Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 46 Din, za inozemstvo 120 Din
UredniStvo je * Kopitarjevi ul. 6/111
S£0VENEC
Ček. račun: Ljubljana št 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo Stv. 7563 Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.7»»'
Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2999
Telefoni nredniitva: dnevna ilniba 205» — nočna 299*. 2994 la 20»
lakaj« vaak dan zjutraj, razea ponedeljka Ia dneva po prazniku
V imena mira
Trenutek, ko bo naš zunanji minister izročil Zvezi narodov spomenico o marsejskem zločinu, bo zgodovinskega pomena. V času splošne nervoznosti, izpreminjanja in mešanja tudi najbolj elementarnih pojmov, v času, ko nam spričo splošne nestalnosti manjka opore, da bi dogodke presojali povsem objektivno, in v času reklamne poplave fašističnih gibanj in vodij vseh barv, v katerih ustih je vse zgodovinsko, v teh časih je pač težko natančno oceniti in označiti pomen določenega političnega dogodka v mednarodnem življenju. Nevarnost je, da njegov pomen podcenjujemo ali pretiravamo. Kljub temu zavestno trdimo, da bo Jugoslavija s svojo spomenico postavila Zvezo narodov pred zgodovinsko nalogo.
Po svojem vnanjem obsegu se ta problem zdi malenkosten v primeri s kitajsko-japonskim sporom, ki ga Zveza narodov ni mogla rešiti, toda po svojem bistvu ie za obstoj Zveze narodov in za njega moralno upravičenost gotovo pomembnejši. Tedaj so ku<nktatorji lahko branili cincanje Zveze, češ, da gre za rešitev vprašanja, ki se je razvilo na Daljnem vzhodu, daleč od Evrope, v izrednih razmerah, za katere ni mogoče uporabiti enotnih pravil Zveze narodov, prikrojenih za države z določeno kulturno stopnjo. Danes gre za evropski problem, ki so ga sicer ustvarile azijatske metode. Na tehtnici je vsa civilizacija Evrope.
Jugoslavija je s svojo noto postavila Zvezo narodov pred vprašanje: Ali bo Zveza kot najvišji poravnalni organ mednarodnih sporov in zaščitnica miru trpela, da bi politični obupanci s pomočjo špekulantov, ki špekulirajo po znanem reku »duobus litigantibus tertius ridet«, uporabljajoč več ali manj profesijonnlne mednarodne komuniste, ki jih plačuje zdaj ta, zdaj druga država, ustvarjali pravico z orožjem in
premišljenem načrtu vzbujali mednarodno napetost, ki utegne dovesti do katastrofe. Ko bi Zveza narodov hotela iti mimo tega vprašanja ali ga kakorkoli podcenjevati, potem bi se sama zapisala moralni in telesni smrti; sama bi dopustila, da se uniči vsak pravni čut in z njim tudi mednarodni pravni red, ki ga mora Zveza narodov po svojem namenu varovati.
Mi smo vselej branili ženevsko ustanovo kot najvišjo zaščitnico mednarodnega reda. Ta mora sloneti na pravici, zato mora biti tudi Zveza narodov prva zaščitnica pravice in zakonitosti, zato mora Zveza narodov z vso odločnostjo nastopiti proti tistim, ki z nasiljem in zahrbtnim orožjem delajo pravico v škodo tistih, ki se radi mednarodnega miru nočejo braniti z orožjem in iščejo pravice v njej.
Razpoloženje, ki ga je ustvarila v nas stras-na žalitev v Marseilleu, je pravilno ocenil ves kulturni svet, ko se je čudil in nam čestital, da smo ohranili tako svečan mir. Da, žalitev je bila tako strašna, da je bilo treba res mnogo premagovanja in hladnega razuma, da smo ohranili mir. S tem smo gotovo koristili sebi, n tudi vsemu svetu. V času, ko naši sosedje proglašajo tiste, ki govore o miru za izdajalce domovine, natn beseda vojna ni prišla niti na misel Čemu naj bi potem bila Zveza narodov, ko je bila vendar ustanovljena zato, da čuva mir in rešuje mednarodne spore? Vera v ženevsko ustanovo nas je varovala prenagljenih korakov, za'o pa tudi v tej veri ne'smemo biti razočarani!	.
Iz Londona se čujejo glasovi, da bi Angleži bili radi prihranili Zvezi to preizkušnjo v trenutku, ko je radi posaarskega vprašanja mednarodni položaj itak napet. Naše mnenje je, da ni bila odločitev samo v naših rokah. Ko bi prizadete države, po katerih so se skrivali teroristi in se skrivajo še danes, pokazale količkaj resničnega razumevanja za našo bol in bi nam pomagale razčistiti marsejski zločin do zadnje podrobnosti, mesto cla se skrivajo za formalne pogodbe ali da se sploh ne zganejo, bi morda vsa zadeva nc bila prišla v Žeuevo; pravici bi bilo lahko zadoščeno pred navadnim sodiščem. Mesto tega so se nam po Gombosovem obisku v Klinu iz Budimpešte porogali z znanim policijskim poročilom.
Vsebina spomenice naše vlade nam še m znana. Lahko pa trdimo, da smo morali marsejski zločin spraviti pred Zvezo narodov iz treh razlogov: Dolžnost zavednih državljanov vsake države je, da po svojih močeh poskrbijo, da krivce in sokrivce, ki so umorili najvišjega predstavnika države in njen simbol, zadene zaslužena kazen. Ta dolžnost bi bila za vsakega jugoslovanskega državljana sveta, ako bi bil kralj Aleksander samo predstavnik naše države, kakršnih je po svetu mnogo; moralu je biti toliko bolj sveta, ker ne gre samo za predstavnika, ampak tudi tvorca Jugoslavije, za očeta našega ljudstva, kakor je po pogrebnih svečanostih izjavil neki naš cerkveni dostojanstvenik. Drugič: Mi moramo razčistiti ozadje mar-sejskega atentata, da razkrinkamo svoje nasprotnike, da preprečimo njihovo nadaljnje 10-varenje in s tem zavarujemo državo in z njo svoj lastni obstoj. Tretjič: To nam veleva tudi solidarnost z drugimi narodi, v katerih interesu je, da se jim na ta način zagotovi mir. G. Jevtic bo v trenutku, ko izroči spomenico Zvezi, govoril v imenu vseh Jugoslovanov, ki jih v tem pogledu ne deli nikako ne politično ne kulturno naziranje.
Zveza narodov mora tudi računati z drugim konkretnim dejstvom. Za Jugoslavijo stoje v Ženevi vse države Male antante in Balkanskega •oorazuma. To so samo majhne države, ki pa •ctruženc mnogo pomenijo. Kako bi mogla Zve-m narodov mimo tega enotnega nastopa? Bloki ■lajhnih držav so vselej podpirali Zvezo, in to tudi tedaj, ko so jo predstavniki oholih držav, zaupajoč v lastno silo, zapustili. Ako bi sv po-stavila Zveza narodov na karšenkoli način proti volji majhnih držav, potem bi bil opravičen očitek, da odločajo v Ženevi samo velesile. V ostalem so nam izjave francoskih državnikov v zbor niči in senatu v poroštvo, d n stoji tudi Francija trdno za nami.
Vprašanje sankcij naša nota ]>o vsej verjetnosti prepušča Zvezi sami. Natn gre v prvi vrsti za namen tega zgodovinskega koraka: da se zagotovi mednarodni mir in z njim mir Ju«oeln-
Konee političnih posvetovanj v Rima
To naj bo ravnovesje v Podonavju ?
Italija in Avstrija vztrajata pri podpiranju madjarskega revizijonizma - Ironično vabilo drugim državam - Italijanski kulturni zavodi na Dunaju - Prikriti pokloni hitterjevski Nemčiji
Dunaj, 20. nov. b. 0 razgovorih, ki jih je imel zvezni kancler dr. Schuschnigg s predsednikom italijanske vlade Mussolinijem, je izšlo uradno poročilo, ki naglasa popolno soglasje med Italijo in Avstrijo v duhu prejšnjih razgovorov, ki so se vršili se ia pokojnega Dollfussa, in po takrat določenih glavnih smernicah. Razpravljali so tudi o pogojih, pod katerimi bi mogla Avstrija politično in gospodarsko utrditi se na podlagi prijateljstva z Italijo in Madjarsko, tako, da bi Avstrija mogla v bodoče ponovno zavzeti svojo vlogo ravnotežja v podonavski kotlini.
Poročilo z zadovoljstvom ugotavlja izvajanje italijansko-avstrijsko-madjarskega protokola, sestavljenega meseca marca letos, ki ee tiče zboljšanja gospodarskih razmer. Prav tako naglaša, da nima sporazum med Italijo, Avstrijo in Madjarsko nikakega izključevalnega značaja in da se lahko razširi tudi na druge države. Naposled ugotavlja poročilo potrebo razvijanja čim tesnejših kulturnih zvea med Italijo in Avstrijo ter potrebo po ustanovitvi kulturnih zavodov v Rimu in na Dunaju.
Rim, 20. nov. TG. Starodavni minuli časi, ko jo bila Avstrija središče vsega Podonavja in glavni činitelj svetega cesarstva nemškega naroda, so brez dvoma vplivali na one. ki so sestavljali nr'id no poročilo o uspehih razgovorov med Schiischnig-gom in Mussolinijem. Italija in Madjarska hočeta pomagati, pravi uradno poročilo, »da dobi Avstrija nazaj tisto vlogo ravnotežja, ki jo je igrala vedno v podonavski kotlini«, kajti od vseh sklepov, ki so bili sprejeti, se trije v celoti nanašajo na Avstrijo in na njeno okrepitev. Kakor v vseh uradnih izjavah, najdemo tudi v tem uradnem poročilu zopet vabilo drugim državam, naj sc pridružijo rimski zvezi, toda to sc bere skoraj ironično, če pomislimo, da se nahaja v rimskem protokolu od marca 1934
izrečen stavek, ki pravi, da morajo vse države spoštovati »pravice drugih«, torej z drugimi besedami, bi morale države Male zveze, čc bi se pridružile rimski zvezi, »spoštovati pravice Madjarske«, kar je istovetno s priznanjem madjarskega revizioniz-ma, ki ga bo prav te dni Zveza narodov kot zagovornica užaljene človečanske kulture obsodila.
Čeprav uradno poročilo tako svečano poudarja avstrijsko neodvisnost in njeno bodočo vlogo v Podonavju, kar je očividno naperjeno proti Nemčiji, so se ministri zelo previdno izražali, da ne bi žalili ali kakorkoli odbijali N-mčijc. Schuschnigg je ponovno poudaril in to tudi vnesel v uradno poročilo, »cla je pripravljen govoriti i vsakomur na podlagi priznanja avstrijske neodvisnosti«. Izjava nekega avstrijskega politika, ki je bil tudi v Rimu in ki je dejal, da, »če naj Avstrija izbira med poganstvom nekoga nemškega Rose nberga in med krščanstvom Italije, je že izbrala iu je to vprašanje r o š c n o«, nikakor nc zanikuje vtisa, da so državniki hoteli biti napram Nemčiji prijazni.
Schuschnigg pravi:
„Pomoč Italije še ni protektorat4'
Dunaj, 20. nov. TG. Sotrudnik »Neues Wiener Tagblatta« se je v Rimu razgovarjal z zveznim kanclerjem in mu izrazil strah, da bo lo tesno sodelovanje Avstrije z Italijo vzbudilo pri sosedah in po svetu vtis, da je Avstrija padla pod italijansko nadzorstvo. Na to je zvezni kancler odgovoril:
Sodelovanje Italijo in njena podpora Avstriji je prav zaradi tega tako dragocena, ker ni navezana na kakšne politične pogoje in ker Italija nikoli ni poskušala vmešavati se v avstrijske notra-
njo zadeve. Italija svoje pomoči nikoli ni smatrala za kakšen protektorat nad Avstrijo. To je pa čisto v duhu avstrijske politiko, ki sc dosledno brani vstopiti v kakšne zunanjepolitične zveze s komurkoli. Mi hočemo biti neodvisni in dobri z vsemi, ki našo neodvisnost spoštujejo. Čudno jc, komu naj služijo neprestana podtikovanja in siiinničenja, češ, da Avstrija hoče to in hoče ono, da ima te in ono zahrbtne namene. To so obrekovanja, ki izključujejo vsako pametno gospodarsko sodelovanje v Podonavju, ki je za nas vse skupaj tako neobhodno potrebno. Jaz to ml srca obžalujem, a se no morem vdati, da bi zaradi teh obrekovanj in lažnivih sum-ničenj spremenil smernice svoje zunanje politike.
Avstrijski izvoz v Italijo
, Dunaj, 20. nov. b. Eno izmed glavnih vprašanj, o katerih 6ta se j>osvetovala šef italijanske vlade Mussolini in kancler dr. Schuschnigg, je bilo vprašanje gospodarskih odnosov med tema dvema državama. Na podlagi statističnih podatkov je znašal celokupni italijanski trgovinski j>romet z Avstrijo v letu 1933 212,225.000 lir. V teku prvih devetih mesecev letos pa je znašal trgovinski promet lir 232,983.000 ter je znatno porastel napram lanskemu letu, saj je že v devetih mesecih prekosil vrednost vsega prometa v letu 1933. Avstrija je največ izvozila v Italijo lesa za kurivo, gradbenega lesa, papirja in kartonov, medtem ko je Italija uvozila največ riža, južnega sadja, zelenjave, svile in snm-porja. Isto velja tudi za trgovinski promet skozi tržaško luko, ki se je naglo dvignil, tako, da je v prvih osmih mesecih bilo v Avstrijo uvoženih skozi to luko 1,006.558 moterskih stotov. medtem ko jc bilo v letu 1933 uvoženih le 849.443 meterskih stotov.
Prva seja Sveta ZN v Ženevi
Zveza narodov se poklonila žrtvam
Ženeva, 20. nov. c. Danes je bil dan otvoritve izrednega zasedanja ZN. Ze dopoldne je zunanji minister Laval, ki je prišel zjutraj v Ženevo, imel zelo dolge razgovore z ministri Male zveze. Takoj nato pa je sprejel predsednika razorožitvene konference g. Hendersona in se z njim razgovarjal o na-daljevanju dela v razorožitveni konferenci.
Predsednik Henderson je že za današnji dan sklical sejo predsedstva razorožitvene konference, katere so se udeležili vsi člani predsedstva. Takoj nato pa se je vršila seja glavne komisije razorožitvene konference. To sejo je otvoril predsednik Henderson z žalnim govorom za blagopokojnim kraljem Aleksandrom, ministrom Barthoujein in kanclerjem Dollfussom. Za iskrene besede so se zahvalili zastopniki Jugoslavije, Francije in Avstrije v glavni komisiji razorožitvene konference. Takoj nato je razorožitvena konferenca nadaljevala z delom, in sicer je ameriški delegat Gibson poclal izčrpen referat o trgovini z orožjem.
Avstrija zahteva pravico do oboroževanja - Italija podpira
Nato se je oglasil delegat avstrijske republike in govoril o potrebi Avstrije do oborožitve, ker so julijski dogodki dovolj jasno pokazali, kain lahko zapade država, ki nima na razpolago dovolj oborožene sile. Ta predlog Avstrije je zelo toplo zagovarjal tudi zastopnik Italije. Nato pa se je dvignil ruski delegat Litvinov in imel zopet zelo dolg: načelni govor o trajni organizaciji miru. Predlagal je ponovno, da naj se končno vendarle pristopi k temu, da razorožitvena konferenca proglasi za trajno mirovno konferenco. Zato naj tajništvo ZN pripravi vse potrebno, da se na prihodnjem sestanku začne razvijati debr.ta v tem smislu. Za ta predlog so glasovali vsi navzočni, proti sta glasovali saino Avstrija in Italija.
Popoldne pa je predsednik izrednega zasedanja ZN dr. Edvard Beneš otvoril zasedanje. Ob otvoritvi je imel žalni govor za pokojnim kraljem Aleksandrom in ministrom Barthoujem. Svoj govor je končal z besedami: »Oba velika evropska državnika
Dunajska vremenska napoved: Zmanjšanje oblačnosti. Temperatura še nad 5 stopinj Celzija.
Zagrebška vremenska napoved: Oblačno in hladno, pričakovati je manjših padavin.
vije. Sredstva za to naj izbira Ženeva, pod j»o-gojem seveda, da bodo res učinkovala. Prvo, kar je treba storiti: poklicati je treba na odgovor povzročitelje in vzdrževalce — materijalnc in tudi moralne — revi.zijonistične propagande, ki je toliko bolj obsodbe vredna, ker je enostranska in se zavzema za revizijo meja samo v škodo drugih, ker vzbuja pri Madjarih občutek nestalnosti današnjega stanja in tako navaja temne elemente k nepremišljenim dejanjem in zločinom. Vest, du je bilo tudi življenje dr. Be-noša v nevarnosti, priča, kako daleč jc ta zločinska akcija že rozprediu svoje mreže.
je v imena vsega sveta marseiskega zločina
sta padla kot žrtvi tajnih sil, ki so prekinile njuno delo. Najlepši spomin na nju bomo ohranili ravno na ta način, da nadaljujemo njuno delo.« Za govor dr. Beneša se je najprej zahvalil jugoslovanski zunanji minister Jevtič, za njim pa se je zahvalil še francoski zunanji minister Laval.
Vsi delegati so vse govore poslusah
sloje. V znak žalosti se jc nato seja prekinila in se bo nadaljevala prihodnjič.
Zelo je bilo opaženo, da se dosedaj sploh šc ni govorilo o posaarskem problemu in o konfliktu v Chacu. Ves današnji dan jc tako stal v znamenju debate o razorožitvenem problemu in o ureditvi zadev v srednji Evropi. Glede konflikta v Južni Ameriki sc je danes kot senzacija razneslo samo to. da je Paraguaj sporočil v Ženevo, da nikakor ne bo priznal sklepov, ki bi jih sprejelo izredno zasedanje Zveze narodov Paraguaj sporoča, da sprejema samo arbitražo zainteresiranih držav, s katerimi jc Paraguaj podpisal prijateljske pogodbe s klavzulo o prijateljski arbitraži.
Pritožba je vložena...
in pride v pretres v soboto 24., ali v ponedeljek 26. novembra
Ženeva, 20. nov. c. Prvi delovni dan izrednega zasedanja Zvez narodov je bil ves posvečen skrivnemu, a tem globljemu delu za mednarodno pomirjenje. Dočim je včeraj prevladovalo zelo optimistično razpoloženje, se je danes opazilo, da se ženevski diplomati srečujejo s prvimi težavami. Sicer se trdi, da je delo miru prav tako predvsem delo tehnike miru in kot tako sojeno, da zadene na dejanske ovire, vendar se misli, da bo tudi tokrat sedanje ugodno ozračje olajšalo vse trenotne ovire.
Naravno je, da je ves današnji dan zaradi žalnih sej v znamenju velike žalosti, v kateri živi Jugoslavija. Ravno ta globoka in plemenita čuvstva pa doknzujejo, du v vsej svoji iskrenosti zahtevajo, du sc lc zadeve globoke domovinske ljubezni in čuvstvovunja nc sinejo obravnavati senzacionalno in nezaupljivo. Tako sc jc ravno o koraku jugoslovanske vlade razneslo danes v ženevske hodnike toliko intrig, ki nikakor ne morejo imeti nič skupnegu z onimi nesebičnimi ženevskimi drobnimi intrigami, ki se zmeraj izlivajo samo v veliko skrb ohranitve
miru med človeštvom. Tako so sc danes predvsem iz nemškega vira raznesli glasovi, da misli jugoslovanska vlada izvajati posledice, čc nc bi našla v Ženevi dovolj razumevanja za svoje upravičene zahteve. Intriga 7. nemške strani jc prozorna in stremi predvsem zn tem, znova dokazati nemoč Zveze narodov v najbistvenejših problemih, ki spadajo rnvno v njeno področje.
Da bi najkrajšim potem presekal vozel teli neiskrenih intrig, je francoski zunanji minister danes opoldne znova povabil k sebi zunanje ministre Male zveze in jih pridržnl na obedu pri sebi v Hotel des Bergues. Po kosilu so sc vsi štirje državniki sestali k dolgi konferenci in na tem sestanku je bilo, kakor izvemo v večernih urah, sklenjeno, dn sc vlogn jugoslovanske vlade vzame v pretres nn prvem sestanku Sveta Zveze narodov, ki bo v soboto, 24. t. 111., ali pn v ponedeljek, 26. t. m. Sicer še nc vemo, ali se bo že na tej seji začela debata v podrobnostih, ali pa bodo razpravljali Ie o postopku in izvolili posebno komisijo, ki naj za januarsko zasedanje pripravi vse potrebne zaključke.
Vatikan in plebiscit v Posaarju
Nevtralnost Cerkve - Potna svoboda, da vsak glasuje po svoji vesti
Pariz, 20. nov. TG. Veliko pozornost je vzbudil po vsem Parizu, predvsem pa v vrstah diplomatov, obisk papeškcffa nuncija Majdionea v zunanjem ministrstvu tik prnl odhodom zunanjega ministra Lavala v Ženevo, kjer bodo padle sklepne odločitve glede plebiscita v Posaarju. Vaš dopisnik je izvedel iz zunanjega ministrstva, da je pape-ški nuncij dobil poseben nalog od Vatikana, da izjavi francoski vladi v imenu sv. stolice, da ona v vprašanju plcbiscita ne bo zavzela nobenega stališča, da liočc, da posaarsko ljudstvo glasuje popolnoma svobodno in da ne more biti govora o tem, da bi sv. stolica recimo grajala one, ki bi v Posaarju glasovali za povratek dežele k nemški državi. Sv. stolica bo v kratkem dala o svojem stališču uradno razlago in je v vseh političnih krogih veliko zanimanje za to izjavo, ki bo morda najbolj odločilna v plebiscitni borbi, ker je skoraj vse Posaarje katoliško.
V Parizu razlagajo vatikansko stalisce tako, da je sv. stolica hotela od svoje strani šc enkrat pokarati svojo najboljšo voli« za
sporazum s hitlerjevsko vlado v vprašanju konkordata in da je hotela od svoje strani prispevati k temu, da bi se Francija in Nemčija vendar enkrat sporazumeli. Danes ni več nobenega dvoma o izidu plebiscita, je dejala visoka politična osebnost, čeravno je bilo še včeraj gotovo, da bo za Nemčijo porazen. Ali se ho Nemčija izkazala hvaležna za uslugo, ki jo je tako nepričakovano in tako nezasiužcno sprejela v dvanajsti uri?
