: - ..C--. ' J-.^APEv.tf lllil e č j i slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vi"- leto - -Za pol leta .... Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto * $7.00 $6.00 B $3.00 g $7.00 P GLAS Ust:slovenskih -.delavcev v Ameriki. rhe largest Slovenian Daily in the United States. IsMied every day except Sundays and legal Holiday«. 75,000 Readers. TELEFON: CORTLANDT 2876. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New Vork, N. Y., under the Act of Congress of March 3t 1879. TELEFON: CORTLANDT 287C. NO. 158. — ŠTEV. 158. NEW YORK, SATURDAY, JULY 7, 1923. — SOBOTA, 7. JULIJA, 1923. v VOLUME XXXI. — LETNIK XXXI. POINCARE BO ODGOVORIL ANGLEŽEM London je sedaj mnenja, da bo Poincare odgovoril na angleška vprašanja, — Angleški pesim izem je neizpremenjen. — Baldwin zateva takojšnjo akcijo. — Francija mora plačati Angliji več kot je predlagal Bonar Law. Ostri komentarji .franc, listov. London, Anglija, G. julija. —j lo sam stavil par vprašanj, poseb-Informacij**, ki >%o «l»-inkaj , no koliko odškodnine hoče Angli-postno včeraj zv«*Vr, so dovedle ja in kakšno je angleško stališče aiij;lt-*k»' uradnike do mnenja, da j glede zavezniških dolgov, ho prišel v siJtotn ali ponedeljek i Nazori minstrskega predsedni-jiMai-n odgovor francoskega mini- ka Baldwina glede zadnje točke Ktn>kega pretWdnika Poincare-ja na vprašanja, katera je stavila angleška vlada. Ministrski pred-Milnik Baldwin pa je izjavil, da ii»* mor«* prrkižiti ugotovila glede {Miloiaja na poznejši »'-as kot na j>ri/-ett»k priho<]nj<o-iz francoskih krogov bo cp- so baje, da mora plačati Francija Angliji večji del svojega dolga kot pa je predlagal Bonar Law januarja meseca. Baldwin je mnenja, da je zasedenje Ruhra oslabilo plačilno zmožnost Nemčije. Vsied tega ne bo dobila Anglija od Nemčije toliko kot je pričakoval Bonar Law in Francija naj I >1 a ča d i f erenco. Precej ogorčenja je opaziti tukaj radi ostrih komentarjev francoskega časopisja, posebno ker se je angleškim uradnikom skoro popolnoma posrečilo pregovoriti svo je liste, da molče. Preprečili so celo objavi jen je dejstva, da nočejo Francozi odgovoriti na glavna 1 unglesika vprašanja. ZAGONETEN UMOR MLADE 60VERNANTE Policija išče šest čevljev visokega črnca, ki je baje z nožem umoril Dorotry Kauffman v Sears-dale, N. Y. — Truplo deklice je polno ran. Policija je včeraj objavila., da so našli truplo Miss Dorotliv Kauffman, stare dvaindvajset let pokrito z ranami. Umorjena je bila s kuhinjskim nožem v samotnem domu Magruder Craigheada, inženirja, ob Underhil Road, —-Greenburg, v bližini Scarsdale, X. V. Dekliea je bila v hiši inženirja kot governantn, ker si je hotela prihraniti toliko denarja, da bi mogla obiskovati višje šole ter se izobraziti za učiteljico. Morilca bodo najbrž ugotovili odtisi prstov n anožu in na paketu biskvitov, katerega je vrgel proč neki šest čevljev visok črnec, katerega so videli bežati i/, bližine Craigheadovega doma v torek popoldne. MARŠAL PILSUDSKI SE JE DVOBOJEV AL UMORILA OČETA DEVETIH OTROK Znani poljski maršal ter prej sni Domnevala je, da je neporočen in predsednik se je dvobojeval z vojnim ministrom po sporu na banketu, kjer je bilo razpoloženje zelo živahno......... ŽGANJE JE DOBRO ZA VČASIH". Miss Kauffman je bila vzgoje-i PROSLAVA STOLETNICE PR-'na v neki nieoniiski naselbini v VE FRANCOSKE ŽELEZNICE. Pred sodnika Flotwella v Brooklynu so prepeljati gostiln i-čurja Viictorpa Serhija, pri katerem našli steklenico žganja. Sodnik je obtoženca oprostil rekoč: —1 .Dobro žganje je velik dobrotnik. Pone-bno v šolanjem času, ko so KvoboMČkue Amerikancev tako zelo omejene. ŽELEZNIŠKA NESREČA. Pet Pariz, Prane i j^ 5. julija. — Dne 31. maja je praznovalo mesto An-dresiieux-.sur-Lo.ire stoletnico prve železnice v Franciji. Predlogo, sjkrdaj je hodila k družabnim pri- Ptnsylvanniji ter dobila nekaj izkušenj v poučevanju v majhnem mestu Westover, Mil., kjer ima njen oče majhno farmo. Vedno je sanjala o širnem svetu in le redko ktero se je podelilo koncesijo za otvorjenje te železnice, je podpisal Ludovik XVIII. februarja me-1823 in oktobra meseca leta 1828 no pričeli voziti prvi vlaki med Andreziaux in St. Etienne. reditvam, čeprav so jo smatrali sosedje za lepo deklico. 0 Bančna knjižica je pokazala, da ima deponiranih le šest dolarjev. Večino denarja, katerega si je _ , prihranila tekom svoje službe pri Železnica je služila v prvi vrsti (■„, „ . . . 1 „ „ < raiglieadovin, je izroeila pomuz- prevazanju premoga k reki Loire, oil koder je šel premog po vodi *■ Pariz. Po ot vorjenju železnice je zra- Rockford, III. C. julija, ljudi je bilo ubitih in več poško-j *tel Andreziieux, ki je bil preje do\ auih tekom železniške nesre- majhno rečno pristanišče, kojega če na Chicago, Milwaukee in St. Paul železnici. Došla poročila o nesreči so pičla. prebivalstvo je obstajalo v glavnem i7. mornarjev in brodarjev, v' ni organizaciji za Bližnji iztok, kater i je obljubila $180. Policija v Scarsdalu, Tarrytow-nu in (Jreenburgu je v družbi o-krajnih uradnikov ter državne i policije posvetila vse svoje napore zasledovanju gibanj črnca, o Berlin, Nemčija, G. julija. — da jo bo vzel. — Umorila ga je tekom sestanka. — Rek»l ji je, da ima ženske vsepovsod. Mrs. Lujiza Arnold, stara 44 let ter mati petih otrok, je priznala, Maršal Pilsuflski in vo-ina mini- , - . , - .T Tr. ,. da je torek zvečer umorila vin- * ster Szepticki sta izvojevala vče- _____„ f, , . . . ' J ccnza C alevacca v poslopju otros- rai zjutraj v nekem odločenem , ,— . , v . * - J . . kt ga sodisca na iztočni 12 cesti, varšavskem predmestju dvoboj,'a , ... . . . . . . . . ' * . , Ženska, k istanuje na iztočni 12. ki bi napolnil z radostjo Mark ... . , . , , „ . ^ 1 cesti, je delala v tobačni tovarni Twaina. L . , . , . „ .... , , ., _ .. , . ter zasluzila po deset dolarjev na Prejšnji predsednik Poljske in tt.rjen njegov nasprotnik sta prišla iz TABERT JE ML PRETEPEN DO SMRTI Svak pravi, da mu je povedal zdravnik v taborišču, da je bil Ta-bert res bičan do smrti. — On ne išče nobene os vete. Razmere v Alabami. — Edinole Alabama je obdržala ta zadnji ostanek suženjstva. — Razprava o smrti treh kaznjencev. ■ < Lake City, Fla., t>. julija. — J. zastopnikov v zakonodaji odprav-.Johnson, prejšnji pomožni paznik ljcnje tega sramotnega sistema. Putnam Lumber Company ter Načelnik komiteja je sodnik Fort. svak dr. T. Capers .Tonesa, prej- Od tritisoč kaznjencev Alaba-šnjega taboriškeg azdravnika iste me jih je 1600 najboljše telesno kompanije, je pričal pri obravna- usposobljenih danih v najem šti-vi proti Thoma-s Higinghtamu ra- rim premogarskim kompanijam di umora Martina Taberta v jet- ter eni kompaniji, ki proizvaja niškem taborišču, da mu je-pove- stavbinski les. Poročilo pravi na-dal dr. Jones, da je Higginboth- dalje, da je 90 odstotkov kaznjen-ma pretepel Taberta do smrti. iee\ poškodovanih ali pohabljenih — Dr. Jones mi je rekel, — je potem, ko so bili dani privatnim nevarnega boja nepoškodova na. če 1 Aretiraina ie bila v četrtek po-|pripove(]oval, — da je bil pokli-i družbam v najem in da je 80 od- se ne oziramo na glavobol, ki se po!ii kaznjenec že pre- sledica prenapornega dela v jet-obeh. |žena s kuhinjskim nožem, katere. tepen do smrti. |niških taboriščih. Spopad je bil posledica neke- 'e imela kritega v papirnati ga banketa, prirejenega na čast vrer''' Prizadela Calevaeeu tako PLls^dskiju. .težke poškodbe, da je izkrvavel. Poročila, ki so prišla semkaj, (Včeraj zjutraj so našli njegovo pravijo, da se je v poteku noči,tn,Pl0 v tretjem nadstropju po-izpremenilo ozračje in . julija. — V poročilu na Central News iz Krdanja se glasi, da je poslala Danska narodna banka veliko množino zlata v Združene države, v poskusu, da se stabilizira pla-čiln ovre«lnost danskega denarja v inozemstvu. Polagoma bodo vse svetovne zaloge sveta osredotočena v Ameriki. KRASIN ODPOKLICAN 12 LONDONA. Madison, Conn., kjer namerava o-,stati za nedoločen čas. Miss Har- vanredno odkritosrčnosti. PiLsudski je gowrll popolnoma od srca. Rekel je, da mu bo zgodovina pripisala mesto vodilne zvezde Poljske. Ozmerjal je svoje kritike, kojlh večina predstavlja sedanjo vlado ter relcel, da so "Crooki". Nato pa je vzkliknil s silnim glasom: — Žalitve, nagromadene name, zahtevajo kri. ^ General Szepticki je sprejel izziv. Bil je glavni nasprotnik maršala ter je nasprotoval vsem am-bieijoznim vojaškim načrtpm Pil-glklskija za Poljsko, .Sekundanti so bili hitro izbrani med navzočimi častniki in v dveh avtoanoblih se je cela družba odpeljala na neko polje, kjer je bila osamljenost zajamčena. Ves prevzet od groze vspričo možnosti, da bo«ta dva najbolj odličnih mož Poljske uničila drug drugega, se je neki sekundant izpod-taknil ob skalo ter si zvil palec. Od te to«ke naprej pa postajajo poročUa iz Varšave precej meglena. Prav nič se ne omenja, kakšno orožje sta rabila dvobojevni- 'življenje. Njeni lasje so že deloma ka, a znano je, da sta ušla brez |siv; in v£eraj je bila zelo potrta, poškodb. Vrgla sta še drug na oblečena je zelo čedno. Ko je pri- Johnson je bil prva priča, kate-| John C. Ainold, odvetnik v Bir-ro je poklicala država. minghamu ter član zakonodajnega Tekom križnega zaslišanja je komiteja, ki je leta 1919 preiskal Johnson priznal, da je bil odpuš-'sistem najemanja kaznjencev, je čen, ker je baje poneveril kompa- poslal listu Birmingham Post pi-nijski denar, in da ga je obtožil smo> v katerem razpravlja o smr-dr. Jones sam. Dostavil je, da ni tj treh kaznjencev. Arnold pravi, kompanija kljub .njegovim napo-'(ia je bil prisiljen pisati to pismo, rom navedi asvote, katero je baje ker je governer pred kratkim po-poneveril. j milost il nekega na smrt obsojene- — Vi pričate seveda tukaj, da ga. Arnold piše,-se osvetite nad dr. Jonesom, kaj j _ Ko jc M governpr zaposlpn ne — ga je vprašal zagovornik. »s tcm hvalevrP(lnim einom> je se. - Ne, gospod i ne, - je odvrni-dd ženski komitej v družbi isca la priča. — Jaz nimam osebno ni „„ , . .. . . _ _ itcga pisma v uradu wardena Al- cesar proti dr. Jonesu. U • , . , -v . .. ^ dneh jetnisnice. C itali smo warde- Obramba je zaključila danes1^ rekord: svoj slučaj. 