telo LXIX štev. 164 a V LJubljani, v torek, 15. julija 1941-XIX *>«»<»<> »gotovini Prezzo — Cena L 0.70 SEOVENEC »Ivo 30 Lir — nedeljska kdaja se 20 Lire, Edisone domenica, anno 34 namenti: 10.349 per «, 10.349 za inserate. ^^^^ 1, inserzioni. P od r n i n i c a l Izhaja vsak dan zjatraj razen poacdeljka la dneva po praznika. F i li a 1 e l Novo meato. ». . * .... . . , „ .- , _ . „ ... .. ... i UradnlšlTO in vpravai Kopitarjeva 6, Ljubljana. g Novo mesto. Izključna pooblaščenka za oglaševanje Italijanskega m fnjeg« 5 Redazione, Ammlnlstrazlonei Kopitarjeva 6, Lubiana. = Concesslonaria escluslva per la pnhbliclta di provenienza italiana izvora: Unione Pubblicita Italiana & A, Milano. § Teleion 4001-4005. 1 ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. Stalinova črta prebita na najvažnejših mestih Nemška vo;ska prodira hitro proti Ljeningradu in Kijevu Berlin. 14. julija, lp. Dve zadnji vojni poročili nemškega vrhovnega poveljstva objavljata, da je bila Stalinova črla prebita in ta dogodek nemški tisk danes zelo obširno komentira. Ta proboj je odprl pot k novim zmagam in bo pospešil končni obračun. »Volkischer Beobachler« piše, da je ta proboj Stalinove črte zelo omajal položaj sovražne vojske. Poleg lega pa sta Ljeningrad, ki ima 3 milijone prebivalcev, in Kijev lik pred tem, da bosta zasedena. >Die Zeit« piše, da so tokrat z orožjem zmagale ludi politične in socialne ideje držav osi, kajti najboljše so tiste ideje, ki zmagujejo. Neizogibno je bilo, da je prišlo do spopada med fašizmom in narodnim socializmom na eni strani in boljševizmom na drugi strani, in da mora bili boljševizem popolnoma poražen. Berlin, 14. julija, lp. Včerajšnje uradno vojno poročilo vrhovnega poveljstva pravi o bojih na ,Vzhodu: Kakor je bilo objavljeno že s posebno vestjo, je Stalinova črta v drznem navalu na yseh odločilnih mestih prebita. Iz Moldavije nastopajoče nemško-rumun-ske armade so vrgle sovražnika na široki fronti na in preko Dnjestra. Iz Galicije zasledujejo nemško-slovaško-madžarske čete bežečega sovražnika. Severovzhodno od Dnjestra stoje nemške čete tik pred Kijevom. Severno od Pri-petskih močvirij je močno utrjeni predel ob Dnjepru premagan. S tem je bila prenesena sredina naše napadalne fronte nad 200 km vhodno od Minska. Vitebsk je od 11. julija v naši posesti. Vzhodno od Pejpuškega jezera prodirajo nemški oklepni oddelki proti Leningradu. Naše letalstvo je z uničevanjem sovjetskega železniškega omrežja vzelo nasprotniku že sedaj vsako nadaljnjo možnost za protioperacije večjega obsega. Pri številnih sovjetskih oddelkih se kažejo znaki razpada in razkroja. Za nadaljevanje operacij naših oklopnih armad potrebna oporišča za preskrbo so bila prenesena že tik do prejšnje Stalinove črte. Berlin, 14. julija, lp. Z ozirom na poslednje uradno vojno poročilo nemškega vrhovnega poveljstva piše Nemški poročevalski urad: Zdaj je razvoj bojev na vzhodnem bojišču raz-odet. Stalinova črta je bila edina obrambna črta, ki so jo Sovjeti pripravili v miru na evropskem ozemlju svoje države. Med boji so ugotovili, da je ta obrambna črta bila marsikje ojačena in prenovljena in da je njena globina ponekod dosegla 50 km. Za ta obširni obrambni sestav so značilne naravne zapreke ter moderne utrdbe in umetne obrambne zapreke. Stvarni uspeh prodora te črte na nekaterih mestih je v naslednjem: 1. Nemška vojska je premagala poslednje sovjetske obrambne črte in se prebila čez veliko porečje Dnjestra in Dnjepra, zaradi česar je zasedba ukrajinske prestolnice pred durmi; 2. Nemške čete so čez Dnjeper prodrle proti ▼zhodu, prodrle 200 km vzhodnb od Minska in za-nedle Vitebsk, važno vojaško točko. S tem je prekoračene pol poli od stare meje do Moskve in odprt prehod če^ ozemlje med gornjim Dnjeprom in gornjo Dvino. Za nadaljnje napredovanje proti Moskvi ni več ne naravnih, ne umetnih zaprek. 3. Iz omenjenega vojnega poročila je razvidno, da je na severnem delu bojišča Leningrad ogrožen po nemških oklepnih silah, ki napredujejo vzhodno od Pejpuškega jezera. Zlom Stalinove črte bo torej imel nepregledne posledice za nadaljni razvoj vojaških operacij. Nemško vojno poročilo Hitlerjev glavni stan, 14. julija, lp. Prodorne operacije na vzhodnem bojišču se nadaljujejo po načrtu. Finska vojska je pod poveljstvom maršala Mannerheima na obeh straneh Ladoškc-ga jezera prešla v napad. Rušilci so potopili dva stražarska čolna sovjetske mornarice. Na morju okoli Anglije so bojna letala iz spremljave vrgla bombe na dve tovorni ladji in ju zažgala, boinbc pa so zadele še dve drugi trgovski ladji. Skupine bojnih letal so ponoči z dobrim nspehom bombardirale pristaniške naprave na južni in jugovzhodni angleški obali. Sovražnik je ponoči s slabimi silami vrgel nekaj bomb na severozahodno Nemčijo, ni pa dosegel nobenih pravih učinkov. Nočni lovci so sestrelili eno angleško bojno letalo. Madžarsko vojno poročilo Budimpešta, 14, julija, lp. Madžarsko vrhovno poveljstvo poroča uradno: Naši nagli oddelki so nadaljevali s preganjanjem sovražnika. V bojih s sovjetskimi zadnjimi stražami smo dobili številne ujetnike ter zajeli eno baterijo. Madžarsko letalstvo je sestrelilo 5 sovjetskih letal. Budimpešta. 14. julija, lp. Hitre madžarske čete, ki so bile dosegle reko Studenko, so prodrle še globlje naprej v Rusijo in so dosegle reko Kalus. Rdeče čete nudijo povsod trdovraten odpor, ker se boje, da bi bile obkoljene tiste čete, ki se umikajo na južnem krilu madžarskih čet. Pehota in konjeništvo sledita hitrim madžarskim četam in urejata zasedeno zaledje. Prodiranje se nadaljuje. Sovjetski 120 tonski tanki Carigrad, 14. julija, lp. Uradna anatolska agencija objavlja dopis svojega posebnega dopisnika na sovjetskem bojišču, v katerem pravi, da je na ruskem bojišču videl ogromen tank, ki nosi ime »Mamute. Tank ima 120 ton in je prava premikajoča se trdnjava. Ta tank pa se na bojišču ni izkazal, ker je premalo prožen in ni bil dovolj uspešna ovira proti nemškim tankom srednje teže, obenem pa je bil la tank tudi dober cilj za nemško topništvo. Letalski boji pri Smolensku Berlin, 14. julija, lp. DNB poroča, da je bilo dne 12. julija uničenih in razdejanih 147 sovjetskih letal in sicer so jih nemška letala sestrelila 88, 59 pa uničila na tleh. Nemško letalstvo je isti dan izgubilo 9 aparatov. V soboto je nemško letalstvo z ogromnimi silami podpiralo vojsko pri nadaljnjem razbijanju Stalinove črte. Letalstvo je v odseku pri Smolensku uničilo 77 tankov, 400 avtomobilskih vozil in mnogo vlakov ter 34 topov. Vse te uspehe pa Kraljica in Cesarica obiskala ranjence Rim, 14. julija, lp. Kraljica in Cesarica je napravila dolg obisk v vojaški bolnišnici italijanskega Rdečega križa. Ustavila se je ob vsaki postelji in tešila ter obdarovala ranjence. Hvaležni ranjenci so živahno pozdravljali Kraljico in Cesarico. je nemško letalstvo doseglo, ne da bi imelo kakršno koli izgubo. Berlin, 14. julija, lp. Vsa Nemčija je včeraj z izrednim in velikanskim navdušenjem sprejela novico, ki je bila objavljena s posebnim uradnim poročilom nemškega vrhovnega poveljstva in ki pravi, da je bila Stalinova črta prebita na vseh svojih najvažnejših odsekih. V svojih komentarjih poudarjajo listi, da se. je nemško prodiranje proti Ljeningradu, Moskvi in Kijevu razvilo tako, da ni več uspešnih ovir za dosego vnaprej določenih ciljev in pričakovati je, da bo prav v kratkem času dosežen odločilni uspeh. Riusciti attacchi aerei nell'Africa Settentrionale II Quartierc generale delle Forze Armate comunica: Nell'A frica settentrionale, sul fronte di T o b r u k , un reparto nemieo e stato pošto in fuga dal fuoeo clelle nostre artiglierie. Pormazioni aeree (lelPAsse liatmo bat-tuto posizioni nemiche e incendiato depositi nei pressi di Marsa M a t r u h. A Tobruk sono state bombardate postazioni di artiglie- ria, apprestamenti logistiri, concentramenti di automezzi e gli impianti portuali. Due aerei britannici che tentavano di attaccare T r i p o 1 i, abbattuti dai nostri car-eiatori, sono preeipitati in fianune nel mare. NelFisola (li Rodi velivoli noinici hanno boinbardato aleune loealita, produrendo I i c v i danni. Nell'A frica oricntale vivace atti-vita di artiglieria nel settore di Uolchelit