Dr. Dimo Kazasov, novi
bolgarski poslanik v Belgradu
Soiija, 20. novembra. Danes jc izšel kraljevski ukaz, ki imenuje za poslanika na belgrajskem dvoru Dima Kazašova. — Dimo Kazašov jc ugleden časnikar in publicist in jc bil leta 1923 prometni minister. Bil jc tudi predsednik bolgarskega novi narskega združenja, razen tega jc pa načeloval ttidi mnogim uglednim korporacijani. Tako je n. pr. tudi predsednik bolgarsko - jugoslovanskega društva in bolgarsko-poljskega društva.
Mednarodni pravni kongres v Rimu
od 12. do 17. novembra 1934
Pred štirinajststo leti (16. novembra 534) je bil publiciran Justinijanov Codex repetitae praelectionis; pred sedem sto leti (5. septembra 1234) pa dekretali papeža Gregorja IX, Omenjeni kodeks je zaključil veliko kodifikacijo cesarja .lustinijana; Gregorjevi dekretali pa so prva velika legalna pravna zbirka cerkvenega prava, ki je veljala kot osnova vsa naslednja stoletja do novega cerkvenega zakonika iz 1. 1917 in še z njim ni popolnoma izgubila na svoji veljavi. Justinijanov kodeks in Gregorjevi dekretali vsebujejo torej ius commune, ki je veljalo v visokem srednjem veku v krščanski Evropi. Da se štirinajststoletni in se-demstoletni jubilej obojnega prava dostojno proslavita, je priredil papeški zavod za obojno pravo v Rimu velik kongres in povabil profesorje rimskega in cerkvenega prava iz vsega sveta. Nekoliko v strahu so bili v Rimu, če bo poziv našel odziv, če ne bo nemara koga odvrnilo dejstvo, da labi papeški zavod. Odziv pa je presegel vsako pričakovanje, davilo se je kar 138 predavateljev iz najrazličnejših univerz: iz Rima, Italije, Avstrije, "ladžarske, Češkoslovaške, Romunije, Poljslte, Nemčije, Švice, Francoske, Angleške, Irske, Severne Amerike, Kanade in dva celo iz Japonske. 1/ Jugoslavije se je odzval prof. Kušej iz Ljubljane in podpisani Predaval je tudi pater Jeličič, ki je profesor na rimski frančiškanski univerzi. Te mata iz rimskega prava je obdelavalo 45 avtorjev, med temi so bili znani profesorji, kot n, pr. Kiibler iz Erlangena, Collinet iz Pariza, Schulz iz Berlina, 4rangio-Rinz iz Neaplja, Albertario in Riccobono iz Rima in mnogi drugi. Ostali predavatelji so obravnavali najrazličnejša vprašanja iz kanonskega Drava, nekateri pa tudi temeta. ki spadajo v obojno pravo. Med drugimi so predavali naslednji znani kanonisti: iz Rima Schiifer, Maroto, Roberti, Herman, iz Dunaja Hohenlohe, Bombiero, Schima, dalje Nemci Kurtscheid, Bierbaum M., Lohr ter Schnitz, od Madjarov znani Sipos poleg več drugih, Poljaka Grabovvski ter Abraham, Francozi Fournier, Cimitier, Villien. Zastopanih je bilo več univerz, cerkvenih redov in tudi držav, n. pr. Madjarska.
Slovesnost je bila še povečana s tem, ker «e je kongresa stalno udeleževalo več kardinalov. Ne-
kateri od njih so tudi govorili. Kardinal Bisleti je kongres otvoril v papeževem imenu; na prvi seji je govoril kardinal državni tajnik Pacelli o kulturni sili rimskega in kanonskega prava. Drugi dan je predaval kardinal Sincero o vzhodnih pravnih institutih v pravu latinske cerkve. Tretji dan kongresa je orisal kardinal Peter Gasparri, ki je par dni nato umrl, delo za kodifikacijo veljavnega zakonika zapadne Cerkve. Pokazal je, da so morali kodifikatorji, v prvi vrsti on sam, izvršiti naravnost velikansko delo. Pri kodifikaciji je sodelovalo 5000 ljudi. Naslednji dan je kardinal Lega govoril o različnih postopkih v kazenskih pravdah. Zadnji od kardinalov je govoril madjarski primas kardinal Seredi in sicer o razmerju med dekretali Gregorja IX. in novim zakonikom. Kardinal Serčdi je tudi v soboto zvečer v slavnostni avdienci, ki so se je udeležili vsi v Rimu bivajoči kurdinali razen obeh Gasparrijev, Petra, ki je že umiral, in nečaka Henrika, dalje diplomatski zbor pri sv. stolici, kongresisti, in več tisoč slušateljev rimskih cerkvenih univerz, v dolgem govoru poročal papežu o delu in sklepih kongresa. Na kardi-nalovo poročilo je papež odgovoril v daljšem nagovoru.
Predavanja na kongresu bi mogli razdeliti na tri dele: nekatera so se bavila z Justinijanovim kodeksom, druga z Gregorijevimi dekretali, tretja pa so obravnavala svobodna temeta. Podrobneje govoriti o predavanjih ne spada sem. Omenim le to, da so na kongresu močno naglašali misel, da se je Cerkev izkazala v zgodovini kot velika za-ščitnica prava in da je taka ostala tudi v naših dneh, ko pravo marsikje umira; dalje, da je rimsko pravO, ki so ga omilile in prekvasile evangelj-ske ideje, s kanonskim pravom vred izoblikovalo evro-psko kulturo, da torej Justinijanov kodeks, ki se mu že pozna krščanski vpliv, ne pomeni nazadovanja v rimskem pravu, temveč napredek, in da narodi, ki so s krščanstvom sprejeli tudi po-kristjanjeno rimsko pravo, niso nič utrpeli na kulturi in osobitosti, temveč le pridobili. Kongres je izzvenel v želji, naj bi se svet, ki si želi miru in ' konsolidacije, vrnil k osnovni misli srednjega veka, i ko sta Cerkev in država složno skrbeli za pro-; cvit ljudstva.	Odar Al.
Uredba o izvedbi javnih del
Uredba z dne 22. novembra 1933 je razveljavljena
Kulturni boljševizem tta Poljskem ?
Poljska uvaja „poskusni zakon1
Varšava, 20. nov. b. Posebni parlamentarni odbor proučuje zakonski osnutek o novem poljskem /enilbenom zakonu, po katerem se uvaja v Poljski civilni zakon. Zakon določa olajšave za ločitev zakona. Ločitev zakona se bo lahko izvedla zaradi žalitve, zapostavljanja, ali pa. če zakonski par ne živi lclo dni skupaj. Člen 51 zakona vsebuje do-
Italija v Afriki
ločbo, p« kateri se zakon lahko loči po treh letih skupnega življenja brez navedbo razloga. Polj ka uvaja torej lako zvani poskusni zakon.
(Gornjo vest objavljamo z vsemi pridTŽki in prepuščamo odgovornost zanj poročevalski agenciji. — Ojf. uredn.)
Belgrad, 20. nov. m. Ker bo uredba o izvedbi javnih del z dne 22. novembra 1933 razveljavljena 23. novembra 1934, je gradbeni minister v sporazumu z ministrom za socialno politiko in finančnim ministrom izdelal v smislu čl, 6.3 fin. zak. novo uredbo o izvedbi javnih del, ki bo te dni predložena v pretres in podpis ministrskemu svetu, Po navedenem členu fin, zakona je ministrski svet dobil pooblastilo, da radi ublažitve krize lahko izdaja uredbe z močjo zakona. Po tem členu se bo izdala nova uredba o izvedbi javnih del tudi radi tega, ker je bil s finančnim zakonom za proračunsko leto 1934-35 razveljavljen čl. 6 zakona o podaljšanju veljavnosti zakona o zaščiti kmeta in uveljavljenju posameznih predpisov zakona o zavarovanju z dne 19. decembra 1932.
V novi uredbi o izvedbi javnih del so ohranjene v glavnem vse določbe dosedanje uredbe o izvrševanju javnih del, vendar je sprejetih tud! nekoliko novih določil, ki so v glavnem sledeča: V dosedanji uredbi je bilo določeno, da se bo za izvedbo javnih del uporabljalo v prvi vrsti siromašno prebivalstvo one občine, kjer se bodo ta dela vršila. Nova uredba je v tem pogledu razširjena in določa, da se morajo v mestih, kjer obstojajo javne borze dela, radi velike nezaposlenosti v prvi vrsti zaposliti pri izvajanju javnih del v dotičnih mestih oni delavci, katere bo poslala dotična javna borza dela. Uredba vsebuje tudi določilo, da bodo odslej sodelovale pri razdelitvi dohodkov iz državnega fonda za javna dela tudi dosedanje občine na, ozemlju mesta Belgrada, za. kar po dosedanji uredbi, niso imele pravice. V novi uredbi je tudi povišana za 1% na 3% vsota, ki so jo lahko potrošili v breme kredita za javna dela za potne, stroške pri izvrševanju javnih del, pri nadzoru teh del in kolavdacij. Po odločbah prejšnje uredbe, ki bo ostala v veljavi še do 23. novembra letos, je ministrski svet razdeljeval dohodke državnega fonda za javna dela ob priliki določevanja programa, ki so mu ga v ta namen predložili banovinski odbori za javna dela na podlagi predlogov okrajnih odb.orov za javna dela. Nova uredba pa določa, da bo ministrski svet izdal odlok o razdelitvi po razpoložljivih dohodkih fonda in šele nato bodo banovinski odbori predložili svoje programe v smislu predlogov okrajnih odborov, in sicer brez višine določene vsote.
To novo določilo se je spravilo v uredbo radi tega, da banovinski odbori za javna dela ne bi stavijali programov, za katerih izvedbo bi bile potrebne večje vsote, kakor so bile v ta namen določene. Dosedanji programi javnih del, ki so jih postavljali banovinski odbori, so določali v glavnem izvrševanje samo manjših javnih del. — Na ta način se je hotelo ustreči vsem ali pa vsaj
večini občin v dotični banovini. Po novi uredbi bt pa lahko ministrski svet odobraval, da se sme do 40% letnih dohodkov državnega fonda za javna dela določiti tudi za izvajanje onih javnih dal, ki se morajo nujno izvesti. Programe za izvedbo lakih del bo izdeloval ministrski svet sam brez predlogov banovinskih odborov. Ministrski svet bo s temi določbami dobil možnost, da bo lahko z dohodki državnega fonda za izvedbo javnih del izvajal večja investicijska dela, kakor n. pr. državne ceste, večje regulacije rek, tlakovanja dohodnih cest v mesta, večje melioracije, zgraditve vodovodov in slično.
Nova uredba pa vsebuje tudi določilo, ila bo lahko iz rezervnega znesku (40%) največ 10% dohodkov fonda dujal ministrski svet podpore za izvedbo kakih javnih del krajevnega pomena, in sicer s pogojem, da se bo interesit-una občina obvezala, da bo za izvedbo takega javnega (lela doprinesla najmanj 30% od predračunske vsote s k ul ukom svojih občina rjev ti I i pa iz sredstev svojega rednega proračuna. Dohodki državnega fonda sc bodo na ta način delili: 50% za javna dela po predlogih banovinskih odborov, 10% za podpore ljudem, nesposobnim za delo, istotako po razporedu banovinskih odborov, 30% za izvedbo javnih de), /,a katere bo izdelal programe sam ministrski svet, in 10% za podporo občinam za izvedbo manjših javnih del.
Banovine bodo tudi ponovi uredbi dobivale dosedanje zneske iz državnega fonda, katerega dohodki znašajo letno 50 milijonov Din. Banovine bodo prejemale iste vsote, kakor so jih dobile ob priliki prve razdelitve fonda koncem decembra 1. 1933. Tedaj sta dobili zelska in primorska banovina po 4,500.000 Din, vse ostale pa po 3,000.000 Din, kar da skupaj 30,000.000 Din. Zu. slučaj pa, d« razpoložljivi dohodki fonda no bi zadostovali za razdeiiev na banovine, bo imel ministrski svet z novo uredbo poblastilo, da bo lahko po potrebi najemal posojila na podlagi vseh doihodkov, ki se bodo stekali v fond. V novo uredbo so bila sprejeta tudi določila prejšnje uredbe, ta.k o odredba o fakultativni uvedbi ba-novinske trošarine na vino in žganje s tem, da višek te trošarine, kolikor presega vsoto, določeno za redne, izdatke banovine, teče v banovinski fond za javna dela, nadalje odredb« o trošarini ua bencin in cement, od kuterih gre v državni fond za javna dela 15 Din od 100 kg cementa, 2 Din od 1 kg bencina in 50 par od I kg 1 mešanega bencina s špiritom, končno tudi odredba o izjemnih postavkah v železniški tarifi ia prevoz brane v pasivne kraje.
Pravilnik o kavcijah
Italija preži na Abesmijo
Abesinci se s pomočjo Japoncev pripravljajo na borbo za svobodo
Slovenec« je že pred dvema dnevoma poročal o nevarnem spopadu italijanskih in abesinskih vojakov, ki so napadli italijanski konzulat v Gondarju. K temu prinašamo danes še naslednje podatke.
Itini, 21). nov. b. Italijansko časopisje je posvetilo velikansko pozornost napadu, ki so ga v Gondarju, kakšnih 60 km nad Tanaš-kini jezerom, v Abesiniji napravile oborožene čete abesinskih gorskih plemen na italijanski konzulat, tako da po vsem tem izgleda, kakor da je ta dogodek dobrodošel za italijansko vlado, da sproži vso abesinsko vprašanje. Italijanski tisk bučno zahteva »obširnega zadoščenja« od strani abesinske vlade iti italijanski poslanik v Adis Adebbi Je že vložil strogo protestno spomenico, ki
je po vsebini žaljiva za ponosne Abesin.ce. V nekaterih listin odkrito namigavajo na potrebo »vojaških priprav v zaščito italijanskih interesov v Abesiniji«. Ako povežemo nedavne vesti, da sta Francija in Anglija v tajnem sporazumu prepustili Italiji nadzorstvo nad Abesinijo, z onimi, ki trdijo, da tečejo pogajanja za. zgradbo železnice iz italijanskega Somalija v francoski Džibutl čez Abesinijo, in dodamo še to, da italijanski kralj ni obiskal Somalije vsled razvedrila, potem prihajamo do zaključka, da pripravlja Italija velik pokret, da se polasti abesin-skega cesarstva. Zato ni nič. čudno, če se abesinska plemena, ki so toliko krvavela za svojo svobodo, tudi od svoje strani in s pomočjo Japoncev pripravljajo, da ta grozeči napad pravočasno odbijejo.
Tako bo London sprejel princeso Marino
Tjondon, JO. nov. c. Ves London je danes v silno veselem razpoloženju. Jutri dopoldne se pripelje namreč v J»ndon princesa Marina, nevesta vojvode od Keiita, sina angleškega kralja. Vse časopisje se na široko razpisu je o vseli podrobnostih iu zanimivostih, ki k rase značaj in spremljajo življenje nove angleške vojvodinje. Znano je, kako v zelo velikem prijateljstvu in veliki ljubezni živi ves angleški narod s svojo vladarsko rodbino. Kakor že tolikokrat, tako tudi sedaj zopet ves angleški narod tekmuje, knko bi jutri čim slovesneje sprejel princeso Marino, ki tokrat ofieijelno stopa na tla svoje nove domovine. Ves London govori o najmanjših podrobnostih, ki bi mogle razveseliti mlado nevesto. Časopisi prinašajo podrobnosti o bali mlade neveste in angleške dnine streme za tem.
svoj okus iu modo prilag<xliti |K> okusu in običajih mlade princese. Neštcvilno žena je sklenilo, da bo jutrišnji dan pri sprejemu nosilo obleke v barvah, ki najbolj ugajajo princesi Marini. Od kolodvora pa do Buckingnamske palače 1)0 počival ves promet in tako bo ogromen špalir prebivalstva pozdravljal novo članico vladarske hiše. Do obale se popelje nasproti svoji nevesti ženin, princ Jurij in jo popelje s posebnim vlakom v London. Na kolodvoru jo bosta sprejela kralj Jurij in kraljica Mary, prestolonaslednik princ VValeški in ostali člani kraljevske rodbine. Nato se razvije veličasten sprevod v kraljevsko palačo. Zvečer bo v dvoru prva slavnostna večerja, katere se udeležita že tudi priči poroke, danski kralj in kraljica in norveški kralj in kraljica.
Kar smo ze davno napovedovali
Tnnsbruek, 20. nov. TG. Danes je tukaj prišlo do prvega javnega spopada med Schii-sebniggovimi in Starhembergovimi pristaši, ki se nahajajo pod skupno streho domovinske fronte. Napetost je bila že nekaj časa silno velika, toda voditelji so zadrževali bo-Jevitost obeh struj, a danes je ob priliki neke parade Starhembergova, to se pravi Heiiiiweiirovska skupina začela demonstrativno vpiti: »Heil Starhemberg!« in je z orožjem in palicami napadla svoje sotova-riše domovinske fronte. »Dol s črnimi ga; vrani!« so vpili Heimwehrovci iti potisnili Schuschniggovee v tesne ulice, kjer jih je končno rešila policija, ojačena z redovno vojsko.
Nova belgijska vlada
Bruselj, 20. nov. TG. Theunis je sestavil svojo rlado takole: predsedništvo Theunis (katoliška stranka), vojna Deveze (liberalec), zunanje zadeve flynians (liberalec), državna blagajna Francqui (liberalec), proračun Gutt (liberalec), notranje zadeve Plerlot (kat. stranka), pravosodje Bovesse (liberalec), promet dn \Varnaffe (kat. stranka), državno gospodarstvo Velge (kat. stranka), socialna politika in delu Kubbens ('kat. stranka), prosveln llierlol (liberalec), kolonije Oiarli* (kat. stranka), javna dela in kmetijstvo van Cauwelaert (kat. stranka). Potemtakem j>* v vladi Jesi katoliških in še«t ""tirnimi) ministrov.
Pretepi v Budimpešti
Budimpešta. 20. nov. b. »Zveza svete krone« je ob 22. rojstnem dnevu Otona Habsburškega priredila snoČi v Budimpešti banket, katerega se je udeležilo nad tisoč uglednih legitiinistov. Ker je prišlo preteklo leto do hudih protimonarhističnih demonstracij in do hudih pouličnih spopadov, je policija storila potrebne ukrepe, da onemogoči pretepe. Kljub temu pa se je ponoči zbrala skupina radikalnih socialistov, ki so hoteli vdreti v dvorano. kjer so zborovali legitimisti. Demonstranti so klicali proti legitimistom in proti Ha'bsburžanom. Policija jih je več aretirala.
Matuška obsojen na smrt
Budimpešta, 20. novembra, b. Danes se je končala razprava proti atentatorju na most pri Biator-bagyu, Matuški. Ob 10.18 je prekinil predsednik razpravo in sodišče se jc umaknilo k posvetovanju. Točno opoldne je predsednik pred polno dvorano razglasil obsodbo, da je Matuška obsojen zaradi umora v 22 slučajih in zaradi poskusa umora v 41 slučajih na smrt na vešalih. Matuška je obsodbo mirno poslušal in dejal, da odkrito obžaluje svoje delo in da bo iskreno molil za vse žrlve atentata. V pravnih krogih se čuje, da je madjarsko držav, nadpravdništvo prosilo avstrijsko vlado za končno izročitev Matuške, da lahko izvrši smrttlo obsodbo. Po avstrijskem zakonu bo lahko Matuška, ki je, kakor znano, obsojen na () let težke ječe, koncem meseca januarja 1035, ko izdr/.i tretjino kazni, spuščen na pogojni dopust. Madjarsko drž. pravdništvo se postavlja na stališče, da bi odlaganje kazni do terra časa pomenilo samo poostritev
Na podlagi členov 62, 64, 460 in 465 obrtnega zakona je minister za trgovino in industrijo izdal pravilnik o določevanju in vračanju kavcij.
Čl. 1. Kdor hoče vršiti obrt, navedeno pod
točkami 7, 8, 10, 11, 12, 13, 18, 19, 20, 25 in 26 člena 60, prvi odstavek obrtnega zakona, mora položiti kavcijo, katere višino določi pristojna oblast v skladu s tem pravilnikom. v dovoljenju.
Čl. 2. Kavcijo mora položiti lastnik dovoljenja v gotovini ali v državnih vrednostnih papirjih, ali papirjih, za katere država jamči stalno divi-depdo, z vložnimi knjižicami ali garancijskimi pismi domačih denarnih zavodov v državni Hipotekami banki ali njeni podružnici ali v banovinski hranilnici tiste banovine, na katere področju se nahaja sedež obrti.
Če se položi kavcija v vložnih knjižicah ali garancijskih pismih, bo oblast, ki določi kavcijo, odredila, ali se ponujena kavcija more sprejeti.
Omenjeni vrednostni papirji se polože po borznem tečaju dotičnega dneva, vendar ne preko nominala. Če pade borzna vrednost položenih vrednostnih papirjev za 10% izpod boznega tečaja tistega dne, ko je bila kavcija položena, je lastnik dovoljenja dolžan takoj dopolniti kavcijo do polnega zneska določepe vsote. Če pa borzna cena vrednostnih papirjev poskoči za 10% nad borznim tečajem tistega dne, ko je bila kavcija položena, bodo pristojne oblasti lastniku dovoljenja vrnile tisti del vrednostnih papirjev, ki presega prvotno vrednost položene kavcije.
Lastnik dovoljenja mora položiti tele kavcije:
Za bančne zavode in zavode, ki prodajajo vrednostne papirje na obroke, zastavljalnice in zavode za stave v krajih do 30.000 prebivalcev lOO.COO do 150.000 Din, do 60.000 prebivalcev pa 150.000 do 250.000 Din do 150 tisoč prebivalcev 200 do 350 tisoč Din, preko 150 tisoč prebivalcev 250 do 500 tisoč Din.
Za podjetja, ki dajejo informacije, za privatne detektivske urade, za ženitne posredovalnice v krajih do 30 tisoč prebivalcev 50 tisoč Din, do 60 tisoč prebivalcev 100 tisoč Din, do 150 tisoč prebivalcev 150 tisoč Din, preko 150 prebivalcev 200 tisoč Din.
Za menjalnice in zasebne urade za posredovanje dela in službe v krajih do 30 tisoč prebivaN cev 10 tisoč Din, do 60 tisoč prebivalcev 15 tisoč Din, do 150 prebivalcev 20 tisoč Din, preko 150 tisoč prebivalcev 25 tisoč Din.
Za menjalnice pri železniških postajah in par-niških agencijah ne bo potrebna kavcija, Zavarovalnice polože za vsako panogo zavarovanja 250 tisoč Din. Pod panogo zavarovanja se v zmislu novega pravilnika razume vse elementarno zavarovanje, medtem ko se življenjsko zavarovanje smatra za posebno panogo.