1 Birmingham, Ala, 6. julija. ~ Wl,he Državni kampanjski komitej v A-'V ^OV1.,• L 1§Ž3 Tnipl° P°slaU° , v , i- - , materi. Iabami za oclpravljenje sistema najemanja kaznjencev, je priob-' — Arthur Smith, nsmreen od je vrgla proč. Tudi je. povedala,[čil seznam devetih kaznjencev, ki elfktrike v roru> 2- febr-kako se je sklonila ter poljubila j so umrli, ter navedel še druga zla' — Charlie Hardie, zamorec, it-moža na ustnice in čelo, ko je bil j v naporu, da izsili zakonodajno l>it °(1 elektrike v rovu. 20. apri-še pri zavesti. ' akcijo glede tega vprašanja. |la 1923- Mrs. Arnold je Čeh in j a, ki jej Poročilo navaja dejstvo, da jej —Ti možje niso bili obsojeni od prišla v Ameriko v starosti štiri-1 Alabama zadnja država v Uniji, sodišča na smrt. Zapustili so kon-najstih let. Sedem let pozneje šejki je obdržala ta preostanek bar- trolo države in izročeni so bili je poročila s Fred Arnoldom, kijbarstva, in komitej poživlja narod priganjačem in valptom ob vhodu je umrl pred dvanajstimi leti. —jnaj odpravi to pego z lepega ime-|v rov, nakar so jih gnali dve ali Njen najstarejši sin, ki je star rte- na države ter zahteva od svojih tri milje v globino zemlje, vetnajst let, služi v mornarici. — _____T-!*_________——■■ — Njeni dve hčerki Sta že poročeni. .^SS^J0®'' ^ iU<11 ^ P°V°dnji ^ Morilka izgleda kot ženska, ki »BOCm BOKOPISOV. strehe. je bila trdo zaposlena vse svoje Ženska je povedala policiji, da se Calevaca ni hotel poročiti 2 njo, čeprav je bila cela leta ž njim v intimnih odnošajih. Na večer, ko je izvršila usodno dejanje, ji je povedal Calevaca, da je poročen. Mrs. Arnold trdi, da ni vedela, da ima ženo in devet otrok in da živi v Lodi, N. J. Ko jo je policija aretirala, je bila zel orazburjena. Opisala je svoje dejanje v vseh podrobnostih ter pripovedovala, da je stopila preko njegovega telesa, da dobi v roke ročno torbico, katero drugega grd pogled in se odpeljala domov. Optimisti v Varšavi upajo, da šla policija v tvornico American Exchange Cigar Co., jo je našla zaposlena z izdelovanjem smodk. * London, Anglija, G. julija. — Reuterjeva brzojavk^ iz Moskve naznanja, da je bil Leonid Kra- ... , .... , " . 7 .mer se je vrnila v sredo zjutraj Nin, načelnik ruske sovjetske de- , J , •• j it -ti ,*er našla truplo svoje prijateljice legacije, odpoklican iz Londona.' , , . . '' 1 J J --__ tna tleh v njeni sobi. V domnevi, da je njena prijateljica omedlela, je pohitela Miss Harmer na svoj dom, da pokliče svoje starše. Šele ko so dvignili truplo Miss Kauffman s tal, da ga polože na posteljo, so zapazili, da je bila umorjena. Pet vbodijajev je bilo na hrbtu in več na levi strani. Globoke zareze na levi roki so kazale, da je prijel agovernanta za sedem inČev široko klinjo noža v poskusil, da se ubrani sunkom morilca. Tudi žila dovodnica na vratu je bila prerezana. Obleka, rane in truplo, vse je kazalo, da se je obupno borila z napadalcem, a policija se je čudila, da je njena soba tako v redu. Le neka majhna preproga je bila obrnjena. Znano je, da je kupil črnec škat Ijo biskvitov v neki prodajalni DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALUI IN ZASEDENEM OZEMLJU •« potom naš« banke izvršujejo aanesljivo, hitro in po cenah: VteraJ m bile nafte ecoe tledete: Jugoslavija: EtaapoiUJa i-množile za 10,000 mož. DRZEN ČIN KOLESARJA Pariz, Francija, 5. julija. — Ljudske množice, zbrane na tratah pred Eifeiovim stolpom v Pa- , . , , . , .. . rizu so pred kratkim opazovale ,malo prej, kakor se je oglasu na! , , . . , , 1 j o drznost nekega mladega človeka, ki se je peljal s svojim kolesom gaja. Craigheadovem domu. Pozneje ga je videl Charles Baldwin, zaposlen na bližnjem posestvu, kako j je jedel biskvite iz te škatlje. — jBalawin je tudi identificiral škat-(ljo, katero so našli včeraj v bliži-ni hiše, kot ono, katero je imel zamorec. j Mr. Craighead se je vrnil v ce-jtrtek zvečer iz Conecticuta, da po po 356 stop-njicah iz višine 1801 čevljev. IVišeil je navzdol brez vsake poškodbe ter rekel, da se piše Piere Labric. Kolo je prav tako dobro preneslo preiskušnjo kot kolesar. inioza. Pred tremi leti pa je opustil svoje obiske in sosedje so dosti govorili in ugibali o tem. Pred e-nim tednom je povedala Calevac-cui, da hoče govoriti ž njim glede teh govoric, in dogovorila sta se, da se bosta sestala v poslopju ot« roškega sodišča, kjer je bil on zaposlen. Nož je baje vzela s seboj, ker se je hotela ubraniti njegovih "pozornosti'*. Ko sta bila skupaj, ga je vpra- Aiiilt3 Nad 70,000 ljudi je izgubilo vse svoje imetje, a 400 ljudi je našlo smrt v valovi razdivjane reke Volge. Na rešitev živine $e misliti ni bilo. Umevno je samo ob sebi, da je povodenj uničila ves pomlada-nji in poletni pridelek. Tudi več tvornic je porušenih. Skoda je o-gmrana, neprecenljiva. ŠTEVILO NEWYORŠKIH ZLOČINCEV SE MANJŠA. iiieiu A . ■ maga oblastim pri določ«iju iden-tičnosti morilca. — Ali si oženjen? — Jaz imam povsod ženske, —-je odgovoril. — Eno imam v Ja-maici, drago' v New Jersey in na-!sljne drugod. Ko jo je baje hotel "napasti", ga je parkrat sunila z nožem, na- Italija svari Jugoslavijo. "Neue Fr. Prese' -poroča iz Rimo: Italija je poslala Jugoslaviji oficiozno noto. v kateri jo svari, da ne bi se vmešala v bolgarske zadeve in se vedla koit zaščitnica neuillvske pogodbe. To da je zadeva velesil. — Če je ta nota bila res izročena, znači jasen dokaz ne-prijatedjsk^ga razpoloženja Italije napram jugoslovanski državi. — Sla sem domov ter jokala vso noč, kajti ljubila sem ga, — je izpovedala. — Pet let sem bila vdo. va, ko sem se seznanila ž njim in rtobeneg adrugega moškega nisem medtem ljubila. Prava Mrs. Calevaca je bila ze lo zmedena, ko je izvedela za zadevo. Rekla je, da je delal njen mož podnevi kot tesar, ponoči pa kot čuvaj. Sedem let je bil zaposlen v otroškem sodišču. Lastnik je hiše, v kateri stajuije njegova "Warden Sing Singa "je izjavil, da je bilo lansko leto v tem č:\>u zaprtih v jetnišniei 1614 kaznjencev, dočim so sedaj samo 1103. 60,000 KOVINARJEV ŠTRAJKA V BERLINU. Berlin, Nemčija, 6. julija. — Danes popoldne je zaštrajkalo G0 tisoč berlinskih kovinarjev. Dela jih približno še 180,000, kateri bodo pa tudi v kratkem sledili. Dobro razpoloženje Anglije napram Bolgariji se kaže v tem, da angleško časopisje unisono zahteva, da naj velesile Bolgariji pripomogle do svobodnega izhoda na Egejsko morje. Zadnje glasovanje v francoski se smatra v Parizu kot velik u-speh Poancarejeve vl^tfe- Do novih volitev se nima vlada zborni- družina. Žena je rekla, da ni še Ice ničesar vež bati. Pač ja ji u- kar je zbežala. ' nikdar cula imena Mrs. Arnold. I tegne delati sitnosti senat. I GLAS NARODA, 7. JUL. 1923 *GLAS NARODA" MILYI niANi lAKHa uwn*4 *nd Pubn*n«d by FnhHsMng Ontyigg CA Corporation) Lt«l« HN CoftlaMt tU« Corporation tn4 »oroulti »t Manhattan. York Cltr. N. V. I L 4 I IVI N A A . O P A** nwwi Kvory Pay g»opt Sunday n< HolHaya. • •••TiTAtmin imTOhw Za Nw Yark aa aato sa lata _ Novice iz Slovenije. Subscription Yearly M »0 Advortioomont aw Aurwmwt. Izhaja vakl dan Ixviamll nedotj In Do*** lm aaabnoatl aa no priobtuJ«)o. Dm> Orlu. Prt •prtnuaM kraja uroCnlkov. fefyalltte naanaal, da hltreja nitfMBO **e L A • NARODA" Borough of Manhattan, I Talophono: Cortlandt Wl VOJNA ( loveAka modrost s*1 je izkazala predvsem v miroljubnih napravah, k<»jih namen j«' bil zaireti vojno, vendeto ter uporabo sile med posameznimi državljani rne in iste države. Vsi tozadevni naj*»ri pa »«• ustavili pri tem. Vlada, ki sikuša zadržati svoje državljane ali jxidanike ter preprečiti njih nepostav-na dejanja, oborožuje i.ste svoje državljane in podanike z inorilniin orožjema ter jih vodi v boj proti drugim državam. Pošilja jih, da širijo smrt in razdejanje ter osredotoriijejo vse svoje mori v prizadevanju, da širijo bedo in smrt. Vlade, ki so sieer tako miroljubne, organizirajo pravo znanost, sistem, kojepa namen je uničevati tlloveika življenja. l)a dosežejo ta svoj eilj, so si vlade Lzimislile vsakovrstne izgovore, ki pa ne veljajo glede posameznikov, kadar izvrže posta-niezna in privatna zlodejstva. Posrečilo se jim je pokazati vojno kot nekaj velieastnega.