Eksc. Visoki Komisar med notranjskim ljudstvom V 17 krajih Notranjske je prebivalstvo prisrčno sprejelo najvišjega predstavnika Fašistične vlade In mu povsod izrazilo čustva hvaležnosti in lojalnosti Na levf: šolska mladina pozdravlja Eksc. Graziolija v Cerknici. — Na desni: Eksc. Visoki Komisar govori množici v Dolenjem Logatcu. V nedeljo je Visoki komisar Eks. Grazioli prvič obiskal Notranjsko, kjer se je ustavil v vseh pomembnejših in tako stopil v stik z delavskim in kmečkim ljudstvom, ki je naklonjenost najvišjega predstavnika Fašistične vlade v Ljubljanski provinci s prisrčnostjo razumelo in s hvaležnostjo sprejelo. Vsi kraji Notranjske na Logaškem polju, v Planinski, Cerkniški in Loški kotlini kakor tudi kraji na robu Barja so se na obisk slovesno pripravili, saj so hoteli dokazati, da razumejo na klonjenost in skrb, ki iim jo izkazuje Eksc. Visoki Komisar s svojim obiskom. Eksc. Grazioli je odpotoval v nedeljo zjutraj Vojno poročilo št. 404 Živahni letalski napadi v Severni Afriki Glavni stan Italijanskih Oboroženih sil •bjavlja dno 14. julija 1941-XI: Severna Afrika: Na bojišču pri T o b r u k u je bil a topniškim ognjem po-g:ian v beg sovražni oddelek. Letalski oddelki Osi so bombardirali sovražne postojanke in zažgali skladišča pri Marsa M a t r u h u. V T ob r uku so letala bombardirala Bostojankc topništva, oskrbovalne naprave in zbirališča motornih vozil iz pristaniške naprave. Dve angleški letali, ki sta skušali napasti Tripolis, sta bili sestreljeni. Naši lovci so ju v plamenih sestrelili, nakar »ta padli v morje. Sovražna letala so bombardirala nekaj krajev na otoku Rodu in je na.stalo nekaj škode. Vzhodna Afrika: živahna delavnost topništva v odseku pri Uolšefitu. iz Ljubljane s svojo gospo v spremstvu majorja Kraljevih Karabinjerjev Cavallera in kapetana Kraljevih Karabinjerjev Dragonija, zastopnika Fašistične Stranke Gattija, osebnega tajnika Rufinija in tajnika Dopolavora Liberatija. Na vsej poti so bile vasi in naselja okrašena z zastavami, na cesto pa so se peli z zelenjem in cvetjem okrašeni slavoloki, medtem ko je lepo število mlajev, s katerih so vihrale trikolore in fašistične zastave, pozdravljalo goste. V Logatcu Prvi cilj Eksc. Visokega Komisarja je bil Dolenji Logatec. Na glavnem trgu prav na križišču cest je pričakovala visoki obisk velika množica občinstva. V živahnem špalirju se je postavila šolska mladina z zastavicami, gasilci so prihiteli polnoštevilno z zastavo, prav tako je bila postavljena ob cesti častna četa v Logatcu nastanjene vojaške posadke. Ves Logatec je bil okrašen s tri-barvnimi in fašističnimi zastavami. Živahno sliko ljudstva, ki je prihitelo k sprejemu so še posebno poživljale narodne noše, ki so v velikem številu prihitele k sprejemu. Ob prihodu Eksc. Visokega Komisarja je zaigrala vojaška godba Giovinezzo, nakar je pozdravil odličnega gosta komisar logaškega okraja cav. Umberto Rossini, ki ga je nato ves čas tudi spremljal po okraju. Dobrodošlico sta nato izrekla logaški župan Gabrijel Oblak ter župnik Val. Remžgar, nakar je iz špalirja narodnih noš pristopila mala deklica, prav tako v narodni noši, in izročila odličnemu gostu lep slovenski šopek Mimo šolske mladine, gasilcev in občinstva, ki je ves čas pozdravljalo z rimskim pozdravom in z vzkliki: živio, je od^el Eksc. Visoki Komisar na častno tribuno, ki je bila okrašena z zelenjem in zastavami. Najprej je nagovoril visuktga gusta župan Oblak in mu izrazil hvaležnost vsega prebivalstva za vse ukrepe v korist ljudstva ter mu tolmačil obljubo lojalnosti prebivalstva do velike Italije. Zupanove vzklike Kralju in Cesarju, Duceju ter Eksc. Grazioliju je ljudstvo povzelo s prisrčnimi vzkliki. Želje Eksc. Visokega Komisarja delovnemu in kmetskemu ljudstvu Eksc. Grazioli je nato poudaril, da naj njegov obisk, ki ga naj privede v stik z delovnim in kmečkim ljudstvom okraja, pokaže skrb iašistične vlade za čim boljši razvoj pokrajine in slehernega prebivalca. Zlasti naj dokaže, da je skrb fašistične vlade največja za delavno in kmečko ljudstvo. Zagotovilo, da bo Velika llidija spoštovala vero, kulturo, šege in navade, se izpolnjuje in je najlepši dokaz, da v fašistični Italiji tudi dejanja potrjujejo besede. Skrb Italije za Ljubljansko pokrajino pa se kaže tudi v prizadevanjih za njen gospodarski napredek. Dolžnost ljudstva je, da za to povsod lojalno sodeluje. Prva in največja dolžnost kmečkega prebivalstva pa je, da koristno obdela čimveč zemlje in da tako samo čim več doprinese za prehrano prebivalstva. Iz Italije je bilo uvoženih v Ljubljansko pokrajino že 50.000 stotov moke za prehrano prebivalstva. Italija je to rada storila, ker je prepričana, d« bo ljudstvo lojalno sodelovalo. Italija pa ne more nikakor dovoliti, da bi mirno življenje, red in razvoj v družinskem in verskem življenju motil komunizem, ki ga bo dosledno in povsod zatirala. Italija prinaša red in pravico, ter omogoča s tem prebivalstvu mirni razvoj in napredek. Ko se je Eksc. Grazioli zahvalil za prisrčni sprejem je naročil, naj vsi, ki so prihiteli v Logatec, sprejmejo njegove najlepše želje za čim lepši razvoj in napredek, za srečo njihovih družin in otrok ter boljšo bodočnost in naj to voščilo poneso tudi vsem tistim, ki niso mogli pri- (Nadaljevanje na 2. strani)] L'Alto Commissario Eoc, Grazioli ha visitato la parte occidentale della Provincia di Lubiana Ovuitque la popolazione slovena ha calorosamente salutato II rappresen- tante dell ltalia Fascisla (Nadaljevanji s 1. strani) hiteti v Logatec. Z vzklikom Kralju in Cesarju, Duceju in lepši bodočnosti Logatca je Eksc. Grazioli zaključil svoje lepe misli in želje, ki jih je ljudstvo sprejelo z navdušenim vzklikanjem. Eksc Grazioli je nato obšel častno četo vojakov ter si ogledal s spremstvom občinsko hišo in obiskal (arno cerkev. V prostorih fašistične stranke je 6prejel župane in občinske svetnike z Go-renjega Logatca, Hotedrščice in Rovt ter jim dal navodila, kako morajo požrtvovalno skrbeti za blagor vsega prebivalstva. Po prisrčnem slovesu je nadaljeval svojo pot po stari cesti proti Lazam, kjer so ga prav tako pozdravili občinski zastopniki, gasilci, vojska in šolska mladina. Tudi v naslednji vasi, v Ivanjem selu, so pozdravili visokega gosta šolska mladina, gasilci in zastopniki občine. Na Rakeku Na Rakeku, ki se je slovesno pripravil na sprejem na cesti pred kolodvorom pričakovala Eksc. Graziolija živahna šolska mladina, številno občinstvo in gasilci. Prav tako pa je bila postrojena častna četa vojakov. Pozdrave sta najprej izrekla domači župan Andrej Modic in župnik Franc Novak. Na lični tribuni, ki je bila postavljena v parku pred postajo, je nagovoril župan Eksc. Visokega Komisarja ter se v imenu ljudstva zahvalil za vse ukrepe, ki jih je po navodilih Dučeja izvedel v dobrobit prebivalstva. Prav tako prisrčno, kakor v Logatcu, se je Eksc. Visoki Komisar zahvalil s krajšim nagovorom za tople izraze lojalnosti in za prisrčni sprejem in zagotovil vsem, da bo njegova skrb v prvi vrsti posvečena delovnemu ljudstvu, ki v teh časih potrebuje zlasti miru, da hi moglo v polni meri izvrševati vse svoje posle v dobrobit skupnosti. Množica je 7. navdušenjem povzela vzklike Nj. Vel. Kralju in Cesarju in Duceju. Eksc. Grazioli je nato obšel častno četo vojakov, pozdravil gasilce, ki so prihiteli v izredno velikem številu in nato obiskal prostore stranke. Krenil je tudi v pred nekaj leti sodobno urejeno cerkev, kjer ga je na vratih pozdravil domači župnik, ki mu je nato tolmačil prezidavo cerkve, ki je bila izvedena po načrtih arh. Plečnika. Na povratku si je Eksc. Grazioli ogledal tudi gasilski dom in nato med prisrčnim pozdravljanjem nadaljeval pot. V Cerknici Cerknica je visokega gosta pozdravila najprej z izredno lično okrašeno ljudsko posojilnico, kjer je sedež Fašistične Stranke Poleg zastav, ki 60 oživljale zunanjost stavbe so bile na zidu pritrjene tudi številne velike črke M, izdelane iz lesa. Pred vhodom v prostore Stranke pa je stal dečko v uniformi Balille. Cesta, ki vodi do glavnega trga pred cerkvijo je bila vsa ozaljšana z venci in girlanda-mi, med katerimi so bile na častnih mestih slike Kralja in Cesarja ter Duceja. Glavni trg je bil povezan z mlaji in