Podjetja za redni prevoz potnikov in blaga z motornimi vozili in male železnice za javni promet in tramvaj polože od 5000 do 500 tisoč Din. Višina kavcije za podjetja za redni prevoz potnikov in blaga z motornimi vozili in male železnice za javni promet in za tramvaje se določa po številu in dolžini prog, uporabljenih voz in drugih okoliščin, ki imajo vpliv na vršitev te obrti.
Čl. 4. Pristojna oblast bo odredila višino kavcije tudi za vsako dovoljenje podružnico obrti, navedeni v členu 3 tega pravilnika. Višina kavcije za podružnice bo znašala polovico kavcije, ki bi se določila za centralo, četrtino pa, če ima centrala več od pet podružnic. Pod podružnico v zmislu obrtnega zakona in tega pravilnika se razume vzporedna obrt, ki ima pravico samostojno sklepati pe; odbe in je kot taka registri>ana pri pristojnih oblastvih. Za podružnice zavarovalnic se dolori višine kavcije kakor za podružnice bančnih ;:avodov.
Čl. 5. Lastnik dovoljenja je dolžan položiti določeno kavcijo najkasneje 14 dni od sprejema dovoljenja, na vsak način pa pred začetkom obratovanja. Če v določenem roku lastnik dovoljenja ne položi kavcije, se izdano dovoljenje razveljavi.
Čl, 6." Položena kavcija se mora vrniti lastniku dovoljenja na odlok pristojne oblasti takoj po prenehanju veljave dovol onja.
Čl. 7. Lastnikom dovoljenja, ki jim je dovo-
ljenje izdano, ni pa določena kavcija, bo pristojna oblast 3 mesece po uveljavitvi tega pravilnika določila višino kavcije. Če lastnik dovoljenja ne položi kavcije 14 dni po prejemu odloka o višini kavcije, se izdano dovoljenje ukine.
Čl. 8. Podjetja samoupravnih teles so oproščena kavcij.
Čl, 9. Ta pravilnik dobi obvezno moč, ko ee razglasi v Službenih novinah.
Op* ured.) Obrti po čl. 60 obrtnega zakona so tisii obrti, za katere je potrebno dovoljenje (kon-cesionirani obrti). V čl. 1 pravilnika o določevanju in vračanju kavcij so naštete te-le obrti:
točka 7; bančni, menjalni in zavarovalni posli, točka 8: prodajanje vrednostnih papirjev na odplačila, točka 10: podjetja za prodajo nepremičnin potom javne dražbe, točka lii podjetja za dovoljevanja posojil na ročno zastavo, točka 12: stavnice (zavodi za stave), točka 13: podjetja, ki dajejo informacije in posredovalni posli za poravnave med dolžnikom in upnikom, točka 18: pisarne za posredovanje ženitev, točka 19: privatne detektivske pisarne, točka 20: privatne pisarne za posredovanje dela in služb, točka 25: podjetja za redni prevoz potnikov in blaga z motornimi vozili ter točka 26: male železnice za javni promet in tramvaji.
Atentator na Beneša?
Pariz. 20. novembra. AA. Iz Micp poročajo, tla so tam aretirali nekega Vladislava Kisa, starega 40 let, rojenega v Bi :i pri Bratislavi Aretirani Kis je pri policiji v Niči označen kot nevaren lerorist V Nico je prišel iz Vichyja. Mislijo, da je imel namero izvršiti političen atentat na dr. Beneša. Odpeljali so ga v Pariz.
Pfoii „bizantinizmuu
Berlin, 20. nov. b. Tukajšnji nemški listi objavljajo sledečo naredbo Hitlerjevega namestnika Rudolfa Ilessa:
»Na moje največje začudenje naletim neprestano v tisku na pozive, da se naj razobešajo zastavo ter po bizantinsko napisane pozdravne članke na strankine voditelje, ce se nahajajo v kraju, ali sc samo vozijo skozi dotiene kraje, prav ogabne članko ob priliki njihovih rojstnih dni, ki na so v resnici tako poveličevanim voditeljem in ž njimi vred vsej stranki v sramoto in se nikakor nc dajo zd ružiti s skromnostjo, ki jo narodni socializem zapoveduje. Ugled vodilnih mož v stranki sc da zvišati le z njihovim delom in z njihovimi uspehi ter z zaupanjem, ki so si ga s svojim delovanjem znali pridobiti med svojimi tovariši. Zato s tem prepovedujem, in sicer zadnjič, da bi so zgoraj grajana bizantinska poveličevanja ponavljala bodisi v tisku bodisi drugačo v javnosti, ter opominjani. da 1>om krivec brez usmiljenju in brez obzira na njihove zasluge odstavil in za vedno odslovil iz službe.<
Prestolni govor kralja Jurija
London, 20. nov. c. Danes je angleški kralj Jurij slovesno otvoril redno zasedanje angleškega parlamenta. Prvič se je tokrat zgodilo po 23 letih, da se je krfilj v parlament peljal v avtomobilu in ne v običajni dvorni gala kočiji.
V svojem preslolnem govoru se je angleški monarh dotaknil vseh trenotnih problemov angleške notranje in mednarodne politike, V mednarodni politiki je poudaril kralj, da smatra Anglija ohranitev miru v Evropi za sveto dolžnost svoje politike. Zato ho Velika Britanija še nuproj podpirala politiko Zveze narodov in branila njene vzvišeno ideale. Anglija stremi za tem, da bi so delo za razorožitev nadaljevalo. Kralj je ludi r< kel; da je njegova iskrena želja, da hi vrnil mir Indiji in ila hi ji prav rad kmalu podpisal ustavo, ki bi zadovoljila vse indijske narode in bila v korist in čast vsemu angleškemu imperiju.
Za denar naših delavcev gre
Že v več zaporednih člankih smo naši javnosti pokazali, kako zelo Škoduje pretirana birokracija z vsem svojim velikim upravnim aparatom in pa centralizacija socialnih ustanov v državi našemu delavstvu. Te socialne ustanove, kakor bolniško zavarovanje, pokojninsko zavarovanje, borze dela, delavske zbornice, razni humani zavodi, vse to trpi za tem pojavom, kar najbolj občuti naš domači delavec, ki mora zanje žrtvovati več, kakor pa je potrebno. Dolga leta skupnega življenja v državi pa nekaterih, ki v teh ustanovah vedre in Dblačijo, niso prav nič izučila, in najnovejši predlog SUZOR-ja o nameravani centralizaciji starostnega delavskega zavarovanja in centralizaciji nameščenskega pokojninskega zavarovanja pa kaže, da ni nikjer pri posebnih socialnih ustanovah volje za ublaženje centraliziranega birokratizina, temveč nasprotno, še za povečanje.
Ze na naslov Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani padajo očitki, da je odstotek njegovih izdatkov za upravne namene previsok. Morda je ta očitek upravičen, morda ni, v polni meri pa velja to za SUZOR sam, ki g;. v znatni meri vzdržujejo slovenski delavci s svojimi prispevki. Slovenski delavec se z upravičenostjo povprašuje, ali je SUZOR sploh potreben, saj bi za kontrolo posameznih okrožnih uradov zadostovali inšpektorji ministrstva za socialno politiko, nadzorstvo SUZOR-ja nad OUZD pa pomenja le velik izdatek zadnjega in pa tudi oviro njegovega delovanja. Ako bi bil OUZD popolnoma neodvisen od Zagreba ter podrejen le nadzorstvu ministrstva za socialno politiko, bi mogel v večji meri in boljše vršiti svoje dolžnosti, kakor pa jih. Slovenski delavec plačuje izredno velike prispevke za bolniško zavarovanje in zato upravičeno zahteva od bolniške blagajne, da mu preskrbi v slučaju bolezni dostojno zdravniško oskrbo in vsa zdravila, ki so za zdravljenje potrebna, naj bodo še tako draga. Ni potrebno in odveč je, da inšpektorji SUZOR-ja
pri vsakem pregledu računov OUZD ponavljajo očitke: Predraga zdravila predpisujete, preveč dajete za ordinacije, za obiske na domu itd. Kdor ima količkaj vpogleda v to, kako slovenski zdravniki bolniških blagajn naglo ordinirajo, kako kolikor le mogoče predpisujejo poceni zdravila in varčujejo na vseh straneh, in kdor ve za pritožbe delavstva, ta bo spoznal, kako neupravičeni so očitki SUZOR-ja. Nikdar se ne bo naš delavec zadovoljil v nevarnosti zgolj z aspirinom in s konjsko kuro, ker je že naprej plačal dostojno zdravljenje I Razumemo pa SUZOR, ki stremi pač za tem, da bi čim večji prihranki slovenskega delavskega bolniškega zavarovanja krili njegove primanjkljaje.
Podobno se godi tudi v bolniški blagajni trgovskih nameščencev, ki je prav tako pod nadzorstvom SUZOR-ja. Uradnik, ki morda 10 let ni zbolel in plačuje visoke prispevke svoji bolniški blagajni, ta naj bi ne imel pravice do dragih zdravil enkrat v življenju! Saj naše bolniške blagajne gotovo niso za zbiranje ne vemo kakšnih fondov in za kritje primanjkljajev drugih, temveč le za to, da nudijo pomoč potrebnim. Slovenski delavec in nameščenec ni simulant. sicer bi pa vsak tak primer prav dobro preprečili naši zdravniki.
Pa še na drug način zahteva SUZOR od slovenskih delavcev prispevke po nepotrebnem. SUZOR vzdržuje na jugu več zdravilišč kakor Kle-novnik, Brestovac, Kasindol in druge. Ta zdravilišča so seveda pasivna. Da se njihova pasivnost zniža, moraio slovenske bolniške blagajne poleg drugega plačevati v njih več stalnih postelj, dasi v ta zdravilišča redkokdaj zaide kakšen slovenski delavec ali nameščenec. Golnik nam pa ie pred nosom in bolniške blagajne le težko pošiljajo v to domače in najboljše zdravilišče svoje bolnike. Še mnogo takih primerov je, ki dokazuiejo, da je centralizacija bolniškega zavarovanja slovenskemu delavcu škodljiva.
Enako je tudi nepotrebna ustanova Centralne delavske zbornice v Belgradu z vsem dragim aparatom. Ta ustanova se do sedaj res ne more postaviti niti z enim vidnim uspehom zn slovensko delavstvo. Ako finančni minister sedaj zahteva, da morajo delavske zbornice znižati svoje proračune za 10%, stori ljubljanska Delavska zbornica najboljše, ako črta svoj prispevek Centralni delavski zbornici.
Pred tednom smo poročali, da leži v Belgradu fond v višini 30 milijonov dinarjev, ki so ga zbrale javne borze dela za podpiranje brezposelnih. Ne pretiravamo, ako trdimo, da je vsaj četrtina tega denar slovenskih delavcev. Fond je zamrznjen, na ljubljansko, celjsko, mariborsko iu soboško borzo pa trkajo sedaj uešleti prosilci, ki 60 ta denar zbirali, ter prosijo in zahtevajo vsaj listo podporo, do katere imajo zajamčeno pravico in ki so si jo že za časa zaposlitve naprej plačali, namreč po 10 Din na dan v prvih tednih brezposelnosti. Borze dela pa nimajo denarja in zaman tirjajo od tega zamrznjenega fonda izplačila. To je nov dokaz, kako je centralizem socialnih ustanov zgrešen in zlasti slovenskemu delavstvu krivičen.
Še druge velike so žrtve, ki sta jih slovenski delavec in nameščenec dala za druge interese. Omenimo samo velike razlike, ki jih je utrpel Pokojninski zavod zaradi padca vrednosti raznih papirjev, kakor Blaira, Vojne škode itd. Nominalna vrednost teh papirjev je sicer ostala, toda koliko milijonov bi si Pokojninski zavod prihranil, ako bi jih na primer kupil v času nizke konjunkture!
Vse to so svareči zgledi, da se mora slovensko delavstvo in nameščenstvo od prvega do zadnjega in brez razlike, katerim skupinam ali organizacijam pripada, boriti za čim večjo samostojnost svojih socialnih ustanov in odločno nastopiti proti še večji centralizaciji, ki sedaj zopet grozi.
Slovenska pesem zadoni v Bolgariji
Snoči je odpotoval 90 članski mešani zbor I ljubljanske Glasbene Matice na 14dnevno koncertno turnejo v Bolgarijo pod vodstvom društvenega predsednika senatorja dr. V. Ravni-harja in zborovega g. S. Pečenka. Umetniško vodstvo je v rokah opernega ravnatelja g. Mirka Poliča, ki že šesto leto uspešno vodi Matični zbor, katerega je ravno pred petimi leti popeljal tudi na koncertno turnejo v Francijo in Švico.
Za Češkoslovaško in Poljsko (pred šestimi
leti) obiščejo sedaj slovenski pevci še našo jugovzhodno slovansko sosedo Bolgarijo, kjer bo prvič zadonela tudi naša pesem iz grl sloven-
skih pevcev. Iniciativo za to turnejo je dal So-juz bolgarskih zborov. Naši pevci gredo na dolgo pot v zavesti, da bo pesem še bolj zbližala naši dve južnoslovanski državi, ki hočeta po zaslugi voditeljev obeh držav zabrisati temne spomine iz preteklosti ter s složnim skupnim delovanjem na vseh poljih ustvariti na Balkanu srečnejšo bodočnost. Po poti grede v Bolgarijo se pokloni številna zborova deputacija žrtvi ogabnega marsejskega zločina, iniciatorju in največjemu poborniku zbližanja med Jugoslavijo in Bolgarijo — blagopokojnemu viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju na Oplencu. kjer položi tudi venec. Žal ni bilo mogoče dobiti dovolj prevoznih sredstev, da bi mogel vos zbor Glasbene Matice s pesmijo počastiti svojega oboževanega zaščitnika in pokrovitelja.
Preko Niša ter obmejnih postaj Caribrod-Dragoman prispo slovenski pevci že danes pozno ponoči v bolgarsko prestolnico Sofijo, kjer bodo imeli naslednjega ane v dvorani Vojnega kluba svoj prvi koncert. Zbor priredi poleg tega še koncerte v Plovdivu (23. nov.), Stari Zagori (25. nov.), Trnovem (26. nov.), Varni ob Črnem morju (28. nov.), Rušah ob Donavi (preje Ruščuk) 30. nov. ter v Plevni 1. decembra, kjer |Kičaste naši pevci z nagrobnico v mavzo-
VSi, hi bolulcfe na zolCnem Kamnu
pijte redno nekaj tednov zjutraj na tešče po dve do tri čaše
Rogaške slatine
»DONAT" vrelca
Vprašajte Vašega zdravnika!
leju spomin ruskih junakov, ki so padli v osvobodilnih vojnah na bolgarskih tleh. Pevci so dobili povabilo tudi iz Loma na Donavi v kotu na jugoslovansko-bolgarsko-romunski meji, ven-da- radi oddaljenosti želji ni bilo mogoče ustreči. Preko Sofije, Niša in Belgrada se vrnejo Matičarji 4. decembra dopoldne zopet v Ljubljano.
Pevski zbor ljubljanske Glasbene Matice je odšel na pot v Bolgarijo s skrbno izdelanim in izibranim programom, za katerega so pevci letos žrtvovali tudi vse počitnice. Na sporedu sta tudi dve novi skladbi, obširna balada za
mešani zbor in baritonskim solo na besedilo pesnika Josipa Pagliaruzija-Krilana »Smr carja Samuela« od E. Adamiča ter »Svatske pesmi« Matije Toinca. Obe skladbi sta namenjeni za
bolgarsko turnejo Matičnega zbora in bosta tedaj prvič preizkušeni v bolgarski prestolnici. Pol eg skladb omen jenih skladateljev so na pro-
gramu še skladbe Gallusa-Petelina, Lajovica, ki poleg Adamiča spremlja zbor na turneji, Ostr-ca, Štolcer-Slavenskega, Gotovca, Mokranjca in Huibada.
Slovenskim pevcem želimo na pot mnogo dobre volje in veliko uspehov! Prepričani smo, da bodo trud in žrtve turneje plodno seme za poglobitev tako kulturnih kakor tudi političnih stik ov med bratskim jugoslovanskim in bolgarskim narodom.
ZAKAJ GlADOVATI?
Katastrofalne povodnji na jugu
Iz skoraj vseh krajev države prihajajo vesti o povodnjih, ki so ponekod že zavzele katastrofalen obseg. Zadnje jesensko deževje, ki se pa po poročilih že bliža koncu, je povzročilo, da so silno narastle skoraj vse jugoslovanske reke. Na mnogih krajih je prišlo do povodnji radi tega, ker se je utrgal oblak. Zlasti vznemirljive so vesti iz Hercegovine, kjer je
Neretva narastla za tO metrov
Nad vso Hercegovino se je v nedeljo popoldne okrog 3 utrgal oblak. Nastopili so poleg tega silni viharji, med katerimi je več ur nepretrgoma lilo kakor iz škafa. Zaradi tega so vsi pritoki Neretve in reka sama silno narastli, tako dii je v ponedeljek dopoldne bila Neretva v Mostarju 10 metrov nad normalo. S seboj je narastla voda nosila kose porušenih hiš, mostov, pohištva, lesa, kar je nagrabila s svojim divjanjem med potjo. V Mostarju so mobilizirali gasilce, ki so z veliko požrtvovalnostjo reševali, kar se je rešiti dalo. V drugih hereegovinskili krajih, ki leže ob rekah, pa je škoda ogromna in znaša po prvih ccnitvali več milijonov dinarjev. Neretva je odnesla več mostov, zaradi česar močno trpi promet. Rama, pritok Neretve, pa je odnesla več lesenih mostov in poleg tega porušila nekaj cest. Mesto Konjic je povsem pod vodo. V Blagaju je povodenj odnesla šest hiš z vsem pohištvom, tako da zjutraj ni bilo niti sledu o njih. V Metkoviču se vrši promet s čolni. V Stolcu je nad 300 hiš pod vodo. Neizmerno škodo pa je povodenj povzročila na poljih in vinogradih, odkoder je odnesla skoraj vso zemljo. Tam, kjer se Neretva zliva v morje, je morje daleč na okoli umazano-rjave barve. Gmotna škoda v pokrajini je ogromna, človeških žrtev pa do sedaj k sreči še ni bilo.
Prekomerna debelost ne te. dani lepo. femvoč.
Mak ar ska in oftofica opustošeni
Najstarejši ljudje v Makarski in okolici ne pomnijo tako strašnih elementarnih nezgod, kakršne so bile tam konec preteklega tedna. V teh dneh se je nad Makarsko in okolico večkrat utrgal oblak, tako da je bilo vse pod vodo. Silna množina vode je v besnem naskoku dobesedno opusto-šila najlepše kraje. Mesto Makarska predstavlja sliko poplavljenega in razdejanega področja. Kopališče Donja Luka je povsem pod vodo. Voda je v Makarski razkopala vse uliefe ter vdrla v vse hiše, kjer je povzročila zasebnikom ogromno škodo. Še bolj pa so trpele okoliške vasi. Na glavni cesti, ki vodi proti Splitu, je prišlo do premikanja terena. Zaradi tega se je cesta na neštetih krajih razpočila in je na njej nemogoč vsak promet. Nekaj hiš se je zaradi tega porušilo. Med premikanjem terena se je čulo zamolklo podzemsko bobnenje. Na nekaterih mestih je padel teren za 100 metrov. Skoraj vsa polja so zasuta s kamenjem. Škoda je ogromna in že itak siromašni narod zre s strahom v bodočnost.
Nevarno naraščanje Save
V doljnem toku, to je od Broda do Zennina, Sava neprestano in nevarno narašča. Pri Brodu je bila Sava včeraj 690 cm nad normalo. V Sremski Mitrovici so se že pripravili na povodenj, kajti vsak čas bo Sava dosegla vodno stanje 6 in pol metra nad normalo, kar bo imelo za posledico, da se bo razlila čez bregove.
— Doraščajoči mladini nudimo zjutraj čašico naravne »Franz Josefove« grenčice, ki doseza radi tega, ker čisti kri, želodec in čreva pri dečkih in deklicah prav izdatne uspehe.
Življenje ?• Kupite
BOXBEKGEKJEVE KISSINGEN TABLETE ZAH.Uj ŠA-N l-E
■■■■ »n ■ ■
kissingen /e Kopališče svetovnega siovesa»lz Kissingenske soli proizvajajo po vsem svetu inone Boxberyerjeve tablete lo hujšanje ka tera odstranjo/ejo prekomerno debelost /s toče sno pa detu/e/o kot blagodejno sredstio ia rego/iran/e»Ne vsebujejo nih joda niti kakih drugih snovi, ki bi škodovale srcu» Dobilo sc v vsok/ lekarni• «,<«». »... ..
Univerzitetna knjižnica
V proračunskem predlogu za leto l!IXi-.'l(>, ki ga je včeraj predložila vlada narodni skupščini, je, kakor smo že poročali, anuiteta za zgradbo univerzitetne knjižnice v Ljubljani v znesku 500.000 Din. V predlogu finančnega zakona pa jo pooblastilo, da sme prosvetni minister v siiorazuinu s finančnim ministrom najeti pri Hipotekami banki posojilo, ki jc potrebno za zgradbo univerzitetne knjižnice v Ljubljani. S tem je vlada priznala potrebo zgradbe univerzitetne biblioteke. Da se je prva etapa v rešitvi tega važnega vprašanja tako srečno zaključila, je predvsem zasluga ministra g. dr. Novaka, ki je dosegel pri g. prosvetnem ministru in g. finančnem ministru pristanek za. dotično postavko v proračunskem predlogu in v predlogu finančnega zakona. Zato je rcklora ti univerze sporočil g. ministru dr. Novaku pismeno zahvalo, gg. prosvetnemu in finančnemu ministru pa se je brzojavno zahvalil. Isto je storila tudi Akademska, akcija za univerzitetno knjižnico, ki je odposlala naslednje brzojavke:
Dr-ju Franu Novaku, ministru soc. poli. tike in narod, zdravja, Belgrad. Vsi vzrado-ščeni nad doseženimi krediti za univerzitetno knjižnico v Ljubljani se. Vam prisrčno zahvaljujemo za Vaš trud, nagrajen z naglim uspehom. Čestitamo Vam, ker bo Vašo ime zvezano z imenom Univerzitetne biblioteke v Ljubljani.
Dr-ju Miloradu Djortljevicu, ministru financ, Belgrad. Zahvaljujemo se Vam, da ste v državnem proračunu s finančnim zakonom zagotovili gradnjo univerzitetne knjižnice v Ljubljani, in Vas prosimo na-daljne naklonjenosti.
Dr-ju Ili j i Šuinenkoviču, ministru pro-svete, Belgrad. Veseli Vašega razumevanja naših kulturnih potreb se Vam zahvaljujemo, da ste s svojim predlogom v državnem proračunu omogočili gradnjo univerzitetne knjižnice v Ljubljani.
