej .....
Cena
Odvrnitev.
Čim Ravniki
več Časa tem bolj opozarjajo le •• "",'. sv°jc bolnike na odvrnitveno or')o, ki j0 za kronične bolezni bistveno i »Jvečje važnosti. Zlasti so kronične bo-
tiid'1 V V'Soh P°javih, katere potrebujejo 1 v goi-kih poletnih časih največjo polnost in oskrbo.
jj: ''!vno v poletnem času, ako ne dra-siuzno mrene, bronhij ale in pljuč težki
katari, je pričakovati pri pravem ravnanju popolno zdravljenje in krepitev obolelih organov in so doseže odpornost proti hri-pavosti prihajajoče zime. Koder se torej pri odraslih in otrocih pokaže najmanjši nagib zimskih katarov v dihalnih organih, tam se mora v poletnih mesecih popolnoma energično proti istim nastopiti.
Z ozirom na to, dd so doseže gotov uspeh ni nobeno sredstvo tako dobro, kakor priznani Sirolin „Roche". Zavoljo tega
Gospodarska zveza - u LfisisEIani
priporoča
svojo volilo zalogo špecerijska io kolooijalnega lilaga
trgovcem na deželi. V zalo«! ima pristna domača vina.
se vsem trpečim na pljučih resno in nujno svetuje, da napravijo odvrnilno zdravljenj« i-n naj v poletnem času zavžijejo vsalc dan trikrat eno kavino žlico polno Sirolin „Roche". V letni vročini so hudo napadena pljuča manj dražena od kaši j a, tako da Sirolin ne pomiri samo, ampak tudi zdravilno učinkuje. Poletna zdravljenja s Sirolin „Roche" se priporočajo otrokom po oslov, kašlju, ošpicah, škrlatici itd. V lekarnah naj se zahteva izrecno Sirolin „Roche".
42
Rešitev zastavic.
I.
i	g	1	a		v	1	n j	0
g	1	u	h		i	z	0	P
1	u		a		n	O	-	a
a	h	a	t		0	p	a	t
Rešitev ..kraljevega izprelioda".
\	rh ! f				i/~i7
r		\i	1	1	l/ I
L	n	i i			1 _U
		\i i— i i i			
rH		Kh			/, 1 un
L	_u ^			1/	H-!J
Več je vredna domača gruda, ko na tujem zlata ruda.
,1) fiOfiSl OllGj
V molitev in blag spomin priporočam vsem znancem, zlasti svojim duhovnim sobratom, svojega očeta
ki so dne 16. julija 1012, v 75. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspali.
2260
Jan. Rihtaršič, župnik.
Osi, Hi ste shiUni mošie in očello!
AH hočete vsaj 10 vinarjev na teden žrtvovati za svojo, oziroma za prihodnsostsvoh otroU? Potem pišite ..slovenski Straži v Ljubljani po knjižico gosi., župnika »^soja o ljudskem zavarovanju. ki se vsakomur dopoSlje popolnoma zastonj.
v Trstu, ulica S. Francssco Ossisi 15,1. nadstr.
sprejema brezposelna dekleta pod streho
in posreduje službe. Rafaelov odsek Marijine družbe sprejema dekleta na kolodvoru in jih vodi v zavod. — Zavod vzdržuje in nadzoruje zveza „Marijin dom".
Sat-
HiiHSSiTT^V'
S
Edino slov. narodno podjetje !
tissfel Ir^feisiiier 5
v Celovcu, Velikovška cesta št. 5. -
Podpisani voditeljici Hotela Trabesinger se vljudno priporočata vsem veleci-njenim slovenskim in slovanskim gostom. ki prenočujejo lili za več časa ostanejo v Celovcu. V hotelu se dobo lepe snažne sobe po primerni ceni. nudi sc izborita kuhinja in zajamčeno pristna in dobra vina iz slovenskih goric. Na razpolago .i" tudi kegljišče poleg senčnatega vrtu. V hotelu Tl-abosinger dobite vsul, dan, posebno pa v sredah, prijetno slovensko družbo. \ polet-nem času pričakuje na kolodvoru gostov domači omiiibus. Slovenski romarji lil romarice, ustavljajte te samo v edino slovenski gostilni „Hotol Tia:;esingcr" v Celovcu, kjer boBto vodno dobro poatreženi. Za mnogobrojen obisk se toplo priporočata voditeljici liotfala	Lojzika in Pepoa LEON.
