\ \/ 5 A K 196~ ..... " J)i. j Q. ~ / Af ':, ' LEGENDA: C ESTA I QEOA CESTA II QEOA CESTA III QE.OA ŽELEZtl lCA )illllllll•--•>- OQŽAVl4A M.EJA A.EPuSLIŠKA ~E.JA -· pa je tudi, da bi upravni organ, pristojen za geodetske zadeve preskr- bel izvajalec - pooblaščeno organizacijo - za izmeritev zemljišč, ld bi vzdrževala kataster komunalnih n[,,prav za posamezne organizacije. Nujna je torej iniciativa in prodornosrt organa, pristojneg2, z2, geodetske za,deve ri Sob ovezava s komunalnimi orgenizacij ci.mi in enotna - 13 - Stanko Majcen PROGRAM G EODETSIQJ-I DEL ZA LETO 1968 Na osnovi odloka o finančnem programu za financirru1je geodetskih _del na območju SR Slovenije za obdobje 1968 do 1970 je izvršni svet skupščine SR Slovenije sp~ejel na.38, seji dne 19.septembra 1968 sklep o določitvi pro- grama geodetskih del za leto 1968 (Ur.list SRS št. 32/68), ki mu ga je pred- ložila geodetska uprava SRS. Sredstva za J.eto 1968 v višini 2,400.000 Ndin se bodo uporabile, za nasled- nja dela: 1, za izdelavo osnovne državne lm.rte v merilu 1: 5000 in 1: lo.ooo 521...ooo Ndin 2. za izdelavo geodetskih načrtov v merilu 1:500 do 1:5000 1,839.ooo Ndin 3. za bonitiranje zemljišč 40.000 Ndin 1„ Osnovna državna karta Izdelavo osnovne državne karte financirajo razen republike še federacija in občine ter nekatere delovne organizacije. Tako prispeva federacija v letu 1968 za izdelavo k2.rte na območju naše republike 880.000 Ndin, a občine z delovnimi organizacijami 1,620.000 Ndin. Za skupnih J,621.ooo Ndin bo v le- tošnjem l8tu izdelana karta za 106..,000 obračunskih hektarov na območju nas- lednjih 18 občin: Ajdovščina, Domžnle, Kamnik? ICranj, Krško, Lendava, ljub- ljanske obč~e, Maribor~ Mozirje, Nova Gorica, Ptuj, Radovljica, Slovenska. Bistrica in· Skofja Loka, Razen tega:1- pa sofinancira federacij~ preko zvezne geode~ske uprave še izdeJ~avo karte na območjih občine Grosuplje, Cn'lomelj, Ra,dovljica, Ravne na Koroškem . in Tržič v višini 360,000 Ndin. Preostala sredstva v višini Jo9.ooo Ndin za izdelavo karte s površino 76.700 ha, pričete v letu 1967, prispevajo v tem letu še občine in posamezne delovne organizacije. Izdelava karte, ki se je pričela v letošnjem letu, se bo nadaljevala še v nas-, lednjih dveh letih< V letu 1968 so .opravljene začetne faze dela, in sicer aer.o snemanja ter deloma terenska dela, na prioritetnih območjih v posameznih občinah pa bodo izdelani ttldi založniški originali. Po sedanjem triletnem programu bo izdelano 484„500 ha karte? to je za 24 % površine republike. Predvideva se, da bo program geodetskih del za leti 1969 in 1970 zajel še izdelavo karte za novih 80.000 hao To pomeni 1 da bo na koncu 1 ta 1970 izdelano karte za cca 40% površi- ne Slovenije. Znano je, da prispevajo sredstva za izvedbo progro.ma izdelave karte v obdobju 1968-1970 federacija, republika in občina v povprečju po ključu 50: 40 ~ 10. Udeležba posamznih sofinancerjev po letih znotraj tega programa pa je uskla~ jen z možnostmi posameznih sofinancerjev. Iz sklenjenih pogodb med zvezno · geodetslrn upravo, geodetsko upravo SRS in občinskimi skupščinami in posamezni- mi delovnimi organizacijami izhaja, da je za dokončanje pričete izdelave karte v letošnjem letu potrebno zagotoviti potrebna sredstva v federaciji, republiki in občinah v naslednjih dveh letih v zneskih: federacija republika občine 1969 3,250.000 Ndin 353.ooo " 1,840.000 11 - 14 - 1970 1,480.000 Ndin 252.ooo H 1,430.000 fY Iz navedenega lahko ugotovimo, da je skupna udeležba posameznih družbeno- političnih skupnosti pri realizaciji triletnega programa izdelave karte v obdobju 1968--1970 naslednja: federacija - 5,610.000 Ndin, republika - 1,126.000 Ndin in občine - 4,890.000 Ndin in da bo izdelava 484.500 ha karte 1: 5000 oziroma 1:lo.ooo staln skupno 11,626.000 Ndin. V gornjih.• stroških niso upoštevani stroški reprodukcije, ki znašajo cca 6 % stroš- kov iz.delave karte, ki jih v celoti financira zvezna geodetska u,prava. So- financer dobi samo nekaj izvodov reprodukcij karte, vendar ima pravico po minimalni ceni ..,, .. po 6,oo - 8,oo Ndin za 1 izvod karte naročiti neomejeno število reprodukcij za .vsak list karte, ki ga je sofinanciral. 