Devet let
zaradi umora očeta
Novo mesto, 20. nov.
Danes je bila na tukajšnjem okrožnem sodišču pred velikim senatom obravnava zopet 26-letnega posestnikovega sina Franceta Žabkarja, iz Seča pri Čermošnjicah na Kočevskem. Fruncc Žabkar je bil obtožen, da je 27. septembra tega leta s strelom v glavo umoril svojega očeta.
Obravnava je pokazala žalostno sliko družinskih razmer pri Žabkarjevili. Ustreljeni oče je bil zelo nasilen, zlasti proti svoji družini ter je svojo ženo izredno mučil, tako, da je živčno obolela in da še sedaj nc more več hoditi. Vsi poklicani činitelji so obtoženca Franceta Žabkarja opisali kot zelo mirnega in pridnega fanta ter lepega vedenja. Take izjave so podali občinska uprava, župni urad in šolsko vodstvo v Čermošnicah. Tudi priče, ki so bile zaslišane, so se strinjale o tem, da je bil ustreljeni oče neznosen in nasilen človek, sin pa miren in tih ter da je bil k umoru nekako prisiljen in sicer iz ljubezni do matere.
Sodišče je po izvedbi dokazov ter po govoru državnega tožilca in branitelja, ki je skušal predvsem zmanjšati krivdo obtoženca /. utemeljevanjem olajševalnih dokazov, izreklo sodbo, j da jc obtoženec kriv umora. Vpoštevalo pu jc prevladujoče olajševalne okolnosti in obsodilo Franceta Žabkarja na 9 let robije ter na stalno izgubo častnih državljanskih pravic. Obtoženec je kazen mirno sprejel in jo takoj nastopil.
Cerkveni vestnih
V Karmcličanshi cedkvl na Selu pri Ljubljani bo v nedeljo, 2,"). novembra, slovesnost v čast sv. Jn-nn7.il o<l križa. Ob 0.IH1 bo t.iba sv. mafln. Ob 7„10 slovesna sv. mnSa. Ob !l običajma sv. maša s pridljro (Za Moščanc.) Ob 1« pridiga in pele litanlje z bla Boslovom.
Ivan Kukovec,
ljutomerski narodni buditelj In voditelj Ob stoletnici rojstva
V teku letošnjega poletja je minilo 100 let, kar
..... Ivan K u ko vec, ljudski
_________________nskih taborov ter poznejši .
litični in narodni voditelj ljutomerskih Slovencev
je zagledal luč sveta vornik iz dobe slovenskih taborov ter
go-po-
skuzi dolgo dobo 35 let, in ustanovitelj raznih go-
spodarskih društev in zadrug, predvsem naše ljutomerske Okrajne posojilnice, katero je vodil do svoje smrti.
O njegovem življenju in delovanju smo preieli — sicer malo pozno — članek, ki nam opisuje, kako se je ta slavni mož udejstvoval za slovensko narodno stvar v našem lepem Ljutomeru ter ga obranil do neke mere pod avstrijskim nemškim režimom pred ponemčenjem, kateremu so podlegli skoraj vsi drugi spodnješlajerski trgi in mesta.
Kukovec Ivan je bil rojen dne 14. maja 1834 v Pušencih blizu Ormoža. Njegova mati Kukovec Marija je bila siromašnega — želarskega — stanu, vendar je svojega otroka, ki je bil jako nadarjen in bistroumen dečko, lepo vzgojila in s pomočjo dobrih ljudi tudi izšolala.
Ljudsko šolo je obiskoval mali Ivanček v bliž-nem Ormožu, ki je imela takrat izvrstne učitelje, v jeseni leta 1846. pa ga je mati dala na gimnazijo v Varaždinu. Ker je bil jako nadarjen in dober dijak, se je preživljal deloma z instrukcijami, deloma pa je dobival hrano pri boljših varaždinskih družinah, ki so dajale pridnim dijakom hrano zastonj. Posamezne gimnazijske razrede je dovršil večkrat z odličnim uspehom in s takšnim tudi končal gimnazijske nauke koncem šolskega leta 1854/55, ko je napravil zrelostni izpit.
Po dovršeni gimnaziji se je nameraval posvetiti pravnim študijam. Ker pa si je v teku let, gotovo vsled slabe in nezadostne prehrane, nakopal hudo bolezen — bil je jetičen —, vsled katere je jedva dovršil gimnazijo, je tnoral ostati doma in nadaljne študije za enkrat odložiti. Pri okrajnem uradu v Ormožu so ga sprejeli za dnevničarja z majhno plačo in tako je hodil skozi več let vsak dan iz Pu-šencev v Ormož na službo, da se je za silo preživljal. Ta hoja je njegovemu zdravju jako dobro storila, ker se je tudi sam trudil, da bi zopet ozdravil. Ce je le mogel, se je kopal v Dravi, in to skoraj vsak dan, zraven pa se hranil z mačjim mesom. Kakor je večkrat pripovedoval njegov rojak častni kanonik in kapeiski župnik Martin Meško, se mu jc zdravje vidno vračalo in Kukovec je postaja! pola-
goma močnejši in odjx>rnejši. Ko je okreval in se čutil dovolj krepkega, je stopil 1.J862. v odvetni-
je pri tem čim dalje
ško pisarno dr. Jakoba Ploja v Ljutomeru. V pisarni je opravljal solicitatorske posle in ko se je vživel v tamkajšnje prilike, je začel posegati v javno življenje, v katerem je jjostajal od dneva do dneva vplivnejši in agilnejši, na svoje pravne študije pa
~ " - ' ja-<a-želar-
skega |x>ljedelskega obrata je napravil v teku let veliko industrijsko mlinsko podjetje s parno žago in mlatilnico. Sčasoma je uvedel pri svojem podjetju tudi jjekovsko obrt. Bavil se je vrh vsega tega še z vinogradništvom in živinorejo.
Bil je jako dober in sposoben govornik, ki je na raznih zborovanjih in sestankih bistroumno tolmačil ljudem, kako odf>omoči |iotrebam okraja in dežele. Na prvem slovenskem ljudskem taboru v Ljutomeru, ki je bil dne 9. avgusta 1868, je pred več tisoč glav broječo množico govoril jako prepričevalno in navdušeno o pravicah slovenskega jezika v državnih in deželnih uradih.
Ko se je preselil dr. Jakob Ploj s svojo odvetniško pisarno v Ptuj, je Kukovec že užival takšno zaupanje prj ljudstvu, da je bil mesto njega izvoljen leta 1869. za načelnika okrajnega zastojDa v Ljutomeru. Funkcije načelnika okrajnega zastopa je opravljal sedaj celili 36 let, do leta 1905.
V tej lastnosti je kmalu postal voditelj vsega okraja v pravem pomenu besede v političnem, kakor tudi v narodiio-gospodarskem in kulturnem oziru. V vsem svojem delu je kazal velike sposobnosti in globoko razumevanje za vsa vprašanja in j)otrebe narodnega življenja in gos|X)darstva. Po-sf>eševal je pred vsem kmetijstvo in skrbel za strokovni pouk kmeta, se brigal za razvoj zadružništva in prostovoljnega gasilstva v okraju, skrbel za lepe ceste, šolstvo itd. Okraju je posvetil vse svoje moči in mu s svojim neumornim delom prij^omogel do takšnega blagostanja, za katero so ga mnogi drugi zavidali. Baž radi tejra je slovel ljutomerski okraj
pred svetovno vojno kot eden gosjxxlarsko najbolj naprednih in narodno najbolj zavednih.
Dne 23. junija 1870 je bil prvič izvoljen v kmečki skupini za deželnega poslanca v štajerski deželni zbor v Gradcu, v katerem je zastopal interese kmetskega ljudstva za ljutomerski in ormoški sodni okraj. Bil je jx>leni deželni poslanec in politični vodja ljutomerskih Slovencev vse do leta 1890., ko mu je v tej časti sledil dr. Ivan Dečko, rodom iz Središča.
Po čitanju narodno-gospodarske literature in proučevanju čeških »založen«, o katerih je poročal dr. Josip Vošnjak v »Slovenskem Narodu«, je prišel naš Kukovec do zaključka, da so takšni denarni zavodi potrebni tudi slovenskemu ljudstvu, da se osvobodi nemškega vpliva. Kljub ogromnim sitnostim in težkočam se mu je posrečilo ustanoviti v Ljutomeru Okrajno posojilnico, ki je imela svoj ustanovni občili zbor dne 15. septembra 1872 na podlagi pravil, katera je odobrilo c. kr. štajersko deželno nainestništvo v Gradcu dne 23. junija 1872. Pravila so sprva temeljila na društvenem zakonu iz leta 1852., leta 1874. pa so jih prilagodili novemu zadružnemu zakonu in okrajna posojilnica je bila vpisana na jxxllagi novih pravil v zadružni register pri c. kr. okrožnem sodišču v Celju. Za predsednika te [»sojilnice je bil izvoljen že na ustanovnem občnem zboru Ivan Kukovec in je v tej funkciji pri zavodu deloval do svoje snuti. Bila je to prva jx>-sojilnica na takratnem Sprednjem Štajerskem in ne-ojx>rečeno je Kukovčeva zasluga, da se je zavod krasno razvijal in da zavzema med slovenskimi posojilnicami najodličnejše inesto.
Na inicijativo Ivana Kukovca se je leta 1875 ustanovilo v Ljutomeru dirkalno društvo za rejo dobrih in hitrih konj, ki si jc jiridobilo v teku let za jx>vzdigo konjereje v ljutomerskem okraju velikanske zasluge. Društvo deluje pod imenom Kola jahačev in vozačev še dandanes. Njegove |x>mla-danske in jesenske konjske dirke na Cvenu so med ljudstvom daleč na okoli jako priljubljene in Ivo rijo prave kmetske praznike.
Leta 1882 je liingiral kot predsednik Priprav-
Ljubljanske vesti:
Ruska
manifestacija
v spomin blagopokojnega kralja Aleksandra L Zedinitelja
Ljubljanska ruska kolonija sc je polnošte-\ilno udeležila slavnostne žalne seje, ki eo jo priredile v dvoruni tivolskega doma vse ruske organizacije. Mod častnimi gosti so bili g. pomočnik komandanta dravske diviz. oblasti general Ivan S. Jovanovie s soprogo, gospti Te-rrzina M. Jenko in več drugih. Prof. Bubnov jc kot senior ruske kolonije otvoril večer in se Mpomnijal v uvodni besedi viteške zvestobe blagopokojnega kralja nacionalni Rusiji. Profesor Spektorski je v filozofsko zasnovanem govoru označil neminljive vrednote slovanskemu vstajenju in svetovnemu miru namenjene idealne politike velikega pokojnika. G. Seljanin, pred-
Za dva vloma
dve leti robije
Ljubljana, 20. novembra.
Neumna si, ko delaš na polju!-; Tako je letos jeseni nagovoril Stanko Zupane, klatež in drzen vlomilec, neko dekle, ko jo je mahal po gorenjski cesti, oborožen kot rokovnjač, v eni roki revolver, v drugi kuhinjski nož. Dekle se ga je sprva ustrašilo, nato pa mirno pripomnilo: »Tako ne morem živeti ko ti. Mladi klatež je bil dolgo C-asa drug iu pajdaš razupltega rokovnjača Betona, ki je bil pravi strah in trepet Gorenjske. Tudi Zupane je rad obiskoval kamniško okolico, bil je rojen v Zalogu pri Kamniku in že dolgo let ni prijel za pošteno delo. Letos sredi septembra je vlomil najprej v Spodnjnt Brniku, čez nekaj dni pa na Vrhpoljah. Na obeh krajih je izmaknil dokaj dragocenosti, zlatnine in zlasti gotovine. V žep mu je padlo do '2300 Din denarja.
Predsednik malega senata s. o. s. g. Fran Ko vaf: Priznale? : »Da.« Ste vse vzeli, kar j« obtožnici navedeno? Samo klobuka no i rt srebrne verižice, drugo vse. »Kako sle prišli notri?« »Enkrat skozi okno, drugič skozi podstrešje/ "Kratkomnlo skozi vrata nikjer!« »Ne!« »Kje ste "ir>U0 Din zapravili?« -V Ljubljani. Neki Štefan mi je obljuboval, da me bo spravil v Francijo k tujski legiji. Prav take tam rabijo!«
Zaradi obeh vlomov je bil Stanko Zupane, ki je drugače krepak in zdrav Fant. obsojen na dve leti robije in v izgubo častnih državljanskih pravic za •"> let. Prišel je komaj iz aresla, pa je že začel krasli. Sprejmete kazen ali se pritožite?« Molk in nato: : Previsoka je kazen! Se pritožim. Ne! Ne! Sprejmem! Samo to prosim, da bi naredili. tla v Ljubljani sedim.« Državni tožilec: V Maribor!« Senatni predsednik: Za pol leta je kazen previsoka, drugače...« ln Zupane je bil tudi
s tem zadovoljen, da bo romal v Maribor. *
Q Časnikarski koncert v proslavo narodnega praznika L decembra bo lotos posvečen slovenski narodni pesmi in bo tore..i koncertna prireditev posebno vrste. Sodelovale bodo vse našo najboljše koncertne moči. Kakor vsako leto, bo tudi letos Unionska dvorana pretesna, da bi sprejela veliko rano-■it-' žico prijateljev časnikarskega stanu in ljubiteljev tako lepili in zanimivih koncertov, kakor so časnikarski, ki imajo že svojo bogato tradicijo. Zabavni tlel prireditve letos zaradi narodnega žalovanja odpade.
■ •3 Zopet na tleh. V ljubljanski bolnišnici jc vedno hujša stiska s prostorom. Prejšnje mesece, ko jc bilo še toplo in bolniki niso tako silili v bolnišnico, se je nehalo stanje, da so morali bolniki ležati na tleh. Sedaj, v pozni jeseni, pa je
Ako Vas zgaga dere, ali imate preveč kisline, se nagibate k čirom:
morate piti
Radensko!
v največji meri veže (nevtralizira) kisline, norma-:izira izločevanje sokov želodca in notranjih žlez. Zjutraj na tešče ena ali dve časi Radenske Vas /zdržuje ves dan čilega in svežega!
sodnik Ijublj. podružnice Zveze ruskih vojnih invalidov, se je hvaležno spominjal ruskim vojnim žrtvam izkazane kraljeve naklonjenosti. G. Ivanovski, govornik zveze ruskih intelekt. in fizičnih delavcev, je navedel gunljive podatke o kralju Aleksandru kot dobrotniku ruske emigracije. G. Bogajevski, predsednik Ijublj. podružnice Zveze ruskih častnikov, je predočil glavne tragične in sluvne trenutke vojne zgodovine prestolonaslednika in poznejšega kralja Aleksandra z ono zmago na Dobrem polju na koncu, ki je odločila svetovno vojno. Globoko občutena ? Večna ja pamjat« pravoslavnega cerkvenega zbora je zaključila večer.
morala bolnišnica zopet poseči po tem izhodu. Vse sobe so prenapolnjene, uporabljene so vse zasilne postelje in vendar vse ne zadostuje. Tako je predsnočnjim ležalo v bolnišnici kar 16 bolni- | kov na tleh. Trenutno je v bolnišici nad 800 bol- | nikov, kar pomenja pravo rekordno število. Vse to kriči po razbremenitvi bolnišnice, to je po raz- j širjenju kirurškega oddelka in po zgradbi proti jetične bolnišnice, zakar je prav sedaj živahna j akcija.
© Okradena učiteljica. Te dni je bila uči- 1 teljica Ivana Zvvolf iz Most v frančiškanski cerkvi. Med molitvijo pa se ji je približal neznan tat, ali bolj verjetno tatica, ki ji je izmaknil aktovko, položeno na klop. V aktovki sta bili dve knjižici Mestne hranilnice, glaseči se na 93.000 Din in na 800 Din ter trije klopčiči volne. Zvvolfova je dala knjižici takoj preklicati pri Mestni hranilnici. Tat verjetno knjižici ne bo skušal vnovčiti pri Mestni hranilnici, najbrže pa jih bo prodal kakemu pre- j kupcu hranilnih knjižic, ki jih je danes vse polno. , Obenem je Zvvolfova prijavila tudi tatvino denar- \ niče s 100 Din gotovine ter 400 Din vredne za-pestne ure.
0 Združenje mesarjev in klobasičarjev v Ljubljani obvešča cenj. občinstvo, da bodo vsled previsoke davčne osnove iz solidarnosti v četrtek ves dan mesnice in stojnice zaprte, zato pa bodo v sredo ves dan odprte.	(13190)
Damske plašče
v odličnih kvalitetah in prvovrstnih krojih kupite od
Din 350.—
dalje pri
FRAN LUKIČ, Stritarjeva ul.
Velika izbera!
Vlažno • hladno,	__
sedaj NIVEA
Po burji, de'ju ali snegu — je zlasti potrebno, da varujete Vašo kožo pred vetrom in slabim vremenom, to pa storit« najboljše tako: vsak večer, predno greste spat. si nadrgnite kožo zelo na nhko z Nivea Creme. Koža bo postala vsled tega mehka in gibčna, a poleg tega lako odporna, da ji niti slabo vreme ue more škodovati.
Vsled eucerita, ki se nahaja v Nivea Creme, prodre globoko v kožo, ne da bi pustila sijaj, in je istočasno krema za noč in dan.
Mariborshe vesti:
Izredno visoke davčne osnove
© Umrli v Ljubljani. Kunej, Marija roj. Korp, 73 let, zasebnica, Vidovdanska c. 9; Likar Marija roj. Hlebec, 80 let, zasebnica, Gosposvetska c. 13. Brancelj Ivan, 62 lel, usnjar, Cesta na Rožnik 13; Wiessl Ivan, 81 let, železničar v pok., Vidovdanska c. 9; Schlosser Ivan, 85 let, krojač, Japljeva 2; Eržen Minka, 61 let, uslužbenka Jug. tisk., Resljeva c. 13; — Umrli v ljubljanski bolnišnici: Šte-lan Dominik, 12 lel, sin posestnika, Krasce 11, obč. Moravče; Kos Mihael, 56 let, obč. prevž., brez stalnega bivališča; Jerman Marija, 50 let, hišarica, Dol-Jezero 31; Gregorič Ivana roj. Hubad, 50 let, žena vlakovodje drž. žel.; Žibertova ul. 29; Zaje i Albina, 42 let, trgovka, Poljanska c. 77; Gerželj J Jožica, 11 let, hči gozd. čuvaja, Moste, Tovar-I niška 16; Šraj Julijana, 53 let, žena posestnika, I Vel. Osolnik 2; Žavbi Jakob, 76 let, delavec, Češ-| njice pri Kamniku; Korošec Anton, 77 let, prosjak, ] brez stalnega bivališča; Zupančič Bernardka, 6 i mes., hči služkinje; Žagar Rajko, 2 mes., sin delav-| ca, Srednje Gameljne 45; Gašperšič Antonija, 37 i let, vdova krojača, Škofja Loka 20; Magdič Srečko, 9 let, sin dninarja, Krtina 60; Papež Franja,
1 leto, hči dninarja, Trstenik 34; Pregelj Franc, 62 let, dninar, Videm 16; Ustar Ana, 5 mes., hči delavca, Gradec; Maichenitsch Jožica, 2 leti, hči pleskar, mojstra, Vožarski pot 1; Kane Katarina, 58 let, poljska delavka, Gorice 12; Hamberger Katarina roj. Sušnik, 58 let, žena posestnika, Moste, Zaloška c. 36; Siegmund Janez, 62 let, posestnik, Vrhnika 27; Kravcar Ivan, 38 let, jetniški paznik, Gosposvetska 14; Sket Vida, 7 mes., hči pregl. fin. kontr., Planina 25.
★
eBlgrad, 20. nov. m. Z odlokom pomočnika prometnega ministra sta imenovana v IX. skupini na področju ljubljanskega železniškega ravnateljstva za prometna uradnika Janez Lorenzi in Jernej Schwab, dosedanja uradniška pripravnika.
Maribor, 20. novembra.
V vložišču mestnega načelstva 60 razgrnjeni seznami o davčnih osnovah mariborskih davčnih zavezancev. Druga leta je zašel k tem seznamom samo tuintam kitk radovednež. Letos pa prihajajo neprestano trgovci, obrtniki in industrijci. Odhajajo pa slabe volje. Pa ni čuda. Saj so številke, ki so v seznamu zabeležene in ki oznanjajo višino čistega dohodka, ki ga jc davčno oblastvo prisodilo posameznikom, letos povprečno kar za 100 do 200% višje, kakor lansko leto. Tako visoko ni precenjeno le nekaj gospodarskih panog, o katerih b: se lahko reklo, da še kolikor toliko prosperirajo, temveč brez izjeme vse vrste našega gospodarstva. Od obrtnikov, trgovcev in induetrijcev do zavezancev prostih poklicev, kakor so odvetniki, zdravniki, in-ženjerji itd. O viseli sodi davčna uprava, da so letos imeli očividno veliko višje dohodke, kakor minulo in še prejšnja leta. Po takih ugotovitvah bi prav za prav gospodarske krize v Mariboru ve.č ne poznali ! Neglede na to, da davčna oblast 6ania nehote zavrača tako ugotovitev: lani je bilo v seznamu o davčnih osnovah še 1774 imen, letos pa samo 1658. 2e na ta način se ugotavlja, da je letos 121 davčnih zavezancev manj, ki jim davčna oblast sama priznava, da njihovi dohodki ne dosegajo več predpisanega minimuma. Gotovo je, da tega nazadovanja ni povzročila kakšna prosperitela, temveč gospodarska kriza.
Sicer pa so seznami zanimiv dokument za pre-
□	Ljudje se razburjajo. Naše poročilo o krizi v mariborskem gasilskem društvu, ki smo ga prinesli v nedeljo, je jiovzročilo med Mariborčani izredno zanimanje, oaj je mariborsko mesto 6 svojim gasilskim društvom tesno povezano ter se je vedno ponašalo, da ima najbolje organizirano in opremljeno gasilsko čelo v državi. l)u vlada v društvu res kriza, se je videlo v ponedeljek zvečer, ko so ljudje opažali, kako prihajajo razburjene gruče gasilcev iz gasilskega doma, kjer so imeli posvetovanje. Vsekakor bi bilo v interesu mesta, da se čimprej objasni, v čem obstoja prav za prav kriza in kdo je povzročitelj konflikta, nujno potrebno pa je tudi, da se vzroki sporov hitro odstranijo, ker bo moglo društvo le v vzajemnosti in v slogi napredovati ter skrbeti za dobrobit mesta.
□	Gosposka ulica proti avtobusnemu prometu. Vožnje avtobusov št. 5 skozi spodnji del Gosposke ulice so zadele na odpor tamošnjih trgovcev in tudi občinstva. Trgovci se bodo pritožili pri občini in pravijo, če lani ne bo pomoči, gredo pred višje instance.