In modno blage za gospode in gospe prip. izvozna IdSa
PROHOP SKORHOUSIkg in S1H
v Hiimpolcu na Čefikem. Vzorci na zahtevo fran-ko. Zelo zmerne cene. Na željo IzcjotovimtukaJ go-sooske obiske. 284
Lovske puške i
Prva borovska o:o2notovar-niSka družba
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z "^i^*5 najboljšim strelnim učinkom, pripo-: roča : družba i onitj. z. v Corovljili ) na KcrcSkcm
Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
Inženerska akademija ,
»iT-	AniMn- Za strojne in elektr. inie- i
vvismar, ustsee. „erje, stavb, Inžene-1 ■ gc- !
ometro in arhitekte. — Železobetonslia j.: . ., m • kulturni tehnik'. Novi laboratoriji.	J
Absolventi višjih obrtnih šol se sprejemajo oot
»očem
Najboljša svetovna znamka
Litni
, r- Sf f> tu. ,-lil
Trpežni; Cene brez ko renče!
i	Josip
| Li Sr.vi.
"	Ust; ti Ki«
|	DunalI..liimmEl-flortnasse1 1.
5	Wlnklcrj ruzit
-	kovčegi m K32 c.
j\Caroeajfe naravnost iz jSjubljane od prve razpošiljateljske
Izvleček iz cenika«
trgovine razno blago in obleke.
Bela kotenina
močna, bela kotenina . . . fina, bela kotenina .... posebno fina, bela kotenina , amerikansko platno . . . , čisto mehka kotenina , . , fina „
Kotenina za rjuhe,
140 do IDO cm široka
meter 40 vin.
' 47 ' „ ;
prve vrste . . . ftnejše vrste . . najmočnejše vrste
Koltri (odeje)
50 50 48 53
K M0 ,;■ 1-35 1'45
K 0-G0
rudeči, veliki.......
satenasti s pisano podlogo . . .	„	!)■-
satenasti s satenasto podlogo , .	„	10-50
Flanelaste odeje
cenejše vrste, tigraste.....K 2-—
finejše, lepo rožaste .... .	„	2-50
zelo fine, lepo rožaste.....„	3-80
Konjske plahte
cenejše vrste .........K	2-—
boljše „ ...........2-60
debele in težke vrste ......	„	4-80
fine, suknene.........„	0-50
Izgotovljene slamnice
navadne velikosti in vrste .... K 2-20
Cvilh za blazine
po kakovosti blaga, 120 cm široko po 90 vin, K 1-20, K l uO, K 1 '70.
Ženski pasovi
Pasovi komad K M0, K 1-50, K 1-80.
Modrci
K 1 80, K 2'30, K 2-70, K 3 —, K 5'—.
Klotasti predpasniki
od K 1-20 do K 3-40.
661
Perilni predpasniki
od K 1-12 do K 140.
Ženske srajce iz bele mehko koienine
lepo opisane K 2-40 do K 3'—.
Moške srajce, bele in pisano
od K 2'— naprej.
Kambrikasti ostanki
25 metrov skupaj zavitek 25 metrov „	„
I< 10— 12-50
Naročajte toraj tu navedeno blago v Vašo zadovoljnost, ker se pošilja proti povzetju, čez K 20'
113	gm a VI
Hlačevine za moške obleko
120 cm široka, meter od K 1-70 do K 3-20. Sukncni ostanki za moške obleke
3-20 m dovolj za obleko celi ostanek K 9'—i K 12-—, 14-50 svitlo in temno.