-čeprav je to največji zločin, največja beda. Ni je stvari, ki bi prizadela človeštvu večjo bedo kot jo priza dene vojna. Vojna povzroča bede, ki jih prizadene človek človeku. Vsa ta beda pa je posledica pokvarjenega duha. Posledica je napačnih naukov, idej, ki so jih vbili ljudem v glavo.tekom mladostnih let, ko niso mogli otroci razmišljati o pravičnosti ali nepravičnosti tega ali onega dejanja. Poleg tega pa pridejo še vpoštev peklenske strasti, katere vzbudi vojna v človeku, in ki so pesledica neznosnih naporov, pomanjkanja in bede. Neštete tisoče let je vojna uničevala človeški rod. Niso ga uni-čavele bole/ni, niso ga uničevali potresi in druge naravne sile. Človeški rod je uničevala njegova lastna strast. Kljub temu pa je resnica, da ljubi elottk svojega bližnjega, da soeustvuje žnjim in da ga sili prirojeni nagon, da stroti svojemu liližnjtvnu jaboljše. Ta naravni nagon je glas božanstva, ki preupije vse, Ln ki bi moral preglasiti sedaj vso osvetoželjnost ter prekiniti nettkončni tok človeške krvi. Ali ima vojna kaj stika s častjo! Kdo je deležen časti? lotovo ne masa naroda, pač pa oni. ki so povzročili vojno ter so zmagali v nji. Masa naroda mora ostati doma ali pa se boriti, umirati predentin, dočim sede gospodje, ki ko povzročili vojne, na mehkih sto lih ter deležni vseh časti, ki izvirajo iz vojne. » Kaj je {Kkfdaviten namen vojne? P l'.»v ten nam--n vojne je uničiti človeška življenja. <4nv niti. t*-:—va. prt-lret« srca neznanih ljudi z bajonetom, posuti rv»dno irrud'» » človeškimi trupli ter poteptati nedolžne žrtve. uni«"--iTi ui»-^Ta» izpremeniti rod ovit-e Ln hiie ter naložiti naruduni bre •kraT število vdov in sirot. Človeškega napredka in takozvane ne mogel izmisliti kaj tako gro- Naintn na ptdja v airua lakot AJi M Ali je človeške ei Noben jne je poznan m ii'avf, porušiti ko ter p>,mi»*žiti n*-«t< mastna dejanja T TTtdao človeštva izaei je ? •kl»-nski demon bi ZOVItl in poniževalnega. A, Recimo, da -o res vzroki za vojne. Tudi najbolj tehtni vzrok pa nu*a navdajati človeka z grozo. Nihče ne more kovati siave iz takih grozovit ih dejanj.'Domnevali siuo, da je častno zdraviti, reševati, olajšati bolečine ter trgati omahujoče iz žrela .smrti. Proslavljali smo uiVnjake, ki .so iznašli različna sredstva za olajšanje človeških trpljenj ter za <»slaj«-nje človeškega življenja. Nikdar pa nismo proslavljali v veliki meri teh resničnih juna kov kot pr. s!a\Ijanio zastopnike morije in opustošenja. Dva velika požara. Iz Ribnice poročajo: I>ne 23. vel. travna je izbruhnil v Dolenjih Lazih pri Rtibnici požar, ki bi kma*lu vpropast ti celo vas. Požar so (povzročili otroci. Ogenj je nastal v lištnjaku nekega posestni-ka in je bilo poslopje hipoma popolnoma v iplamenu. Veter je zanesel ogorke na bližnja poslopja, ki so zaižgali dva skednja, kozo-ee in dve hiši. Vsled pomanjkanja vode je bilo treba .skrbet i pi ed vsem za to, da se ogenj omeji in tako 'prepreči še večja nesreča, kar se je združenim gasilcem po silnih naporih končno tudi posrečilo. Tako je bilo rešenih tudi veliko premičnin. Veliko težavo je povzročilo zlasti dejstvo, da so bili domača vodnjaki hipoma izpraznjeni. Šele ko je prišlo več gasilskih društev, je bilo na razpolago dovolj cevi ter se je voda napeljala iz oddaljene Bistrice, nakar je stopilo v funkcijo pet brizgalk in je bil ipožar končno V Celju sta umrla po dolgi mučni bolezni Valentin Jug„ hišni posestnik in zasebni uradnik, ter Rajmuml Brataniič, bivši trgovec in gostilničar. Pogreb gen. ravnatelja Kmetijske družbe Pirca se je vršil 26. maja popoldne. Ko je dospel gorenjski vlak z go-sti v Boh. Bistrico, se je nebo stemnilo kakor pred nevihto, toda po kratkem dežju se je zopet zvedrilo, tako da je bilo mogoče nadaljevati ipot proti Prednji vasi, kamor so že prej ta dan prenesli ki-sto. Ob določeni uri so se zbrali pogrebci na pokopališču, ki leži na prijaznem griču tik ob cerkvi. Krsta je ležala v mrtvašnici vsa v zelenju ter posuta z venci in cvetjem. Položila je med drugim lep venec Kmetijska družba, potem družbeno urad-ništvo i, dr. Po izvršenem blagoslovu so zapeli bistriški ipevci * Vi gred*'. Krsto je dvignil bistrišk Sokol, Sprevod je .šel najprej v cerkev, kjer so pevci zapeli 4 4 Nad popolnča.nov v Dolenjih Lazi h. Iz Celja poročajo z dne 26. vel. travna: Pretekla noč je bila za naše mesto zelo razburljiva. Okrog se poslovili od pokojnika v ganljivih govorih, v katerih so po udarjali nevenljive zasluge po kojnika, načelnik oddelka za kmt tijstvo Saaichi v imenu uprave in stanovskih tovarišev, podpredsed nik Pipan v imenu glavnega odbora Sam. kmet. stranke, gl. od borni k Ažman v imenu gorenjskih kmeUKvaileev in župan Mencinger v imenu Bohinjcev, za katere je pokojnik veliko storil. Ko so pev oolnoči je nastal hipoma tak vi- - » , ,, , '. ,pi odpeli se'-Blaigoa-mu , so udtifc liar s silno jdIoIio, <»roifl<«n m bli- ,__- ___,___X. ^ Peter Zgaga Ford ni prebogat, da bi bil predsednik ^ruženili držav. Samo presmart je, malo preveč premišljen in preveč vztrajen. In zato ne bo predsednik Zdrn-; ženih držav. * o • Poljski general Pilsudski se je! dvobojeval s svojim nasprotni-! kom. Oba sta bila pa preveč pijana, da bi drug drugega zadela. Poljaki se res prej ne bodo iz-treznili, dokler jim Rusi ne bodo preprečili dobavljati omamljiva sredstva iz Pariza. * * * Časi se Lzpreminjajo. Prej smo čakali poročil iz "NVashingtona o svetovni politiki. Sedaj čakajmo poročil iz Cali- fornije o vinski letini. * * * Ženske hodijo sedaj poleti goloroke. Roka žametna in bela — samo koza jo kazi. » Pa se je pojavil- učen zdravnik v Hackensacku, N. J., ki ne cepi koz v roko. Kam jih cepi, je njegova skriv- j nost. Nihče ne ve. t Zadnjič je zapovedala zdrav-j stvena oblast petim 20-letnim dekletom. da si morajo dati cepiti j koze. i SuguBimmnaka Ustanovljena 1. 1898 2Catni. ifefcmrta Inkorporlrana 1. 1901 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glavni odborniki: Presednik: RUDOLF PERDAK, S33 E. 1S5 St., ClevHund, O. Podpredsednik: LOL'IS BALA NT, Box IOC IVurl Ave.. Lorain. O. Tajnik: JOSEPH PISHLER. Ely, Minn, blagajnik: GEO. L. BROZIClt, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN* ilOATCRX, 412 — 12th Ave. Eavt, Duluth, aimn. ___Mfl Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 303 American State liank Bldg., 600 Grant St. at Sixth Ave., Pittsburgh. Pa. Nadzorni odbor: ANTON ZB.ASNIK. Room 20G Btikewell Blilg., cor. Diamond and Grant Streets. Pittsburgh, Pn. MOHOR MLADIC, 1334 W. 18 Street. Chicago. 111. FRANK SKHABEC, 4S22 Washington Street, Denver, Colo. Porotni odbor. LEONARD SLAEODNIK. Pox 4S0. Ely. Minn. GREGOR J. PORENTA, Black Diamond. Wash. FRANK ZORICH, G217 St. Clair Ave.. Cleveland. O. Združevalni odbor: VALENTIN PIRC. 7S0 London Rd , N. E.. Cleveland. O. PAULINE ERMENC, C39 — 3rd Street, La Sall^. ill. JOSH' STERLE. 404 E. Mesa Avenue, Pueblo. Colo. ANTON CElARC, 538 Market Street. Waukt-gan. 111. Jednotlno uradno glasilo: "Olaa Naroda". Vse stvari tikajo.'e se uradnih zadev kakor tudi denarne pogiljatve naj se poSiljnJo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se p«»Jilja na pred-Bednika porotnega odbora. ProSnje za sprejem novih članov in bolniška spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postati ."lan te organizacije, naj se zglasi tajniku bližnjega društva J. S. K. J. Z.» ustanovitev novih druStev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo druStvo se lahko vst.movi z S Člani ali članicami. Izpred mariborske porote. Pod oknom. Stefan Kreslin. čevljarski vajence v Precetineih, je prijel dne da bo iil)i! nj-'ira in njegrovo se-.stro. Njegova jeza se jt* še ])i>ve-čala. ko inn j«' Vndler nekega dne 1, Jugoslavia irredenta. Ponnrecen napad s peklenskim 1 strojem. V Tržiču (M«JCifalootie) ««> te dni ut'ztutni rloi'inci j>»vkopali iz-vniiti na tainka>ntdovenxke-K» trgovca Alojzija Ferfoljo ua-pfd % peklenskim strojem, ki pa je po čudnem naklju/ju dprlt ampak jo nil rani I v klet. Njetjove^a brata Andreja pa j»» le premagala r»do-vndno.