2. Geodetski načrti Izdelavo geodetskih načrtov financirata republika in občfuapo ključu 1:1. Financiranje del, ki h1ajaj o več kot eno leto; je možno uskladi ti z mož- nostmi posameznega financerja po letih, važno je le, da je v celoti udelež- ba republike in obč:ine enaka. Republiška sredstva v višini 1,839.ooo Ndin se uporabljajo pri izdelavi geodetskih načrtov (terenska in pisarniška dela) naselij Vipava, del Celja, Domžale, Grosuplje, ~~rnja Radgona, Idrija, Jesenice, Kranjska g?ra, Lju~ tomer, del Maribora, Murska Sobota, Vrtojba, Mežica, Slovenska Bistrica, Rogaška Slatina, ~rbovlj e in pri reprodukciji naortov naselij oziroma ob- močij: Cerlmica, Vinica~ Malija, Stari log, Mala gora, Litija, Divača, Slovenj Gradec, '.:'.,;l;'eČe, Škofja Loka, Mokronog in Zagorje. K izdelavi in re- produkciji načrtov gornjih naselij in območij prispevajo občine in posamez- ne delovne organizacije v letu 1968 .... 2,150„000 Ndin. Za dokončanje že pričetih del izdelave načrtov je potrebno zagotoviti v le- tih 1969 in 1970 potrebna finanona sredstva v republiki in občini, kar iz- haja iz že sklenjenih pogodb med geodetsko upravo in občinskimi skupščinami, in sicer: republika· · občina, 1969 1,365.ooo Nd:in 960.000 " 1970 496.ooo Ndin 590.000 II Skupni ::t:roški izdelave geodetskih načrtov po sedanjem programu znašajo 7,400~000 Ndin, od tega prispeva republika za ta dela 3,700.000 Ndin ozi- roma 5o %. Za navedena sredstva bodo izdelani geodetski načrti za 25 % mestnih naselij s površino B.ooo ha. V letu 1970 bodo torej izdelani geodet- ski načrti za ·47 Cjb mestnih naselij, če ne upoštevamo načrtov za nova območja, ki bodo izdelani v letu 1969 - 1970, ki v sedanjem programu še niso zajeto. J. Bonitiranje zemljišč Za pripravljalna dela bonitiranja zemljišč prispeva vsa sredstva republika. Od triletnih sredstev 600.000 Ndin bo v letu 1968 porabljenih sai~o 40.000 Ndin za naslednja pripravljalna dela: - 15 - - zbiranje vseh podatkov, ki imajo največji vpliv na produktivnost tal, - preuoitev vplivov naravnih ciniteljev: fizikalnih, kemijskih, klimatskih in reltefa, ki so osnova za ugotavljanje proizvodne sposobnosti tal, - preučitev kriterijev, na podlagi katerih bo izdelana metodologija boni- tiranja tal. Pri sestavi programa geodetskih del za leto 1968 je prišlo do vrste težav in p:rob:J_emov objektivnega in subjektivnega pomena. Ker je bil odlok o finančnem programu za financiranje geodetskih del za obdobje 1968 - 1970 sprejet šele meseca marca, je bil dokončen program za leto 1968 sestavljen komaj v začetlm drugega polletj8-. Preseneča neodgovoren odnos nekaterih geo- detskih občinskih upravnih organov pa tudi občinskih skupščin, ki so avto- ritativno izjavljale, da bodo zagotovile potrebna sredstva za dogovorjena geodetska dela. Ko pa ·oi morali podpisati pogodbo, pa so preldicale dogo- vor ali pa hotele doseči ugodnejše pogoje. Posledica tega je bilo stalno spreminjanje programa. Da bi v naslednjih dveh letih ne prišlo do enakih težav, bi bilo zaifilj-eno ,da tudi občine sprejmejo dolgoročne in kratkoroč­ ne (196&-1970) p:r·vgrame geodetskih del, kot so to nekatere že storile v letu 1968. · Janko Zubalič in Karel Zupan GEODEZIJA PPJ PROJEKTlRA_NJlJ CEST V zadnjem času se mnogo govop o gradnji novih avto cest v SR Sloveniji. znan je 'predlog za gradnjo avto cest na območju naše .republike pod termi- nom "cestni kriŽ 11 , ki je tudi na ovitku tega Biltena upodobljen. Verjetno nam je vsem znano, da zahteva gradnja s.o.dobne avtomobilske dvopasoVl).e ceste og!'omna finančna sredstva, saj se predvideva, da bo kilometer nove ceste stal cca 14,5 milijona Ndin .• Celoten cestni križ pa obsega kakih 630 1cm, to poeum.i, da je potrebno za to.delo zagotoviti nad 9000 milijonov Ndin. Ni Čudno, če se o tem razpravlja tudi. v izvršnem svetu in skupščini SR Slovenije in da se pripravljajo potrebni predpisi ter iščejo različne možnosti zagotovitve potrebnih sredstev doma in z mednarodnimi lcrediti. Ti podatki so navedeni uvodoma zato, da bi lahko ocenili porrembnost tudi našega sodelovanja pri. projektiranju cest, kjer dajemo potrebne geodetske o~ove t.j. karte in načrte, koordinate detajlnih točk trase, prečne pro- f~le, prenesemo projekt na teren, omogočamo v vseh fazah izdelave projekta hitro obdelavo dodatnih varian:t itd~ - 16 - Ugotovimo pa tudi lahko, da pri projektiranju 9est vse do nedavna nismo upoštevali napredka fotogrametrije in elektronike, ki nudite, pri· izdela- vi projekta pomembno večjo hitrost, kvaliteto in ekonomionost .