Ostanki ženskega blaga
v različnih barvah široko, m od 85 v naprej.
poštnine prosto.
pozor! Naprodaj jo novo sezidan Pozor!
na z veliko vodno silo, tik glavno Iti§1 lil ceste, z lepo njivo in travnikom; JllIIo®} 30 minut od železniške postaje, v i „em kraju na Koroškem. Ponudbe naj se poš-ejo po d štev. 400/2232 na upravništvo „Domo-
.. k„(J 2232 ljuba . _________
Iz proste roke se proda
POSESTVO =
4" oralov zemljišča, gospodarskim poslopjem, Halje živina: 2 konja, 8 glav govedi in 4 prašiči, sploh vse, razen hišne oprave. Posestvu se pravi
no domače pri
n..nni(;lrOT
Oraču in leži v Gojzdu pri Tržiču
Gorenjskem. Cena po dogovoru.
22(50
Realna gimnazija za deklice in penzionat pri liršulinkah v Selnograilu.
V šolskem letu 1912/13 sta otvorjena 1. in 3. razred. Vsprejemne izkušnje začetkom šolskeg-a leta. — Uršulinke vzdržujejo tudi Žensko učiteljišče s pripravljalnim tečajem in vadnico ter ljudsko in meščansko šolo. Več povedo prospekti.	2234
Vsled d rož. raz- l/njivnn nnmfVfl V zcl°; promet-mor se proda hI UflllU piuMlU nem kraju na Gorenjskem. Obstoja iz hiše z gostilno, gospodarskih poslopij, njiv, travnikov in gozdov. — Proda se vso skupaj ali posamezno. Kje, pove upravništvo Domoljuba pod št. 2279
m^mK^mm
na Bregu za Savo M m OT mm Odaljena eno uro
HH 1 % Jrm od Kranja, s trgo-M M	vino mešanega bla-
ga, vinotočom piva in vina, travnikom, sadnim vrtom, njivo, hlevom ter skladiščem, se takoj proda. — Več se izve pri	2205
i, Mi trm P-lilij-
X3(XKKXKK3{KKKXXK3C
in
l
ta tistega, ki naroči turško srečko v korist »Slovenski Straži" na mesečno obroke po, i K 75 v in ž njo zadene glavni dobitek
.000 zlailii frankov.
nameček pa zamore tudi zadeti še dne 15. no vembra 1.1. 5000 K vreden dobitek s srečko »Slovenske Straže" v korist revnim otrokom, »1 se vsakemu naročilu popolnoma zastonj priloži — Pojasnila daje g. Valentin Urbančič,
LJubljana.	1509
hiša
vrtom in 6 birnov polja, pol ure od Postaje Podrožčica je na prodaj. Po-jasniladajo FRANC SMOLE, kovaški mojster v Podgorji v Rožu, Koroško. 2209
lomna JU"-Koles
3 letno jamstvo
N ni večja in najboljša tvrdka zak61esa; šivalne stroj o ter njihove dole.
Najboljši Izvor
za koles, šivalno stroju, pno-umatiko in druge potrebščine. Janus koles s 3 letnim jamstvom od 95 K naprej, zunanja pnoumatika (Man-tel) od K 4-20, notranja pnoumatika (Lultschlauoli), prve kavosti. nosošiti. od Iv 2-80. ccetilinske svetilke od K 2'—. od K 1*20 ročni zvonci in dr-od 20 h, prvovrstne verižico od K 2-70, pedali prvo vrsto od K 2*50, pesta s prostim tokom (Frcilautnabo) od K 12-50 naprej. Sedla, torbice; osi itd , za vso sistemo, umlj. cevi v vseli merah itd., najceneje Lastne popravo, zavod za ponikljanjo inemnj 1 i ran je. Pošilja vsak dan po pošti.
Zahtevajte cenik 19t 2 zastonj in poštnino prosto.