-rt in se je odločil, da kaSaro odpre. Pri delu mu je pomagal Hviii italj.vuki stotnik Devetak, vinaki trgovec v Traičn. Ko M a dvignila pokrov, no »e pokazale najr>Pe je valil s Kralja Petra ceste in kmalu se je raznesla vest,, da gori zopet pri veletrgoveu Ravnikarju, kojeniu je šele pred štirimi tedni pogdrelo posloipje do parterja, kjtu- ima svojo detajlno trgovino To ipot je začelo plajnteti iz skla- i dišča, radi česar je bila nevainost za okolico tem večja, ker je bilo tu shranjeno mnogo netiva. Na n testo požara je prišel takoj poii-cij~-ki svetnik dr. Senekovič ter uvedel prve varnostne odredbe. Kmalu pato je prispela tudi po-žarna hramba, kateri sc je posrc-čilo tekom kratkega časa preprečiti vsako daljno nevarnost za sosedna pislopja. Veletrg-.ivec Ravnikar ima radi ponovnega požara veliko £»kodo, ki ni krita z nobeno zavarovalnino, ker poslopja p<> prvt-m |w«žaru «e ni dal nanovo zn-v*ar>'vati. Kako je ogenj nastal. š»* ni im*Jn<»nw dognano. najbrž pa *ako. da se je živo apno. ki je bilo pripravljeno za n«*vo stavbo na n p<»d!egel ranam, dvorišča pri skladišču, radi silne plohe vžgalo. Huda vročina je najbrž povzr»*čila eksplozijo kake opnju nevarne ^novi. otl katere se je vžgal lesen materijal skladišča P«»!ieijska oblast je radi p>-novnega. za mesto Celje nevarnega jM»žara otlrene 8. julija t. 1. slavi prosto- East Hampton. Long Island, N. voljno gasilno društvo v Radov- Y. Tam je živel kot deček. Pesem 401etnico obstoja. i je postala siavna preko ^ in ; izza onega časa odmeva v srcu ! angleško-govorečega sveta kot pe-V Ljubljani je umrl kot žrtev sem. ki bolj kot vsaka druga iz-tuberkuloee fs^išice) Franc Nes- raza razpoloženje "doma" ter man, privatni uradnik. Smrt ga je i pripoveduje,-da ga ni prostora pobrala v najlepši dobi 28 let. j na svetu kot je dom. "In v tem leženci solznih oči zapuščali m sto, ki je ravnatelju Pircu po tra gični nsodi namenjeno za zadnj ]M>čiteik. Žalost en slučaj nanaša da si je izbral ^a konee svojega življenja kraj,, v katerem je naj raje preživljal vsako leto nekaj časa, da si je krepil živce za na porno svoje delovanje. V noči od 3. na 4. maja je telesno utrujene ga in na duši potrtega sprejelo boli. jezero v svoje naročje. Smrtna nesreča. Trinajstletni Valentin Hrovat iz Begunj na Gorenjskem je peljal težak voz Krajnikov z žage na postajo v Lesce. Ko sta bjzu Bulovčeve trgovine konja kre*h na napačno cesto, je deček skočil z voza, da bi konja ustavil. Pri tem pa je padel tako nesrečno pod voz, da sta mu šli obe kolesi čez vrat in glavo. Nesrečni Valentin je bil takoj mrtev. Podlegel zadobljenim ranam. Pri fwv.aru v Franzovem mlinu v Mariboru ]»oškodovani lSletni mehanik Karel Ijevar je v bol- Brez obotavljanja so se odpra-i2n> novMnbra |>(Hi okno svojr?a i"'". ^ vile k zdravniku v Hackensack. | dekleta Ane Kolarjeve. Imel pa , t,rva' 1ič, da malo prestraši zaljubljenega Ivreslina in njegovo brezpomembnejsa jeZa-,^ Toda Kreslm -e napravil krajškova Edinost, temveč edino- hifro (,bva/.un pot<^nil je iz do. nosti je med ameriškimi Slovenci. I ko]enice 5pv1 javski llož in sullil " * * Ivanšiča s tak*» silo v levo roko, da je nastopila ohromelost. Porotniki so vprašanje, da je namenoma umoril in vprašanje, da je prekoračil silobraai, zanikali, nakar ga je sodni dvor oprostil. Le oni je velik, ki ima navade velikosti; ki izvrši, česar ne more deset tisoč drugih izvršiti ter gre naprej kot Samson ter ne pove ničesar niti očetu, niti materi. * * * Kdor se kesa zmote iz pravega razloga, je skoro nedolžen. * *- * Pri izgubi kakega predmeta ne odgovarja naša žalost resnični vrednosti dotičnega predmeta, pač pa vrednosti, katero mu pripisuje naša domišljija. * * odšel v svojo sobo in razbil ' vrata in kovček svoje matere. Ko .j«4 Vndler Itotel poklicati orožnike. je Rcpnik izjav ki. da bo še ena smrt poprej, predno pridejo orožniki. Ker je postajal vedno najsil-nejši. je Vudlerjeva žena pokii-i cala na p*»moč še soseda Alojzija Baiimana, ki je res prišel, v svojo velike nesrečo. Rnpnik mu je munreč zasadil takoj nož v leva pi-sa. Baurnan se je kmalu zgrudil j na tla in čez eno uro izdihnil. Morilec je skušal potem pobegniti čez mejo, a je bil še pravočasno aretiran. Repnik je bil obsojen na osom let težke ječe. Nagla smrt. Skoplju se je vršila dirka. tFmor. ^Meseca februarja sta prišla hlapec Alojzij Repnik iz Zg. Kun-gote in njegova mati Terezija kot katero je posctil tudi Simo \Tičen-| delavca v sltižl>o k posestniku Fr. lijevič. ravnatelj Izvozne banke. Vudlerju v Polički vasi. k.^r pa !Yi dirki je prišlo do ostrega presta kmalu začela strahova t i vse pira zaradi razsodiš«" a. Prepira se domače. Re»nik s<» je tmli zaljubil mleležil tudi Vičentijevič. ki v Vudlerjevo sest!-o. ki »ra pa ni se je pr* t«-'ii *ak<- razburil, da ira marala. Zato j»' bil jezen na sr«1- j-' zadela k;tp. I'mrl je nndirka---jnMkirja in j.* i>movno zagrozil. li<ču. Tt-ga -^e pa." !ii iad«*jal. Ponesrečil je na Jeseni e ah sinček dr. Schwaba. Zlomil si je pri paden nogo. Dom, sladki dom. Smrtna kosa. Bila je prava razvalina. i domu, kot je omenil Mr. G. Cie-s«d»j lahko opravlja »am svojo doio. ! *'enski, 466 Campbell Ave., De-Govoreč o svojem stanju * tem kriUt- *Toit, Mich., V zadnji "tekmi za ZTSTySTtiiS S^rrjm ^"" > Trmerje™ Grenko Vino s^m imeia hud napad mnuence. Pustila zaklad, ker je najbolj zaneslii-me je skoro popolno razvalino. Bila sem* .. . J taJco siaba in nervozna, da nisem motta vo zdravilo aoper želodčne nere- ^.ttrm^U^S^L^t^ " drožine. Odpravi VL.^. trri,a,**m * mor*la vsesti.; slab tek, zaprtje, glavobol, iane-Zgledalo Je, kakor da ninam prav nobene , . , mo«. xaroctia sem si nekaj Xura-Tone "avaje. nervozno razburjenje ter ^r^^^^m^t ^oSne potrtosti. Vaš le- celo druiino štirih oseb. Po mojem mne-, karnar ali prodajalec zdravil ga £ nju Je to imenitno zdravilo, ki gotovo - . , _ , _ . a _ . f ozdravi vsako alabo in nervozno osebo 1Tna V ZaiOgl. Poskusajte tudi Tri-1 TZ* »»je* ^iment za izmučene živ-[ "" "" -- ---- Trinerjev Mirilect Xe čitaj. da bi nasprotoval ali pobijal, tudi pe da bi vrjel ter vzel za gotovo, ali da bi govoril i in razpravljal o tem. temveč da tt-htaš in razmišljaš. * * * Lahkoživček mi je pripovedo-( val: Lepo je bilo v starih časih. Tn-«li tedaj je bil pijanec nekaj grdega na svetu. Malo kredita je ^ imel ta ali oni. o katerem so govorili ljudje: Pije. Naleze se ga. Temu se je pa dalo od po m oči. Lekarne so imele vsakovrstna zdra-. vila .in lekarnar ni gledal na par! prufov. Sedaj je pa tudi tega ko-nee. Zdravilo, ki ti je pred prohi- j bicijo zadalo kik v glavo, ti ga : zadaja sedaj v nasprotno plat. I Ali si že opazil, pri jat el, da j ženska nikdar ne reče: O, o tem • ' i se pa ne izplača govoriti. * * * Neki časnikarski poročevalec je vprašal na ulici tri ljudi, če je | svet slabši ali boljši. Dva sta odgovorila, da je bolj- i ši. eden pa, da je slabši. Če bi mene vprašal, in tebe. J dragi prijatelj, bi imeli tisti, ki! pravijo, da je še svet slal>ši, ve- f čmo. Sedaj je čas za nove vloge. Početkom 1. julija prične se nova doba za obrestovan je vlog. Pri tej priliki hočemo vse vloge, katere prejmemo do 10. JULIJA, obrestovati že s 1. julijem na special interest account a Vporabite to priliko in vložite Vaše prihranke pri nas, kjer so varni in Vam nosijo — 4% na leto. Frank Sakser State Bank 82 CorHandt St., New York, N. Y, Glavno zastopstvo Jadranske Banke. - NOVA ZANIMIVA KNJIGA NA KRVAVIH POLJANAH! en cel meaec stane samo $1.00. Nugm> t ce in noge. Tone Je na. prodaj prt v»h" dobrih le i r - . . , r k&roarjlh pod popolno garancijo, da bo-1 ^»W Trinerjevo ročno razstopi-det« zadovoljni ali pa ae ^am denar po-! no ^ hrapavo kOŽO, TrmerjeV Te-vrn« (M rarancljo na vmakt steklenici):! - r ? J 1 National Laboratory^ 104« s. Wabaah Ave.. > koči Bamrpo in druge Trinerjeve j ■ Chicago, ill.. Titn poAlJe sdravllo narav-, • « ^ ' I naot po pofttl. poftnln« t naprej plačana. lzaeuce- ' kakor hitro prejmo ttl-ML — Adr*tJ (Alfi ^p RPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka. V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in o polkovem uporu ter njega zakletvi. Knjiga j« trdo vezana, vsebuje 270 strani in 25 slik is vojne. "GLAS NAHODA" 82 CorHandt Street, New York, N. Y. J GLAS NARODA 7. JUL. 1923 i humor. Novi triki slepaijev. še|i •ivatnih državljanov, ki so radi j pomagali ranjenemu junaku. Neki odpuščeni nemški mornar, Ali so newornki sleparji vedno buzzy? Seveda so. Ali se jiin posrečijo njih naka* jieT Gotovo se jim posrečijo, v rdi: <> je veljaven stari pregovor, < renza je dobil 60 dolarjev od 1 ju-; ki pravi, da se rodi po en tepee di, katere je "zdravil". Med voz- Nasradin-hodia kupi oslovo seme. vidijo, kličejo kakor iz enega grla T_, . „ ,. birta na pomoč: Kdor ne seje, ne zanje, to velja ..- , - „ , . . ' , ,„. ' , , , liirtus, birtus, kje 90 osli? , tudi o Nesradmu-hodzT. Delal ni, ,, -- . . , - . , . . _ , Gostilničar se jwestransi, mislec, sejal ni, tako je ostal praznin mk , 111 1 „ 1 1 1 4.- _ I . ,. , . * da je osje kdo ukradel, prileti ves ! mi tudi torba njegova je bila ako minuto. I prazna. Ni imel drugega pod mi-I lini Bogom, nego podrto bajto z 01.-. , .. _ a _ _ majhnim, neobdelanim \Tt0111, pu- ki je nastopil kot prijatelj dr. Lo-; -■«. .