•. Dosedaj je obioajno.poteke,la izdelava projekt; tako, da·je bila dolooena idejna trasa po podatkih topografske karte 1: 25000 in na povečavi te kar- te vl:lo.ooo za(investicijski program), ali celo topo.kaJ;'te lt5o.ooo in povečavi v lo.ooo (tam kjer 1:25000 ne obstojijo). Področje variant tra- se je bilo za izdelavo idejnega in glavnega projekta izmerjeno v l:looo s potrebno širino od 200 - looo m, pač glede na to, koliko točno je lahko z oziram na topografsko osnovo in terenskim ogledom bila defini;rana idejna trasa. Načrt 1:looo z nanešenim operativnim politonom je omogočal določi;_ tev trase t .j. prostorsko lego osi trase, izdelavo podolžnega profila in prečnih profilov za izračun kubatur, ter izraČlma dolžine objektov trase. Sledil je prenos projekta na teren, merjenje prečnih profilov na teren in po teh podatkih še zadnje korekcije. Sedaj pa je že začetek drugačen: Začela se je uporabljati (izdelana) osnovna državna karta 1:5000, ki omo- goča neprimerno bolj točno določitev raznih varia11t trase zaradi večje točnosti in bogatejše vsebine kot so jo lahko nudile topografske ko.rte. Največkrat zadošča za izdelavo načrta 1:looo v loo m pas, kar pomeni precej- šen prihranek pri stroških, odnosno večjo varia11tno obdelavo z istimi stroš- ki kot pri starem nB.Činu •. Topografske karte se rabijo pri novem načinu dela samo za generelno obdelavo variant iz tehnično-ekonomskih in regional- no-prostorsko razvojnih vidikov. Osnovna drfavna lmrta se skoraj izključno izdeluje s fotogrametrično me- todo, načrt za detajlno obdelavo idejnega in glav1iega projekta pa je lah- ko i~delan klasično ali fotogrametrično,. I(er je fotogrametrična metoda hitrejša in cenejša od klasične, drugod že celo desetletje uporabljajo to metodo, pri čemer pa so. hitrost, kvaliteto in ekonomičnost izdelave proj ek- ta kakor tudi že samega načrta bistveno še povečali s postopno uporabo račun­ skega avtomata in avtomatske kartirne mize. Informativno navajamo dva načina izmed mnogih, ki se uporabljajo drugod pri izdelavi projekta. 1) Če se n.pr. idejni projekt izdela iz načrtov merila 1:2500 h.pr. da ob- stoja top.katastrska izmera v tem merilu) potem potelca so,dobna izdelava na ta, način : ,.. v fotogrametrično ali klasično izdelan načrt s plastnicami se· vnese trasa in Čitajo koordinate glavnih točk, - izdela se "digitalni terenski model 11 ali s Čitanjem in registriranjem detajlnih točk na fotogrametričnih stereomoueli na trak ali pa te po- datke dobimo iz obstoječega načrta in jih prenesemo na trak, - ostala obdelava variant, podolžnega profila, prečnih profilov kubatur itd. sledi avtomatsko p1°eko raČilllalnika in vsi potrebni grafični pri- kazi preko avtomatske kartirne mize. Detajlni projekt se izdela iz načrto. merila 1: 500. Pri izdelavi fotogrametričnega načrta 1: 500 se lahko istočasno (če ni nag- lice, sicer pozneje) Že registrirajo z registrirno napravo pri avtografu koordinate detajlnih točk, ki so po svoji legi in pomenu - ali podatki za zelo točen "digitalni terenski model 11 - ali pa podc1,tki za prečne P_ rofile trase,,_ ki smo jo določili v idejnem projektu 1:2500 in na:µes).i v merilo l::;>oo z avtdmatsko kartirno mizo po koordinataJ.1 točk ::r.i smo jih dobili z avtomatskim računskim strojem. Posebni razlogi narekujejo ali se uporabi prvi ali drugi način~ - ostalo deJ.o teče v celoti spet preko računalnika, vključno tudi 'izračun podatkov za prenos na teren. vse potrebne grafične prikaze (lahko celo perspektivne preglede odsekov) posredujeta računalnik in avtomatska kar- tirna miza, 2) Če pa se. idejni projekt izdela iz karte merila 1: 5000 (ta primer je podo-• ben našemunachnu) je shema izdelave detajlnega projekta naslednja: - fotogrametrični naorl; lflooo - določitev horizontalnih elementov trase - račun elementov ter glavnih in detajlnih točk trase z računalnikom, kore let ure - račun elementov zakoličenja s poligonskih toolc lc1l1"tiranje trQse v načrl; 1: looo z avtomatsko ka1"timo mizo - registriranje prečnih profilov z avtografom -· izrs,oun vertikalnih elementov in točk trase z rn,čunalnikorn - izračun kubatur - izravnava mas - korektlu0 e - prenos projekta na teren. Kako daleč smo p1°i nas z uporabo fotogra.rnetrij e in avtomatskega računalnika? Pregled delovnih oper2,cij, ki ne predstavljajo več posebnih problemov in zapaženih prednosti bi bi'.L naslednji: 1) Izdelava nači"ta, l:looo s fotogrametrično metodo in registracija prečnih profilov; tu ni problemov 7 če je aerosnemanje izvršen.o kvalitetno. Natančnost dobljenih Loordinat odgovarja zahtevam projekta. 