□	Zaradi komunizma na zatožni klopi. V zaporih mariborskega sodišča je več dijakov in dijakinj, osumljenih radi komunizma. Sodišče za zaščito države v Belgradu je odločilo, da se bo vrš]l proces proti osumljencem pred mariborskim okrožnim sodiščem. Državno tožilstvo že izdeluje obtožnice.
□	Originalen dementi. V soboto se je po Mariboru razširila vest o nenadni smrti popularnega in priljubljenega gostilničarja »Pri tet,ki Rezi« v Laznici pri Limbušu g. Andreja Halbvvidla. Graška TagespoSta je vest o njegovi smrti celo obširno prinesla ter mu posvetila lep nekrolog. Vse vesti pa jc na originalen način demantiral krepki in zdravi gostilničar s kratkim inseratom v mariborskih časopisih: »Še smo pri življenju.«
□	KroŠnjarstvo s kruhom prepovedano. Po mestu, zlasti pa na frgu je prepovedano krošnjariti s kruhom. Nekateri peki se za prepoved niso brigali in so pošiljali raznašalce kruha na trg. Včeraj je napravilo tržno nadzorstvo racijo na take krošnjarje ler zaplenilo velike zaloge kruha in žemelj.
□	Pod avtomobilom. V Delavski ulici je povozil neki avtomobilist 44 letnega slugo Jožefa Fidlerja. Podrl ga je sredi ceste ter mu prizadel tako hude poškodbe, da so ga morali prepeljati v bolnišnico.
□	»Samomorilci« na bobnu. »Samomorilce« imenujemo v Mariboru tiste zajčke, ki po neprevidnosti zaidejo v nastave spretnih zankarjev in v zanki iz žice najdejo nesrečno smrt. Večkrat pri-
sojo mariborsikega gospodarstva. Po mnenju davčne oblasti bo imela samo mariborska industrija letos okoli 26 milijonov dinarjev čistega dohodka. Povišanje, ki zadeva industrijo, je sploh znatno. Dočim je znašal v lanskem predlogu najvišji dohodek nekega tekstilnega velepodjetja 3,100.000 Din, eo mu ga letos povišali na 6,724.400 Din. Drugemu podjetju zopet od 3 milijonov na 5,541.000. Sploh je tekstilna industrija zelo visoko procenje-na. Podjetje, ki je lani bilo cenjeno na 160.000 Din, ima letos' 951000 Din, drugo z lanskimi 488.000, je letos cenjeno na 2,003.600. Tovarna svile, ki eo ji lani prisodili 352.000, je cenjena letos na Din 1,944.200 itd. Res, da so se nekatera teh podjetij lani in letos znatno razširila ter so vključila v pogon nove obrate ter da je. tekstilna industrija v razmeroma še najugodnejšem položaju — vendar je letošnja cenitev previsoka. Prav tako, pa še huje je v trgovini in obrti. Trgovca, ki prodaja pisalno stroje, jih popravlja ter ima zraven še tečaj trgovskega šolstva, so ocenili na 200.000 Din čistega dohodka! Neko branjarijo na 27.300 Din; najvišja ocenitev v veletrgovini znaša 433.000 (lani 240.000) Din, v trgovini na drobno pa 218.000 Din. Kako bo na to oceno reagiralo mariborsko gospodarstvo? Zaenkrat je vse silno nejevoljno. Gospodarski krogi pripravljajo skupno akcijo, trgovci in obrtniki bodo prihodnji teden zaprli na delavnik ves dan svoje obrate. Vse pričakuje pa rešitve od razprav pred davčnimi odbori, ki naj bi pretirane ocenitve uravnali v prave meje.
nesejo divji lovci take uplenjene dolgoušce v mesto na prodaj, ponujajo jih po hišah, ali pa celo skrivaj na trgu. V soboto so zaplenili na mariborskem trgu štiri take »samomorilce« ter jih včeraj zjutraj prodali na javni dražbi. Prodajalca pa ei je zabeležila policija.
— Pri ljudeh, ki so pobiti, utrujeni, nesposobni za delo, povzroči naravna »Franz-Josef« grenčica prosto kroženje krvi in zviša zmožnost za misli in delo. Vodilni kliniki dokazujejo, da je Franz-Josef« voda odlične vrednosti kot sredstvo za odprtje črev pri duševnih delavcih^ slaboživčnih in ženskah.
Celie
Pot čez bodoči Tyršev trg. Pred kratkim smo pisali o nevzdržnem stanju, v katerem se nahaja pot, ki veže Komenskega ulico z Mariborsko cesto in gre čez bodoči Tyršev trg. Na mestnem poglavarstvu so sedaj sklenili, da bodo to pot zaradi velikega prometa spravili v stanje, kakor se spodobi.
•©• Snežni prestrežniki na strehah. Po cestno - policijskem redu mora jo imeti vse hiše, ki se nahajajo ob glavnih cestah in ulicah snežne prestrežnike. Ta predpis velja tudi za Celje. Gospodarji celjskih hiš bi si bili tako pripravo že nabavili, če bi bile s prestrežniki opremljene tudi hiše in poslopja, ki so javna last. Zaradi tega je mestno poglavarstvo sklenilo, da bo dalo napraviti, na vseh svojih hišah snežne prestrežnike, ker šele potem se lahko isto zahteva tudi otl drugih lastnikov.
-©■ Strojna trebilnica za čiščenje Savinje. Pri zadnji seji mestnega sveta je bilo sklenjeno, da bo napravila mestna občina prošnjo na banovino, naj nabavi za čiščenje Savinje strojno trebilnieo. S to trebilnico bi se sproti spravlja iz struge gramoz, ki ga nanaša voda in bi bile bodoče poplave zaradi tega precej omejene.
S) Dve nesreči pri delu. Krašovec Uršo, delavko pri tvrdki Brauns, je v ponedeljek zgrabil stroj za desno roko in ji odrezal štiri prste. — Rožič Miha iz Nove vasi je sekal drva in se usekal v levo nogo.
ljalnega odbora za Miklošičevo slavnost, ki se je vršila dne 3. septembra istega leta v Ljutomeru.
Kot deželni poslanec je v veliki meri pripomogel, da se je leta 1800 zgradila železnica Radgona—Ljutomer ter je bil do svoje smrti član upravnega sveta te protre. Na kolodvoru je pozneje sezidal veliko restavracijo, s čimer je železniški promet znatno pospešil in razširil.
Končno je deloval tudi v okrajnem šolskem iveiu nad 35 let in bil dolga leta njegov načelnik in okrajni šolski svetovalec. V krajnem šolskem svetu jc bil predsednik, ili sicer od leta 1870—1880 ter od le I a 1893 naprej do svoje smrti leta 1008. Kot krajni šolski ogleda je v njem deloval od lela 1672 tiuli do svoje smrti. Po njegovem prizadevanju je bila na najlepšem prostoru v Ljutomeru zgrajena nova osnovna šola. ki je bila slovesno otvor-jena dne 12. septembra 1803, prej že pa je bila na njegovo pobudo ustanovljena nižja realka. I rit-dil se je tndi, da bi se ustanovila na Cvenu kine-lijska šola. O vsem se je že dogovorilo, ludi o prispevkih posameznih občin, toda pri okrajnem odboru je ves predlog propadel, ker so io nekateri hoteli imeti pri Sv. Križu, kjer bi bik) bolj v sredini okraja.	.
Kukovec jc opravljal potemtakem vse zanj dosegljive javne funkcije ter bil skozi eno celo človeško dobo duša in srce vsega narodnega, političnega in gospodarskega življenja v Ljutomeru. S svojim neumornim in nesebičnim delom jc ustvaril ljutomerskemu okraju sloves, ki je segal daleč čez njegove meje. Kako je delal za splošno blaginjo in kmetske koristi do zadnjega zdihljaja. osvetljuje najbolj dejstvo, da je še dne 20. aprila 1008, torej 12 dni pred svojo smrtjo, govoril na nekem zborovanju, kako bi se naj regulirale tamkajšnje vode (Sčavniea in Globelka). ki delajo posestnikom vsled poplav skoraj vsako leto ogromno škodo.
/a zasluge, ki si jih jc pridobil s svojim delom /a tiarou m državo, je on icih ioov uuimuvmi o« ccsarja Franca Jožefa I. z zlatim križccm za zasluge I s krono. Pozneje so mu avstrijska nemška oblastva |
strogo In dosledno narodno udejstvovanje silno zamerila, ker jim je bil na poti njihovi raznarodovalni politiki, vendar si niso upala proti njemu odkrito nastopili, ker jc imel za seboj vse ljudstvo.
Kljub temu, da je v svojih mladih letih nevarno bolehal, je bil pozneje vedno dobrega zdravja. Zbolel je šele 8 dni pred smrtjo, ko ga je dne 24. aprila stresla mrzlica, ki mu je upihnila luč njegovega plodonosnega življenja dne 2. maja 1008 ob 4 zjutraj.
Časten spomin mu je ohranila samo Okrajna posojilnica v Ljutomeru. Trajen spomenik, ki je trdnejši od brona in jekla, pa si je postavil sam s svojim delom med narodom in za narod, ki se ga je dolgo hvaležno spominjal.
Brezdvomno bi Ljutomer na svoji privlačnosti mnogo pridobil, ako bi se naši mestni očetje spomnili tega velikega moža, ki se je ves žrtvoval za Ljutomer, za njega razvoj in napredek ler mu postavili skromen spomenik in s tem oteli pozabljivosti moža, ki je svetel zgled neumornega in nesebičnega tlela za narod in državo.
Pastir z belo ptico
Pravljica. Spisal Joža Lovrenčič. z risbami opremil Maksim Sedej. Družba ev. Mohorja v Celju, 1984.
Kot 64. zvezek »Mohorjeve knjižnice« je izšla nova mladinska knjiga Jože Lovrenčiča, ki je zlasti e evojo knjigo »Tiho življenje« fitopll v krog naših iinenitnejših mladinskih pisateljev. — »Pastir z belo ptico« je daljša pravljica, v kateri ee ne kaže toliko invencioznost avtorja, kot njegova izredna sposobnost lepega, otrokom domačega in ljubega pripovedovanja pravljičnih enovi. Zgodba o pastirju, ki koleba med ljubeznijo do matere ln željo, da bi etregel in ljubil žalostno kraljičino, ima svoj glavni poudarek na otrokovi — paslirč-
kovi — ljubezni do matere, ki je pojmovana v Lo; vretičičevi pravljici izrazito pedagoško. Drugo, nič manj važno pa je tudi ljubeče hrepenenje kraljične po beli ptici, ki poje:
Zakon, zakon, li si svet, na tebi sloni vesoljni svet.
Preprosti pastir, ki to pravljično ptico — srečo kraljični prinese ter se potem tudi z njo poroči, izpolni lo nemirno in nejasno koprnenje dekliškega srca, k: je tu z veliko vernostjo in preseneča jočo natančnostjo slikano. V tem tiči^ pač ludi filozofija tega Lovrončičevega dela: erečen zakon dveh ljubezih se src je najlepše na zemlji. V tom je tudi sodobna aktualnost in vzgojna vrednost Lo-vrenčičeve pravljice. Ves aparat pravljičnih pripomočkov, katerih se pisatelj poslužuje zlasti za opisovanje dvora in dvorskega življenja ter za izgraditev okvira za paslirjeva dejanja,, jo voč ali manj znan; toda krivico bi delali pisatelju, ako bi nc omenili, da je s srečno roko vsak pripomoček nekoliko po svoje ozaljšal, spremenil ali pa mu kakorkoli dal nekaj svojega v tistem podtalnem modroetnem izrazu, ki je za pravljične motive značilen. Tako je zavist ministrov pokazala z neko čislo novo, a celotnega obeležja ne uničujočo plastičnostjo, in polog tega še marsikaj drugega tako.
Kljub razmeroma bogatemu številu mladinskih knjig imamo pri na6 malo resnično dobrih inladin-' sitih del. Lovrenčičeva nova pravljica bo gotovo dobrodošla tistim, ki iščejo kvalitetnih mladinskih knjig, tembolj, ker je po svoji lični opremi, dobrem papirju in — kar je zelo važno — zares posrečeni ilustrativni plati, kar najbolj mikavna. Maksim Sedej, ki ga čezdaljo bolj pogosto srečujemo v javnosti, je pri iluetriranju Lovrenčičeve pravljice pokazal mnogo smisla za takšno delo, dasi velja tudi zanj, kar smo že glede avtorjeve in-vencioznosti povedali.
Na koncu naj še omenimo, da jo T.ovrenčičev Jezik kljub mestoma se pojavljajoči nfe' liranosti zdrav in krepak, lep in zveneč; tudi s te strani
moramo »Pastrija z belo ptico« pohvaliti pred drugimi mladinskimi knjigami, v katerih ee zlasti v
pogledu čistosti in lepoto jezika mnogo greši. s. š. *
Celjsko gledališče. Ibsen: »Strahovi«. Celjski Studio je v soboto in v nedeljo vprizoril v dvorani Ljudske posojilnice Ibsenove »Strahove« ter s tem odprl celj.sko gledališko sezono. Režiral je g. Gradišnik, ki jc igral obenem tudi glavno vlogo sinu Osvalda in zopet pokazal, da je težkim nalogam kos. Sinu. ki je žrtev očetovih grehov, je podal mojstrsko in inti moremo k novemu uspehu samo čestitati. Dvoranu je z njim sodoživljala igro. Gdč. Turkovo v vlogi matere Helene ni popolnoma zadovoljila. Vdala se je vsodi, v katero jo je vrglo življenje, in je bila zato najboljša v tistih trenutkih, ko jc nastopala napram vsem dogodkom popolnoma apatična in brezbrižna. Edino ljubezen do sina bi jo morala spraviti iz ravnotežju. Tudi maska za to vlogo ni bila primerna in bi bilo zato v bodoče priporočiti v tem oziru malo več previdnosti. Sijajno jc rešil svojo vlogo mizar Kng-strand (Golob), navidezni oče hišno (Mirniko-va), ki je ljubko dekle, a tudi vse kaže, da bo šla po poti svoje matere. Tudi Mirnikova je podala svojo vlogo zelo dobro. Pastor Mnnders (Jurač) jc igral svojo vlogo spretno. Vitli v vsem šc rešitev, življenje gjedu kot pravi služabnik božji ter hoče pomagati tein nesrečnim ljudem. — Led jc s to premi jero prebit. Studio je dokazal svojo jmivico do obstoju. Z domačimi močmi hoče ustvariti Celju dobro gledališče in reči moramo, da se mu je nrvu predistava v glavnem posrečila. Odstraniti bo treba le ši nekatere hibe in Celje bo imelo iz lastnih si, zgrajeno gledališče. Pripomnili bi, da k takim predstavam ne gre puščati mladine, ker stvari itak ne razume. Obisk v soboto in nedel jo p< • voljen, n bil bi lahko boljši. Dvoranu jc bili> v soboto premalo kurjena,	G.
Za zgradbo bolnišnice za jetične
Narodna protituberkulozna lipa je dala iniciativo za postavitev spomenika blagopokojne-mu viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju v obliki humanitarno-zdravstvene ustanove: bolnišnice za' tuberkulozne v Ljubljani.
Občni zbor Narodne protituberkulozne lige je v nedeljo z velikim odobravanjem sprejel tu sklep, kateremu ee je pridružila tudi ostala javnost z mnogimi izjavami, ki jili je liga prejeln z vseli strani. Občni zbor je pooblastil upravni
odbor, da organizira vse potrebne tehnične in materialne pripomočke, zlasti ustvaritev posebnega odbora iz zastopnikov najbližjih interesentov in splošne javnosti. Do nadaljnega obvestila naj se prispevki zu spomenik pošiljajo na po-štno-čekovni račun št. 15.531: Narodna prbrtitu-( berkuloznti liga.
Tajnik:	Predsednik:
Dr France Debevec, s. r. Dr. J. Bohinjec, s. r.
Preimenovanje ceVskih ulic
Celje, 20. nov.
Vsi Celjani smo pozdravili sklep občinske seje, da se imenuje najlepši trg- v Celju po pokojnem viteškem kralju Aleksandru I. Zedinitelju. Glede preimenovanja drugih ulic se pa sliši med občinstvom veliko ogorčenje in nezadovoljstvo. Starodavno Ljubljansko cesto so prekrstili v Krekovo cesto. Ta komunikacija vodi iz Celja proti Ljubljani, vsled česar je ve v naravnem oziru imela svoje pravilno Ime. Ne glede nato, dn nastanejo ob nepotrebnem preimenovanju ulic zmešnjave, je to v tujsko-prometnem oziru nepriporočljivo in se poleg' tega škoduje v tej ulici razvijajoči se obrti. Radi preimenovanja Gosposke ulice smo celo čuli, da se je 56 trgovcev in obrtnikov iz te ulice pritožilo na ki*, bansko upravo v Ljubljani in prosilo za razveljavljenje takega, za celjske davkoplačevalce neumestnega občinskega sklepa.
Gospod poročevalec Voglar je pač imel gotov interes ,da je v zadnji občinski seji podal poročilo glede preimenovanja trgov in ulic en bloc, na mesto da bi stavil svoje
Alkohol - ubijalec
Višnja gora, 20 nov.
V ponedeljek so pripeljali orožniki v višnjegorske zaporo komaj 22 let starega Tanta, ki je v nedeljo zvečer postal ubijalec. Tudi pri tem žalostnem slučaju je imel alkohol svojo vlogo zraven. Kljub krizi, ki tako zelo stiska zlasti kmečkega človeka, so še vedno ljudje, ki imajo dovolj denarja za pijančevanje. Tako so se ludi v nedeljo zvečer pripeljali fantje iz okolice Žalne kar na lojterskem vozu. seveda precej pijani. Pred Mohoričevo gostilno, ki je bila že zaprta, so so ustavili in klicali kramarja, naj jim odpre in dn. nove pijače, ki pa so jo imeli že preveč, kakor se je kmalu pokazalo. Ko se krčmar ni odzval njihovemu klicu, je prišlo
Koledar
Sreda, 21. novembra: Darovanje Marije Device. Kolumbon. Ščip ob 5.26. Herschel napoveduje dež ali sneg.
Osebne vesti
—	Spremembe v sodnopisarniški službi. Za
dnevničarja-zvaničnika pri okrajnem sodišču v Ljubljani je imenovan Gostič Milan i/. Ljubljane. Za zvaničnico III. skupine pri okrajnem sodišču v Brežicah je imenovana Ana Poček, doslej dnevnica rku-zvaničnicu. Za sodna služi-telja sta imenovana: Karol Samec v Črnomlju in Josip Zadnlk v Velikih Laščah. Za dnevnicavko-zvauičnico je postavljena pri okrajnem sodišču v Ljubljani llerna šemrov, za dnevnifiarja-zvaničnika pu lir nest Bolku v Murski Soboti. — Premeščena sta: poduradnik-zvaničiiik Josip Wagner iz Krškega v Radeče in sodni služitelj Jernej Tome iz Velikih Lašč v Krško.
Ostale vesti
—	Ne smejo pešati...; Skoraj se zdi, da je drzno, če prihajamo z moledovanjem za mladinske darove v namene misijonske naprave, ki se imenuje »Dejanje sv. delinstva Jezusovega«, ko nas vsepovsod tare gospodarska stiska in še za lastne potrebščine komaj spravimo skupaj potreben drobiž. Toda z nabirkami ne smemo in n c moremo prenehati, saj gre tu za kraljestvo Kristusovo na zemlji in za razširjanje tega kraljestva med pogani; saj gre za krst poganskih otrok in tudi za krščansko odgojo naše mladine v domovini. Kot podporniki »Dejanja svetega detinstva« začno že otroci spoznavati, da je vera neprecenljiv dar božji, ki ga moramo ščititi, varovati in ohranjevati ne le z življenjem po veri in z molitvijo, marveč tudi z dobrodelnostjo v prid onim, katerim še ni zasvetila luč evangelija Jezusovega, škofijsko vodstvo »Dejanja sv. detinstva« opozarja torej vse gg. poverjenike, naj ne pozabijo na to mladinsko misijonsko ustanovo. Ustreženo bo, če nabir-ke čimprej dopošljejo, ker je Vestniik (letno poročilo) že v tiskarni in je treba v statistiki vstaviti višino prispevkov za posamezne župnije. Kdor bo zbirko še spopoln jeval, naj kar po dopisnici naznani, katero vsoto naj vstavimo v račun. — šk. vodstvo, Preti škofijo 7, Ljubljana.
Glas o dobrih klobasah gre daleč na okrog; za dobre klobase je pa le
Aromatin
—	Rdeči križ v Šmarju pri Ljubljani so ustanovili preteklo nedeljo v gasilski dvorani. — Za predsednika je bil izvoljen g. Kolovič, železniški uradnik.
—	Zgradarina. Glasom razglasa davčne uprave je treba vlagati v mesecu novembru: Prijavo dohodkov od zgradb (zgradarlno) za leto 1934. Tiskovine ima v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani —- pola stane 1 Din. Tudi: Sp.isek najemnikov in podnajemnikov, katerega zahtevajo izven ljubljanske davčne uprave, se dobi istotam in stane komad 50 par. Vsem hišnim posestnikom in upraviteljem pa priporočamo knjižico »Zgradarina«, ki jo je spisal višji davčni kontrolor L. Novak, iz katere bodo povzeli polno praktičnih navodil in nasvelov za pravilno izpolnitev te prijave. Cena knji-ici je 15 Din. Imenovana knjigarna ma v zalogi tudi druge davčne tiskovine, kakor zu uslužbenski davek, rentnino, družabni in poslovni davek. Trgovcem in občinskim uradom pri večjem odjemu primeren popust.
—	Zaradi ponarejanja listine In krivega pričevanja je bil pred ljubljanskim sodiščem obsojen ua 3 mcsccc in 3 dui strogega zapora


To je samo kava Hag, katera Vam daje popolni užitek čiste zrnate kave, ker kofein nima ničesar skupnega z okusom in arorno. — Kava Hag je izbrana iz najfinejših višinskih kultur. Obdelana in oplemenjena je tako, da niti najobčutljivejšim osebam niti deci ni treba braniti uživanje prave zrnate kave. — Poisku-site enkrat! Štirje tedni ob kavi Hag Vas prelij	pričajo o vseh odlikah i" prednostih, ki jih nu-
t'
predloge tako, da bi se bilo glasovalo o vsaki ulici posebej.
Resnici na ljubo moramo sporočiti, dn je pri tej občinski seji edini mestni svetnik g. Dobovičnik pri slučajnostih protestiral proti takemu sklepu, posebno radi preimenovanja Gosposke ulice, v kateri se nahaja zelo veliko malih obrtnikov, ki bi bili vsled preimenovanja Gosposke ulice najbolj udarjeni, ker hi jih oddaljene stranke vsled novega imena sploh ne našle. Prosil je, naj se tozadeven spis vrne v odsek in naj so ohrani Gosposki ulici dosedanje ime, kar je v tr-govsko-obrtnem oziru zelo velike važnosti, posebno pa še sedaj v času veliko gospodarske krize.