__, J _ . _ I sko. torbo m zeno. ; Nekoč gre Nasradin-hodža na trg in za.tajo za jein zakonu, pa so razkrile dejstvo 1 vedel, kaj bi počel. lili, in sedaj je v ječi. j Načelnik Očibvej Indijancev je i "Oj. žena, kakšen denar je ter®" Žena mu odvrne: "To je cekin, milost božja!" Ko je Nasradin-hodža to slišal, da sam ni Pa za kliče t:soč dolarjev. Novi lastnik ui mo- dri je gel prevzeti posestva ter je opu-(svoje stil vsako upanje, da bo dobil de- cev v nar nazaj. Kljub temu pa je bil inteligenten človek, ki je bil dobil ta "Indijanec" vse'ženi: i»foi?v»aeije glede Indijan-' "Žena! Prinesi mi opaiike, tor- • v v javnih knjižnicah. Bil je bo in pužko!" loma iz Venezuele in navišku sbo- i -l>zik za zobe, žena odhiti ter sa-jjegs uspeha je zaslužil dosti de-| Prinese vse' kaor zahteval Na- radm-hodffa. On se aim je, torl>o mostnjen trgovec že več let. Nase-jnarja. Nosil je indijansko obleko del p,t je sladkim govoricam sle-;in - lej se je bolj varno počutili < krosr in pu*k? lla rame" °d neumen iz gostilne na vrt. Pride iia vrt in vidi le enega oeala. pa še ta že "skoraj krepan. Ves preplašen iu zmešan teče tudi v klet Xa-sradina-liodže. da pogleda, ali ao lieinara »..sli tam. Gostilničar v klet. Nasradin-hodža pa s puško za njim: "Kaj hočeš, lopov, si prišel krast?" (Jostid nič ar ga zavrne: * Za Ik>ga, nehaj, hodža! Ali si nor, al-i si pri č*sti pameti?" "Kaj bi nehal, ven, ee se ne izgubiš, ti puženem svinee v glavo! Sam MMii kupil seme, sam sem kopal i-n sejal, a ti bi zdaj žel, to si mi mojster! Ven iz kleti!" lj.U, d uzda j ga ni bilo, a zidaj je zopet tu." Zopet zajame osla, šteje v tre tjič, pa mu zopet eden manjka, ker ni štel <©nega pod sel>oj. "No", reče sam pri sebi, "saj jih imam trideset dovolj, pa tudi če^ edenintridesetega ni." Ko pride v gozd, priveže vse ortle za veliko bukev, sam pa pleza nanjo Ln odseka vse.veje iuapod sebe. Ko je prilezel do vrha, se loti tudi debla lzjxrI svojih nog. Tedaj gres.ta popotnika mimo, ga zasmehujeta in mu rečeta: "Vrag tv nesi, ne sekaj izpod sobe, ker si boš vrat zlomil, a lahko tudi vse osle pobrješ!" A Nasradin-hodža se zadere nanje : "Zgubita se. kaj boista vidva, nisem vaju prašal!" Ona dva odideta, a Nasradin-hodža seka dalje. Ko prečka dre- Cigareta na Monnt Evere-stu. Kapitan Fineli, ki se je vdeležil Mount Everest ekspedicije, je izjavil tek om nekega predavaoja, katerega je imel predkratk. pred Londonsko zemljepisno družbo, • da mu je nudila cigareta nepre-l ceni j i vo službo v velikih višinah.1 On v družbi dveh nadaljnih članov ekspedicije je strašno trpel vsled pomanjkanja zraka, ko so taborili v višini nekako sedmih! tisoč metrov. V svojem obupu so vsi trije posegli po cigaretah. Po prvih globokih vdihljajih so čuti-j li takoj značilno olajšanje ter so /ope tlaliko prosto dihali. zdravje v druiinaH Kot izvrstno zdravilo za prebavo in grenčec — jemljite Severa's m ■ *• ^ m|kresola, da spravi 70pet pokonci' Xa Tist-Poreo te vzemi!" sikne gostilničar. . , , ... tf-loveka, nahajajoče-a se v tali'^ javili in opleuili vlak "Jaz sem šel v Sarajevo, kupil . ^ me -le Previdel, a hudič ^ e takl, ter oropali tudi potnike. Med p t- sem, za cekin dvajset gramov oslo- nn 111 dtd' ker nisem poslušal onih | s niki se je nahajal tudi mžeujer prekopal sem vi*t. dveh." Polaigonia i parja. Razkazal mu je vse poslop-,Uot pa v navadjii civilni obleki j", vlake, šupe za stroje. Predsta-{drugih sleparjev, vil ga je tudi p ve_ 1.1» ct'.l cr/\t AVA f 11^1 i l*nm ^ M 2tMX). Kufwe je odhitel domov pojs0 -'kopali" v Vonkersu Ko pride Nasradin-hodža v pr-t preostalih H()0 dolarjev. Ko se je vrnil, ni bilo "lastnika" in njegovih dolarjev. vrw?n je bil prastari trik tako- VO mps;to; stol>i v nftko postaje jyvanega 14 sol jen j a tal" z zlatom 'in drugimi kovinami. Pričeli so Policist je pojasnil žrtvi polo- prodajati delnice. Lepo so jih pro-žaj, in Grand Central postaja jo dajali, dokler ni neki radovedni no jn reee: "liog daj, kramar!" cnar se poSlje vnaprej. vedno last železničke družbe, (delničar našel zlatega ovratnega Zadnja vojna, sprejem prohibicij i gumba v jami ter sporočil stvar; hodžo že iz prejšnjih časov, mu bke postave in razne druge izpre-! policiji. Prijeli so prebrisane rn- j odvrne: iuen.be v naš< 111 narodnem življe- j da rje ter njih poniagače. Zlati "Nimam 5a iu v našem mestu nji so imele svoj učinek na število!rush v Vonkersu se je klaverno' £a sploh nihče nima; če hočeš, izvršenih sleparij. Sleparji so se izjalovil. posinžiii vsakega, še tako majhne- .... Krik prodajanja koncesij v kopa sradir,-hodža, da gostilničar res'z noJ'im r'lovekom in Inu rečeta: ne miruje, obrne puško, ga udaril "Ce torei P°- s kopitom po glavi in zakrjči: vova po resniie^ tv°j v "Stran odtod, lump!" j Pri jedor za sodnika." Gostilničar zbeži gologlav iz! Nasradin-hodža se odpravi v j kleti in ko vidi, da ne pojde mir-» Ko l>ride Pra'5a nim potom, se odpravi na sodišče s'V(lnik<>vi h5«i- Stopi vanjo, vzame ga dogodka, da kapiralizirajo svoje prebrisanost ter izkoristijo nevednost svojih žrtve. Iz armade je dospelo dosti mladih ljudi, ki no sklenili, da ne bodo nikdar več d« lali 7. rokami ter se boljše posluževali svojih j»lav kot dosedaj. Iz teli vrst prihajajo uniformirani ljudje, ki pobirajo podpise za ta-kozva.no bonus predlogo, mladi ljudje, ki preže na bolnice in dobri del ne organizacije pod krinko, tla so junaki, ki trpe za svoje junaške čine onstran morja. Eden najbolj prebrisanih sleparjev te v rs me dragi hodža. ea lahko dob'w v Sarajevu." Ko Nasradin-hodža to sliši, se 1 išči h j.' zelo običajen v tem tet-i odpravi v Sarajevo. Ko pride tja. nem easu. Več ohromelih prejšnjih vojakov, ki so investirali zadnjih par dolarjev v neko '"konce-.sijo'' 11a Conev Islandu v npanju. tla bodo napravili nekaj denarja, je bilo osleparjenih, in izgubili »o vse. ffr Isto se vrši tudi v vseh drugin velikih kopališč ih. Nedolžne in zau pane žrtve se prebude nekega dne ješ?" neko se pritoži sodniku in mu razloži vse od začetka, kakor se je zgodilo. Ko sodnik to sliši, veLi. naj zobnieo in gre v sodnikovo sobo. Sod'lik sedi v. sobi, kadi in srka -ikavo. Ko ga zagleda Nasradin- pridetn Niisradin-hodža in tozi ..j hodža, zavpije že pri vratih: vtorn zopet reče ; "Ilog daj, kramar! "Bog daj. hodža! Kaj bi rad?" "Na mojo vero, kramar, rad bi S oslovega semerta, pa setn jwi^el k{ tebi. ker sem slišal, da ga imaš." j "No, ga bomo že našli", odvrne trgovec. "Na tvojo dušo, po čem ga da- tel.i. Kmalu nato pridejo vsi na sodišče; Nasradin-liodža, gostilničar mi vozniki. "Kj. hodža", vpraša sodnik,« trgovino m| «aK s; ti ukradel o^le onih ljudi?", ''Na, mali, na, mali, na, mali. i na!" J S'xhiik se začudi in ne ve, kaj 1 bi s tujcem, a Nasradin-hodža stopi k njemu, ga zgrabi za brado, DR. LORENZ euMN 642 Fenn Ave., PITTSBURGH, PA. KOiNI SLOVENSKO OOVOHKČI ZDRAVNIK iPKCIJALirr MOŠKIH BOLEZNI. m«j. itrM *eravl|M)J« akutnih ln kronMnlh toeMznl. J«> nam t« zdravim na« «3 l«t t.r imam .ku*n> v v.sh bobnih b ^ f*1" •|®v«n«haP »to vit morem popolnima ruumotl m r^V^1***"' d* v" Pravim ln vrnem mot In zdravja. Skazi <3 —m Prl »^»vljonju mo«klh b»l«zn(. Zato morata n" m°Ja *krb P* U popolnoma vim. No edlaiajto, ampak prid IU člmpraja, ^fffrUP,J*110 krl' >'•• PO UIMU. bolaan v pri«, ta. ^tiT.!?-!^'. W tootoh, staro rana; oaiabetoati llvčna In bolaanl v mahu- juiNican, letran, želodcu, rmanlco ravmatlzam, katar; aiata Slla^ naduha IM. ***** to o« I. dopoldaa «0 I. popouaot T to oobota o« a dopoldaa do I, araCar; v sadaljak ta praanlktt o« u. dopoldaa dO L popaldaa. "Milost božja s teboj", odvrae Nasradin-hodža, "nisem jih!" Zopet praša sodnik: "A odkod ima« toliko oslov?" Pri Bogu, dragi gospodar, Sel i mu natakne zobnieo na glavo, ga zajaAe in reče: "Izdajiea, kako se drzneš meni zbežati?1 Zdaj zakliče sodnik na pomoč, Pri bol! * je bil mlad človek, ki je več tov potoval po vzhodnih drli ter hlinil izgubo spomina. *l je v bolnico ter rekel, da e, kdo da je in da ga strašno plava radi doživljaja v vojni V bolnici ho pa seveda sprejeli, spravili v posteljo in pregledali so g3 izurjeni zdravniki. Izjavili so, da j«1 živčno bolan in da je mo-go«"e izpuhil spomin. Možak je ostal v bolnici par dni ali celo par tednov ter govoril o svojih činih kot ameriški avialik ali ambulantni Hofer v Franciji. Obiskovale so ga bogate ženske mesta, v kate r« in je bila dotična bolnica. Nekega lepega dne je pa izginil, in vsa policijska poizvedovanja so bila zaman. Par tednov pozneje pa se je pojavil uličen slučaj v kaki drugi bolnici. Kot številni taki sleparji je pa tudi ta nasedel. Posktukil je uvoj trik v neki bolnici v Con-neetieutu. Pisec tega članka je bil poslan, da preišče vso stvar. Prinesel je seboj plicijski rekord moža, ki je prilično odgovarjal opi su takozvane žrtve izgube sponr-r.r. Policija mu je Jovolila zaslišati tfga čoveka. im preiskave je pikazal moi, da isvanredno dobro pozna francoska bojišča in da je bil skoraj brez dvoma v Franciji. Tega s«* je ie spomnil, a nato ga je prideta boleti glava. Koncem »voje posvesti je poka-uvJ>eni gumb, katerega je baje ob čaau. ko je bil izpuščen PreLskovalee je tak-j d« j« (M*) ponareien, nakar je pokazal tu ud jenemu resnični policijaki r?kord. Osumljeni je nato vse priznat policiji. — V številnih mestih je oškodoval bolnice zrn stotine in atttic* dolarjev ter m lotil »rudi er izprevidijo, da so bile oslepar jene. ^ 5 Zadnja lete se je potikal po, vzhodnih državah potujoči cirktis hodža, deset ^prebivalcev kupilo delnice neke- ol stoječ iz vsakovrstnih spak in kačjih ljudi, ki so znali spraviti; iz sklepov roko so izgledali kot da so poškod ni. lllinili so nesrečo ter skušali "Pri moji veri. >.,paraov za cekin." "Xikar tako, revež sem. daj mi dvajset gramov za cekin." Pogodila .sta se in Xasradinu-hodži za en cekin dvaj sem v Sarajevo, kupil sem oslove-1 s!uge pntfv'e^° m kaj ga semena, prekopal svoj vrt se-U° S sodmkf>m- A Na sTa d ill-hodža jal sem, osli so pognali, jaz'sem! ^ Zadwe na,lje: okopal, oni so "dozoreli, pa sem jih' . vi, požel", odgovori Nasradin-hodža... , "Vrag te vzemi, kako bo« to' Ko.vldl «>dmk, da ima opraviti dokazal, ali ne vidiš, koliko lihi* ^ekom, ga prosi zlepa, »» naj