2) Račun elementov in glavnih točk trase: Prednost avtom8.tskega izračuna trase ni samo v tem, da je biter, točen in poceni. i ampeJc je ugodno tudi to; da si lahlrn dovoli.mo izračtm več razli.oni.h variant istočasno. Enostaven način priprave podatkov, za kar so izdelana navodilD,, omogoč.a proj ekhmtu, da nam, ne da bi poznal pro-• gram in delo računalnika, v celoti pripravi potrebne podo.tke že v taki obliki kot jo potrebuje račtmaLniko Program rešuje tudi naj bolj komplicirr·.ne kombinacije kri vin in je možno postavljati razne dodatne pogoje kot n.pr. da mo1°a biti vmesna prema niČ 7 da parameter k1-otoide ne sme bi.ti 111Dl1jŠi od 1 R itd, Odsek dolžine 10 km je lahko z ozirom na vrsto postavljenih pogojev, izračunsn v času od 20 do 40 minut. To smo ugotovili pri izračunu nelcaj variant odseka ces-ce Ljubljana - Postojne,. 3) Izračun detajlnih točk trases Za ta program ni potrebno pripraviti nobenih podatkov. Rezultate prej š~ njega programa uporabimo nepos1°edno za :izračun detaj lni.h to~k p:rem, klotoid in k:rogovih lokov na poljubr. u velikih dolžinskih intervalih. Obenem se iz:račtmaj o tudi podatki za zo,koliobo omenjenih detajlnih točk po polarni metodi z izmenišči. Interval .med detajlnimi točkami in število detajlnih točk med izmeniščerna si lahko izberemo neposredno pred začet­ kom računanja. 4) Izračun elementov polarne zakoličbe točk trase iz operativnega poligona: Potek trase bo točnejši, čim več njenih točk l)o izkoličenih iz opera- tiv11ega poligona. Pri klasični metodi smo to navadno no.redili iz glavne točke, ker smo le za te imeli izraču:nru1e koordinate. Sedaj pa nam prejš- nji program posreduje koordinate tudi za vse detajlne točke in s tem progror mom izračtmamo elemente za zakoličbo iz operativDega poligona tudi za vse detajlne točke trase. V naprej namreč ne vemo, katere točke bomo najlažje zakoličili iz opemtiV11ega polj_.:..gona in pri katerih bo to težje ali pa sploh nemogoče. Da bi v določenih primerih lal1ko obšli tudi kake ovire, so za vsako detajlno točko izračunani elementi ze, polarno zalrnličbo iz dveh najbližjih poligonskih točk. To nam omogoča tudi določitev točk trase s smernim presekom (če je točka dale0) in z lC:Čnim presekom (če je točka blizu). 5) Izrn.ču:n elementov vertika1l1e zo.količbe S tem programom najprej izračunamo vzdolžni. profil z vstavljanjem krogo- vih lokov pri lonriJ, nivelete, nato prečne profile za vse točke vzdolžnega profila z upoštevanjem vijačnih prehodov, ki se iz1°aču:najo med račtmom prečnih profilov, Pri vijačnih prehodih je upo/3tev.311a norm,'l, da v primeru vzdolžnega nagiba rampe manjšega od o,J 9š ne bo izveden enakomerni vijačni prehod, ampak bo imela rampa naklon O ,J % dokler ne bo prečni naklon znašal 1,,5 _%. 6) Ker je izračm1 mas dovolj obširno in zamudno delo, ga je l)ilo potrebno tudi prepustiti raču:nab1iku. J?rimerjava izkopa in nasipa 18J1ko narekuje pretrlik nivelete ali celo trase. Če ne upoštevamo, d2- še nime~mo programa za izračtm priključkov (deteljic), potem smo z mwedenimi programi zajeli z avtomatskim izračm1om v.se faze raČun8l1ja do zakoličbe prečnih profilov telesa bodoče komw.1iko.cij e. Matija Klarič OSNUTEK ZAKON,~ O VJ\RSTVU NARAVE IN GEODETSKA SLUŽBP. V postopku sprejemanja je osnutek zakona, o varstvu nG.rave, ki ga je · pripravil republiški sekretariat zb, 1Jrbanizem v oktobru 1968. Po osnutku tega zslrnnn se varstvo narave in pokrajinskih znamenitosti vključ ·4 e v sistem regionalnega prostorskega planiranja in urlJru1istič­ nega pl<:miranja, kar pomeni, da se varstvo narave obram1a,va z vidika aktivnega poseganja v naravo z2 njeno smotrno izkoriščanje. Izhodišoe za 1,,1krep1:mje na področju varstva narave je potemtakem naravo- varstveno vrei!notenj e pokrajinskega prostora, ki naj selekcionira posamez- na pokrajinska območja oziroma družbeno pomembne naravne znamenitosti. Takšan območja, oziroma nart.:vne znamenitosti se razvrščajo v šest, ,kategorij od katerih spadajo prve tri v skupino pokrajinskih območij: 113,rodni parki - najvišja kategorija zavarovanih pokrajinskih območij, ki imajo poseben narodni, kulturni, znanstveni in turistični pomen te1° so za oddih in rekreacijo; naravni rezervati - za njih je predviden strogi varstveni režim, predvsem v raziskovalne namene, kjer ni dopustna praviloma nobena gradnja in gospo- darsko izkoriščanje (n.pr. pragozdni ostru1ki, visoka barja, močvirja kot gnezdišča ptic itd.) · !