Dvozna tvrdka za kolesno obrt Maks Skutezkg.
Dunaj I. Stubenring 6.
debel vrat žleze
odstavila naglo in temeljito
1 BOliLEMMllEIMa ba zam za golšo
Steklenica K 4- —
Stadtapothukc Pfaffcnho cn a/ llm 1?2 (Bavarsko .
4 t.dtiB u
'• ' pshuSnio
in
na ogled p-išiljam ceno moja preizkušena kolesa oziroma «Hohe-mia» pneupiatiko in po sa-mezne dele Koles. Zmerni plačilni pogoji.'! uštrovafii cenik zastonj! F. Dušek, tov rna, OpoCno, St. B. Nr. 2(09, češko.
Pri lišaiih
vseli vrst, posebno pri mokrih in suhih lišajih, kakor tudi pri prhljajih nedosežen nadalje pri vseh izpuščajih , hae-morrhoidah.celo pri naj bolj zastaran h slučajih, kjer so odpovedala vsa doslej vpornljljona sredstva, lekarnarja Stauder
t
gotovo pomaga Zdravi še z Huzemobrez motenja p< klica. Zavnrov. s pat nt. 111.365. Cena 5 kron. - Pristen le iz
Roth-ove lekarne Kaufbeuren D 35. bav.
AllgMu.
Številna zahvalna pisma ozdravljenih, posebno takih, ki so vpo-rabljall leta vsa mogoča mazila brezuspešno.
1047
in' pošiljam razno blago, kakor kanfanas, cefir, platno, krizot, delen, brisače, otirače, beli gradi, atlas, modro in platneno in blago druge reči
40-5o m ' kakov. K 17 40-50 m II. kakov. K 22
proti povzetju, pošt.prosto.
Franc Maršik, CcSka Čcr-ma, pošta Nadrod.
is v mi
ali če komu iz ušes teče, ali slabo sliši 111 vsako neprirojeno gluhost odstrani v najkrajšem času	,iM72
SV.
Cena 4 K. Pošilja: Stadtapotcke Pfaffenhofcn a llm "FPavarsko.
Vodno irniM (pran)
od 17 metrov globokega vodnjaka se takoj po ceni proda. LOVRO ŠEBENIK, Sp. Šiška 220.
Potniki v Hmeriko
kateri želijo dobro, poceni in zanesljivo potovati, naj se obrnejo na 22
Simona Kmetetz-a
v I#jubl]ani, Kplodvorska ulica 26.
Vsa pojasnila se dobe brezplačno.
Najboljša in najcenejša postrežba za drogerije, kemikalije, mcdiciniilna zelišča, tudi po Kneippu, ribjo olje, toaletno predmete, totografične anarate in potrebščine, sredstva :a desintekcijo. Velika zaloga lfajfinoišega konjiikh. in ruma.	3720
Oblastveno koncesirana oddaja strupov.
7» SSlliHfirofrO " posebno priporočljivo: M« filUBfilUI BILK . grenka sol, dvojna sol, so-
liter, ecojan. kdlmož. krmilno apno itd. — Vnanja naročila so izvršujejo točno in solidno.
Drogerija Anton Kane,
Ljubljane, Židovska ulica št. 1.
Kupujo po najvišji ceni razna zelišča (rože), cvetje, korenino, semenu, skorjo itd.	Ceniki zastonj.
Kdor pofreSmjje posnemalni stroj za mleko ali pa hoče svojega zamenjati za novega, kdor si hoče nabaviti parilni kotel za živinsko krmo (tudi na obroke), kdor želi poceni kupovali mlekarske in sirarske potrebščine, naj se obrne na g. Urbančiča v Ljubljani, ki za »Slovensko Stražo« posreduje pri teh kupčijah.
in
zložna, cena
in varna
3v°*tr Ctssiard Line
Bližnji odhod iz domače luke Trsta: Iverr.ia 26,/7. Carpathia 6./8. Saxonia 20./8. 1912.