venci v lično enoto, Okrog častne tribune je bila zbrana šolska mladina z zastavicami, gasilci s praporom in velika množica ljudstva. Tik ob tribuni pa je stala častna četa vojakov. Ob prihodu Eksc. Graziolija je cerkniška godba zaigrala Giovinezzo, nakar je šolska mladina še odpela Giovinezzo. Pozdrave sta izrekla župan Janez Otoničar in župnik Štrahar. Dekle v narodni noši je izročilo Eksc. Visokemu Komisarju lep šopek, druga narodna noša pa snop žitnega klasja kot znak gostoljubja. Na tribuni je najprej župan izrazil hvaležnost prebivalstva v zanimanje, ki ga Eksc. Visoki Komisar kaže za dobrobit kmečkega prebivalstva. Eksc. Grazioli je v svojem nagovoru poudaril, da bo Fašistična Italija skrbela za napredek pokrajine in zlasti za dobrobit kmečkega prebivalstva, ter ga pričakuje za to lojalno sodelovanje. Občinstvo je vzkliknilo Kralju in Cesarju ter Duceju, nakar je šolska mladina zapela še himno Im-erija in bila deležna lepega priznanja. Nato je ksc. Grazioli obiskal farno cerkev in se na poti razgovarjal s prebivalstvom, prav posebno se je zanimal za številne rdečelične malčke, ki so jih matere držale v naročjih. Po obisku Strankinih prostorov je Eksc. Grazioli nadaljeval pot ter se za kratek čas ustavil tudi v Martinjaku in Graho-hovem, kjer so se zbrali prebivalci, da pozdravijo v svoji sredi visoki obisk. V Loški kotlini Cesta je vodila naprej pod Blokami v starodavni Lož, kamor je tudi prihitelo mnogo prebivalcev i t. Bloške planote in drugih oddaljenih krajev Loške kotline. Na glavni cesti pod farno cerkvijo je bil postavljen mogočen slavolok v obliki črke M, njemu nasproti pa je bila lepo okrašena tribuna, okrog katere je bila zbrana šolska mladina, prebivalstvo, četa gasilcev in častna četa vojakov. Dobrodošlico sta izrekla podžupan Franc tikerbec in domači župnik Presetnik Franc. Nato ie nagovoril zbrane Eksc. Grazioli in žel za svoje bodrilne besede in lepe želje prisrčno odobravanje \-seh navzočih. Po obisku v farni cerkvi in po obhodu vojaške in gasilske čete je nadaljeval pot v Stari trg. Tudi tu je bil visokemu gostu prirejen prisrčen sprejem. Živinorejska zadruga v Starem trgu je priredila za ta dan živinorejsko razstavo, da pokaže napredek živinoreje v dolini. Eksc. Grazioli je s priznanjem pregledal razstavljeno živino in nato dal zadrugi znatno podporo, ki naj jo porazdeli kot nagrado med živinorejce, ki so živino razstavili. Popovdanski obiski V popoldanskih urah so pozdravili Eksc. Visokega Komisarja na kratkem postanku še prebivalci Gornjega jezera, na Uncu pri Planini pa sta izrekla dobrodošlico šolski upravitelj Andrej Ke-nig in župnik Andrej Martinčič. V Planini, ki je bila lično okrašena, se je na trgu zbralo veliko število prebivalstva. Po pozdravih, ki sta jih izrekla župan Širca Franc in domači župnik Lovšin Ivan, je nadaljeval Eksc. Grazioli pot mimo Gornjega Logatca, kjer so prebivalci prisrčno sprejeli visokega gosta, ki se je ustavil samo zato, da bi si ogledal občinsko hišo in iarno cerkev, po kateri ga je vodil domači župnik Skubic Anton. Na Vrhniki in v ljubljanski okolici Na povratku je doživel Eksc. Grazioli izredno prisrčen in lep sprejem še na Vrhniki. Najprej je izrekel pozdrav komisar okraja za ljubljansko okolico g. Maršič, na to pa sta voščila dobrodošlico župan Ignacij Hren in dekan Janez Burnik. Narodne noše so se zgrnile okrog visokega gosta. Fantek in deklica v narodni noši pa sta v prisrčen pozdrav izročila Eksc. Visokemu Komisarju, lep šopek. Po županovem pozdravnem nagovoru je Eksc. Visoki Komisar nagovoril množico, se zahvalil za prisrčen sprejem in podčrtal dejstvo, da njegova prisotnost na Vrhniki, ki jo bo še večkrat obiskal, dokazuje, da bo posvečal največjo pozornost, ne samo splošnim vprašanjem, ampak tudi krajevnim potrebam posameznih občin. Naročil je pozdrave vsem tistim, ki niso mogli priti zaradi oddaljenosti na ta prvi sestanek in vzkliknil Krapu in Cesarju Duceju kakor tudi napredku Vrhnike, kar je množica sprejela i prisrčnimi ovt- L'Alto Commissario ha elfettuato iori un'altra presH di contaMa con la popolazione slovena visi-tando la parte occidentale dolin nuova provincia. Ovunque per la visita i villaggi e le hianrhe cittadjne si orano pavesati di bandiere e striscio-ni inneggianti al Ho e Impcratore al Duce ed al rappre.sentante dol govorno fascistn in terra slovena. Tra le fervide acclamazioni della folla rae-colta intorno al Commissario dol distretto al sin-daco ed ai maggiorenti del cloro 1'Alto Commissario e'arrivato a Ltfhgatico. Nella piazza erano srhierate le truppe del presidio un reparto del vigili dol futioro gruppi di donne nei costumi pittoreschi locali e scolari che hanno accompa-gnato la handa locale rantando Giovinezza. Rirambiando il saluto rivoltogli dal sindaco PAlto Commissario ha affermato che con la sua presenza esprimeva il suo grande interessamento per lo questioni di tutti i comuni della nuova provincia. L'Eocellcnza Grazioli ha confermato che i'Ita|ia dara prosperita e lavoro o rispettera la religione od i costumi del paese secondo la pro-messa dol Duce, sicuro di poter rontare sullij piena lealta della popolazione. II grido di »Evvi-va« e fervide acclamazioni hanno salutato le parolo dell'AIto Commissario. Dopo la visita alla chiesa al romanc od al gruppo di assistenza fa-scista I'Ecc. Grazioli ha proseguito per Rakek. Caldainente salutato anehe qui da omaggi flore-ali e da vivissime acclamazioni della folla schie-rata sui due lati della strada principale. In un diseorso PAlto Commissario ha affermato la sua volonta di lavorare nella lealta reciprooa insieme con la popolazione per il bene della nuova provincia e delITtalia alla quale e'incorporata questa terra. Da Rakek PAlto Commissario ha raggiunto Circonico ugualmente salutato da una grande folla ammassatasi nella piazza. L'Alto Commissario ha parlato conferniando la sua volontfc di governare con assoluta giustizia e di assicurare a tutta la popolazione la tranquillita di vita sotto la protezione delle vittoriose Forzo Armate della grande Italia. Vivissimi applausi hanno accolto le parole del rappresentante del Duce. Prose-guendo il suo viaggio 1'Alto Commissario ha raggiunto Lož e Stari trg ovunque calorosamcnte salutato dalle popolazioni adunate nelle piazze. Nel poinerigio PAlto Commissario ha visitato Planina e Verconico ed alcuni altri centri ininori. Ovunque le popolazioni raccolte intorno ai sin-daci ed ai parroci hanno espresso con vivo entu-siasmo il benvenuto al rappresentante del govorno fascista in terra slovena dimostrando grandis-sima gioia nel pater salutare il capo della nuova provincia italiana. (Štefani.) rije), hotelih, restavracijah, gostilnah, penzijah, kavarnah in podobnih obratih, se morajo prijaviti do vštetega 16. julija t. 1. občini, kjer je blago. Količine zalog je treba prijaviti v kilogramih. ' Člen 2. — Zaloge kave iz člena 1. so z izjemo zalog bolnišnic in sanatorijev pod zaporo na razpolago Prehranjevalnemu zavodu za Ljubljansko pokrajino. Člen 3. — Občinski uradi morajo zbrati vse prijave in jih poslati neposredno — vsekakor ne po 18. juliju — Prehranjevalnemu zavodu za Ljubljansko pokrajino. Čl. 4. — Kršitelji prijavne dolžnosti in tisti, ki bi prijavili neresnične podatke, se kaznujejo v denarju do 5000 iir, v hujših primerih pa z zaporom do treh mesecev. Poleg tega se odredi tudi zaplemba blaga. Člen 5. — Ta naredba stopi takoj v veljavo. Ljubljana, dne 17. julija 1941-XIX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli Določitev priimkov v nadrobni prodaji Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je na podlagi čl. 6. Ducejevega razglasa z dne 17. maja 1941-XIX, glede na odredbo banske uprave z dne 14. januarja 1941 in ker ie nujno potrebno spremeniti maksimalne odstotne pribit-ke, dovoljene trgovcem v nadrobni prodaji, odredil naslednje: V nadrobni prodaji se dovoljujejo naslednji maksimalni pribitki v obtokih na nabavno ceno blaga franko skladišče trgovca na drobno: ječmen in kaša 15%, surova kava 18%, žgana kava 20%, kakao in čaj 20% bučno olje in kokosovo olje 18%, surovi bombaž 10%, sukanec in bombaževa preja za ročna dela 12%, surova juta 12%, tkanine vseh vrst 20%, železo v