Čudno se nam zdi, da odsekov poročevalec tako važnih prod'ogov, kakor je preimenovanje ulic in trgov, ni utemeljeval prav z nobenim argumentom, kar bi bilo vsekakor prav v tem oziru nujno potrebno. Odkrito povedano imamo vtis, da sc sedanji večini v celjskem mestnem svetu strašno mudi spraviti pod streho gotove reči pred svojim odhodom z mestnega poirlavarstva.
	II m
	/s Im
	'> jf&ft *>
i	fe
f	
m	M**
M	g
	H
#	%
v	h
40 Mm,
iimpiiu. ;;r. j
pozabo- toka
žarnice morate poznati, da zamorete presoditi njeno gospodarnost TUNGSRAM D žarnica, katere nitka je zvita v dvojni vijačnici, ima oba podatka. Onadva Vam jamčita za gospodarnost žarnice.
ŽARNICE
nitka v dvojni vijačnici s>etloon« množina v dekalumenih
med njimi do prepira. Zabliskali so se noži, kakor je pri takih prilikah navada, in devetindvajsetič trii Jožo Matjašič se je zgrudil mrtev na tla. Prepeljali so ga v mrtvašnico v Žalno, morilca pa v višnjegorske zaj>ore, kjer se bo imel čas strezniti in premišljevati svoje ravnanje. Zadnje čase se vedno bolj ninože fantovski pretepi na deželi 111 sicer največ radi pijače. Marsikje starši nimajo denarja za najpotrebnejše, sinovi pa kar z obema rokama razsipajo težko prisluženi denar. Kje je tu ljubezen do staršev, kje kaka srčna kultura? Storilci bi se morali eksemplarlčno kaznovati, takim pa, ki samo zato delajo, da v nedeljo zapijo, kar so med tednom prislužili, bi morali odvzeti delo iu ga dati takim, ki bi ga znali bolje uporabiti.

Grozna smrt dvojčkov v plamenih
Maribor, 20. nov.
O strahoviti katastrofi, ki je globoko potrla ljudi, poročajo iz Poličke vasi pri št. IIju. Na viničariji posestnika Ludvika Mucherja v Polički vasi, občina Jukobski dol, je nastal požar. V viničariji sta stanovala Ivan in Beri« Kristl. Imela sta dva otroka — poldrugo leto stura dvojčka, Stanka in Stanko. Kristl in njegova žena sta hodila delat tudi izven domu na posestvo lastnika viničarije. Ker sta revna, si nistu mogla nujeti nikogar, da bi pazil na otroke. Radi tega sta ju vedno enostavno zaklenila v hišo. Mati sc je satno opoldne zgla.sila doma, da ie otroka nahranila, nato pu je odšla zopet na delo in se vrnila zopet šele zvečer domov z možem,
i Tako je bilo tudi usodnega dne. Kristl in njegova žena sta odšla k Flucherju nn delo, doma pa stu pustila Stanka in Stanko v zaklenjeni hiši. Opoldne je prišla mama obeh malčkov domov. Zukurila je v železnem štedilniku, pogrela močnik in skuhala čaj ter nasitila oba otroka. Hčerka je nato v postelji zaspala, mali Stanko pa se je igral na tleli, ko sc je mati poslovila in zopet odšla na delo. Popoldne okoli 5 pa je zagledal sosed Jurij Paliernik, du .se vali skozi okna Klucher jeve viničarije gost črn dim. Planil je s klici »gori« proti hiši, še predno pa je pri-
šel v bližino, so že siknili iz oken in iz strehe ognjen jeziki in v hipu jc bila cela viničnrija v ognju. Takoj so plameni objeli tudi vinsko prešo in hlev in vse skupaj je zagorelo s silnimi plameni, ki no našli v senu, nakopičenem na podstrešju hiše, dovol j goriva. Gasilci so skušali vdreti v stanovanje ter reševati, pa niso mogli radi gostega (litini in žgoče vročine blizu. Ljudje skrttja niso niti vedeli, da sta v goreči liiši oba nesrečna otroka, šele staršu sta pri sporočilu, du jimu gori tlom, prestrašena prihitela s strašno vestjo, da stu Stanko in Stanka v goreči hiši zaprta. Gasilci, ki so z motorko prihiteli iz Pesnice, niso mogli ničesar več pomagati, omejili so se k- na varovanje sosednjih objektov. Ko sc je goreča liišu porušila ter so pogasili plamene, so našli med očrnelim trumovjeni dvoje zoglje-nelili telesc, ki so jili ob splošni žulosti cele okolice pokopali na jaieninskein farnem pokopališču. Kako jc prišlo do tragične nesreče, se ni še dalo ugotoviti. Morda je mali Stankec, ki je bil kljub poldrugemu letu, nenavadno bister in živahen otrok, dobil v roke vžigalice, mogoče je tudi zbrskal iz zakurjenega štedilnika žerjavico, ki je povzročila požar. Njegova nesrečna mati pravi, da je pred odhodom ogenj v štedilniku pogasila in si torej ne more razjasniti dogodka.
DRAMA (Začetek ob 20)
Sreda, 21. novembra: Mino, delile 2 Mont pur naša. l!eil Sreda.
Četrtek, ii. novembra: Ougalniea Ited 15. Petek, 2,1. novembra: Zaprlo.
Sobota, 21. novembra: Ob U: Bratje Karatnazovi. Dijaška predstava. Izven. Cene od j <lo U Din. Nedelja, 25. novembra: Ob II dopoldne: Sneguliiea. Otroška predstava. Znižane cene od 20 Din navzdol. Ob 15: Ougalniea. Izven. Cene od 20 Din navzdol. Ob 20: IVatertoo. Premiera. Izven.
OPERA (Začetek ob 20) Sreda, 21. novembra: Zaprto.
Četrtek, 22. novembra: Sneli Anion, vseli zaljubljenih
patron. Opereta. Red Četrtek. Petek, 23. novembra: Carmeii Gostovanje francoskega
tenorista Andreja Burdlna. Izven Sobota, 24. novembra: I zgubi jeni valčelc Oporela, Premiera. Izven.
Nedelja, 25. novembra: Ob 15: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Fzven Cene od lili O t m navzdol. Ob 20: Traviala. I/,von. Cene od 311 Din navzdol.
MARIRORSKG GLEDALIŠČE
Sreda, 21. novembra ob 20: Konflikt. Rod A. Četrtek, 22. novembru ob 20: Ougalniea. Ited C. Petek, 23. novembra: Zaprto.
Fitatelija
čevljarček Lukcov Fraiieek iz Selške doline.
Ponaredil je podpis zidarskega mojstra Krista-
nu in pritisnil še njegovo štampiljko na listek,
v katerem se Kristan izjavlja kot porok Frnnc-ku pri ljubljanski tvrdki Siandurd za 2000 Uiti usti j h. ['ranče k je sodnikom malega senata zatrjeval: sListek sem našel pri Kristanu«. Pozneje je še po krivem pričal pri sodišču, ko je bil Kristan tožen zaradi usnja.
—	šahovski mojstri v Baitjaluki. Banjaln-ški šahovski klub je povabil šahovska mojstra Pirca iz Maribora in Nedcljkoviča iz Belgrada. (Iti priredita v Batijaluki simultunko. Nedeljko-vič bo gostoval v Bunjaluki .28. novembru, Pire pa 2. decembra. Prijavljenih jc 40 najboljših bunjaluških šah if-to v.
—	Cenj. čitatelje opozarjamo, dn redno uživajo Radensko, ki je zn zdravje nu jno potrebna, pa istočasno izborna pijača
—	Dva napadu. Iz Novega mesta poročajo: V nedeljo, 18. t. 111. je šel Novomeščan g. jelene Lojze v Trško goro uri obisk. Tam se jc zamudil do noči le.r je nameraval ostati čez noč. Okrog tO ponoči je prišel pred vrata zidanice neki G. in zahteval, naj odpre. Moledoval je lako doljto okrog hiše, da je g. Jelene res odprl
in stopil ven ter vprašal," ka j hoče. G, pa ga je napadel z nožem ter ga močilo ra.zmcsRril. Zadal mu je več rn h po glavi, rokah, hrbtu in ramah. Jelen ca so odpeljali v kandijsko bol
LiuHItana
1 Skrajno nizka vstopnina na petkov žalili koncert It ubada ve lupe v frančiškanski cerkvi bu pni* omngo iia vsem obisk. Spored bo zanimiv. I)u ne bo na večer koncerta pri obrh blagajnah prevelikega navalu, priporočamo ubeinsl.ru. da si pravočasno naroči vstopnice, ki so 1111 prodaj v Matični knjigarni 1111 Kongresnem trgu. Cene vstopnicam so 3, (!, S in 10 Din.
1 Salezijanski mladinski dom. .Jutri ob v0 bo na drugem prosvetnem ve eru predaval s skioptlčnimi slikami g. Vinko Zor o Koroški.
1 Predavanje podružnice Su<ljurskcgn in vrtnarskega društva so zaradi naklonjenosti rektorja g. prof. dr. Ramovša in vodje mineraloškega instituta spet prične drevi ob 1!) v predavalnici inineralnčl.egn instituta na univerzi. Govoril bo predsednik, nadzornik g. •losip štrekelj o sedanjih opravkih na vrtu in o pre-zlmovunju pridelkov in sobnih rastlin. Vstopnine ni, pač pa opozarjamo nn ločen prlčstek.
I Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani ima v pelek, 23. novembra ob 18 v predavalnici internega oddelka oh"o državne bolnišnice znanstveni sestanek. Predavala bosta: 1. Dr. Vn'entln MerSol: Aklplčne oblike difterlje. 2. TIr Tomaž Furlan, asistent zdravi. liš"u flolnlk: Novi vidiki pri tuberkulozi. — Vabljeni vsi gg. zdravniki.
1 Kino Kodeljevo. Drevi ob 20 avljatiSki film Titani neba Cene znižane.
1 Nočno slulbo imajo lekarne: mr. Bohinec ded., Rimska cestn 31; mr Ktirnlt, fjosposvetskn cesta 4, in mr. Sušnik, Marijin trg 5.
Celi*,
c Apologetlfni odsek DMK Ima drevi sestanek. Na dnevnoni redu Je predavanje: DeklUka čast.
Isti večer stu napadla dv« brata P. posestnika Jožeta Turka iz Gor. Težke vo.le, ko je šel iz zidanice domov. Blizu Strtpif sla planila nanj in ga s kamenjem pobila. Tti(k je dobil hude rane po glavi. Prepeljan je bil v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandijl.
— Pri zapeki, krvnem prcnapolnjenju trebuha, kongostijah, bolečinah kolknih iivoov, pri bolečinah v kolku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omoliei, pobilosti povzroči naravna »Fraiu Josefovn« grenčica izdatno izpraznjen je črevesa in osvoboditev od občulkov tesnobe.
Naše diiačtvo
Marijina kongregacija akademikov nri 00. jezuitih tmn danes ob frlčetrt nn 8 svoj redni sestanek v prostorih Jezuitskega kolegija, ZrltlJskega cesta 0. Clnnl toMinl Gostje ln novinei vnbVletiH
Aktidcmiki-knngreganisti. V sredo, 21. t. 111. redni cerkveni sestanek i liiKni kapelici 00. frniičiglnnov ob četrt nn 0 zvcver, Udeležite se lega sestanku točno in pnlnoštcvilno. Novinci vabljeni!
Nove jugoslovanske poštne znamke
Ob priliki narodnega žalovanja za blagopnkoj-nini vitcSkim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljom so prišlo dno 17. oktobra v promet novo poštne znamke s Ornim okvirjem okoli slike Nj. Vel. kralja. Kakor smo obveščeni, bodo te znamke ostale v prometu čast mesecev, nakar ho poštna uprava izdala nove poštne znamko s sliko Nj. Vel. kralja Petra II.
Zaradi tesno odmerjenega časa so prišle to znamke prve dni v promet samo v Belgradu iu še to so se glasile samo na manjšo vrednost (0.25, 0,50, 0.75, 1.—, 1.50, 1 7.'), 3.—, 3.511). Danes se žo dobijo v vseh vrednostih do 30 Din. V začetku novembra je poštna uprava razposlala le znamke vsem ostalim poštam po vsej državi.
Količine Izdelanih znamk s črnim okvirjeni zna.'
šajo:
II 25 Din — 3,260.000 kom.
0	50 Din — 1,000.000 kom. 0.75 Din — 5,350 00O kom.
1	— Din — 1,850 000 kom. 1.50 Din — 6,W 000 kom. 1.75 Din — 818.100 kom. 3.— Din — 3.000.00(1 kom.
3.50 Din — 2,000.000 kom. 1.— Din — 1,341(1.000 kom. 5,- Din — 550.000 kom. 10,— Din — (>(18.200 kom. 15.— Di,n — 138 200 kom. 20.— Din — 278.300 kom. 30,— Din — 71.400 kom.
Od znamk po 30.— Din je bilo tiskanih brez oznako Wagner samo približno 50.000 komadov; ker jih je dobilo 71.400 črn rob, je domnevati, da je vsi naklada brez oznake <'Wngner- dobila črn rob Radi lega bodo le znamke brez oznake ■-.\Va.giicr* 110 311 Din postale najbrž posebna redkost.
Nove znamkr tulečega krlia s prethkom. Kakor znano, so so v naši državi uporabljale septembra meseca en le 'ou znamke Rdečega križa (modre in zeleno barvo po 50 p) kot dopolnilne znamke. Pri poSInem uradu v Novem mestu je znamka zeleno barve pošla: ker ni bilo mogoče dohiti takoj drugo zaloge, so par dni kot nadomeslilo uporabljali modro znamko Rdečega križa s prell»kotn T. — Ce se je moreliili še pri kakem drugem poštnem uradu pojavil tak provizorij, nam ni znano. Tozadevna sporočila bi slovenskemu fi-latellstlfnemil društvu v Ljubljani dobrodošla.
Slovensko fitatelistično društvo v Ljubljani ima svojo redne društveno sestanke vsako sredo ob 20.30 v posebni dvorani restavracije Zvezda. Clani-filatelisti 1 Ti gostje vabljeni! Dopisi za Slovensko fiJtilelislično društvo naj se naslavljajo na tajnika g. Slavka Vose. liča, LJubljana, Beethovnova ulica 14.
Radio
Programi Radio Liublfana:
Sreda, 21. novembra: 12.15 Plošče 12.50 Poročila 13 00 Cas, ploš'0 18.0(1 Plošče 18.20 Bukarešta, vzhodni Pariz (Zdenko Aljančič) 18 10 Pogovor s poslušalci (prnf. Prežel,I) 10.10 Nacionalna ura: Miljiitln Uojič 10.35 Plo šče 10.50 Jedilni lisi. program za četrtok 20 00 Koncert Orkestralnega društva Glasbeno Malice 21.30 Narodu, žalostinke v tercetu 22.00 Cas, poročila. Rud. orkesiei
Drugi programi t
Poizvedovanja
Zlata	domska ura. znamke Zenit, z -lato zapestnico se je izgubila Va.P Ildi sc "11 r Sn. de Jo vrne nrotl nn"	i v trgovini Rnujal, Ljubljana, .Miklošičeva costa	20.
SREDA, 21. novembra; Belgrad. 111.00 Undijsk. orkester 20.30 LJubljana — Zagreb: 20.110 Ljubljana Dunaj: 18 05 Plošče 10.15 Pesmi lovskega polka Knez Stnrhembergn 20.05 Simfonični koncert 22.50 Jazz Budimpešta: 17.IKI Ciganska glasba 18.1X1 .Jnzz 211II5 Dunaj 22.45 Ciganska glasba - Milan-Trst: 17.lu Ko morila glasba 20.45 Veseloigra llini-Bari. 20.15 Ital: ,lanska glasba 22.15 Plesna glasba - Proga: 19.10 upor ne arije 20 011 Orkestralni koncert 22.15 Plošče Ih nn: 21.05 Sonata v n duru, Stninle 21.20 Božji bojevniki, liusitske pesmi — Bratislava: 10.40 Cerkveni konecrl 20 45 Igra 21.20 Klavirski koncert — 1'aršara: 'IUIII Valčki Johnnna Strimssa 20 CKI Lllllka glasba lu pri je 21.00 Chopinov« klavirska glasba 22.15 Ploš*e. plesna glasba. - Beril H: 13.20 Narodno pesmi 20.00 B:iebo\ koncert 21.0(1 Orgelska glasbil 21.10 Igra Kiininslii 1 u: 1(105 Pesmi 20.00 Večerna glashn Hamburg: l!i.'\'5 Brnhmsov koncert 10 50 Nemški vojak iela 102N 21.15 Simfonija v c.molu, Beethoven - I ratlslara: 20.no Brnhms. t resni spevi, nato Brnlim«, Rounlcm l.i/i-sko: 18.20 Duhovna komorna glasba 10.30 Igra 20.10 Zbor poje — Ktiln: 20 00 llllka za delo 21 on Brncku.M jov konecrl — Frankfurl: ls.00 Igra 20.30 Bach lu ITiiiidol — Slnltgart: 18.30 Orkestralni koncert "um Koncert del Wnll'n in Drnesekeja — Monakovo: 211 m Berlin 21.00 Narodna glasba 21.40 Pesmi Ziirich: 11 .vi PnloplJenl zvon, onern 14espl(fhi — vtrilsshurtl: 10.30 Radijski orkostor 21.30 Orkestralni koncert.
Naprstnik praznuje 250 letnico
Predzgodovinska grobišča v Palestini
Pred kratkim so iz Palestine poročali, da 60 tam izkopali predzgodovinska grobišča. Sedaj v teh najdbah obširneje poročajo:
V skali Barbe pri Nazaretu so našli okostje, ki je bilo pokopano baje okrog leta 20.000 pred Kr. r. 0 tej najdbi so takoj poročali duhovniku Brenilu od mednarodnega predzgodovinskega kongresa, ki je takoj prišel pogledat najdbo. Lobanjo in vso plast zemlje, v kater: je bilo skrito še truplo, so prenesli na najbližjo postajo. Prva preiskava je ugotovila, da je okostje iz neandertalske človeške pasme. Kolena so bila pritisnjena na prsi. Okostnjak je bil najbrž otrok, a tako dobro ohra-
njen, kakor ni bil doslej ohranjen še noben izmed 40 okostnjakov iz te dobe.
V jami Djebel Katzeh pri Nazaretu so našli drugo okostje. V tej jam: je francoski podkonzul v Jeruzalemu Alfred Neuville že pred leti našel ostanke predzgodovinskega človeka. Meseca septembra je našel 4 metre pod tem najdiščem štiri lobanje, katere sta na hebrejski univerzi v Jeruzalemu preiskala neki profesor te univerze in jezuit p. Kloppel od bibličnega instituta. P. Kloppel misli, da so te 4 lobenje ležale tam že od kakih 40.000 let pred Kr. r. Ti okostnjaki so bili zakopani v pesek in pepel.
Pravda za eno milijardo
Zadnji „Čeljuskinec"
Odkar je veliki ruski pisatelj Gogolj episal svojega »Revizorja«, je minilo že veliko let, in Tazmere na Ruskem so se temeljito spremenile. Toda ljudje se niso spremenili: sleparji in goljufi so ostali.
Nefkega dne je pripotoval v Stari Kazan na Volgi sodrug Lev Masovič Jelij. Tamošnjim oblastem se je predstavil za rešenca s potopljenega ledolomilca »Čeljuskina«. Pripovedoval je, da je bil on zadnji rešen z ledene plošče. Sedaj organizira po mestih ob Volgi popotovanje rešencev in njihovih rešiteljev. Kot predavatelj je nastopil v raznih delavskih klubih in pripovedoval svoje dogodivščine v večnem ledu, kako se je on zadnji dal rešiti od ruskih letalcev. Nato je poslušalcem izročil nabiralno polo za darove, s katerimi naj se omogoči nameravano potovanje. Darovi niso bili pičli, ker je propaganda ljudi za Čeljuskince zelo navdušila.
Delavci b: bili seveda radi videli junake 6 Čeljuskina, o katerih ©o že toliko slišali. Zato so radi in globoko posegli v svoje žepe. Na prihod Čeljuskincev bi pa seveda lahko še danes čakali. Podjetni sodrug Lev Maksovič Jelij je namreč tudi po drugih mestih potoval. V petih mestih je ljudi prav tako nabrisal, kakor v Kazanu. Nato pa je izginil kakor kafra. Nikdar bi ga ne bili dobili, ko bi spretni goljuf ne imel smole, da je 6vojo zgodbo iz Ledenega morja pripovedoval nekemu detektivu, kateri je slučajno iz časopisov poznal vsa imena junakov. Ker se nikakor ni mogel spomniti, da bi bil med junaki s Čeljuskina bral tudi ime sodruga Leva Jelija, 6e mu je stvar zazdela sumljiva. Takoj je stopil v zvezo z oblastmi, ki so o tej zadevi bile boljše poučene, kakor one v Kazanu, in usoda Jelijeva je bila zapečatena. Sodišče ne pozna šale. Še srečnega se bo lahko štel, če ga ne bodo ustrelili, kar v Rusiji kaj hitro gre.
Najboljši angleški kipar Charles Jagger je nenadoma umrl v Londonu. Njegovo glavno delo je orjaški spomenik britanskemu topništvu v londonskem Hydepark-Corner. To je najlepši vojni spomenik v Londonu
Črešnje drugič zore
V Burgasu ob Črnem morju na Bolgarskem poročajo, da so tam pred poldrugim mesecem vzve-tele črešnje, ki sedaj zore in jih obirajo. Najstarejši ljudje v Burgasu ne pomnijo, da bi bile kdaj črešnje dvakrat v letu obrodile.
Narodni muzej v Rimu ima zelo zanimive na-prstnike, ki so jih našli pri izkopavanju Herku-lanuma in Pompejev. Ti so iz obdelanega kamna in so na obeh koncih odiprti kakor indijanski.
Iz navedenega sledi, da prav za prav letos praznuje 230 letnico le evropski naprstnik. Kulture drugih narodov so ga poznale že davno prei Ob dvestoletnici naprstnika je na Dunaju izšel zanimiv članek prof. Augusta Winnerja »Naprstnik in njegovo poreklo«. To je edina, do sedaj objavljena zgodovina naprstnika.