pusti. Nasradin-hodža mu priea proti tebi? i "Pri Bo„u, .gozdar, lahko do-^'l^. ^ ** !'"StL f™ naPo1ai trgovec dk\aiem, P<5li ia^arja po trgov-S v f1^ ^ ________....... , /';kin dvaj- ca. od katerega sem m i- i ( SPt ^ramov ^mena rdeče pese, a Tiko i« __J-, ^ ah nogo, nakar , - , tako se je tudi zgodilo. Ko pa , .Nasradni-hodza se odpravi domov1 +_____________, a so poškodova- _______________ L d a s31™ veste, da Albanci še vraga osleparijo, pa da bi ne imeli »•slovela semena! Ti, hodža, si do- drevju in položi prednje slamo. Nasradin-hodža pa ni mogel od samega veselja niti ne večerjati ini '^al, da so to tvoji osli. pa jih ast>al. Ponori se iel "^i- A ^ gostilničar in vi vozniki dobite vsak petindvajset po podplatih!" Vsi zapustijo sodišče, trgovee se odpravi na svoj dorm. Nasra-din-hodža tudi. Gostilničar in voe-niki pa so jih dobili po podplatih, a gostilničar je moral vrhu tega plačati tudi osle. Ko je prišel Nasradin-hodža domov. vzame sekiro, zajaše osla in se odpravi v planine po drva. Ko tako jaše in pelje vseh trideset o«lov za seboj, si prepeva, da je odmevalo od gora. Zdajci pa se premisli, da preSteje svoje osle. Okrene se, šteje in jih nasteje trideset, a cmega, na katerem je jahal, ne šteje. "O. škoda ga je, kam se mi je izgubil osliček rwe Nasradm- hodža in Hitro razjaSe «Ja, da bi • I 2* ____ti", X . . je ze rano zaspal. Ponoei se je petkrat prebudil, a komaj se je svetlikalo, pomoli glavo skozi okno. da pogleda, ali so osli že po-smali. Pogleda, gleda in vidi poln vrt oslov. Kakor nor po«dco6i Nasradin-hodža in zakriči ženi: 11 Žena. bes te plentaj! Vstani, poglej, koliko oslov!" * Nato zapusti hišo, gre na vrt, odpeJje trideset oslov v klet, a eden in tri deset emu privzdigne rep in ga uščipne v zadnjico. Ko pa priteče iz zadnjice kri, reče svoji ženi: "Roga mi, žena. ta še ni zrel, daj, da ga pokrijeva še z zemljo, nemara dozori še danes." Ko * je zdanilo, vstanejo vozniki, da odpravijo svoje konje, ^ vstanejo tudi Dalmatrnei in iSe-jo svoje osle. Ko pridejo na nt, jubi in Nasradin-hodža ga spusti. Ko dobi od sodnika zobnieo cekinov, gre na semenj, nakupi desetero dobrih konjev in se odpravi ž njimi domov. Prrcle domov in izve, da mu je žena porodila dva sina. Nasradin-hodxa ju poljubi in reče: "C'e si bosta prizadevala, ka>kor si prizadevam jaz, bodita mi živa in zdrava; če pa tega ne znata, vaju še danes zakopljem v črno zemljo, kakor svojega očeta in mater!" v Nov konzulat v Zagreba. Južno-ameriska republika Peru je ustanovila v Zagrebu svoj konzulat. Za honorarnega konzula pe-manske republike v Zagrebu je bil imenovan Josip Mikobčič. Iščem brata JOSIPA KONTELJ. doma iz vasi Kal pri Št. Petru 11a Krasu. Jaz sem sedaj prišel iz stare domovine. Ako je kateremu rojaku kaj znano o njem. ga prosim, da ga na ta oglas o-pozori ali mi »pa naznani njegov naslov; če pa sam čita ta oglas, ga prosim, da se mi takoj javi. Peter Kontelj, 6124 Slass Ave. * N. E., Room 9, Cleveland, Ohio. (3x 7,10,12—7) ?agledajo samo Se enega osla, pa še ta leži pod kupom prsti in je j št oje edenintridenet. že napol eikmL Ko Dakntiott to I "Lej jih laije preŽtel. Šteje in jih na-■nintri ga no, vrag ga je pripo- Pozor čitatel ji. Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste s njih postrežbo zadovolji, da oglašujejo ▼ listu11 Glas Naroda". 8 tem boste ustregli VMiu Uprava "Glas Naroda" ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV po znižani ceni. Kako sem se jaz likal. Spisal Jakob Alešovec. Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo. 1., 2. in 3. del. Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani, $1.60 Ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec. Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima 263 strani, .70 Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela. Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in teživami ter nam predočuje ljudstvo resnično tako, kakršno je. Knjiga vsebuje 157 strani, > .50 Juan Miseria. Spisal P. L. Coloma. Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povest. Vsebuje 170 strani, .60 Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alešovec. * Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod-sestavljen. Vsebuje 239 strani, .65 Darovana. Spisal Alojzij Dostal. * Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. * \ V to povest je vpleteno delovanje in boj med kr- v 7 šcanstvom in poganstvom pri starih Slovanih, t Vsebuje 149 strani, j .45 Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela. * Kmečka povest, ki posega do dna v življenje ^ ^ slovenskega ljudstva ter se zlasti odlikuje po £ -živo in resnično slikanih domačih značajih. — ' Vsebuje 231 strani, ^ .55 Znamenje štirih. Spisal Conan Doyle. f k Kriminalni roman. Po vsem svetu znana po- ^ ^ vest, ki opisuje premetenost tajnega policista " Sherlock Holmesa ter njegova bistroumna po- V % ta, kako je prišel na sled skrivnostnim zločinom. ^ Vsebuje 144 strani 50 Jernač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz. Dve značilni povesti iz ljudskega življ*enja in trpljenja. Vsebuje 123 strani, .45 Gozdarjev sin. Spisal F. S. Finžgar. Globočutna in pretresljiva slika znanega in pov- ' sod priznanega pisatelja. Vsebuje 56 strani, , J25 • Zadnja kmečka vojna. Spisal Avgust Ienca. - Zgodovinska povest. Slavni pisatelj nam opisu- ^ je, kako je nastal kmečki punt in kako so se na- * ^ si očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gubec, > nadalje kmet Elija Gregorič in dru^i kmečki * jnnaki borili zoper prevzetne grašeake in juna- ^ Sko umirali mučeniške smrti. Vsebnje 378 strani, \ .75 POŠTNINA PROSTA "GLAS NARODA" 82 Cortlandt St, New York GLAS NARODA. 7. JUL. 1923 | SOSEDNJA HISA. Ml. 0. GREEN. Za "Glaa Naroda" preval G. P. 49 (Nadaljevanje.) — Four-Corners je lepo mestece v južnem Vermontu. Tam se je sestal prttl tremi lrti Howard Van Humams prvič z Miss Stapleton. V onem raMi je živela Stapleton v družini Mr. Harri- pred poroto letni Adolf Bi(-der- trdila je celo, da si Franklin na vse načine prizadeva preprečiti njen sprejem v družino. Jeanne Pigot je bila navzoča pri tem pogovoru v uradu Franklina in Mrs. Van Buraauis je tam izjavila, da bi jo stari Van Burnams brez dvoma sprejel, če bi se Franklin ne upiral temu koraku. (Dalje prihodnji«.) Izpred ljubljanske porote. Iznajdljivi zobotehnik. Dne 12. junija dopoldne je stal Kretanje parnikov - Shipping News iona. kot d roža b niča bolne ličere. Tedaj sem razumela, v kakšno zvezo je spavljal stari detektiv meje obiske pri M.>.-. Spicer s >vojimi la&tnimi razkritji, kajti Miss Spieer je bila intiauna prijateljica družine Harrison. Vedno bolj sem >e veselila presenečenja teli preveč zvitih ljudi. — Ta služba ji ni ugajala, kajti najrajše j«' kazala svoje zmožnosti v družbi mladih moških, a za \<\ >>e ji je nudilo le malo prilike. Zdravnik je predpisal bolni gospodični razvedrila in vsled tega so prišli prijatelji iz mesta nao bi.sk. Pri neki taki priliki se je seznanila Mi.vs Stapleton s Howard Van Biirnai»s<*m. — Izvedel sem nadaljne podrobnosti, ki niso tukaj pač nikomur znane. Predvsem: da ni bila mlada deklica niti malo zaljub ljena v Howards kot (»n v njo. Mlademu možu je na prvi pogled izvanredno ugajala. Po dveh tednih ji je že predlagal zakon. Sprejela je njegovo ponudbo, a v celem mestecu ni bilo nikogar, ki b vrjel, da ga resnično ljubi, — ko se je naenkrat pojavil na pozori hču Franklin Van Burnams. Od onega trenutka naprej se je izpre menilo čelu njeno obnašanje in y>ostala je še lepša in mičnejša. Lju bežen Howarda je dosegla svoj višek. Ne more se tajiti, da je bi? tudi Franklin dovzeten za čare mlade deklice, čeprav je vedel, di je nevesta brata in da mu ukazuje čast umakniti se. Lahko celo re čemo, da je za trenutek popolnoma izgubil glavo. Mogoče ga j« mlada deklica bodrila k napačnim upanjem, kajti po mnenju cele ga mesteea ni bila Miss Stapleton. v takih ozirih preveč natančna Gotovo je. da ji je pisal Franklin, prevzet od strasti, pismo, v katerem ji je razkril svojo vročo ljubezen. Dosti sem čul o tem pismu predno -e mi je posrečilo dobiti ga v roke. Mlada deklica je bila bre? dvoma pripravljena pustiti Howarda ter se poročiti s Franklinom če bi Lil ta toliko pogumen ter priznal bratu vse. Tega poguma pt ni imel. Pismo sjimo, čeprav .strastno, ni pustilo dekliiei nobenega upanja, da ima Frarklin namen vzeti jo. Ko ji je pisal o ljubez ni, ji je tudi sporočil, da se ji mora odpovedati iz obzirov na brata Vse bi še gladko poteklo, kajti Franklin je kmalu nato zapusti Four-Corners ter se vrnil le še enkrat tja. na poročni dan brata Mlada dekliica pa ni bila tako pametna kot Franklin. Ni mogla odpustiti Franklinu, da ni sledil svoji ljubzeni ii smrtno sovraštvo do njega je vsklilo v njej. Konečno se je rada po ročila s Howardom, kajti pričakovala je od tega materijaJnih ii družabnih prednosti. Te svoje misli je zaujala le neki mladi dekli ei, ki je poznala vse njene skrivne želje ter načrte. Ni bilo težko najti to mlado žensko, po imenu Jeanne Pigo' in še lažje mi je bilo spraviti iz nje vse. kar je mogla povedati < Mrs. Van Burnams. Dolgo časa je služila kot hišinja pri