palicah, fasonirano železo U in T 14%, ostalo fasonirano železo, bela pločevina, žica, sekire, lopate, krampi, kopači, plugi, srpi in kose 15%, opeka 10%, apno in cement 12%, rafija in manila 18%, zelenjava in sočivje 20%, seme detelje, turške detelje, pese in grahorice vseh vrst 20%, žveplov cvet 15%, cilindri za svetilke, steklena posoda in steklo za okna 20%, vreče iz konoplje in iz jute 15%, modra gaiica 15%, izdelki iz gume in cevi iz gume 20%, usnje in podplati iz usnja vseh vrst 15%, nogavice vseh vrst 20%, umetna gnojila 15%, šivalni in pisalni stroji 20%, orodje in leseni izdelki vobče 20%, toaletno milo 10%. Pri blagu, ki zgoraj ni navedeno, maksimalni pribitek ne sme biti večji, kakor je bil 15. marca i941-XIX, izvzemši primere, ko se posebej dovoli. Gornje določbe se ne uporabljajo na blago, ki ga navajajo maksimalni ceniki po naredbi z dne 9. maja 1941-XIX in ne blago, čigar prodaja je posebej urejena. Kršitelji te naredbe, ki nadomestuje vse druge njej nasprotujoče določbe, se kaznujejo, če dejanje ni huje kaznivo, v denarju do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do 3 mesecev. Poleg tega se odredi tudi zaplemba blaga in se obrtna pravica začasno ali dokončno odvzame. Ta naredba stopi v veljavo 14. julija 1941-XIX. Pojasnila za uporabo naredbe o prilagoditvi prejemkov Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino določa v pojasnitev nekaterih vprašanj, ki so jih postavile prizadete skupine glede uporab« naredbe o prilagoditvi plač in mezd z dne 5. julija 1941 -XIX, št. 60, tole: Za določitev plačilnih skupin in pri vsaki teh določenega odstotka zvišanja se morajo upoštevati kosmati prejemki. Odtegl jaji za davke, strokovni in zavarovalni prispevki itd. se zaračunavajo po novih kosmatih prejemkih. Za vsako skupino morajo biti kosmati prejemki po določenem odstotku zvišanja vsaj enaki najvišjim prejemkom, določenim za nižjo skupino. Potemtakem ne smejo biti za tiste, tri so dobivali prejemke nad 600 lir, novi prejemki nižji kot 720 lir; za tiste, ki so dobivali prejemke nad 900 lir, ne smejo biti novi prejemki nižji kot 1035 lir: za tiste, ki so dobivali prejemke nad 1200 lir, ne smejo biti novi prejemki nižji kot 1344 lir, za tiste pa, ki so dobival i prejemke nad 2500 lir, ne smejo biti novi prejemki nižji kot 2750 lir. Vpitei v trgovinski register. Ditta Giovanni, Bramo. Trgovina z lesom, drvmi za gorivo, premogom in ogljem na veliko. Sedež: Gori-zia, sedež podružnice: Ljubljana. Imetnik Cav. Giuseppe Bramo, trgovec, Gorizia. Via Codelli 3. Prokurist: rag. Vittorio Bramo trgovec v Ljubljani. Tyrševa cesta 1 bil. — Druga vpisana tvrdka je »Magra« SI. Schoberl, tehnični gradbeni karton. Sedež Ljubljana, Šmartinska cesta 10. Spremembe in dodatki v trgovskem registru. Pri tvrdki johannes Somnitz se izbriše lastnica Somnitz Klara vpiše pa se novi lastnik Somnitz^ Ernest. — Pri tvrdki »Ljubljansko kartonažna tovarna in papirna industrija I. Bo-nač sin Ljubljana« — italijansko: Industria di Carta e cartonaggi I. Bonač figlio Lubiana. — Tvrdka L. Maurer Comp. Co., družba z omejeno zavezo, se je razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidator: Maurer Lovro, trgovec, Ljubljana, Dalmatinova ulica št. 3. Nedic [e predlagal zasedbo Soluna Belgrad, 14. julija, lp. Srbski državni podko-misar Perič objavlja v današnjem »Novem Vremenu« podatke o odstopu bivšega jugoslovanskega vojnega ministra generala Milana Nediča v novembru 1940. V tem članku pravi Perjč, da je Nedič ob izbruhu spora med Grčijo iin Italijo predlagal, da naj Jugoslavija zasede Solun, da bi tako že vnaprej preprečila izkrcanje angleških čet v tem važnem pristanišču. Toda skupina ministrov in srbskih anglolilskih generalov, ki so bili vsi člani ma-sonske lože, je bila proti izvedbi tega načrta in se jI je posrečilo doseči, da je knez Pavle od vojnega ministra generala Nediča zahteval odstop in da je bil za vojnega ministra imenovan general Perič. Strašna avtomobilska nesreča v Bosni Zagreb, 14. julija, lp. Včeraj se je zgodila strašna nesreča v Bosni. Iz Banjaluke je z avtobusom odpotovalo v Jajce 21 gimnazijcev, ki so pripadali oddelkom obveznega dela. Spremljalo jih je šest profesorjev. Nekaj kilometrov pred Jajcem se je krmilo na avtomobilu zlomilo in avtobus se je prevrnil v Vrba*. Ta nesreča je zahtevala 11 mrtvih in 15 ranjenih. Do sedaj so iz reke potegnili pet trupel. Anglija je s Sovjetsko zvezo sklenila vojaško zvezo Pogodba naj prepreči, da Stalin z rdečo vojsko ne bi kapituliral Rim, 14. julija, lp. Radio Moskva je včeraj ob 14. sporočil, da sta Anglija in Sovjetska Rusija sklenili pogodbo o vzajemni pomoči. Pogodba določa, da si obe državi vzajemno pomagata v skupnem boju in da ne bosta sklepali nobenega ločenega premirja ali miru s sovražnikom. Za Sovjete je pogodbo podpisal zunanji minister Molotov, za Anglijo pa poslanik v Moskvi Cripps. Stockholm, 14. julija, lp. Kakor poročajo nekateri švedski listi, bodo pogajanja med angleškimi in sovjetskimi vojaškimi strokovnjaki za dobavo vojnih potrebščin Rusiji najbrž propadla, ker da so angleški častniki dejali, da zaradi sedanjega položaja ni mogoče izpolniti sovjetskih zphtev glede vojnega materiala v času, ki so ga določili moskovski oblastniki. Bern, 14. julija, p. Iz Londona poročajo, da se tudi bivši predsednik bivše Češkoslovaške pripravlja za podpis pogodbe z Moskvo. Moskovska vlada bi naj že vnaprej priznala tisle češkoslovaške meje, ki so bile začrtane v . 1918. Berlin. 14. julija, lp. O vojaški pogodbi med Anglijo in Sovjetsko zvezo piše »Volki-scher Beobachter«, da ta pogodba še bolj razkrinkava zavezništvo med plutokracijo in boljševizmom. Toda Angleži si domišljajo, da bodo Sovjeti še dolgo lahko držali, toda sovjetska vlada zahteva vedno več pomoči iz Londona. Pogodba med obema državama je bila tedaj podpisana čisto v znaku bližajočega se propada. Rim, 14. julija, lp. »Popolo di Roma« piše, da menijo v Londonu, da je položaj rdeče vojske kritičen. Vsekakor pa pogodba, ki je bila sklenjena med Anglijo in Sovjetsko zvezo, ne bo mogla preprečiti poraza. Pogodba o pomoči obljublja sicer Sovjetski zvezi mnogo, toda Anglija teh svojih obljub ne bo mogla izpolniti. Za Anglijo pa je važno vsekakor to, da Sovjetska zveza v primeru kapitulacije rdeče vojske ne bi sklenila ločenega miru. Tako je ta vojaška zveza med Anglijo in Sovjetsko zvezo nekakšna »poroka ob smrtni uri«. Zato se Anglija lahko že sedaj pripravi, da bo na svojem ozemlju morala nuditi streho zastopnikom poraženega sovjetskega režima. Maksimalni cenik za gostinske obrate Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je na podlagi naredbe št. 17 z dne 9. maja 1941/XIX določil za gostinske obrate v Ljubljani naslednje maksimalne cene: Restavracije Jedila (prva cena velja za obrate I. kategorije, cena v oklepajih pa za obrale II. kategorije): predjedi 6,— (5.—), čista juha 1.50 (1.—), ribja juha 7,— (5.50), juha zakuhana 2.— (1.50), italijanski rezanci 3.50 (2.20), prikuhe in solate 3,— (1.50), goveje meso 4,— (2.50), telečja pečenka 6— (4.—), svinjska pečenka 6.50 (4.50), naravni zrezek 6,— (4.—), dunajski zrezek 6.80 (5.—), bifstek z jajcem 8.50 (5.70), perutnina pečena 10.— (8.—), bržola 6,— (4.50), rižota 3.50 (2.80), mali gulaž 3.— (2.-), veliki gulaž 5,— (3—), jetrca, ledvice male 2.30 (1.20), jetrca, ledvice velike 4.50 (2.60), vampi mali 2.30 (1.20), vampi veliki 4.50 (2.60), kranjska klobasa 180 g 3.80 (3.40), hrenovka 1.90 (1.70), gnjat 100 g 6,— (4.-), salama 5.70 (3.80), sardelni fileti 4.— (3.50), divjačina in ribe po dnevni ceni, su* rovo maslo, marmelada 1.70 (1.20), jajčne jedi iz dveh jajc 5,— (4.—), močnata topla jedila 5.— (2—), sladoled v čaši 4,— (3.—), omeleta z zelenjavo 6.—, z gnjatjo 6.50, sadje 2— (1.70), torta 2.60 (1.30), domač kompot 2.60 (1.20), fini kompot po dnevni ceni, domač sir 100 g 3.80 (2.—), menu 7.60 (5.50), italijanski menu 13.— (7.—). Pijače: namizna vina za en liter 8.40 (7.60), sortirana vina 11.40 (9.10), domače pivo 5 dl 2.60 (2.60), domače pivo 3 dl 1.50 (1.50), v steklenicah 3.— (3.—), mineralna voda in soda 1 dl 0.55 (0.30), malinovec, limonada, oranžada 6 soda vodo 2 dl 1.90 (1.—), brizganec 1.50 (1.