Kako nastajajo ledene gore
P. Bernard Hubbard, ki je znan pod imenom ledeniški duhovnik, se je vrnil 6 svoje ekspedicije po Aljaski. V Aljaski opravlja misijonske posle in obenem znanstveno proučuje naravo. Sedaj popisuje, kako nastaja ledena gora, kar je sam videl:
Kakor 35 nadstropij visoki nebotičnik, je naenkrat šinila iz morja ogromna ledena gmota, se nato nekoliko sesedla in tako nastalo ledeno goro je morje poča6i odnašalo naprej. Doslej sem mislili, da nastanejo ledene gore na ta način, da se v polarnih krajih krušijo ledeniki in padajo v morje. S potapljaškimi poskusi smo ugotovili, da je ponekod v globokem morju cela ledena struga. Bil je veličasten pogled, ko je ta ogromna ledena plošča naenkrat bila vržena iz morja.
Prazgodovinski sloni
Delavci, ki so kopali jarek onstran » Angleškega parka« v Palermu, so našli pravo pokopališče prazgodovinskih slonov: velikanska okla, rebra, zoibe iu druge kosti. Profesor Faibiani, strokovnjak za prazgodovinsko živalstvo, je ugotovil, da so živeli sloni vsaj pred 30.000 leti, ko Sicilija še ni imela nobenega človeškega prebivalca. Apnena tla so ko6iti sijajno ohranila. Prof. Faibiani je sestavil dvanajst okostnjakov, ki bodo razstavljeni v mestnem muzeju v Palermu.
★
Prenagel odgovor. On: »Ljuba moja, ti zapraviš celo premoženje za lepotila, ki ti pa nič ne koristijo.«
Ona: »Oho, to pa ni res! Videti bi me moral | brez njih.«
Z lata mrzVca v Kanadi
Celo tako majhna, neznatna stvar kakor naprstnik, obhaja svojo obletnico. Njegov izumitelj se imenuje Nicolaus Betschoten, zlatar iz Amsterdama.
Četnu nam služi naprstnik, ni trelba posebej opisovati, zakaj gotovo ni človeka na širnem svetu, ki ne bi te skromne, a koristne reči videl vsaj enkrat v svojem življenju.
Z napnstnikom je kakor z večino izumov. Tudi njega so izumili — 6lučajno. Nek: dan, bilo je leta 1684., je hotel Betschoten prišiti zlato zapono na usnjen pas. Ker je bilo zlato posebno trdo, in ga je igla s težavo vrtala, ni čuda, da si je zlatar prst večkrat ranil. Premišljeval je, kako bi si pomagal, in v glavo mu je šinila misel, da bi si konec prsta lahko zavaroval s kovinsko kapico. Tedaj gotovo ni sluitil, da bo njegov izum postal tako po-pupularen in v vsakdanjem življenju tako nenado-I niestljiv.
Betschoten je izdeloval samo na roko tolčene napretnike iz žlahtne kovine. Pogosto jih je okrasil z dragocenimi kamni. In prav te majcene stvarce so mu prinesle ogromno premoženje.
Prvi, torej najstarejši naprstnik, ki ga je napravil Betschoten, je zdaj v amsterdamskem muzeju. Je iz čistega zlata. Na notranji strani so mu vrezane črke izumitelja z letnico 1684. Danes ga ni kota na zemlji, kamor ne bi prodrla ta mala kapica, ki varuje prst pred zibadanjem šivanke. Morda so izjema samo Grenlandke in Kamčatkinje, ki šivajo z ribjo kostjo.
Dandanes izdelujejo napretniike iz različnih snovi: iz platine, zlata, srebra, aluminija, slonovi-ne, galalita, kosti itd. Najoriginalnejši, a tudi najstrašnejši naprstnik je v Senegalu. Tam je odkril znanstvenik Borkovski naprstnik iz človeške kosti. Hotel ga je kupiti, zahtevali pa eo zanj fantastični znesek. Ima ga družina črnca Ku-yja, in sicer že od pamtiveka. Ta naprstnik jih baje varuje vsake nesreče, predvsem pa nesrečne ljubezni, zakaj zavrnjena ljubezen velja v Senegalu za največjo nesrečo. V tej družini nadomešča ta naprstnik med poročnim obredom poročni prstan.
V	nekem pariškem muzeju imajo napretnik kraljice Marije Antoinette. Tudi ta je iz čistega, tolčenega zlata in je okrašen s čudovito lepimi rubini in briljarati. To ni več igrača, ampak dragulj, čigar vrednost dokazuje njegova zavarovalnina, tisoč mark.
V	državnem muzeju v Limi in Peruju je cela zbirka naprstnikov iz usnja. Take naprstnik« rabijo še danes Indijanci ob reki Amazoni. Imajo obliko na obeh koncih odprte cevi.
Reven naseljenec v majhni kanadski vasici v Ratnore, Severni Ontario, je na svojem posestvu našel žilo zlate rude. Geologi so na podlagi te najdbe ugotovili, da je tod okrog dosti zlata. Ko so je ta novica raznesla po Kanadi, so v ta zapuščeni kraj hiteli ljudje z vseh vetrov. Zemljišča so začela silno rasti v cenah; ponekod celo na 150.000 do 200.000 dolarjev. Na sliki (na levi) vidimo geologa, ki preiskuje izkopani kamen, v katerem je zlato. Na desni so skromne naprave s pomočjo katerih
hočejo kopati zlate
,,Preiskovalni odbor" vržen na cesto
Pred nekaj dnevi so francoski marksisti naznanili svetu, da so poslali na Špansko »svoj preiskovalni odbor«, ki naj dožene resnico o dogodkih na Španskem. Preteklo sredo zvečer je ta »odbor«, v katerem je tudi neki angleški lord, ki ia6topa komuniste, stopil v prostore španskega parlamenta ter hotel zaslišali tudi voditelja španske ljudske stranke Gil Roblesa o dogodkih v Asturiji. Gil Robles pa marksističnega preiskovalnega odbora ni hotel sprejeti, ampak je gospodom sodrugom sporočil, da upa, da jih bo vlada kmalu poslala čez mejo. Sicer pa -— jim je velel sporočiti — naj preiskujejo razmere v svojih deželah, kjer imajo prav gotovo dovolj hvaležnega polja za tako preiskavo. Španija ni nobena divjaška kolonija, da bi bilo treba vanjo pošiljati take preiskovalce. Ko so gospodje to slišali, je stopil k njim zbornični predsednik in jih pozval, naj nemudoma zapuste poslopje parlamenta.
Nad Južnim tečajem
Iz Littleja v Ameriki poroča Reuter 19. t. m.: Konter-admiral Byrd je pretekli četrtek v družbi štirih spremljevalcev in sotrudnikov preletel Južni tečaj. Ta potel je trajal sedem ur. Pregledali so in raziskali kakih 50.000 kvadratnih milj zemlje. Iz raznih znakov sklepajo, da je upravičena domneva, da je ozemlje Južnega tečaja razdeljeno v dva dela in da je v sredi morska ožina. Ta ožina je skrita v ledu in se raziteza med gorovjem Quen Maud in med fjordom Edzel ob Mary Byrdland.
Ognjena gora
Iz Koblenca na Nemškem poročajo, da je blizu elektrarn RauschermuMe nagromadena velika gora pepela, kakor 40.000 kubičnih metrov. Pred kakimi 30 leti so v elektrarni kurili še premog in brikete. Pepel in druge ostanke pa so odvažali proč na velik kup, ki je v teiku let postal celo gora. Pozneje, ko so se zgradile vodne elektrarne, so to elektrarno opustili, gora pa je ostala. Ljudstvo jo je vedno imenovalo »ognjena gora«. Pred 18 leti 60 najo zvrnili zadnjo samokolnico pepela.
Sedaj pa hočejo uravnati reko Netto. V la namen hočejo staro strugo zasuti z napepeljenim materialom. Hoteli so v ta namen porabiti pepelne ostanke z »ognjene gore«. Tako bi izginil ta umetno narejeni hrib. Ko so pa začeli »goro« odvažati, 6e je to-le zgodilo:
Ko so odpeljali vrhnjo plast, so delavci zapazili, da je »gora« znotraj vedno bolj vroča. Ponekod eo našli še žarečo žerjavico. Delavci so bili tega hudo veseli, ker so si lahko kar tam pogreli 6voj s seboj prinesen1 obed. Značilno je, da je pepel, ki leži tamkaj že 20—30 let, še vedno vroč in celo žareč.
Streta ubila 66 ljudi
Iz Južne Afrike poročajo, da je pri Clarksbur-ryju ob Rtu Dobre Nade divjala velika nevihta. 66 črncev se je zateklo v veliko barako, kjer so hoteli v miru povžiti 6voj obed. V barako je na-I enkrat udarila strela in na mestu ub:la 66 ljudi,
8 drugih pa je hudo poškodovala.
★
Ljubezen ni res slepa, ampak tisti so slepi, katere omami.
Podmornica na mirovnem potovanju. Holandska podmornica »K 18« je s Holandskega odpluh na potovanje okrog sveta do Jave. To potovanje ima samo ta namen, svet pozan:mati za holamtako kulturno življenje. V ceveh, ki so določene za pošiljanje nevarnih torpedov imajo shranjen krompir in čebulo in drugo hrano za posadko. Ko jc podmornica odhajala holandeke luke Nienwe-diep, jo ie pozdravljala velika množica ljudstva
V Chicagi se bliža svojemu koncu ogromna pravda za kako milijardo dinarjev. Lastniki avtomatičnih telefonskih govorilnic so tožili telefonsko družbo v državi Illinois, češ, da jim je računala predrage pristojbine ter so zahtevali, naj jim preveč izterjane zneske povrne. Ti zneski pa znašajo za dobro milijardo dinarjev. Sodišče je tožbi ugodilo. Sedaj je treba izračunati zneske, katere bo družba dolžna vrniti. V ta namen so najeli 500 kontoristinj, ki bodo vse to izračunale. Na sliki vidimo to armado računaric v ogromni dvorani
Gospodarstvo
Pridobnino za 1934
Ta mesec je za vse obvezance pridobnine naj-/aznejši mesec, razgrinjajo se namreč cenilVe dohodkov, na podlagi katerih davčna oblaslva odmerjajo pridobnino. Letos se je ocena dohodkov izvršila nekoliko kasneje. Cenitve davčnih uprav so letos kaj drugačne kot prejšnja leta in je za to tipični primer, ki smo ga pred nedavnim navedli za obrtnike. Pri teh se je ocena dohodkov zvišala saino v Ljubljani od 8 na 16 milijonov od 1933 ua 1934.
To veliko povišanje osnov je dalo upravičeno poyoda, da ugotavljajo gospodarski krogi povišanje dajatev, dočim so se istočasno njih dohodki skrčili. Nesporno dejstvo je, da je zaradi krize in pomanjkanja kupne moči vseh stanov promet v trgovinah in delo v obrtnih obratih padlo na minimum, kakršnega že dolgo ne pomnimo. Zato zveni čudno, da se ugotavlja povečanje dohodkov, t. j. podlage, ki naj služi za odmero pridobnine. O povečanju dohodkov torej ne more biti govora. Kje je iskati vzrok, da so naenkrat za tako znatne vsote zvišane ocene dohodkov, podvrženih pridobnini? Gotovo je, da je temu vzrok davčna praksa. Toda velik del povišanja davčnih osnov se je izvršil na l»odlagi izprememb zakona o neposrednih davkih, ki so bile uveljavljene v februarju letos (20. februarja 193-1).
Novela, o kateri pišemo, je uvedla v naš davčni zakon novosl: določitev dohodka po zunanjih znakih, t. j. z ozirom na višino najemnine, ki jo pla-
15, november in kmetski dolgovi
V nedeljski številki smo pomotoma napisali na podlagi uredbe o zaščiti kmeta, da zapade prvi obrok kmetovih dolgov (obrok je sestavljen iz 6, ozir. 3.5% obresti in 1, ozir. 2.5% za amortizacijo). To smo napisali na podlagi teksta uredbe, kakor je bil objavljen v Službenem listu dne 8. septembra 1934, kjer piše, da plačajo za čas izza 15. novembra
1934	v 12 letih letni odplačilni obrok po razpredelnicah A in B. Avtentični tekst, Službene uovine od 20. avgusta 19.34 pa pravi: Na podlagi obrekovanja s C. se plača skozi 12 let pgčenši od 15. nov.
1935	anuiteta (letni odplačilni obrok) označen itd.
Kratko rečeno:
Dne 15. novembra 1934, odnosno 30 dni po tein
dnevu morajo zaščiteni dolžniki plačati samo obresti po b, odnosuo po 3.5% zasebnikom in nič drugega. Te obresti se nanašajo na dobo od 23. nov. 1933 do 15. novembra 1934. Šele 15. novembra 1935. odnosno še 30 dni kasneje bodo morali zaščiteni kmetje plačevati letni obrok v vi&ini, kot ga navajata razpredelnici A in B (7, ozir. 6% skupne vsote).
Stanje Narodne banke
Najnovejši izkaz o stanju Narodne banke za 15, november kaže tele glavne postavke (vse v milj. Din, v oklepajih razlika v primeri, z izkazom .za S. november):
Aktiva: zlato 1815.74 (plus 7.10), valute 0.13 (—0.03), devize 174.7 (plus 1.7), skupna podlaga 1990,6 (plus 8.8), devize Izven podlage 36.8 (jjlus 10.6). kovani denar 184.65 (plus 25 25), posojila: menična 1589.7 (—9.9), lombard 236.2 (—0.2), prejšnji predujmi državi 1720.53 (plus 0.07), razna aktiva 287.74 (plus 6.3),
Pasiva: bankovci v obtoku 4303.6 (—44.4), drž. terjatve 3.0 (—3.5), žirovni računi 654.1 (plus 70.3), razni računi 639.9 (—1.15), skupno obveznosti po vidu 1297.0 (plus 65.64), obveznosti z rokom 762.3 (—7.5), razna pasiva 269.1 (plus 27.44).
Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 5600.56 (plus 21.24) milj. Din.
Skupno kritje 35.54 (35.51) odstolkov, od tega v zlatu 32.42 (32.41) odstotkov.
Iz izkaza je razvidno, da se naš zlati in devizni zaklad stalno povečuje. Ta teden od 8. do 15. se je povečal za 19.4 milj. Din, kar je prav znatno. Posojila izkazujejo prav znaten padec, posebno v eskontu.
Obtok bankovcev sc že dalj časa drži stalno /i so ko, še višje pa so obveznosti po vidu. Tu so Jobroimetja na žiru narasla zopet in dosegajo že znatno vsoto 654.1 milj. Din, predvsem so to naložbe Poštne hranilnice, katere potrebuje za izravnavo v čekovnem prometu in ne moremo iz tega sklepati na preveliko likvidnost denarnih zavodov, čeprav se že bližamo ultimu decembra, ko denarni zavodi skušajo izkazati čimveč gotovine v svojih bilancah. Obveznosti po vidu je že skoraj 1300 milj. Din. Nasprotno pa so ponovno padle obveznosti z rokom, ki so dosegle letos najnižje stanje.
čuje trgovec za svoje stanovanje iti za svoj lokal in je tudi določena minimalna pridobil i na. S tem je bilo ukinjeno načelo satnoobdačbe. kot jo je predvideval zakon o neposrednih davkih iz leta 1928, ki je stopil v veljavo dne 1. januarja 1929. Na podlagi novele so davč. uprave lahko izvedle višjo ocenitev dohodkov, kot je bila dosedaj v veljavi. Zato je treba osnovo iskati v tej noveli k zakonu o neposrednih davkih, ua posledice katere so gospodarske organizacije opozarjale skupščino in senat še pred uvel javi jenjem zakona, dosegle pa so le minimalne odstopke od prvotnega predloga. "■
S tem seveda ne nameravamo zagovarjati postopanja pri ocenitvi dohodkov, zdi se nam pa'potrebno opozorili na zakonske osnove, na podlagi katerih se je izvršila ta ocena. Položaj bi bil popolnoma drugačen, če bi še rjaprej veljalo načelo sanicobdačbe, kot je bilo po prvotnem zakonu! Tu bi se dalo s knjigami dokazati, da je promet toliko in toliko padel in da ni bilo onih dohodkov, od katerih nai bi se plačevala pridobnina Poleg tega so lahko davčni odbori zmanjšali cenitve dohodkov.
Po novem zakonu pa to ni mogoče, ker je natančno določeno, da davčna osnova glede vseh zavezancev za pridobnino tie more biti manjša od gotovega zneska Pod tc cenitve osnove tudi komisije ne morejo iti, ker ne morejo mimo zakona. Tako je jedro problema zopet tam, kjer so ga pravilno smatrale gospodarske organizacije.
Zaposlenost v septembra
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Za- ; grebu je izdal statistiko o številu zavarovancev v j mesecu septembru 1934. Ta mesec je znašalo število 1 zavarovancev 562.202, kar pomeni v primeri s prejšnjim mesecem dvig za 3218 in v primeri "septembrom 1933 dvig za 20.128 delavcev. Največji je 1 od lani na letos dvig števila zavarovancev' pri okrožnem uradu v Ljubljani za 4010 v Sarajevu 3254, na Sušaku 2S49 in v Nišu 2526. Zmanjšanje zaposlenosti izkazuje urad v Vel. Bečkereku in 1 rg. omladina v Belgradu.
Povprečna zavarovana mezda je znašala v septembru 22.28 Din, kar pomeni v primeri s preteklim letom zmanjšanje za 0.22 Din. Skupno je znašala zavarovana mezda 313.14 milj. (lani septembra 312.63 milj. Din).
Razvoj zaposlenosti v zadnjih treh letih nam kaže tale tabela (zavarovanci v tisočih):
januar februar marec j • april maj junij
julij avgust september
Borza
Dne 20. novembra.
Denar
Neizpremenjen je ostal danes le Curih, dočim so pojmsfili tečaji Berlina, Londona mi Trsta. Drugi tečaji so bili pa višji. - V zasebnem kliringu je ostal avstrijski šiling neizpremenjen: 8.10—8.20. -Grški boni-v Zagrebu 29.25 den. v Belgradu 29.25 , bi. - Angleški funt je popustil na zagrebški borzi ua 228.20—229.80, na belgrajski pa na 229.95 do 231.55. - Španska pezeta v Zagrebu 5.80 blago, v Belgradu 5.70 blago.
Ljubljana. Amsterdam 2309.29 2320.65, Berlin 1368.47-1379.27, Bruselj 797.18 801 12. London 169.75-171.35, Curih 1108.35—1113.85 Nevv Vork 3388.83--3-1l7.09, Pariz 225.15-226.27, Praga 142.48 do 143.34, Trst 290.90 -293.30
Curih. Pariz 20.3175, London 15.355, New Vork 308.125, Bruselj. 71.90, Milan 26.29, Madrid 42.075, Amslerclatn 208.323, Berlin 123 80, Dunaj 73.03 (priv 56.90), Stocklioltn 79.15, Oslo 77.15, Kopenhagen 68.55, Praga 12.8625, Varšava 58.20, Atene 2 92, Carigrad 2.485. Bukarešta 3.05, Bucnos-Aires 0.78.
Vrednostni papirji
Tendenca je nadalje slaba in so danes tečaji večinoma zopet popustili, vendar ne v znatni nieri. Promet je bil slab in ie na zugrebški borzi bila zaključena samo voiua škoda 400 kom.
Ljubljana. 1% i.iv, pos. 71—72. agrarji 39—40, j vojna škoda 323—324 (324), begi. obv 5-1- 56, 8% Bler. pos. 60 63, 7% Bler. pos. 51—52, 7% pos. Drž. hip. banke 61—64.
Zagreb. Drž. papirji: 1% invest. pos. 71 bL agrarji 39—40.50, vojna škoda 326—327 (326, 327),
1932	1933	1934
533	482	484
531	485	495 523
509	497	
507	517	.535'
530	528	563
557	537	509
550 .	521	556
557	539	559
557	■ 542	562
Sc enkrat Anglija i Italija
Angleži m- bodo več igrali proti Italijanom!?
\ neolici jelni tekmi /a svetovno prvenstvu, ki so jo izvojcva.il Angleži v .svojo korist, bi bilo se nekatere podrobnosti poročati, ki zanimajo našo športno javnost. Knkov poročajo iz Londona, je zadnja tekma ugledu fašistične države zelo škodila. Značilno je, du so pri prihodu italijanskega moštva njihovi rojaki, katerih je bilo več tisoč, navdušeno pozdravljali ,dočim je bilo rvb njihovem odhodu i/. Londona samo 12 .spremljevalcev, Med temi jo bil tudi italijanski poslanik Grundl, ki je moral osebno poročati Mussoliniju o poteku igre. čc j«- resnico poročni — tako pravi poročilo — je moral poročati o ne-fairni igri njegovih rojakov, ki so spremenili prijateljsko razpoloženje Angležev nap rum Italiji v enako nasprotstvo.
Italijani nami so s to tekmo napravili vprašanje nacijonalncgti prestiža. No iu sedaj imajo rezultat. .N jihovemu ugledu ne bi nič škodovalo, četudi so izgubili, če bi sc borili fuir. Dostojno in športno izgubiti ni sramotno. Ob taki priliki si moramo pur reči: Morda pu bom imel prihodnjič boljše šance. toda lako nefair in tako surovo igrati, dn so Mani F. A. (Footbal! Assoeia-tion) javno izjavljali, da sc bodo premislili, predno bodo zopet angleško moštvo poslali v boj proti kakemu kontinentalnemu moštvu, zlasti šo proti Italijanom, švedski sodni,k je izjavil, iin celo svoje življenje ne bo pozabil te tekine in da še ni videl toliko umazanih trikov, kakor sedaj pri Italijanih. Razumljivo, da je bila množica angleških nogometnih 1'anatika rje v divja. Italijani so sc morali radi tegu poskrili po Londonu.
Iz t c borbo: jr odšlo pet igralcev angleškega moštva ranjenih. Nič manj kot 61 fnulov je žvižgal sodnik proti Italijanom .dočim niti enega proti Angležem. Italijani — tako pravijo poročila angleških listov — ne morejo biti na letošnji 14. november prav nič ponosni.
Iz Jugoslovanshe
lahkoatletske zveze
Ministrstvo za telesno vz^o.jo ua roda ,je dovolilo 30.000 Din podpore za tečaje, ki se bodo vršili v svrho izvežbauja voditeljev za zimski trening-. — Občni zbor jugosl. lahko-ntlehrke zveze se no prošnjo kornitetn iz Bel-eradn preloži nn 8. dec., ker priredi nn dan 1. dec. belgrajski koniilet štafeto na Oplenac na, grob blagopokojnega kralja Aleksandra l. Zedinitelja. Po sklepu JLAŽ se te štafeto udeleže vsi klubi v čim večjem številu; najmanj pa morata sodelovati po dva člana vsakega kluba. Vsi klub' morajo takoj, ko prejmejo tozadevna obvestila od Zveze, brzojavno sporočiti zvezi svoje sodelovanje, da se
NAJBOLJŠI SBV/UM SIROM
mim m .omniMER
Večletna garanci.iu!