Mr. Harri somi ter napravila za denar marsikatero uslugo Miss Stapleton Tako mi je lahko z vso podrobnostjo sporočila neki pogovor, ka ti rega je imela Miss Stapleton na dan svoje poroke s Franklin Vai HurnaniM.ni. Sestanek se je vršil na. vrtu Mr. Ilarrisona. Nobenil prič naj bi ne bilo. Hišinja. ki je aranžirala sestanek, pa se ni mogl« premagati in vsled tega sem lahko sedaj precej natančno izvedel kaj sta govorila Franklin Van Burnams in Miss Stapleton. Franklin je prišel s prošnjo, naj mu vrne edino pismo, ki ga j je pisal. Mii, Stapleton ni hotela tega storiti. Ni mu hotela vrnit pismo, tudi ne proti obljubi, da bo družina priznala zakon ter j< sprejela v svojo hišo. To je bilo več kot je mogel obljubiti. Reke ji je takrat, da je že vse poskusil, da zlomi odpor družine. Dosege pa je le toliko, da je oče sedaj jezen tudi nanj. Druga ženska bi s« s tem priznanjem zadovoljila ter čokala, da bi postal tast v teku Ča sa popusti ji vejši. Lujiza Stapleton pa se je bala, da bo Frankih celo delal proti njej. ka or hitro bo dobil pisano v roke. Ne da bi s« brigala za slab nt is, katerega je napravila na mladega moža s svo jimi pretnjami, je pričela zmerjati svojega zaročenca. Franklin se ni prav nič obotavljal pokazati ji, kaj misli ( njej. Ona pa je ostala neomajna ter ni hotela vrniti pisma. Nato pf je pričel Franklin pretiti. Rekel je, da bo takoj zapustil mesto ii da n.- bo prištetvoval poroki, če ne ugodi njegovi želji. Nato je od vrnila, da bo pokazala pismo Howardu, kakorhitro bosta poročena če ga ne bo pri poroki. Ta pretnja je napravila na Franklina velil utis. Čeprav je še bolj mrzil to žensko, je vendar moral storiti ko: je zahtevala. Ostal je v Four-Comer, a se tako grdo in pust< držal, da so se mu čudili vsi gostje. — To je vse, kar sem mogel izvedeli v Four-Corners. Med tem časom sem postala pozna na to. da ni naslovil Grvcr svojega pogovora na me, temveč na inšpektorja. Brez dvoma se jt poslužil prilike, da pokaže temu uradniku svoje zmožnosti kot de ktiv. Kmalu pa je nadaljeval: — 1>rve mesece po poroki je preživel mladi par v Yonkersu Vshsl tega sem odpotoval iz Four-Corners v Yonkers. Tam sem izvedel, da je Franklin dvakrat obiskal Mrs. Van Burnams. Po mojem mnenju je mogel storiti to le na nj«n izrecni poziv. Pri teh sestanki sta si metala v lice najbolj trpke očitke. Franklinu se ni posrečilo spraviti mlade žene z družin moža. Zapazila je tudi, da je pričela ljunbezen moža vedno bolj pešati. Vedno bolj strastno si je želela, da bi bil njen zakon priznan, nakar bi mogla živeti življenje odlične dame. Ko je oče Howarda za dalj časa odpotoval v Evropo, se je Howardu šele po daljšem prigovarjanju posrečilo pregovoriti svojo ženo. da ^ je nastanila z njim v majhnem provincijal-nem mestu. Howard je upal. da bo pri prosto, samotarsko življenje zakonskega para konečno vendar omehčalo o£eta. Svoji ženi pa je moral obljubiti, da bo tekom jeseni ln zime <1 opri nesel vse, kar je pogrešala med tem časom. Imela sta celo namen nastaniti se preko zime nekaj časa v Washingtonu. da uideta dolgočasju zimskega bivanja na deželi. Enolično življenje, v katero je prisilil Howard svojo ženo, je imelo nanjo skrajno slab učinek. Vedno bolj nemirna in nestrpna je postajala in ko sta izvedela, da se vrača oče Howarda v New York, je pričela kovati vsakovrstne načrte, kako bi mogla na najboljši način izvesti spravo. Howard se je konečno razjezil ter ji pu-atil delati kar se ji je zljubilo. Howard pa ni nikdar izvedel za najbolj nesrečni korak, katerega je storila in ki je dovedel do njene smrti. Na dan pred umorom je preeaeelila Franklina v njegovem eiradu ter mu pretila, da bo objavila njegovo pismo, če ji ne So pomagal izvesti njen načrt ter uveljaviti spravo. Brez dvoma je precenjevala npiiv, katerega i« imel Franklin TI JI K Vi i lMFfl. Aj" Pt fl tor octola AIbha .1 ■ ž Ii ,, man iz Budjejovic na Češkem, zo-botehnik po poklicu. Biedeirman je služboval več let kot zoboteli-nik v Trstu in Idriji. Očividno ga njegov poklic ni preveč veselil in zato se je pričel pečati z zak<«tno trgovino. Leta 3920 f*e je v Idriji seznanil s trgovcem Antonom Primožičem iz Žirov. Ponudil mu je v nakup saharina, češ, da ga je dobil iz Češkoslovaške potom generalnega konzula v Ljubljani. Takrat je vladalo v Jugoslaviji veliko pomanjkanje sladkorja in zato je bil Primožič takoj navdušen za kupčijo. Biederman mu je ponudil 10 kg, za katere mu je Primožič takoj odštel 40.000 krou in dobil nato polwtnico in nakazilo na češkoslovaški generalni konzulat v Ljubljani, da je upravičen dvigniti tamkaj 30 kg saharina. Na konzulatu pa je Primožič zvedel, da je nasedel slepariji. Biederman je vrliutega precej šušmarski izvrševal svoj zoboteli-nični poklic in na Hotederšici z Stara drevesa v Bosni. Na podnožju planine Tvrtkovac leži muslimansko selo Pepelari. V selu se nahajata dve tisi nenavadno visoke starosti in velikih di-; menzij. Ena je 15 metrov visoka. obseg debla pa meri 2 m SO cm; druga je za spoznavo manjša ter meri v obsegu S m 10 cm. Ker tisa zelo počasi raste, se mirne duše lahko trdi. da sta tisi stari 700 do 800 let. Blizu Travnika se nahaja več prastarih' lip, a v selu Ranko-vivi je ogromen hrast, v čegar votlini lahko stoji do 40 oseb. ROYAL MAIL! Pooblaščena od Jugoslovanska vlada. Ultra, direktna služba mad New York - Cherbourg - Hamburg I > norimi, velikimi, veličastnimi "O" paraiki. Mo- I jq lull la* derni v vaedosirih. - PocMti odplatn. I \«„„.:,' , . _ „ , . _ "OHIO" MMr... "OSMINA" ••OBRITA" Mauretan!a. Cherbourg; Resolute. Cher-°Jr!? ' • "*DUNA », "RBlTA I bourg m Hamburg; Pre«. Fillmore. Bre- V Evropo:^ CENE Evrope: . I $130 in več $103.50 Ham'ff^lSO. in ve? $102.50 n. julija: «123 in 50.00 Cherb R J125. in veo $100.00 Belgeniknd. Cherbourg: Pres. Monroe. ........ $106.35 Zagreb.......... $105.00 Cherbourg. Skozitkcz privatne kabin« t tret;«m rasrrdu. I VA2NO!Ke izsrubUate časa z nakupom tiketov za } ,2- julija: ROYAL MAIL STEAM PACKET COMPANY | ST HalrrM"D«oUa- Cherbourg 2« Broadway New York City m ttk Bremen, Bre- CAUFORNUSKO GROZDJE ■adaj je po najnižjih cenah. Izrabite priliko ter pišite takoj po cenik. Zn. vsako karo preskrbimo ca lifornijski državni pregledni certifikat ter ne računamo za posodo. Vse grozdje se prodaja po not teži. K na tona je 20<>0 funtov samega grozdja - LOUIS ANGYAL & CO. 700 L. Street, Sacramento, Calif. Pres. Adams, Cherbourg: men. 9. avgusta: Rochamlwaii, Havre; Finland. Cherbourg; liunsa. Hamburg; Conte Verdi. Cenoa; Argentina Trst. 11. avgusta: L.a Savoie, Ham; Majestic, Cherbourg; New Amsterdam. Boulogne; Pres. Roosevelt. Cherbourg. Bremen; Muenchen, Bremen. 14. avgusta: Berengaria, Cherbourg; Pres. Fillmore, Bremen. CberbtAirgh, Novi z oljem kurjeni turbinski parnik na dva vijaka "ALBERT BALLIN" last Hamburg-American črte. "Albert Ballin" je turbinski parnik na dva vijaka, ima 22,000j registriranih ton, je v celem 600 čevljev dolg ter ima prostora za 250 potnikov prvega razreda, za, 340 potnikov drugega razreda in • Prav vsakdo— kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — mali oglasi v "Glas Naroda". 14. Julija: Majestic, Cherbourg; La Savoie, Havre: Pres. Harding, Cherbourg In Bremen; V'eendam, Boulogne in Rotterdam. 17. Julija: Berengaria. Cherbourg: Hannover. Bre-[men; Taormina. Genoa. 118. Julija: Paris. Havre: Zeeland. Cherbourg: Prea | Van Buren. Cherbourg. 1». Julija: Minnekahda, Cherbourg ln Hamburg. 21. Julija: Martha "Washington, Trat; Olympic, -herboug: Rotterdam. Boulogne ln Rotter-lam; Pres. Arthur, Cherbourg In Bremen. . 24. Julija: Aquitanla, Cherbourg; Reliance, Cher-i22- avgusta: •>ourg in Hamburg; Pittsburgh. Cherbourg France Havre; I^icnnia. Cherbourg; n Bremen. Hamburg: I.aplanourg: "Volendam. Boulogne in Rotterdam; j Boulogne; Pres. Arthur, Cherbourg, Bre-loussillon. Havre. 'men. 11. julija: Colombo, Genoa. 15. avgusta: Paris. Havre: Zeeland. Pres. Monroe. Cherbourg. 16. avgusta: Mongolia. Cherbourg, Hamburg. 18. avgusta: Albania. Cherbourg: Olympic, Cherbourg; Orbita. Cherbourg. Hamburg: _ Leviathan. Cherbourg; Veentlanin. Boulogne. 21. avgusta: Aquitania, Cherbourg; Reliance. Cherbourg. Hamburg; Pre«. Harding. Cherbourg Bremen. 