—), domači likerji 2.30 (1.30), domače žganje 1.50 (0.50), črna kava in kapucin 1.50 (0.80), bela kava 1.90 (1.20), turška kava 2.30 (1.50), čaj z dodatkom 3.— (1.20), mleko 1.20 (0.80). Kavama Kava in tople pijače: črna kava in kapucin 1.70 (0.80), bela kava 2.10 (1.20), turška kava ali zamorec 2.30 (1.50), žitna kava 1.90 (L—), vroče ali mrzlo mleko 1.15 (0.80), porcija čaja 3.— (1,—), z dodatkom 3.80 (1.70), čaj v kozarcu 1.90 (0.70), z dodatkom 2.60 (1.50), punc, grog 3.40 (2.—), vroča limonada 2.30 (1.—). Pijače: malinovec, limonada, oranžada 2.10 (1.—), mineralne vode, sodavica 0.60 (0.30), brizganec 1.90 (1.—), čaša domačega desertnega vina 2.10 (1.20), čaša originalnega desertnega vina 3.— cijami. Eksc, Visoki Komisar je obšel še postro-jeno častno vojaško četo, gasilce, nato pa si je ogledal občinsko hišo, prostore stranke in farno cerkev. Med prisrčnimi ovacijami je zapustil Vrhniko, in se nato po kratkih postankih na Drenovem griču in Logu, ustavil še na Brezovici, kjer so izrazili hvaležnost in lojalnost prebivalstva župan Ignacij Novak in župnik Lavrič Andrej. Prvi obisk Eksc. Visokega Komisarja na Notranjskem je pokazal, da je kmečko in delavno prebivalstvo od srca hvaležno za vso skrb, ki jo Eksc. Grazioli kaže v sleherni vasi za dobrobit našega malega človeka. S posebnim navdušenjem in prisrčnostjo je bila v vseh krajih, kamor je privedla pot Eksc. Visokega Komisarja sprejeta novica, da je povsod naklonil županom znatne zneske za podporo najbolj siromašnih družin v občinah. Prav tako je ljudstvo povsod z ganotjem opazilo njegovo skrb za družinsko življenje, njegovo ljubezen do mladine in obiske v cerkvah v vsakem kraju kjer se je ustavil. Obisk Eksc. Visokega Komisarja je bil zaradi tega sprejet od vsega prebivalstva z globoko hvaležnostjo in z izrazi lojalnosti do Velike Italije ter hvaležnosti do Duccja. (1.50), čaša malaga cheri 3.80 (2.65). cviček 1 liter 9.50 (7.60), navadno belo vino 11.40 (7.60), sortirano vino 13.70 (9.10), specialna vina 15.20, v originalnih buteljkah 7 dl 22.80 (15.20), fruškogorski biser 24.70, pol litra 15.20. Jedila: smetana 2.30 (1.—), surovo maslo, med, marmelada 2.10 (1.15), salama ali gnjat mala porcija lOdkg' 3.80 (2.—), velika porcija 6.80 (3.80), sir, mala porcija lOdkg 2.30 (1.—), velika porcija 3.40 (2.-), klobasa 3.80 (2.—), pol klobase ali hrenovka 2.30 (1.70), obložen kruh 2.30 (1.70), žemlja z gnjatjo ali salami 2.50 (1.75), kruh z maslom 1.90 (1.15), dunajski zajtrk 5.30 (3.50), jajca in jajčne jedi 5.— (4.—). Penzije v hotelih Pri bivanju najmanj 8 dni so za hotele obvezne tele cene penzij, obeegajočih sobo, zajtrk, obed in večerjo: hoteli I. kategorije (soba z lastno kopalnico) 70 lir, hoteli I. kategorije (vštevši skupno kopalnico) 60 lir, hoteli II. kategorije (vštevši skupno kopalnico) 50 lir, hoteli II. kategorije (brez kopalnice) 40 lir. Pribitek na postrežbo K predpisanim cenam se določajo naslednji Cribitki za postrežbo restavracije I. kategorije 10%, avarne 15%, penzije v hotelih 10%. Pripombe Obrati I. kategorije so: Banko Ignacij, Šmartinska 3; Čeme Jernej, Dalmatinova 15; Dolničar Maks, »Emona«; »Daj-Dam«; »Zvezda«; »Šestica«; »Slon«; Košak Jožefa, Prešernova; Majcen Ciril, kolodvor in Tyrševa; »Metropol«, Masarykova; »Nebotičnik«; Kavarna Prešeren«; »Rjo«, Slamič Josipina, Gospo6vetska; »Evropa«; »Figovec«, »Union«; »Kavarna Vesel«, Miklošičeva. Obrati II. kategorije so vsi ostali obrati, v katerih se prodajajo zgoraj našteta jedila in pijače. Vsak gostinski obrat, na katerega se nanasia ta cenik, mora na vidnem kraju imeti tablico z navedbo kategorije, v katero spada, in cenik. V6e, kakor koli imenovane obratovalnice, ki prodajajo predmete, navedene v tem ceniku, se morajo ravnati po določenih maksimalnih cenah. Glede jedi in pijač, ki niso naštete v ceniku, se morajo uporabiti maksimalne cene, določene s ceniki, veljavnimi dne 15. marca 194l-XIX; glede tistih, za katere ne bi bile določene maksimalne cene ali bi se uporabljale nižje kakor maksimalno določene cene, se morajo še nadalje uporabiti cene, ki so se dejansko plačevale na omenjeni dan. Vse restavracije, gostilne, krčme itd. so obvezne postreči z menujem. Italijanski menu se sestoji iz juhe ali italijanskih rezancev ali riža, mesa ali ribe ali jajc s prikuho, sira ali sadja in kruha. Domači menu se sestoji iz juhe, govedine z dvema prikuhama in kruha. Napitnine so prepovedane. Restavracije II. kategorije ne smejo pobirati pribitka na postrežbo. Gornji cenik stopi v veljavo 14. julija 1941-XIX. Dolžnost prijave zalog kave In njih zapora Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino na podlagi člena 6, Ducejevega razglasa z dne 17. maja 1941-X1X, na podlagi kr. ukaza z dne 7. junija 1941-XIX. št. 464 in smatrajoč ukrep za nujen. odreja: člen 1. — Vse zaloge surove ali žgane kave v zrnju, ki so na dan 14. julija 1941-XIX pri trgovcih na debelo in na drobno, pri zadrugah, civilnih zajednicah (vštevši bolnišnice in sanato- Ordinanze ufficiali dell'Alto Commissario Listino dei prezzi massimi per gli esercizi pubblici L'Alto Commissario per la provincia di Lubiana, ai sensi delTordinanza n. 1? in clata 9 maggio 1941-XIX, fissa i seguenti nrezzi massimi per gli esercizi pubblici delia citta di Lubiana: RISTORANTI Pietanze: 'Antipasio misio I. Lire 6.—, (II. Lire 5.—), Brodo 1.50 (1.—), Zuppa di pešce 7.— (6.50), Minestra 2,— (1.50), Pasta asciutta 3.50 (2.20), Contorni e insalate 3,— (1.50), Manzo 4.— (2.50), Arrosto di vitel lo 6,— (4.—), Arrosto di suino 6.50 (4.50), Filetto nabirale 6,— (4.—), Filetto di Vienna 6.80 (5.—), Bistecca con nova 8.50 (5.70), Pollame arrosto 10,— (8.—), Braciuola 6,— (4.50), Risotto 3.50 (2.80), Gulas piccolo 3.— (2.—), Gu-las grande 5,— (3.—), Fegato, rene piccolo 2.30 (1.20), Fegato, rene grande 4.50 (2.60), Trippe piccole 2.30 (1.20), Trippe grandi 4.50 (2.60), di Vienna 1.90 (1.70), Prosciutto 100 gr 6.—, (4.—), Salsiccia di Carniola 180 gr 3.80 (3.40), Salsiccia Salami 5.70 (3.80), Filetti d'acciuga 4,— (3.50), Selvaggina prezzi di giornata, Pešce prezzi di giornata, Burro, marmellata 1.70 (1.20), Piatti di due uova 5,— (4.—), Dolci del giomo caldi 5,— (2.—), Gelati in coppa 4,— (3.—), Omelette con verdura 6 (—.—), Omelette con prosciutto 6.50 (-.—), Frutta 2,- (1.70), Torta 2.60 (1.30), Composta nostrana 2.60 (1.20), Composta assor-tita prezzi di giornata, Formaggio in genere 100 gr 3.80 (2.—), Pasto a prezzo fisso (locale) 7.60 (5.50), Pasto a prezzo fisso (itaiiano) 13,— Bevande: Vini da pasto al lt Lire 8.40 (II. Lire 7.60), Vini assortiti 11.40 (9.10), Birra nostrana di 5dl 2.60 (2.60), Birra nostrana di 3 dl 1.50 (1.50), Birra nostrana in bottiglie 3,— (3.—), Acqua minerale 1 dl 0.55 (0.30), Acqua di soda 1 dl 0.55 (0.30), Succo di lampone con soda di 2 dl 1.90 (1.—), Limonata con acqua di soda 2 dl 1.90 (1.—), Aranciata con acqua di soda di 2 dl 1.90 (1—), Vino misto con acqua minerale 1.50 (1.—), Liquori nostrani 2.30 (1.30), Acquavita nostrana 1.50 (0.50), Caffč nero e cappuccino 1.50 (0.80), Caffe latte 1.90 (1.20), Caffš tnrco 2.30 (1.50), Tž corretto 3.— (1.20), Latte 1.20 (0.80). CAFF6 Caffž: Caffe nero I. L. 1.70 (II. L. 0.80), Caffe latte 2.10 (1.20), Cappuccino 1.70 (0.80), Caff6 turco 2.30 (1.50), Caffe »negro« 2.30 (1.50), Caffč grano 1.90 (1.—), Latte caldo e freddo 1.15 (0.80). Bevande calde: Porzione di te (liscio) I. Lire 3.— (II. Lire L—), Porzione di tč corretto 3.80 (1.70), Bicchiere di te 1.90 (0.70), Bicchiere di te corretto 2.60 (1.50), Punch grog 3.40 (2.—), Limonata calda 2.50 (1.-), Bevande rifrescanti: Succo di lampone, limonata, aranciata I. Lire 2.10 (II. Lire 1.), Acque minerali, soda 0.60 .(0.30). Vinis Vino misto con acqua minerale (Spritzer) I. Lire 1.90 (II. Lire 1.—), Bicchiere di vino des-sert (paesano) 2.10 (1.20), Bicchiere di vino des-sert (orig.) 3.— (1.50), Bicchiere di malaga, ehe-ry 3.80 (2.65), Zvicek 1 litro 9.50 (7.60), Vino bianco 1 litro 11.40 (7.60), Vini fini 1 litro J3.70 (9.10), Vini speciali 15.20 (—.—), Vino in bottiglie orig, 7 dl 22.80 (15.20), Perla di Fruscagora 24.70 i—,—), Perla di Fruscagora ih. 1 15.20 (—.