{:raj inski parki - imajo najmilejši varstveni režim. Namen zavarovanja je predvsem ohraniti pokrajinsko podobo zavarovanega predela; gospodarska eksploatacija je dopustne,, kolikor ne prizadene značaja ali izgleda pokioa- jine (n.pr. Robanov kot, dolina Krke); · naraV11i spomeniki - so posamezne naravne znamenitosti žive ali nežive nara- ve (n.pr. skala, Igla v Savi:riliki dolini, stara tisa v Strujah, soteske, sla- povi, jame itd.); ho:rt ikul turni spomeniki - so parkoV11i spomeniki (grajski in mestni parki, arb0retumi, alpinumi, eksoti, itd.); rastlinske in živalske vrste - so zo.varovone 2,li na območju vse republilrn ali pa samo na posameznih razst .0liščih oz. nahajališčih. Nek2,tere gospodar- sko pomembne vrste (n.pr, redlrnJŠa zdravilna zelišča) sicer niso popolnoma zavarovane, vendar bi bilo treba pri njihovem izkoriščro1ju upoštevati dolo- čila, da se vrsta ne iztrebi ali tmiči. Varstvo narave je heterogena stroka z enotnimi naravovarstvenimi izhodišči. Zato mora ta sli1žba pokrivati področje botwike, zoologije, biološke p;eo- grafij e in geologije, kar zahteva aktivno sodelovanje in povezu10st s sorodnimi strokami in službami (n.pr. gozdarstvo, kmetijstvo, lovstvo, vodno gospodarstvo, spomeniško varstvo itd.), zlasti pa s tistimi službami, ki najmočnejše posegajo v pokrajino. V osnutku zakona je p1°ec1videna taka ureditev službe, da izvajaj o varstvo narave občinski upraV11i urbBnistični organi, v okviru pravic in dolžnosti republike pa republiški selrretariat za urb9J1izem, občina oziroma republika lahko pove:ri opravljanje posameznih strokwnih ne,log s podioočja varstva na- rave ustrezni strokovni delovni organizaciji (11.pr. republiškemu zavodu za spomeniško varstvo, urbanisti:one;nu inštitutu SRS in podobno). Izvrševanje določb zalrnna o varstvu DEJ,rave ter predpisov in splošnih ak- tov, izdanj_h na njegovi podlagi 112,j nadzorujejo urbanistična inšpekcija oziroma druga inšpekcija, ki je pristojna za uotrezno področje varstva n:.0 ra- ve, kot so gozdarska, kmetijska, vodnogospodarska in podobno. Za uspešno izvaja.11je varstva narave so predvideni varovalni ukrepi, kot n.pr, opravljanje gradenj v skladu z 2Jctom o zavarovru1ju oziroma po splošno pr;i_.g- nai1ih načelnih varstva narave določenih z regionalnimi prostorskimi plani, nrbanistični.mi načrti, zezidalnimi načrti in urbanističnimi redi, pravilno ravnanje z naj d1)ami ob priliki prekopavanja zemljišča, obvezno vzdrževanje naravnih in hortikulturnih spomenikov po lastniku o'ziromci, uporabi1ilm zemljišča, prepoved raziskovanja brez dovoljenja zavarovanih pokrajinskih območjj in zavarovsnih naravnih znamenitosti, lastnik oziroma. uporabnik zemljišča je dolŽ8.n omogočj_ti proučevanje in raziskovanje tistemu, ki ima.potrebno do- voljenje zr:. raziskavo, občino,, oziroma ustrezna družbeno-politična skupnost ima prednost nakupa naraV11ega ali hortikulturnega spomenika, prepoved iz- voza naravn::\-h spomenikov in zavarovanih rast lin in Živali, bre.z dovoljenj 8 .• o osnutku zakona se vodi pri občinskem organu za varstvo narave, med os- talim, tudi 11 evidenca 11 zavarova11ih pokrajinskih območij in zavarovanih n8.- ravnih znamenitosti, pri republiškem sekretariatu za urbanizem pa se vodi ;•kataster11 zavarovalnih, pokrajinskih območij in ZD.VarovB11ih naravnih 211a- menitosti ter evidenca za zavarovanje predvidenih pokrajinskih :o·bmočij ·in naravnih Zll/:1,lllenitosti. V :cepubliki. Predpisana je tudi obveza Z8, orgs.11e in orgBnizacij e, da so dolžni pošiljati orgcJJ1u, lri vodi kataster za vpis potrebne podatke. Kot izvršilni predpis k temu zslw11u je predviden pravilnik o sestavi in načinu vodenja katastra, ki ga izda republiški sekretar z2, ur- brurizem. Čeprav je nesporno, da so organom, ki skrbijo za z2.varovm1je' pokrajinskih obmooij in nnravnih znamenitosti potrebni geodetski podatki, smo vendarle mnenja, dn se potreba po teh podatkil7 ne bi smelaraz:rasti v ustanavljanje novega katastra - 11kataotra zavarovanih pokrajinskih območij in ze.varo- vanih naravnih znamenitosti", lrnt je pioedvideno v osnutku ze.kona. Geodetska služba že' vodi regionalno dokwnentacijo, ki evidentira tudi za- varova11a območja, sistem vodenja zemljiško-katastrskih podatkov se pravkar proučuje in izpopolnjuje, da bi isti zadovoljevali čimširši krog potreb, pa je tudi ob zakonskem urejevanju varstva narave pričo.kovati, de. se v: cilju širše racionalizacije dela ter v izogib dvotirnosti, neposredno up·orabi obstoječa geodetska dokumentacija. V ta namen bi bilo skozi pred- pise o varstvu narave tudi utrditi sistem obveščanja geodetskih organov o spremembah; s področja varstva narave, ki imajo vpliv na to dokt.unentacijo. Branko Korošec - 21' - DOKUMENTACIJA REGTON AllTEGA PROSTORSKEGA PLlll'U a/\.N,T A IN PROBLEMATIKA SPOMENIŠKEGA VARSTVA Odveč bi bilo poudarjati, da pomeni spomeniško varstvo kot ena izmed panog dejavnosti, ki jih zajema :regionalno prostorsko pl2nirru1j e, d9nes precej važen in soodločujoč faktor. V sodobnem urbanističnem urejanju slovenskega prostora, ali še konkrf.ltneje, pri sestavljc:.nju urbanističnih programov regionalnega razvoja ter:'.