Pouk v umetnem vez n u brezplačen 1
pokroinaua kolesa
GGITZNER"
pletilni stroji
.,DiAMAnT-
po izredno nizkih cenah
tv7icipri JOSI8>
PEmiNC
LJU»LIA«A
blizu Prešernovega spomenika, za vodo
Telelon št. 291.)
12. 327—330 (327), 6% begi. obv. 53.50—54.50, 12. 54 den., 6% Bler. pos. 62.50 bl„ 7% Bler. pos. 51.75—52.50, 1% pos. Drž. hip. banke 64 bi. — Delnice: Narodna banka 4200 - 4300, Priv. agr. banka 210—215, Osj. sladk. tov. 115-120 (20 po 120), Bečkerek sladk. tov. 750 bi., Osj livarna 100 bi., Union 50 den., Trboveljska 100—101.
Beigrad. Drž papirji: 7% invest. pos. 69—71, agrarji 39.50 40.50 ( 40), vojna škoda 327.25—329 (328, 327), 6% begi. obv. 54.25- 54.60 (54.50). 12.
54.75.....55 (54.75). 8% Bler. pos. 60.50- 63, 1% Bler.
pos. 51.75—53, 7% pos. Drž. hip. banka 65 bi. — Delnice: Narodna banka 4230 den., Priv. agrarna banka 211.50—213 (212).
bo znmoglo vse potrebno pripraviti. Klubi se opozarjajo, dn' ho sodelovanje zelo malo stalo /, ozir. na popust nu železnicah, Stafet-na proga, ki gre ml starega dvora v llelgrmlu pa do Oplenea, ,je dolga M km. Prvi lekaei začno teči ob 8 zjutraj iu računajo, da bo .pnsla Stafetn med 2 in 3 popoldne na Oplenac. Atleti bodo nesli s seboj srebrni venec z dvema trnkoma: na enem bo napis .Jugoslovanski lahkoal leti viteškemu kralju Aleksandru I. Zedlniteljiu, a na drugem Čuvati hočemo Jugoslavijo«. Zadnji rok /.a prijavo atletov, ki bodo sodelovali ie 2-' uov. *
Olimpijski šport šl. 1». n-z ,,ekaj <|Mj j,,j<|t, 10. številka tega strokovnega lista z. i/redno zanimivo in poučno vsebino. O aktueluih potrebah sezone prinaša Olimpijski sporu glavni del popolnega študija o crosscouiitrv-teku od M. Dobrina s številnimi ilustracijami, ki spopoln ju-jejo vsebino. Dr. Dol niča V nadaljuje s Mojim člankom Mirana in šport«, ki bo zanimal vsakega športniku, a listu peterice najboljših nuni daje končno sliko moči naše lahke atletike ob koncu leta. Zaključek pravil za rokomet iu ostalo stulno gradivo spopolnjuje to uspelo številk«,
ULAGOVA KNJIGA O ŠPORTU
je naprimeniejše iniklav/.evo darilo za
vsakega prijatelja športa
S'K Gorenjec—SK Radovljica t:i (1:1). Prvenstvena nogometna tekma med SK Radovljico in Gorenj, ceni, ki Je liiln odigrana nn Jes»uJutili, se. Je zaključila z gornjim re?,ult|itou>. Ze takoj v začetku se čuti ruma premoč GovčliJcn, ki pil ne r.nn izrabiti situacij. Nolrsinji trlo čruo-belih ni mogel napraviti goln i/, šo tako topih šans, ki Jjh J„ ustvarjalo desno krilo. l!a-dovljlčunl so bili pred golom lm|j odločni ter so v 27. uitnuti postaviti rezultat trti. To Je nekoliko podžgalo domače, du so bolj pritisnili in, v lili. minuli /.leti lep strel desnega krila v center, ki g n Radovljica spremeni v autogo! in s tem rezultatom se zaključi prvi polčas. V drugem polčasu so domači v veliki premoči; zadnjih •JI) minul se .io igralo izključno samo preti vrati Radovljice. Toda rezultat se do konca igre ne »premeni lil kluba sta spravila vsak po eno točko. Igra sama iti nudila ničesar posebnega Gorenjec, ki jo sicer prort-vodet lepo kombinacijo. Je topol pokazal popolnoma začet n iSko igro. Krtini, ki je impotllrnl, je hit levi liulf in poleg njega desno krilo napada, (lorenjee Je nastopil s tremi reznrviiinl. Sodi! je g. Citnpcrmnn dobro.
Sl< noč SK Slovenukr Konjiči' r.-j c!:3). Zn gornjo tekmo je vladalo v doiuačib krogih silno veliko r.n-nimnnje, saj je posetilo igriš'-e Stv Slovenskih Konjlo do 200 ljudi. S K Hoč Je pripeljal s seboj ludi nekaj navijačev, ki pn niso seveda prav ničesar pripomogli k lepoti igre, kakor tudi ne k uspehu. Igra je bila zelo kluverna. Dve točki sla bili, ki sta tako puaižati lepoto te In pomnndrnli veselo pričakovanje za domačine kolikor toliko dobrega rezultata. Silno Je namreč vplival na tekmo blaten teren. Prvi polža«, ko se Se mokra in mehka tla igrišča niso tako rn/.mebčnla. s., držali domačini enakost -z, 2:2. Ko im sta ho nasprotnika menjala, so pričeli goli kar deževati. To bomo prišteli veliki nesolidarnosti domačinov, ko se mnogi niso mogli znajti vso igro. Sodil je domači sodnik g. Kvošl 5e precej dobro.
'KU3
A
9Use za volane v različnih gubah Specielni en tel oblek, volan, šalov itd. ^utiranje — predliskanfe.
Velenje monogramov, zaves, perila. Navaden »in enlel vložkov in iipk. - Hilro, lino in peetni! Matek <$ Mikeš, L/ub /ano <p0ieg hotela so-uMj)
PROTI ONEMOGLOSTI IN UTRUJENOSTI CELEGA TELESA STAREJŠIH OSEH
Onemoglim in stareijim osebam toplo priporočamo, da si masirata telo s preparatom »Alga« zvečer, predno greste spat, in zjutraj, predno vstanete. Telo Vam bo zvečer oo masaži lahko, imeli boste globoko spanie. v katerem se boste odpočili in okrepili Zjutraj po masaži ostanite še nekai časn v postelji Ko boBte vstali, bodo Vaši tid|e (Jiblu, hoja lahka kakor v prerojenem telesu, počutili se boste sveže, zdrave in močne. »Alga« se dobi povsod. Steklcnica 14.— Din.
(Reg S B. 18117-32
1 KUBOT-JEV MATE {«J
if 1§b'l&01- ,lrani iei KrupCa Z.vcc m misicc. i-'uc| IZ j _S|1 Su|c prebavo, Cc n apet'1 rejjiilirn delo-V'* vanje s. ca In ledvic Kd .r qa redno pije sc trm ni bati nc gihta nc revme. Dole ie v vseli iBlii rnali v oriqiiialni zavojih po . >ln .."i-ali pri zastopstvu: l.ekarnn Mr. Nlllivoj l.eustek, t.jjli-■ian«, Kenljeva c I. ako poSljcte v naprej Din iS-Športniki turisti, lovci noqometnSI- pijlc (ja redno'
AJja Rahmanova:	83
Zakoni u rdečem vihar;u
Dnevnik ruske ženo
Torej samo pretveza! Lep jubilarl... Z vajino zadevo pn je slabo, prav slabo!« je ponovil maja je z glavo. »Nad eno leto eem si prizadeval za zeta, in brez uspeha; in vi bi rad: v enem mesecu kaj dosegli? V tem času ne boste niti izvedeli, kdo vaju je izgnal in zakaj! Saj nikoli ne povedo ničesar. Povsod same skrivnosti. Odpeljite se čim prej v tujino, in ko boste z eno nogo onstran meje, se prekrižajte z obema rokama! Prodajta jutri svoje stvari in odpolujta!«
Naslednjega dne se je vrnil rektor iz guber-nijskega meeta, mrzel iu brez sočutja ko prej. Rekel je, da tam ničesar ne vedo o izgonu mojega
moža, ukaz prihaja naravnost Iz Moskve. ★
Saino dva ledna šo. V dveh tednih morava zapustiti Rusijo; prošnja za podaljšanje roka zaradi otrokove bolezni je bila odbita. Začela sva razprodajali svoje stvari. Na tc ure se spominjam samo z bridkostjo. Najine knjige, ki sva jih toliko ljubila in Jih s tolikim trudom nabrala, gredo sedaj na .wagO<f, za znvlnjanjn rib itd. Kožuhi, obleke, pohištvo, vse mora iz hiše za smešno nizko ceno. Obiskov ne delava več, da ne nakopljeva kakemu znancu UPO-ja na vrat. Tudi naju ne obiskuje nihče, razen profesorja Ivanova, ki nn-pravlja strašno nesrečen vtis in nama venomer vošči srečo v tujini. Najine sobe so prazne, vse jr odnesel tatarski starinar. Zadnji večer. Jutri se odjjeljeino v Moskvo.
Zadnja noč! Morda zadnja v življenju. Kako bi mogla spati? 0, kako drage in prisrčne se in i dozdevajo naše prazne sobe in kako srepo gleda skozi zamrzla okna noč, tem na, ledena noč! Daleč nekje lajajo psi; enolično drdrajo škrlala nočnih čuvajev. Deček stoka v spanju, iz sobe staršev se sliši šepet; ne moreta spati.
Najine stvari so zložene; dva kovčega s perilom, dve blazini in dvoje odej. Tako so odpeljeva iz dežele proletarrev. Vse sva prodala, kar sva in oglu in z izkupičkom naj začneva nekje v tujini novo življenje.
Zadnje kosilo doma. Ne maram ga popisovati: bilo je žalostno, kakor vselej, kadar se z.a vedno ločijo ljudje, ki se imajo radi. Nihče ni niogol jesti. Ko je prinesla Dunjaša pečeno' ribo in vi dela polne krožnike juhe, ji je padel krožnik iz roke. planila je k meni, se mi oklenila nog t ohoma rokama in začela glasno jokati, tulili, kakor imajo navado ženske iz preprostega naroda.
Ob devetih zvečer. Odpeljali se moramo ua kolodvor. Hočem obleči depka, pa to ni lahko. £e vedno ima vročino in razen tega je zaradi odpo-tovanja ves ztnedon jn nemiren. Ne razume ničesar tn tudi noče razumeti. Oklene so ograjo svoje posteljice in se za nobono ceno ne pusti obleči, Odejo zgrabi /, rokcatna, zleze pod blazino in kriči na ves glas:
Ne maram v Moskvo, pri dedu in babici hočem ostali! Ne odpeljem se!c •S silo smo ga morali obleči.
V zadnjem hipu prideta profesor Ivanov in njegova žena. Najini znanci niso vedeli, da že danes odpotujeva, in dijaki sploh niso slutili, da sva izgnana. Žena profesorja Ivanova je bila vsa objokana. Segla mi je pod pazduho in rekla: .-Govoriti moram z vami par besed k Potegnila se je v Olinarjev kabinet, ki je bil že skoro čisto prazen, m je rekla ihte:
-Odpustite mojemu možu! Odpustile! Prav nič se nisem začudila njenim besedam; potrdile so mi, kar sem že dolgo slutila. Pripovedovala mi je, da je bil njen mož obdolžen pro-tirevolucionarnlh dejanj in obsojen na ustrelitev, da mu pu je bila kazen odpuščena, da je bil celo povišan in nagrajen, toda z enim pogojem...
Odpustite mu, on ne more za to, bil je prisiljeni' je jokala. Odpustite mu!
Molče sem jo poljubila in šli sva v obednico.
Oče prav:, da je čas. Po starem ruskem običaju sino vsi sedeli okrog mize, vstali in molili, ll»to se pa začeli poslavljali. Oče naju blagoslovi t. znamenjem križa, z njegovega obličju odseva živa vera v Boga, ki ga ima v srcu.
,:No, ljubo dete, sedaj pojdi z Bogom b je rekel in nie objel... Toda čemu naj obnavljam te trenutke?
Gremo čez dvorišče na ulico, kjer čakajo sani. Mrzlo je, 27 stopinj Reaumurja In do kolodvora je daleč, Usedemo se; oblazinjeni sedeži so zelo nepripravni, s čislo nizkim naslonom. Stanovalci naše hiše se zberejo, nekdo nama popravlja odeje.
Nekdo me še poljubi in poleg mene se pojavi zmedeni obraz profesorja Ivanova. Podam mu roko. Nit: jeze niti sovraštva nimam do nJega: samo smili se mi. Konji zdirjajo in mimo lete znane hiše, znane ulice rodnega mesta. Nebo je posuto z zvezdami. Drago, domače rusko nebo! lili-žamo se kolodvoru, želela bi, da bi bila pol čim daljša, da bi se mogla poslovit: od vsake hiše posebej in pomoliti v vsaki cerkvi, zjokali se pod vsakim drevesom, ki sem i. njim zrasla . .
Brezumna okrutnost se mi zazdi najin izgon kadar pogledam v mirno jasno nebo. Toda nebr. s svojimi zvezdam: mi govori, da se ljudje nikdar ne bodo nehali mučiti in drug drugemu uničevati življenje, in zvezde se mi zazrle ko bleščeče božje solzice.
>Ne jokaj dragica!- mi zašepeče Otmar. Tudi tam si urediva življenje.«
»Da, če le dnspeva tja!-: sem hotela reč-', tod: beseda mi je zastala na jeziku.
Kolodvor. Zadušljiv, 7. dimom prepojeni zrak. prtljaga leži po lleh, pri mizah jo lako malo prostora, da sede ljudje večinoma po lleh. Dasi jc čakalnica prvega razreda, jo vendar vse polno nesnage; tla so posuta 7, neokusnimi odpadki. Nek uradnik si na vso moč prizadeva, da b: zavrnil potnike, ki jih po njihovih oblekah nima za vredne, da bi bili tukaj. Ljudje zmerjajo, češ, dn je \ tretjem razredu vse prenapolnjeno, dn so sedaj v-i enaki, uradnik je pn neizprosen. Na tnizah Je na nii/.nn posoda nanesena od vseh vetrov in med njo velikanske namizne palme, ki so bile že pred vojno tam
OD 100 lctnlci imena tvrdkc Ant. Krisper
dajemo v času od 22. do 30. novembra 1934 na vse naše cene
poseben popust
Ml KRISPER
10
Izkoristite io priliko za Miklavžev nakupi
■ urni limit MESTNI TRG 26 LJUDLJilN/l STRITARJEVA (ILICA 13
Spalnice
moderne 17 orehove ko-oleskane in ku-hiniske oprave tei drugo
V malih oglasih velja «saka besedo Din 1-—; zenllovnnjskl oglnst Din 2 —. °°b Andiorf^ KomensklT Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takol pri ga ujlca 34 '	|$|
MALI OGLASI
naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska 3 mm Visoka petllna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore gleoe malih oglasov
treba prlloZitl znamko.
Šv. Miklavži Spomni se, da dobiš igrače vseh vrst v zelo veliki izberi pri tvrdki
F. M. SCHMSTT
Pred škofijo 2. LJUBLJANA, Lingarjeva 4. Pridi 1 Poglej izložbe in razstavo!
II
Službe iičejo
Prodajalka
pridna in poštena, izurjena v mešani stroki, vešča slovenščine in nemščine, išče službo s 1. januarjem 1935. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »Pridna in poštena« št. 13206.	(a)
ODDAJO: Skladišče
40 m2, primerno za delavnico se odda. Dvora-kova ul. 3 (dvorišče), (n)
I
llužbddobe
Raznašalca kruha
z nekaj odjemalci, po možnosti z lastnim kolesom, sprejmem takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13204._(b)
Mizarski pomočnik
za politirano delo — se sprejme. Ivan Mrhar, Sta-nežiče pri St. Vidu. (b)
Sobarico
sprejme hotel »Novi svet« v Mariboru, Jurčičeva ul. Službo je nastopiti takoj.
Postrežnico
sprejmem za ves dan. — Poljanska cesta 15, prvo stopniišče, I. nadstropje, vrata 2.	(b)
Posojila
na vložne knjižice daie Slovenska banka. Ljubljana. Krekov trg 10
Kapital
200.000 Din potrebujem na prvo mesto na večjo trgovsko hišo, z dobrimi obrestmi. - Ponudbe pod »Nujnost« št. 13119 upravi »Slovenca«.	(d)
Hranilno knjižico
Ljudske posojilnice. — 10 do 12.000 Din — kupim. Naslov pove uprava »Slovenca« št. 13205. (d)
Kupimo
K trem deklicam
od 7 do 14 let. v Ljubljani, se išče izobražena in zdrava gospodična ali gospa, popolnoma perlektna v nemščini eventuelno Nemka zmožna slovenščine. Natančnejše ponudbe •od 7anesljiva in resna« M. 13210 upravi »Slov.« b
Stanovanje
»e odda s 1. decembrom. Vprašati v Kamnici pri Mariboru št. 21.	(č)
Srebrne krone
staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina.
Staro železo
vseh vrst, tudi pločevino in druge kovinske odpadke plačuje najvišje Fr. Stupica, železnina, Ljub liana, Gosposvetska 1. (k)
Trgovci, obrtniki,
gospodinje! Radi izpraznitve zaloge prodajam iz skladišča po najnižjih ce nah razno kuhinjsko posodo, orodie itd. V račun vzamem tudi hranil, knjižice Kmetske posojilnice ter Ljudske posojilnice za polno vrednost. Ne zamudite ugodne prilike. Stanko Florjančič, železnina, Resljeva cesta 3. (Vhod skozi dvorišče.)	(ll
Kislo zelje, repo,
sarmo, prvovrstno, po brezkonkureneni ceni dobavlja vsako množino Homan, Ljubljana. Sv Pe> tra c. 83. telefon 27 66.
V Ljubljani kupim
enodružinsko vilo z vsem komfortom, proti mesečnemu odplačilu 2000 Din. Poundbe na upravo »Slovenca« pod »Takoj | <, št. 13100.	(p)
4 travniki na Barju
naprodaj za 33.000 Dm — ali 10.500, 9.000, 8.000 in 5.500 Din. — Ljubljana, Prule 8.	(p)
Ilustrirani cenik
znamk za leto 1935 je dotiskan Vsebuje cene za vsako poedino znamko za Jugoslavijo, Srbijo, Bosno in Črno goro in še okrog 500 raznih držav v paketih. Slovensko izdanie naših znamk ie zelo obširno obdelano. Cena 10 Din. Izidor Steiner, Zagreb — Masarykova 15. poštni čekovni račun 35.216. (1)
Nogavice, rokavice
in pletenine Vam nudi veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1)
I
Pohištvo
I
VAŠA SESTRA JE ZELO LEPA-PROSIM VAS, [SEZNANITE ME Z NJO
rt
PA TO NI MOJA' SESTRA... TO JE] MOJA MATI
O moji materi mislijo mnogi, da je moja sestra. Ona nima niti ene gube na licu. Nieni koži in meni polti bi lahko zavidalo mnogo mladih deklet. Ona pravi, da <e svoje lice pomladila za mnogo let enostavno z redno uporabo kreme Tokalon, hranila za kožo, rožnate barve, ki vsebuje biocel, pridobljen od mladih živali ter ima zaradi tega tako čudovito pomlajujoči učinek na postarano in nagubano kožo.
S poizkusi hramenia kože 7 biocelom, ki iih ie napravil dr. Steiskal, profesor dunaj-
skega vseučilišča, ie bilo ugotovlieno, da so gube popolnoma izginile, opazilo pa se ie tudi, da so se ohlapne mišice lica spet okrepile in napele Krema Tokalon, hranilo za kožo rožnate barve, hrani Vašo kožo dokler spite ter ii dovaja biocel, ki kožo pomlajuje. Ziutrai uporabljajte kremo Tokalon bele barve (ki ni mastnal za beljenje, po-sveženje in okrepčanie kože, istočasno pa tudi za odpravlianje zajedalcev, solnčnih peg in razširjenih znojnie.
Usnjeni suknjiči
pumparce — nalboliši nakup A Presker. Sv Petra cesta 14.
Cele orehe in jedrca
nudi najceneje Sever & Komp., Ljubljana
Šivalni stroj
pogrezljiv, z okroglim čol-ničkom, poceni prodam. Dvorakova 3/1, levo. (I)
Za spori
in promenado, najnovejši vzorci, dospeli — pri
LENASI & GERKMAN
oglejte si jih.
Stavbno parcelo
kupiš najprimernejše z vsemi ugodnostmi, polovica knjižice, polovica gotovina. - Ljubljana, Prule št. 8. (p)
Pohištvo
omare, postelje in dr., čisto, dobro ohranjeno, se po zmerni ceni proda. — ' Prodaja ob delavnikih od 15 do 17 Rimska cesta št. 2-1., Kunej.	(s)
Čitajte in širite »Slovenca«!
Sveže najfinejše norveško
ribje olje
Iz lekarne dr. G. Piccolifa v Ljubljani
se priporoča bledim u> slabotnim osebam.
U/jng/fo
štedi kurivo
Zagreb • Gaieva 20, tel 55-66
Ljubljana - Zrnec Franjo, Cankarjevo nabrežje S
VINA
Za težko delo Vam z dobrim vinom postreže
Centralna vinarna v Lnibliani.
Tudi v naši podružnici
Ljubljano, Miklošičeva cesta 9 »paviljoni
lahko plačate oaročnino ta »Slovenca« »Domo-liuba« in »Bogoliuba« naročate inserate in dobite razne iniormacue — Poslovne ure od pol 8 ziutrai do Dol t Dopoldne in od 2 do 6 oopoldoe. Telefonska Številka 1030
PERNICE
izgotovljene — velikost 180x115, iz puhastega peria 220, 300 in 340 Din. Ia puh pa 450. 550 Din. Garantiramo, solidna postrežba — pri:
RUDOLF SEVER
Marijin trg 2, Ljubljana Radi velike zaloge
damskih plaščev
Vam nudimo vseh vrst plašče po zelo znižanih cenah. Oglejte si cene. I. Tomšič, Sv. Petra cesta 38.	(1)

MIKLAVŽEVA DARILA
KAKOR: križe in zraven pripadajoče svečnike najnovejše moderne oblike, lepe kipe, slike, podobice, krasne okv reke za fotografije in razg'eonice, albume za razglednice in fotografije, spominske knjige, fin in eleganten pisemski papir v blokih in mapah, vse šolske potrebščine, slikanice za deco in druga primerna darila Vam po konkurenčnih cenah nudi
Podrui. Jugosl. knjigarne
H. NIČM AN, Ljubile na, Kop!tar'eva ul. 2