—). Determinazione delle maggiora-zioni per la vendita al minuto L'Alto Commissario per la provincia di Lubiana, visto 1'articolo 6 del bando del Duce 17 maggio 1941-XIX, vista 1'ordinanza banovinale 14 gennaio 1941, ritenuta furgente necessiti di rivedere le percentuali massime di maggiorazione consentite ai commercianti per la vendita al minuto, o r d i n a : Art. 1. Per la vendita al minulo sono consentite le seguenti maggiorazioni massime in percentuale sul prezzo di costo della merce iranco magazzino del dettagliante: 1) orzo, mi-glio 15%, 2) caffe crudo 18%, 3)caff& tostato 20%, 4) cacao 20%, 5) te 20%, 5) olio di zucca 15%, 7) oho di coeco 15%, 8) candele e cera 15%, 9) lana industriale 12%, 10) lana grezza 18%, 11) lana di lavoro a maglia 18%, 12) ootone grez-zo 10%, 13) filo 12%, 14) filato di cotone per lavoro a maglia 12%, 15) juta grezza 12%, 16) tessuti di tutti i generi 20%, 17) ferro in stanghe, ferro modellato U e T 14%, 18) ferro modellato, ad eccezione di U e T 15%, 19) lamiera Uianca 15%, 20) filo di ferro 15%, 21) accette, pale, crampe, zappe, aratri 15%, 22) falci 15%, rnat-toni 10%, 24) calce, cemento 12%, 25) raffia 18%, 26) manila 18%, 27) verdure e legumi 20%' 28) semi di cedrangola, trifoglio, bietola e veccia di tutti i generi 20%, 29) fiore di zolfo 15%, 30) cilindri di lanterne e vasi di vetro 20%, 31) vetro di finestra 20%, 32) sacchi di canapa 15%, 33) sacchi di juta 15%, 34) solfato di rame 15%, 35) prodotti di gonima 20%, 36) tubi di gotnma 20%, 37) cuoio e suole di pelle di tutti i generi 15%, 38) calzature di tutti generi 20%, 39) concimi artificiali 15%, 40) macchine da cu-cire 20%, 41) macchine da scrivere 20%, 42) ar-nesi e roba di legno in genere 20%, 43) sapone di toaletta 15%. — Art. 2. Per le merci, non Prodatav ob 16., 19. in 21. url Železna maska (Maschera dt ferro) SlUlm ta vslanapat tlim p« |. Dumtmem rontinu. Bor-. ,. h.ja. v dvojčkov za francoski prestol. Lralt H«yw«rt, Jean Bannatt. j. ScMtakriati Film v celoti opremljen s slovenskimi napisi Kito Halon, tolofon 22 21 Danes poslednji«! Rob I rt H o o d Zapada Fantastična zgodba, ki jo preveja ljubezen in junaštvo Kino Sloga, tolofoa 27-30 Velika ljubezenska drama dveh stoletij PolnoCnI čar (Incanto dt mezzanotte) BaWa Ntliri - Gtrmini Paallarl - Narla Bernardi Kino Malic«, tol o i o n 22-41 Cibi: Fior di latte I. Lire 2.30 (II. Lire i.—), Burro, miele, marinelatta 2.10 (1.15), Salame, porzione picola lOdchg 3.80 (2.—), Salame, porzione grande 6.80 (3.80), Formaggio, porzione piccola lOdchg 2.30 (1.—), Formaggio, porzione grande 3.40 (2.—), Prosciutto, porzione piccola 10 dchg 3.80 (2.—), Prosciutto, porzione grande 6.80 (3.80), Salsiccia 3.80 (2.—), Salsiccia o Visokega Komisariata o dvojezičnih napisih. Ker pa so trafikanti sami napravljali zelo različne napise, je tobačna tovarna predpisala enotne napise za vse trafike, ki spadajo pod Ljubljansko provinco. Vsi dosedanji napisi so po omenjenem datumu neveljavni, ker se nobeden ne sklada z uredbo, ki doiočuje v glavnem, da mora biti besedilo italijansko na prvem mestu ter temu ustrezajoče slovensko besedilo z enakimi Črkami. S tem odpade beseda »trafika«. Predpisane tablice iz kartona se dobijo pri vseh glavnih zalogah ljubljanske province. Predpisana tablica je za vsakega prodajalca tobaka ohvezna ter so o tem vse finančne kontrole obveščene službenim potom. — Živinski sejem za prašiče, govedo in konje bo v ponedeljek po sv Jakobu, 28. julija 1941 pri Materi božji Dobrega sveta na Slinovcih pri Kostanjevici. — Požar pri Metliki. V noči od petka na soboto 12. julija se je ob pol dvanajstih oglasila na metliški šoli sirena. Izza hriba na severovzhodni strani Metlike se je ožarjen od uničujočih plamenov valil proti nehu grozeč steber dima. Gorelo je v Soržakih. deset minut od mesta, pri posestniku Simoniču Kmalu po izbruhu požara je prispela na kraj požara brizgalna iz Metlike, ki pa zaradi okvare na ceveh precei časa ni mogla stopiti v akcijo. Za njo je prispela brizgalna iz Rosalnic in prva začela gasiti Obema se je posrečijo požar omejiti, kar je veliko, kajti vsa poslopja v najbližji okolici so krila s slamo. Kako je nastal požar, ni popolnoma jasno. Zdi se, da je nekdo v hlevu po neprevidnosti odvrgel gorečo cigareto. Hlev je bil namreč prvi v plamenih. Živino so vso rešili. Nato se je vnela še kašča. Tu je škoda velika, kajti v njej niso imeli shranjenega samo žita in moke, marveč tudi vso mast in meso, vso zimsko obleko, odeje, posteljno perilo, domače platno in tudi volovsko vprego ter vse poljsko orodje. In od vsega tega niso prav ničesar rešili. Posestnik Simonič trpi veliko škodo, ki na žalost niti malo ni krita z zavarovalnino. Zavarovan je sicer bil, toda le za neznatno vsoto 1500 Din na vsa gospodarska poslopja. —Navijalci in verižniki, Za prihodnje dneve je razpisanih več kazenskih razprav na okrožnem sodišču v Ljubljani pred sodnikom-poedincem protj verižnikom. draginjarjem in navijaleem cen. kakor tudi proti nekaterim brezvestnim ljudem, ki so zahtevali za razne življenjske potrebščine pretirane zneske nad najvišjimi, od oblasti dovoljenimi cenami. Po splošnem tedenskem pregledu je bilo od 7. do 12. julija pri okrajnem sodišču podanih 5 nO-vih ovadb proti verižnikom in navijaleem, tako da je sedaj pri okrajnem sodišču od poprej dalje tekočih 29 kazenskih zadev, ki vsebujejo razne prestopke po čl. 2, 7, 11 in 8 uredbe o pobijanju draginje.Od srede junija naprej je bi o izrečenih 7 oprostilnih sodb, obsojenih je bilo zadnji čas 5 oseb. Na prizivnem' sodišču se nahaja 9 kazenskih zadev, ker so se proti prvi sodbi pritožili tako obsojenci, kakor tudi državni tožilec. V 11 zadevah trajajo še kazen-, ske poizvedbe. Ljubljana 1 Prihodnji koncert v ciklu italijnnskih umetnikov bo v ponedeljek, dne 21. 2t. t. m. v veliki Filharmonični dvorani. Izvajal ga bo odlični italijanski čelist Arturo Bonucci, katerega smo prvič slišali na koncertu italijanskega tria dne 30 m. m. Tudi ta koncert bo pod pokroviteljstvom Visokega komisarijata in so vstopnice od danes naprej v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. 1 Recitacijski večer Cvetka Golarja. V petek, 18. t. m. bo imel znani pesnik Sorskega polja in Slovenskih goric Cvetko Golar svoj recitacijski večer, na katerem bosta brala njegove pesmi g. Vaclav Deržaj in ga. Gabrijelčičeva, članica Narodnega gledališča v Ljubljani. Cvetko Golar se mudi sedaj stalno v Ljubljani, s svojo pesmijo pa se mudi pri slovenski zem'ji in njenem ratarju, v Jeruzalemskih goricah in na Gorenjskem, med starimi vinogradniki in zdravju polja, katerega najčistejši pesnik po Murnu je prav on. S svojimi pesniškimi zbirkami Pisano polje. Rožni grm, Klasje zori, zbirkami kmečkih novel in mladinskih pesmi ter raznih antologij si je pridobil ime dobrega pesnika, ki danes, ob obnovljeni ljubezni do domačih motivov in domače zemlje, dobiva na veljavi. S svojimi dramami Vdova Rošlinka, Zapeljivka in drugimi je znal spretno uporabiti kmečko ornamentiko in simboliko, dasi je nekajkrat segel preko okusa. Ta recitacijski večer ga bo pokazal v novi sveži rasli, saj bodo vse pesmi — razen dveh: V prostost z menoj, Pismo Maji — nove stvaritve. Že zato bo ta recitacijski večer nad vse zanimiv ter vabimo vse prijatelje slovenskega pesništva, predvsem pa tudi slovenske zemlje ter kmečke romantike na pesniški večer lega slovenskega pesniškega Gasparija — Cvetka Golarja. 1 Duhovne vaje za gospe in matere bodo v Lichtentliurnovem zavodu od 14. do 18. julija. Teh duhovnih vaj se lahko udeleže tudi one gospe, ki žele prihajati samo h govorom. Pričetek duhovnih vaj je v ponedeljek ob sedmih zvečer; takrat zvedo nadaljnji spored. Prisrčno vabljene! 1 Duhovne vaje za učiteljice bodo pri uršulin-kah od 21. do 25. julija. Začetek 21. julija ob 0. uri zvečer. Naslednja dva dni bo tečaj KA. Prosimo, pridite! 26. julija bo ob ^8. uri sv. maša za pokojno Vido Jaklič. 1 Vajenci strok, nadaljevalne šole za stavbne obrti v Ljubljani naj dvignejo spričevala pri upra-viteljstvu na Grabnu od 14, do 19. julija 1941 od 9 do 10. 