Iz Liverpola: Lusitanija, (najhitrejši največji in najlepši parnik sveta), 27./7. 17./8. 7./9. 26./10, 1912, Mauretania 10./8., 3t.|8. 21./9. 12./10. 1912. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, SlomSk. ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusov. Cena vožnjiTrst-Nevv-Jork III. razred K 220'—za odraslo osebo vštevši davek in K.120.— za otroka pod deset let vštevši davek.
ildolf Hauptmann-a nasled.
A. ZANKL sinovi
ivornioa barv, lakov in flrnežev
priporoča:	214
oljnate, suhe, emajlne In fasadne barve, firnež kranjski, laki, mavec (Gyps) olje za pode ln stroje, karbolinej, čopiči Itd.
Naslov zadostuje: A. Zanki sinovi, Ljubljana.	Cenik zastonj.
SlEHVilSSIšSSlEIHHtiffiHSSISK
Ig
o/ermval/o
železnato JCina-Yuio
Migienična razstava na Dunaju 19C6:
Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolalnl,
r*rr\ Povzroča slast do jedi, okrepča 1	živce, zboljša kri in je re-
konvalescentom in tnalo-lirvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
IzSžsrail okus,
VoSkrat odlikovana.
Nad 7000 zdravnish/ft sprf£eval.
ijlu, s. in kr. dvomi dobavite!!
THST-Barkovlje.	'
Žtev. no
F. P. Uldlc & Komp., ummUmm
tovarna zarezanih strešniHov poni v vsalii poljubni mnoSini patent, dvoino zarezani
strešnik-zakrivač
s poševno obrezo in priveznim nastavkom „sistein Marzola"
Brez odprtin navzgor! • Stretia popolnoma varna pred nevihtami!
Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti. Na teljo polijemo takoj vzorce io popi!. 814 Spretni zastopniki se i&Cejo.
Razpošiljam orožje vsahe vrste
7a poskušnjo za lOdnevni ogled. Puška enocevka Lankaster K 20 -, dvocevka Lankaster K 30-, Hammerless-puška K 70--, Flo-bcrt K 8-; samokres K 5-, pištola od 2 K naprej Ilustro-van cenik zastonj. F. DUŠEK, tovarna orožj , Opočno št. 2137, ob drž. želez , Ce ko.
95 .,
znanstvena revi|a, Izhaja 10 krat v letu in stane po 5K na leto. Narotnino prejema upravnietvo v Ljubljani.
Št. 1058. 14kar. zlato K15.— Št 1038. Novo zlato K 6,40 Št. 1064. Z lato na srebro K 2.70
se je dosedaj še vsak, ki je kupil uro, zlatnino in srebrnino, predno je videl velezanimivi in bogato ilustrovani cenik
n.
Šr. 1046. 14 karat zlato K 9.-
Šr. 1046. Novo zlato K 4.70 Šr. 1068. Zlato na srebro K 2.50
v Ljubljani, Mestni tro št. 25
ker se je moral prepričati, da se dobi tam res dobro trpežno in okusno blago po nizki ceni. Zahtevajte toraj predno se odločite za kak nakup cenik, ki se Vam dopošlje takoj, poštnine prosto.
niesisii trg št. 25
Mriivečja ekspertna tvria ur, zlatnine in srebrnine.
Listu protoholirana tovarna ur v Švici.
Tovarniška znamka
.IKO"
velezanimivi in bogato ilustrovani cenik za ure, zlatnino in srebrnino, kdor žrtvuje
5 vinarjev
za dopisnico na tvrdko
H. Suftner
v Ljubljani, Mestni trg št. 25.
Predno se odločite za nakup ur, zlatnine in srebrnine zahtevajte cenik.
Št 1109. !4-kar. zlato Z opal-kam. K 9.70
Št 1149. Srebrna broška K 1.50 Zlato na srebro K 3.-
Odgovorni urednik: Ivan Rakovec.
m