„DOM IN SVETf 1891, štev. 8.
367
imamo lahko veljavo v prosveti, v vedi in umetelnosti.«
Taki pogovori so do cela sprijaznili novega znanca z našima prišlecema. Novi znanec je bil Francoz po rodu in jako spreten kipar v New-Yorku. Naša znanca, oba vneta za lepo umetelnost, sta preživela prijetne ure v veliki ume-telniški delavnici njegovi. — Citatelju se zde besede naših znancev o svoji domovini nekoliko trde. A pomisliti moramo, da sta bila oba v domovini žaljena in jim je zato ostala v srcu nekaka trpkost in nevolja.
Jako   dobro je delo  življenje v velikem mestu Moulinu in Petriču. Pozabila sta ne-prijetnostij v domovini   in bila vesela, da tu  nahajata marsikaj, česar sta si  želela preje.  Slobo-da, enakopravnost, spoštovanje  svojega bližnjega,   ne-
utrudljiva delavnost, to jima je jako ugajalo, dasi se nckaterikrat nista mogla sprijazniti z onim nepokojnim dirjanjem in pehanjem, katero sta videla povsod po mestu.
Dve leti sta se mudila v Severni Ameriki. Našla sta mnogo rojakov, mudila se pri njih pa tudi poprijela se dela, kjer sta mogla in znala. Dospevša v St. Francisco skleneta, da se popeljeta v San Blas in od todi po železnici v Mehiko. To mesto sta poznala iz raznih   povestij   in  dežela  Mehičanska
jima je bila nekako priljubljena ali vsaj zanimiva od mladosti.
Kako je zanimiva bodisi dežela, bodisi mesto, prepričala sta se že z železnice. Ta se vije prav v bližini mesta po močvirju, ki ne kaže nikake lepote. Tem lepše pa je veliko mesto samo. Nad hišami se vzdiguje namreč veliko stolpov in kupol, kar daje mestu jako veličastno lice. Ulice so ravne in široke, prihajajo od štirih stranij sveta in se družijo vse na »Velikem Trgu«. Dasi so hiše večinoma lepe, vendar sta potnika
Mehika.
na vse pozabila, ko sta prišla na Veliki Trg in zagledala velikanske tukajšnje stavbe, krasno in veliko stolnico z dvema stolpoma, palačo nekdanjega kraljevega namestnika ali sedaj predsednika, in pa »Časa d' Estado«.
Mnogo časa sta potrebovala, da sta si ogledala razne cerkve, palače, samostane in naprave. Nista si mogla kaj, da ne bi tu pa tam ne strmela nad tem, kar je napravilo katoliško mišljenje Mehičanov. Tu je res vse veliko, bogato. In vendar —! Kaj bi si bila tajila,