1. avgusta: 28. avgusta: RoussiUon. Havre: Mauritania, Cher-bourg; Pittsburgh, Cherbourg. Bremen. Pres. Garfield, Cherlwnirg: York, Bre- 29. avgusta 3060 potnikov tretjega razreda. Tekom letošnje sezije bo stopil v prekooeenasko službo, in sledil mu | neko zobno ražpljo šnažil" ljudem bo sestrski Parnik "Deutchland". po zobeh in jim vstavljal tudi; V Prvera razredu bodo vse mo-plombe iz medovine. | go^e udobnosti kot naprimer-. ve- Povotniki s-i soglasno iJotrdiliU'^1 zbirališča, knjižnica, pisarna, \l>rašanje »jlede osloparjenja tr- obedniea, telovadnica, električne VLAHOV irovca Primožiča, zanikali pa o-škodovanje nekaterih strank pri I men George Washington. Cherbourg In Bre-nen. I 2. avgusta: Suffrente. Havre: Mnndchurla. Cher-I hour g. Hamburg; Thuringia. TTam>»urg. kopeli. Lahko se reče, da ni na nobenem prekoocentskem parniku popravljanju zob, nakar je bil takih ugodnosti kot bodo na tem. Biednmaji. upoštevaje razne olaj- Glede razkošja popolnoma nič ne zaostaja za "Leviathanom" (prej- sevalne okolno*»ti, obsojen na 15 mescev težke ječe. Po prestani kazni bo izgnan iz Jugoslavije. Nezakonska mati. zelo lahkomišljena ženska, je prri - __ razpravi odločno zanikala, da bil bila otroka zadušila. Obsojena jej ® bila na eno leto težke ječe, ker ni °l* ^ ¥ __nudila novorojenčku potrebne po-1 je -mel Franklin na svojega očeta ter ostale člane družine, kajti moči. j šnjim Vaterlandoan*'), za "Ma-i jestieom" (prejšnjim "Bismar-ekom") ter za razkošnimi parn:- ____j ki 4'Resolute" in 4< Reliance". Po-! Dne 12. junija popoldne se je.sebni suiti na parniku sestoje iz zagovarjala 221etna sobai-k?a av-; sprejemuice, spalnice in kopal- j atrijskega generalnega konzula v;'iiice ter shrambe. Ljubljani Mihaela Resman iz Je- y vseh ^hah ^ prave poste.i ŽELODČNA GRENCIC A Dala Jo ln apravlM t steklenic« v ZADKU (DtloarfM od let« 1SI1 ROMANO VLAHOV Naprodaj po TMfe Lekarnah. tfellkatOMt In trocorljaii. ■dlnl agenti an Uit-tono drlaT*. V. LANGMANN, Inc^ ^ 97-99 Sixth Ave.. O***- A. New York. N. Y Pres. polk, Cherbourg: Seldlitz, Bremen: Conte Roa««o, Ot-nna. 30. avgusta: Krnoiilund. Cherbourg. 1. septembra: I.afavette. Havre; Maje«;ti<'. Cherbourg; Volendam. Boulogne; Ceorge Washlng- . avgusta: T_-ifavette. Hnvre; Rnxonla. Cherbourg;; ton i,ourg. Bremen, "ymlam. Boulogne: America, fh't.g. Ure DPTl. Lafayette. Havre. . avgusta: Mauretania, Cherbourg; "!herlK>urg. Bremert. 4. septembra: Berengaria. Cherbourg; Resolute, Cherbourg. Hamburg. Canopic, — Mptembra. I Belgetiland. Cherbourg, avgusta: >n Tvrrhenla. Cherbourg. Hamburg: Bel-iB- •epteT,Dra • , reniand. Cherbourg. Hamburg; Resolute. I ^v.aOian. Cherbourg; Marta ^ aehmg- ^herbourg. Hamburg: America, C.enoa: l«n. Trst. ženskega zaradi detomora. Dekle je sedlo jokaje na zatožno klop. V ljubezni ni imelo sreče. Zapu-stil jo je tudi njen drugi fant, s katerim je zanosila na Jezerskem, nakar .se je osramočena in s skrb- lje, velike shrambe in skoraj v vsaki sobi je tekoča voda. Na razpolago je velik prome-nadni krov. Potniki prvega in drugega raz-! jo v srcu' podala v Ljubljano v re.d? Se lahk° posh^lljejo služljo. Xiliče ni npazil, da bi bila ! njac- nosna. Dne 8. decembra je odštel j parni,t J^ opremljen z močnim generalni konzul dr. Kohlrus s! brezžičnim brzojavom, ki je na ^vojo soprogo na Dunaj in ostavil! aagvišjem krovu. Vodili ga botlo v (svojem stanovanju le obtožen- i i^vežbani operatorji, ko, kuharico in svoje otroke. Že Parnik ima dvojno dno, sesto-! naslednjo noč je Resmanova brez ječe iz številnih neprodušnih pro štorov, vsled česar se - ne more potopiti. Na parniku je tudi poseben aparat, ki zadržuje dim, te- zdravnLske lede detomora, ker „ ... ^ . . 1 , ni dokazano, ali je prišel otrok hrt««tjo prtnaj^ in pol cev-živ na svet, nakar je bila Resma-iljeV na Uro' Wnja 12 New Aorka nova oproščena. Nepošten občinski tajnik. Dne 13. junija dopoldne se je zagovao-jal pred poroto 27letni občinski tajnik v Besninjah pri Cerknici, Ivan Senekovie. Meseca avgusta je dvignil v Logatcu brez dovoljenja občine pri tamkajšnjem davčnem uradu 40,200 kron in ves denar uporabil zase. O svojem koraku «bčine ni obvestil, C«nj«ni» naročnikom "Glaaa ampak se je odpeljal v Ljubljano, j Naroda" v državi Ohio nasnaaja kjer je živel potem v invalidskem' ao, da jih bo obiral naš pctoval domu. Zagrešil je tudi nekaj dru-1 ai 'gih malih -pogrežkov. Senekovič se je zagovarjal s svojim slabim ozn j a v Hamburg bo trajala devet in pol dni. Osem velikih škotskih i kotlov kurijo z oljem. Nekaj posebnega je tudi tako-zvan Aniti Roling Tank Sistem, iznajdba dr. Frama. Tega sistema nima dosedaj še noben parnik. WAS*AXILO DV P&IFOKOČILO irnmtnim poJožajein, obtežilno pa je bilo pri njem. da je bil že ponovno kaznovan radi tatvine. Obsojen je bil na 2 leti težke ječe/ Novorojenček v rakovniškem ba- jerju. Dne 12. aprila t. 1. je Slletna, v Celju rojena Justina Koželj, mati 5 nezakonskih otrok, ki je bila nslužbena pri Jebačinovih na Rudniku, povila zopet otroka ter ea vrgla v rakovniaki bajer. Sodni izvedenec dr. TVauner je ugotovil, da je otrok živel 8—9 ur in da je bil zadušen. Koželjev a, ki je Ml. AVTOM smdift, fcatari jt pooblaščen nabirati na rošaino aa nai list, satoraj preei no rojak«, da mm bodo kolikoi aogot« naklanjeni. fllavanie PubMthing Co IAVMO: NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA Najnovejša Dnatrovana iadaja Vaebnja 108 SOI« IZPLAČIL A V AMERIŠKIH DOLARJIH. V Jugoslaviji — se more izplačati dolarje le potnikom v Ameriko proti predložitvi od ameriškega konzula potrjenega potnega lista in ne več kot protivrednost od 3.000. — frankov, to je približno $200.— za enega potnika. V slučaju, da naslovijenec za izplačilo dolarjev nebi mogel predložiti potrjenega potnega lista, dobi pošiljatelj labko dolarje nazaj ali nam pa na novo naroči izplačati nakazani znesek v dinarjih. Nadalje se nam zdi umestno pripomniti, da nikakor ne moremo pri poročati pošiljati čeke v Jugoslavijo. SploSno mnenje vlada, da se Celd, ki se glase na dolarje, tndi v dolarjih izplačajo, kar pa ni res, ker, kot že zgoraj omenjeno, je ▼ Jugoslaviji od vlade pod kaznijo prepovedano izplačevati dolarje. Tudi pošiljajo mnogi navadne ameriške čeke v domovino. Ti pa nikakor niso pripravni za ljudi na deželi, ker so banke oddaljene in izplačajo take čeke t dinarjih Sele potem, ko dobe iz Amerike potrdilo, da so jim bili odobreni. Onim, ki stanujejo na deželi in ne potujejo v Ameriko, je najbolje pošiljati denar navadnim potem ▼ dinarjih, kateri se jim izplačajo na zadnji posti brez neprilik. Tudi za nabavo potnega lista — (posa) je najpripravneje poslati dinarje. Dokler namreč potni list ni potrjen od ameriškega konzula, ne more potnik dvigniti dolarjev. Stroške za razne listine in potni list se pa lahko plača tudi z dinarji. V Italiji in zasedenem ozemlju — so veljavne povsem drugačne odredbe ter lahko izplačamo dolarje vsakomur do poljubnega zneska. Če je pa namenjen denar le za potovanje, je na nakaznici označiti vidno: Izplačati le, ako naslovnik potuje. #Vsled narafičujočih stroškov smo se morali odločiti p rev red iti pristojbino za dolarska izplačila kakor sledi: Za izplačila do $25. računamo po 75 centov; od $25. naprej po 3%, to je po 3 cente od vsakega dolarja. Na nakaznici naj b« ten«: Izplačati v dolarjih. T* pristojbina Je velja1 dolarska Izplačila v Jugoslaviji ln Italiji. FRANK SAKSER STATE RANK 82 Cartlaadt St, New York CHy msuucHUNE »Naravnost v Jugoalarij^V Edino direktno »pomladno odptutje PRESIDENTE WILSON ... 7. julija Otvoritvena vožnja znanepa MARTHA WASHINGTON - 21. julija ARGENTINA—enoten r;«zred—9. avfl. v Dubrovnik ali Trst $102.50 in 15. Železnina v notranjost zmerna. Nobenih vi-Vprašajte pri bližnjem »Rentu ali pri PHELPS BROS. A CO.. 2 W«.t St.. N. Y. VABILO NA PIKNIK, katerega priredi "Kh*l> Slov. Naroda" v Rrooklymi, X. V., v ne-leljo S. julija popoldne v znanem parku pri 1 'Revnem Lazarju" na Turnpike Road. Čisti dobieek je namenjen v korist društvene blagajne (zn klubov dom). Xa pik-•liku bo igral g. P. Lovšin. Vse ro-jake in rojakinje, kakor tudi dru-3C Jugoslovane vljudno vabi Odbor Kluba Slov. Naroda. (3-7—7) NAZNANILO IN PRIPOROČILO Naročnikom "Glas Naroda" v iržavi Minnesota naznanjamo, da ah bo obiskal nai potovalni zastopnik Mr. Joseph Smalcel, ci je pooblaščen pobirati narož-tino za naš list. Zato prosimo rojake, da mu bodo kolikor mogoče laklonjeni. Upravništvo iVr; 1 7/fe faBBr PREHLAD MEHURJA MOŠKI! ZaUitite Proti naleze Bin Nabavite al najboljšo xai'ito PREPRE«_BA za MOŠKE Velika tub« 3So- Kit (Va) <1 Vb IckarH rji ali San-Y-Kil Dcpt: B 92 Be«kman St.. New York Pišite za okrožnico. 701'' UNITED AMERICAN LINES JOINT SERVICE WITH HAMBURG AMERICAN LINE Najkrajša pot v vse dele JUGOSLAVIJE Odplutja vsak ti-den s |>o-mi.la S6. X«»rth Ki ver. ob vznožju 46. ulic*«, N**\v York z našimi razkošnimi parniki "Resolute", "Reliance", "Al* be rt Ballin" "Deutiehand" parniki s 1. 2. In 3. razredom in znani parniki "Mount Clay", Mount Carroll", Mount Clinton", "Hin. sa", "Thurinoia'* in "Westphalia", s kabinami in 3. razredom. I'speSna, uljudna služba, .zborna kuhinja, prijetni iri privlačni prostori. Parnik "RESOLUTE" — 10. julija ob 10. dopoidne. United American Lines 39 Broadway. New York.N. Y Ali katerikoli pooblaščeni krajevni zastopnik. NAZNANILO. cOJAKI, NAROČAJTE SB HA 'GLAS NARODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V sDiutnm PBUfift Kako se potuje y| starikraj in nazaj v Ameriko. ttELIEI TaXnoatl aa potnika K V da Je natanko poučen o potnih Uotib, prtljagi ln drugih ctvareb, ki so ▼ rvezl ■ potovanjem. Vsled dolgoletne IskuSnje nam Je mogoče o Tiem tem dati toCna pojasnila. Priporočamo vedno tndi samo naj-boUie parnike. ki imajo kabine ▼ m. razredu. - Ako ste se uunenlli potovati v atari kraj. nam pUit« ker io to r Vafio korist. Naš stari zastopnik JANKO PLE&KO. ki je svoječasno potoval za na« list, se radi slabt>ga •zdravja zdaj stalno nahaja na 6104 St. Clair Ave., Cleveland, 0. Pobira naročnino za Glas Naroda ter knjige in daje pojasnila o vsem, kar spada v naš posel. Kajakom ga topio priporočamo. Uprava Gla