1 Več boljših sob mestno poglavarstvo zlasti v središču mesta nujno potrebuje za nastanitev višjega uradništva iz Rima. zato pa spet prosi lastnike večjih stanovanj, naj zlasti lepe sobe s souporabo kopalnice takoj naznanijo v mestnem glavnem vložišču soba št. 1 v pritličju hiše na Mestnem trgu št. 27. Zlasti tisti meščani, ki gredo na počitnice, bi lahko oblastem napravili veliko uslugo z odsto-pitvijo svojih stanovanj in sob, saj gospodje ostanejo več tednov v Ljubljani. Spet pa opozarjamo vse tiste, ki so njih podnajemniki odpotovali, naj svoje sobe takoj spet naznanijo I Namesto venca na grob + učiteljici gdč. Vidi Jakličevi je darovala upokojena učiteljica Francka Bezlajevn Elizabetni konferenci sv. Družine v Mostah 50 lir, zakar ji konlerenca izreka iskreno zahvala 1 Nedelja — dan kopalcev in nabiralcev \aqod. Zadnja nedelja je bila najprikladnejša 111 na (prijetnejša vsem kopalcem in nabiralcem gozdnih sadežev, posebno rdečih jagod in malin. Velike skupine mladine in tudi starine so se pomikale že dopoldne, osobilo pa popoldne na vse smeri iz mesta do najrazličnejših prostih kopaišč ob Ljubljanici, Gruberjevem prekopu, deloma ob Savi in vseh mogočih potokih. Po nekaterih krajih je vladalo pravcato vrvenje do poznega večera. Kakor je videti, bodo letos kopalci in kopalke prišli na svoj račun. Mnogo ljubiteljev narave je krenilo v razne knije na Dolenjsko, proti Iškemu Vint-garju, v borovniški Pekel in drugam. ' 1 Zadnja operetn, ki jo uprizarja Opera V tekoči sezoni je Schubert-Berth6jeva spevoigra »PRI TREH MLADENKAH«. Za občinstvo, ki ljubi solidno, melodiozno in prisrčno glasbo, bo poset te spevoigre zadovoljstvo. Peli bodo: Janko, Vidalijeva, Polajnar jeva. Barbičeva, Zupan, Poličeva. Španova, B. in M. Sancin. Dirigent: D. Žebre. l^ežiser: D. Zupan. Drevi v tti rek ob 20 bo predstava za red Torek. 1 Pod muzikalnim vodstvom dr. švare in v režiji inž. Golovina bodo peli v sredo 16. t. m Gotovčevo opero »ERO Z ONEGA SVETA«. Libreto je posnet po znani zgodbi o mladem pret-kancti, ki pride iz »raja« in prevari ljudi za denar, dekle in konja. Muzikalno mikavna zasnova temelji na folklornih dalmatinskih in liških napevih. Glavno žensko partijo bo pela Ilevbalova, glavno moško odn. naslovno partijo pa Franci, nadalje bodo sodelovali: Lupša, Ko-gejeva, Dolničar. 1 Sojina moka na mestnih tržnicah gre prav hitro v denar, ker gospodinje ne morejo pre-hvaliti izdatnosti in okusnosti kruha, zmeše-nega iz enotne in sojine moke. Nekaterim gospodinjam je bolj všeč kruh, ki mu je primešana tretjina sojine moke, druge so pa spet bolj zadovoljne s kruhom, če enotni moki pridajo samo četrtino sojine moke. Spet pa opozorjamo, da je sojino moko treba posebej zainesiti in šele potem dodati testu iz enotne moke. Treba je tudi malo več kvasa in tak kruh prav dobro zapeči. V prvi vrsti so pa gospodinje s sojino moko zadovoljne zato. ker jo lahko vsaka dobi tudi po več kilogramov skupaj ter kilogram velja samo 5 din. Opozarjamo torej predvsem tiste gospodinje, ki še niso poskusile speči kruha s primesjo sojine moke, naj to takoj store, da se same prepričajo, kako bodo njih družine zadovoljne s takim kruhom, saj je mnogo bolj redilen kakor najboljši pšenični kruh. Za vse prebivalstvo bi bilo pa tudi zelo koristno, če bi naše gospodinjske organizacije objavile recepte, kako je mogoče tudi pri raznih jedilih koristno porabiti sojino moko. Naše mesto ima med svojimi kuharicami in kuharji prave umetnike ter tudi nekaj strokovnjakov za sodobno živilsko stroko, zato pa prosimo, naj s svojim znanjem v teh časih koristijo tudi sploš-nosti z raznovrstnimi recepti za uporabo sojine moke v kuhinji. 1 Prijava vseh zalog surove ali žgane kave. Mestni preskrbovalni urad opozarja vse trgov, ce na debelo in na drobno, zadrmre, civilne za- jednice, hotele, restavracije, gostilne, kavarne, pensiotle in podobne obrate, da morajo po odredbi visokega komisarja z dne 7. t. m. naznaniti vso zalogo surove ali žgane kave v II. nadstropju Mestnega doma najkasneje do srede 16. julija. 1 Maksimalne cene za povrtnino in razne sadeže jc po pooblastilu Visokega komisariata mestni tržni urad spet določil dogovorno z zastopnicami gospodinj in prodajalk za ta teden. Po določitvi teli cen ne sme v Ljubljani nihče prodajati navedenih pridelkov po višjih cenah, pač pa se bo gotovo že med tednom nekaj živil pocenilo. Maksimalne cene so naslednje: koleraba 1.50 lir, rdeča pesa 2 liri, domači stročji fižol 3.50 lir, novi krompir 1.90 lir in zeljnate glave 2.25 lir za kilogram; liter lisičk 1.50 lir, borovnic 2 liri, rdečih jagod 5 lir in šopek s štirimi korenčki srednje debeline 0.20 lire. 1 Vežbanjc hišnih zaščitnih nadzornikov. Mestni zaščitni oddelek opozarja vse hišne posestnike v občini, da je zaščitna šola dosednj izvežbala hišne zaščitne nadzornike v ožjem nevarnostnem okolišu, t. i. v tistih delih mesta. kjer je nevarnost pred škodo zaradi napadov iz zraka kakor tudi nevarnost večjih požarov največja. V tem okolišu je bilo vežbanje hišnih nadzornikov obvezno, ker ie tudi izvedba vseh predpisov hišne zaščite v tem okolišu obvezna. Sami hišni posestniki so pa prepriča ni, da bi bilo zelo koristno, če bi tudi v tako imenovanem širšem nevarnostnem okolišu imela vsaka hiša izvežbanega hišnega nadzornika. Zato ie pričela mestna zaščitna šola z vežbanjem hišnih nadzornikov tudi za ta okoliš. V ta namen vabi mestni zaščitni oddelek vse hišne posestnike širšega nevarnostnega okoliša, ki doslej še niso dobili evidenčnih listov za izpolnitev ali pa že predlagani hišni nadzornik še ni bil klican na tečaj, naj prostovoljno naznanijo za hišnega nadzornika primerno osebo. Prijave sprejema meslna zaščitna šola v Mestnem domu. levo stopnišče. I. nadstropje (nod mestnim fizikatoin). do vključene sobole 19. julija med uradnimi urami, kjer dobe tudi vsa potrebna navodila. Na prijavi mora bili Čitjivo zapisano ime ulice in hišna številka poslopja, prav tako pa tudi ime in priimek hišnega gospodarja, nadalje ime, priimek, poklic in rojstno leto predlaganega hišnega nadzornika ter morebitne želje glede časa tečaja. Tečaji se bodo pričeli v ponedeljek 21. julija ter bodo popoldanski od 16. do 20. ure ali pa večerni od 20.30 do 22.30 ure. Ce bo dovoli interesentov, bodo tečaji tudi dopoldne. Tečai bo trajal tri dni po dve uri. Posebno pa še opozarjamo, da sme biti hišni nadzornik le tak moški, ki stanuje v hiši. predvsem pa gospodar sam. 1 En dan stara piščeta bo mestna občina ljubljanska oddajala po režijski ceni in zato naj se interesenti čimprej javijo med uradnimi urami v sobi štev. 35 mestnega gospodarskega oddelka v Beethovnovi ulici št. 7-11. Mestna občina bo oddajala piščeta po največ štajerskih kokoši, da oskrbi ljudi, ki imajo za to primeren prostor, krmo in veselje, s piščanci, da bodo lastniki čez nekaj mesecev imeli precej zlasti bolnikom in bolnicam potrebnega kokošjega mesa, ki ga sedaj mestnemu prebivalstvu tako primanjkuje. I Prodajalci borovnic in iaqod na trnu. Mestno tržno nadzorstvo je obesilo na vogal semenišča na prav viden prostor črno desko, na kateri so dnevno označene cene vsem gozdnim sadežem, ki se prodajajo na prostoru med semeniščem in Škofijsko palačo. V ponedeljek, ko je bilo naprodaj precei borovnic in tudi rdečih iagod, saj ie bilo nedeljsko vreme zelo ugodno za nabiranje, so nekatere prodajalke skušale ignorirati na deski napisane cene, ki so bile določene za borovnice 2 liri liler in za rdeče jagode o lir liler. Mnoge so zahte vale kar 50 stolink nad maksimalno ceno. Kupovalke so kmalu napravile red in poučile prodajalke, da jih naznanijo tržnemu nadzorstvu. To je zaleglo. Pojavljajo se pa med ku-povalkami neke ženske, ki hočejo borovnice in jagode preplačati. Neka taka jo je hitro od-kurila ko je videla, da se čujejo odločni pro-lesti drugih gospodinj. Zanimivo je. da je bil pretekli leden rekorden naval prodajalk gozdnih sadežev na trg. Bilo jih ie nad 1500 v vseh dneh, ki so prodale do 20.000 litrov borovnic in iagod, kar pomeni prav čeden denarni promet. Gledališče Opera. Torek, 15. julija: »Pri treh mladenkah*. Red Torek. — Sreda, 16. julija: »Ero z onega sveta«. Red Sreda. Radio Liubliana Torek, 15. julija. 