-torialnih območij slovenskih občin in pripravi dokumentacijskega gradiva "!a izdelavo le-teh, pomeni spomeniško varstveno gradivo obvezen sestavni del. Dokumentacij slm obdelava spomeniškega v2-rstvenega 1nteriala, ki smo ga doslej imeli na razpolago in ki je bil doslej tudi vldjučen v i'.t'las re- gionalnega prostorsl1.ega planiranja (RPP) in njegov register, pa nam je nakazala nekaj hib, za katerimi, kot vse kaže, boluj e služba ,spomeniškega varstva že ves čas svojega delovunja. Slovensko ozemlje je interesno in akcijsko razdeljeno med šest, da rečemo pokrajinskih Zavodov za spomeniško varstvo (Celje, Knmj, Ljublja110,, Ma- ri bor, Nova Gorica in Pirru1) , repulJliški sromeni.Šlco-varstveni orgsn ;i e Zavod za spomeniško varstvo SRS v Ljublj8Ili. Del zasavskih občin, olJČini Sevnica in Krško ter pretežen del Bele Krajine ni vklju:Sen v spomeniško varstveno službo, odnosno opravljo,jo le-to sodelavci pokrajinskih muzejev v Brežicah in Metliki. Vzrokov, zakaj je tako, nirnno upravičeni razisko- vati, dejstvo pe, je, da se posledice take spomeniško-varstvene politike odraž2- j o ne samo v spomeniško varstveni službi sarni, t enweč tudi v dokwnent acij- skem gradivu, ki g~ je dolžne vključevati služba regionah1e dokL:nentacije. Že bežen ogled Atlasa RPP, izdelanega v letu 1967 in tekoče dopolnjevanega v letu 1968 namreč pokaže, da je spomeniško varstveno gradivo Slovenije zelo neenakomerno obdelru10, da so po:c:amezne sloveneke pokrajine - z drugimi besedami: področja spomeniško-varstvenih zavodov - dokumentacijsko v re~io- nalnern pomenu skoraj neobdelone ali pa zmorejo posredovati g:::'adivo le iz posa>;J.eznih panog spomeniškega varstva. Poudariti je treba i1.amreč, da obse- ženo in izčrpno znru1stveno obdelano spomeniško varstveno gradivo pri cen- tralnem ali pokrajinskih znvodih za spomeniško varstvo nikakor še ne pomeni tudi regionalno uporabne dokumentacije, toliko m.smj še, če ni ovrednoteno (valorizirano in kategorizirano) tudi v smislu regionalnega pomena. Šele vse intenzivnejše vključevanje spomeniško-varstvene službe in njenega doku- mentacijskega gradiva v dokmnentacijsko službo RPP je razkrilo.to neenot- nost in pomanjkljivost, ki jo skušamo sedaj, obojestransko polno angažirani, čim uspešneje in tudi čim preje reši ti. Konkretna naročila Bi.roja za RPii pri eekretariatu z2 urbanizem SRS, ki jih je zavod za spomeniško varstvo SRS v zadnjem obdobju prevzel, in ki mu nalagajo z razpoložljivim spomeniš- ko-varstenim gradivom obdelati tudi doku.inentan10 vrednost v regiona.lnem smis- lu, bodo postopoma dopolnila to občutno vrzel, vendar ni p1°etira110, če se končno vprašamo, če je bila strokov11a spomeniško-varstvena služba ter znanstvena obdelava spomeniških objektov na centralnem zavodu za spomeniško varstvo to.t:o- rekoč doslej le sama sel.Ji namen, last ožjega kroga njenih strokoV11.ih sodelav- cev, ter da je treba eradivo, danes neobhodno v urbanističnem progro,1:1iranju - 22 - in urejanju slovenskee:aprostora, taJrnrekoč posebej naročati in kupovati od ustanove, ld jo je družba vsaj 15 let finMsiralo, tudi v ta namen. Korak naprej pomeni pogodbeno sodelovanje biroja za RPP in službe regio- nalne dokumentacije pri geodetskem zavodu SRS z dvema oddelkoma zavoda za spomeniško varstvo SRS ternekaterimi sodelavci pokrajinskih spomeniško varstvenih zavodov. Tako smo v dokumentacijo RPP že uspeli v celoti vklju- čiti znonstveno obdelano in valorizirano spomeniško gradivo - obdelano tudi z aspekta regionalnega programirn,nja - nekaterih občin Primorske ter in- formativno, a še ne valorizirru10 spomeniško gradivo pretežnega dela Gorenj- ske. ( za občine 'I)ržič, Kranj, Kamnik in Domžale). Rezultat sodelovru1ja z naravovarstvenim oddelkom zavoda za spomeniško varstvo SRS v Ljubljani je Predlog krajinskega parka v Karavankah in Savinjskih ali Kanm.iških Al- pah ter selektiV11a obdelava že registriral1ega naravovarstvenega gradiva Za- padne Slovenije. Na podoben način in z enako obojestransko prizadevnostjo smo zdaj pričeli tudi z obdelavo arheološkega spomeniškega gradiva, dočim je vprašanje obojestranske obdelave umetnostno in kult'1rno zgodovinskih vred- not i:r~ .:, bj ektov ter predvsem etnografskega spomeniškq,:o.. -•varstvenega gradi v2, v celotnem slovenskem prostoru. še vedno odprto in čaka rešitve. Hinko Vodnik NOVI GEODETSICT INŠTRUl\/IENTI NA TRŽIŠČU Med kongresom zveze GIG v Sarajevu je bila orgenizirane, tudi razstava geq- det skege, inštrumentarij2 in pomagal. Razstavljale so tovarne Wild, MOM, Ke1:t1 in Zeiss-Jena geodetske inštrumente, 11Mladostn iz Zagreba pa pisar.niško opremo. Ves re,zstavljeni inštrumentarij nam je več ali manj že znan, zato se bom omejil na demonstracij o dveh eksponatov in sicer na Wildov razdalje- mer bilo (distornat) in Olivettijev elektronski raoun2lnik Programma lol. Firma V!ild je pokazala merjenje dolžin z Di lo, razdaljernerom za kraj- še razdalje, ki je že na tržišču. Dobrih 7 kg težek instrument, ki je opremljen z dvema objektivoma za oddajanje in spremljanje infrardečih žarkov in daljnogledom za usmerjanje stoji v značilnem Wildovem trikot- nem vznožju, kar omogoča prisilno centriranjE7 pri zamenjavi s teodolitom z odbojnimi napravami ali tarcaJni, Poleg razdalj emera je za merjenje dolžine potreben še odbojnik Žarkov na drugem koncu me:rj ene dolžine in to je lablrn troj'na prizma, postavljena v Wildovo vznožje na stativu za razdnlje do 600 m 'in dodatni nastavek s 6 prizman'li, ki se natakne na troprizemski reflektor za razdalje do 1000 m. To naj bi bila po prospektu malrnirnalna možna dolži- na, vendar predstavniki tovan1e dopuščajo možnost, da se v ugodnih pogojih . - 23 - da izmeriti z zadovoljivo natančnostjo tudi razdalje do 1400 m. Preizlrnšnja inštrumenta je bila izvršena na sarajevski bazi mestne poligo- nometrije in je pri dveh merjeTJih razdaljah (24 m in l2o m) pokazala odsto- panje okoli.±. 2 on. Sam postopek merjenja je zelo enostaven. Razdalj emer po stavimo na stativ in ga usmerimo na reflektoJ? na drugeb kon- cu merjene dolžine, s kablom priključimo skoraj 14 kg težko aparaturo, vklju- čimo tok, nEtravnamo kazalec napetosti na maksimum in v zatenmjenem okencu se pokaže razdalja v metrih in centimetrih; pri tem so metri fiksni, sodi centi- metri pa se ob metrih pomikajo talca, da je iz položaja centimetrov glede na metre mogoče centimetre tudi interpolirati. Primer: 684,18 ali 684,~~. Potem, ko je inštrumentarij postavljen, vsa meritev ne presega en,o minute. Vizura mora biti čista. Pešci n.pr, ki sekajo pot žarkom, povzroče s9.mo kratkotrajno nihanje centimetrske skale. Naj navedem še težo reflektorjev: J-prizemski tehta J kg, dodatni 6-pri- zemski pa še 4,5kg. Wild izdeluje poleg navedenega Di lo še Di lo T. To je isti razdaljemer, natakljiv na daljnogled teodolita T 2, ki postane pri uporabi enojne prizme (reflektorja), montirane na trasirko, prav uporaben elektronski tahimeter za razdalje do 400 m. V pripravi pa ima Wild še tretjo izvedbo Di lo. To je kombinacija obeh prej- šnjih. Prvi inštrument iz te serije je namenjen nam, vendar na žalost šele jeseni prihodnjega leta. Upam p&,, da ta inštrument ne bo zadnji, Razdaljeme- ri talce zmogljivosti bodo v prihodnje verjetno standardna oprema naše ope- rative poleg kakšnega Di 5o - razdaljemera z zmogljivostjo dosega 150 km_. Olivettijev računalnik Programma lol smo v zavodu že preskušali. Ne glede na to, da imamo v programu nabavo večjega računalnika, bi nam računalnik te vrste koristno služil, saj smo preobloženi z drobnimi računskimi deli, za katera se uporaba težke avtomatike ne izplača, ali pa nastane istočasna potreba po več računalnikih. Programa lol je računalnik v obsegu velikega pisalnega stroja. Dela na podla- gi programov na magnetnih karticah. Taka kartica lahko obsega izračun n.pr. obrazca 8,18,22 sprednjega oziroma stranskega ureza in podobno. Za izraČLm 19 obrazca pa je potrebno računati poligon v J fazah (J kartice). Računalnik je zelo koristen pri izračunu elementov orientacij za avtograf A-7. Računalnik takšne zmogljivosti in ob dostopni ceni (ok. 7 miljonov st.din), bi sedaj zelo potrebovali, večji· pa bi služil kot dopolnilni inštrument. - 24 - IN MEMORIAM IVJUW FABJANU Mlademu človeku se zdi čisto naravno, če stari rod odmira in prihajajo na njihova mesta novi, mladi ljudje. Nekoliko drugaoe pa dojema smrt po- kojnikov vrstnik, sošolec ali delovni kolega. Nehote človeku zazveni v duši tisti grozeči rek: Danes meni, jutri tebi I Tako nam je bilo pri srcu, ko je v avgustu letos padel zopet eden izmed hrastov v geodetskih vrstah, no.e dobri tovariš geodet Ivan Fabjan. Rojen 13.V~l9ol v Stražišču pri Kranju v obrtniški družini. Njegov oče je bil sitar. Gimnazijo z maturo je končal v Kranju in se v jeseni 1922 vpi- sal na tehniško fakulteto v takratni dveletni geodetski tečaj, ki ga je ab- solviral v rednem roku. Zaradi gmotnih težav po, je moral takoj s trebuhom za kruhom, tako da mu je uspelo opraviti zadnji tj. zaključni drfavni izpit šele marca 1942 in državni strokovni. izpit aprila 1944. Med tem je službo- val pri vel. županstvu v Mariboru lcot tehnik tudi pri banski upravi v Ljub- ljani. Vojna leta je srečno prestal v službi pri pokrajinski upravi v Ljubljani, kjer je izvajal geodetska dela v hidrotelmičnem oddelku. Po osvoboditvi je bil najprej pri ministrstvu z:• gradnje v odseku zo.vode, 1m:to pa pri geodet- skem z2,vodu in projektivnem zavodu SRS, a končno pa od l.V.1955 do svoje upokojitve v septembru 1962 · pri iiproj ektu nizke zgrn,dbei:. Tudi po upoko- jitvi je še honorarno opravljal geodetska dela v cinkarni v Celju, dokler ni zaradi posledic srčnega infarkta omagal. Pokojni Ivan Fabjm1 je bil prava gorenjska grča, trdnega značaja, a vese- le narave, zlasti v prijateljski družbi. Bil je dolJer strokovnjak, nadvse vesten in marljiv delavec, pravi 0garač 11 , kakor se je izrazil eden njegovih predstojnikov. Vse službene clolžnosti je opravljal z veliko ljubeznijo in zavzetostjo, tako da lal1ko rečemo, da je svojo življenj slco nalogo vsestran- sko in častno izpolnil. Pogrešali ga bomo kot strokovnjaka, prav tako nika, vzglec1nega tovariša in prijatelja. zato ga 'bomo ohranili v najlepšem spoojnu. pa -':· 0.di kot vedrega družab-, R.D. - 25 - IN MEMORIAM ALEKSANDRU ZORNU V prvih dneh julija 1968 smo spremili na zadnji poti, potem ko je komaj nekaj dni preje praznoval sedemdeseti rojstni dan, našega stanov.slrnga tovariša ing. Aleksandra zorna~ · Rojen je bil pokojni ing.Zorn na Gor;Lškem, šolal pa se je v Trstu, kjer je tudi maturiral na tamošnji realki leta 1917. Takoj po maturi je moral oble.:-. či vojaško sulmjo in bil avstr;Lj ski vojak do konca prve svetovne vojne. Po končmii vojni se je vpisal na ljubljanski univerzi, vendar se je moral za- radi pot119njkanja sredstev kaj kmalu zaposliti in sicer za učitelja v Prek- murju. Šele leta 1924 mu je omogočila.štipendija takratnega oddelka za kataster in drŽ2V11a posestva v Beogradu vpi,s na geodetski odsek tehnične fakultete v Ljubljani, kjer je opravil geodetski izpit. Po končanem študiju se je udeležil, kot toliko drugih slovenskih geodetov, nove izmere Srbije. Po nekaj letih se je vrnil v Slovenijo, kjer je poleg zaposlitve še izredno študiral na kulturno geodetskem oddelku tehniške fa- lrnltete v Ljubljani in malo pred začetkom vojne zaključil svoje Šolanje. Nastopil je službo kot profesor na srednji tehniški šoli v Banjahuci, od- koder se je moral že v drugem letu vojne vrrtiti v Slovenijo, kjer je brez zaposlitve Čakal na osvoboditev domovine. Takoj po končani VOJnl se je vključil v delo za obnovo dežele kot geodetski strokovnjak v operativi in na Gradbeni t elmiški šoli. · Svojo pot kot strokovnjak je zaključil pri geodetskem zavodu SRS, deset let kaEllleje pa popolnoma osamel in težko se prebijajoč z borno pokojnino še svojo nelahko življenjsko pot. F.B. - ··29 - I N F O R M A C I J E a) RED]if JL_S_Ep_P_S_CD\fA _ZVEZE_ INŽENIRJEV _IN· T EHNTIWV SLOVENIJE VI.redne slrnpščinu ZVbZu inženirjev in tohnikov Slovonijt:,. ki je bila B.XI.1968 v LjulJljsni, so so uduleŽili tudi du:Jygati zveze inženirj uv in guomutrov Slov,.mij u. V ZITS j (j včlanj onih 16 Jrnlukti vnih č_lanov, to jo posanoznih republiških strokovnih zv0z, in mud njimi t1.1di naša ZGIG Slovenije. V posam(jznih stro- kovnih društvih in zvuzah je včlanjunih okrog 15.000 inžunirjev in teh- nikov različnih strok. Razun običajnih točk dnuvnuga roda skupšoine (porooilo prudsudnika, po- ročilo nadzornega odbora, razprava o porooilih, sprd!llGlllba statuta, volitvu novih organov) volja posebej omGniti točlro: Gibanj(; fft:c1anost delovn<..mm Človeku11 • To gibanje j,J sprožilo jugoslovansko društvo za širjenje znanstvu;.. nih spoznanj HI \ 1 ' 1 1 1 J R BILTEN 1968 KNJI2NICA FGG HITRA CES~!T!:.~;;K-J;i~!v!N ljl~~~~~l!ln11,11!IIIIIIIIIIIIIIIII " VRHNIKA-POSTQ)....,.,... - ~._..,....,,_ R I J 5 T A " CELOVEC BELJAK (---<------ ,,,,,,.,,,,,,,.,,,,,. __ , 5 A R C CDBISS c f