7.30 poročila v slovenščini — 7.45 slovenska glasba. Med odmorom ob 8 napoved časa iz Rima — 8.15 poročila v italijanščini — 12.30 poročila v slovenščini — 12.45 petje in melodije — 13 napoved časa, poročila v italijanščini — 13.15 uradno vojno poročilo v slovenščini — 13.17 radijski orkester pod vodstvom Draga Maria Šijanca — 14 poročila v italijanščini — 14.15 orkester pod vodstvom mojstra Zeme-ta — 14.45 poročila v slovenščini — 17.15 koncert tenorista Ivana Francla — 19.30 poročila v slovenščini — 19.45 pisana glasba — 20 napoved časa, poročila v italijanščini — 20.20 pogovor v slovenščini — 20.30 »Lucia di Lammermoor«. opera v treh dejanjih Gaetana Donizettija. Med odmori: okrog 21.10 beseda v slovenščini, 21.55 pogovor v slovenščini. Po operi okrog 22.50 poročila v slovenščini. Novo mesto Vesti iz ženske bolnišnice. S kolesa je padla Šiviljska vajenka v Novem mestu Anica Žibertova. Pri padcu si je poškodovala roko in nogo in se je morala po pomoč zateči v bolnišnico. — S podstrešja je padla 00 letna Francka Hrenova iz Praproč v občini Žužemberk. Z zlomljeno nogo so jo prepeljali v bolnišnico, kjer so jo pridržali. — V jezi je 70 letno Marijo Špeličevo, od nekod iz občine Dohmič, njen mož s tako silo pritisnil ob tla. da ji je izstopila kost v gležnju. Prepeljati so jo morali v bolnišnico, kjer se bo morala dalj časa zdraviti. Vrečico smodnika je zažgal. V kandijsko bolnišnico je z močnimi poškodbami na obrazu in na očesu prišel 17 letni Franc Hrastar iz Gotne vasi. Pripovedoval je, da je v gozdu našel majhen zavojček smodnika Nekaj ga je zmotilo, pa je smodnik zažgal. Plameni zažganega smodnika so mu udarili v obraz in mu povzročili močne opekline, poleg tega pa tudi hudo poškodovali oko. V kan-dijski bolnišnici so mu nudili prvo pomoč, potem pa so ga zaradi nevarnosti za oko poslali v Ljubljano na očesni oddelek tamkajšnje bolnišnice. Kakor izgleda, se ljudje vkljub številnim opominom in ponovnim nesrečam niso spametovali in še vedno ne verjamejo, da je igra z municijo in smodnikom nevarna reč. Inšpekcija cestnih del. V soboto, dne 5. junija. sta si cestna dela v Tihaboju pri Mirni ogledala inž Aldo Farina in dr. Bruno Olivetto, ki sta tjakaj prišla v spremstvu načelnika tehničnega od- delka inž Rueha in inž. Porento. Komisija si je ogledala cestna dela, ki so trenutno tamkaj opravljajo na pokrajinski cesti II. reda, ki vodi iz Litije v Mirno in ki je bila ie v tako slabem stanju, da je bil promet na tej cesti že kako leto sem skoraj nemogoč V Mirni je komisijo sprejel tehnični vodja novomeškega okrajnega cestnega odbora, ki je tudi tolmačil dosedanja cestna dela na tem odseku. Komisija je obljubila, da bo v najkrajšem času odobren m nakazan kredit 100.000 lir. S tem denarjem bo omogočeno še letos izvršiti vsa dela na prvetn odseku te ceste. Prebivalstvo, ki je zainteresirano na tej cesti, bo to vest vzelo z veseljem na znanje in bo Eksc. Visokemu Komisarju za njegovo skrb za izgradnjo te ceste iskreno hvaležno. Mokronog Novega zdravnika je dobil Mokronog v osebi g. dr. Karla Mušiča Bili smo že dalj časa brez njega, ker se je prejšnji zdravnik g. dr. Skulj ie pred meseci preselil v Kranj. G. zdravniku želimo j mnogo uspeha. Letošnja žitna letina kaže dobro, akoravno so zadnje nevihte žitu nekoliko škodile, da je po nekaterih krajih nekoliko poleglo. Pridelek sena je bil zaradi predolge zime bolj slab. Tudi sadna letina bo letos slaba. Precej dobro pa kažejo vinogradi. Brezplačno dajejo hrano italijanske oblasti revnejšim v Mokronogu. Vsakokrat ob delitvi hrane vojakom vidimo tudi celo vrsto otrok s posodami, ko prejemajo hrano za sebe in druge člane družine. Reveži so za te dobrote zelo hvaležni. Ker bo tudi letos uprava »Slovenca« izdala »Slovenčev koledar«., ki je res nekaj edinstvenega in bo izdanih le toliko izvodov, kolikor bo prednaročil, vabimo vse naročnike naših časopisov, da ga takoj naroče. Naročite ga lahko tudi pri krajevnemu zastopniku Strupeh Tonetu. Iz Gorenjske Prvi vlak z Jesenic v Radovljico. Organizacija Tot je skupno s Kranjsko industrijsko družbo na Jesenicah v razmeroma zelo kratkem času popravila železniški most pri Žirovnici, ki ga je bila razstrelila umikajoča se bivša jugoslovanska armada. Zato je sedaj vzpostavljen že tudi redni železniški promet med Jesenicami in Radovljico. V Gorjah je umrla znana posestnica in gostil-ničarka Ivana Čeme. Na Bledu je utonil pri kopanju 19 letni Ferdinand Schweiger iz Celovca. Utopljenčevo truplo so našli šele drugi dan. Razširitev škofjeloškega vodovoda. V Škofji Loki pridno razširjajo vodovodno omrežje. Pa tudi drugače je v Škofji Loki gradbena delavnost precej živahna. Tako pripravlja v kamnolomu podjetje Friedl-Madile stavbne kamne za predvidena velikopotezna gradbena dela na zasedenem ozemlju. Prav tako bodo v kratkem izročili v promet tudi most pri klobučarni. Novo obliko je dobil tudi Glavni trg, ki je sedaj asfaltiran. Na ta trg se je preselil v nove prostore tudi zvočni kino. V Domžalah je strela ularila v kozolec posestnika Vincenca Habijana. Požar je uničil spravljeno seno in poljedelsko orodje. Gasilcem iz Doba in Vira se je po napornem delu posrečilo požar omejiti in preprečiti še večjo nesrečo. POSTNI Pl LOT »Katero bitje pa je tole tam spodaj?« je vprašal. »Zdi se mi, da ga poznam. Čakajte, zdajle ga bom zastrašil!« In spustil je letalo niže in kapitan na letališču je telebnil po dolgem in po širokem. »Jej, jej, kako ga je strah!« 6e je zarežal Mišek, ne vedoč, da je to kapitan. Kot bi trenil, je bilo letalo tako nizko pri tleh, da se je podrsalo po pesku, a tedajci ?o se Mišku od groze naježili lasje na glavi. Ali je mogoče? Ali se bo zdajle vse raztreščilo? In je tole kapitan? Pa če telebne vprav v Suhca, ki je od strahu zanj kar trepetal na letališču? »Kapiian Zamašek!« |e zavpil Mišek, ves moker od potu. Treba bi bilo okreniti na desno, a tedaj «0 se mu odprla vratica, da se je komaj še obdržal v letalu. KULTURNI OBZORNIK Koncert solistov Kraljeve Opere iz Rima V četrtek je Glasbena Matica ljubljanska priredila ob petih popoldne na Kongresnem trgu koncert solistov rimske Kraljeve Opere. Na tej prireditvi, ki je bila namenjena večji masi poslušalcev, ki pač niso mogli priti v gledališče, so isti imeli priliko spoznati in slišati po širšem svetu znane pevce: Benjamina Giglia, Marijo Ca-niglia, Medero Limberti, Gina Becchi, najboljše soliste rimske operne skupine; dalje smo slišali še Tino Macchia in Marijo Huder. Na klavirju sta pevce spremljala gg. Rainold Zomboni in Nikolaj Rucci. G. Benjamin Gigli je bil boljše dispoiyran kakor v »Traviati« ter je z veliko kulturo oblikoval v ariji iz Giordanovega dela »Andrž Che-nier«. S toploto oblikovalne silnosti je izvedel de Crescenza »Rondini al nido«. Poleg teh dveh stvari je še dodal dve lahki popularni pesmi, ki jih je z odgovarjajočo priprostostjo iskreno podal v estetski učinkovitosti. Ga. Marija Caniglia, ki smo jo že prejšnji dan spoznali v gledališču v vlogi Violette kot nenavadno kvalitetno pevko in igralko, je tudi ob tej priliki nudila s svojim lepim in prodornim glasom močno oblikovani spev iz Verdijevega »Trubadurja, »D'amor sull'ali rose« in pa iz »An-drea Cheniera« »La mama morta«. Njen polno zveneči glas je po svoji voluminoznosti na prostem prišel najbolj do veljave. Ponovno je ga. Caniglia potrdila sloves izredne pevke, ki poleg lepega glasu razpolaga tudi s pomembno oblikovalno kulturo in s podoživljajsko silnostjo in globino v nič manjši meri kakor g. Gigli. Med visoke oblikovalce uvršča petje baritoni-sta g. Gina Becchi, ki ima prav žametno mehak visok baritonski glas. Tone posebno lepo izvaja v višjih legah. Iz umetnin zna g. Becchi izčrpati lepoto v vsej danosti in z močjo prvinske silnosti poustvariti v nazorno podani obliki, ki nudi nekaj prepričevalnega, iskreno toplega in lepega. Iz Verdijevega »Plesa v maskah« je pel »Eri tu che macchiavi quell'anima«, za tem pa Figarovo kavatino iz Rossinijevega »Seviljskega brivca«. Ga. Medera Liinberti je mezzosopranistka velikega obsega, dobrih višinskih tonov, precizna v izvajanju z živim smislom za muziciranje v linearnem oblikovanju Mozartove in Donizettijeve glasbe. Prvega je zapela arijo iz »Figarove svet-be«, drugega arijo iz »Favorite«. Po izvedbi teh del izpričuje visoko muzikalno kulturo in pristnost za muziciranje v dovršeno oblikovanih frazah. Pri tem se odlikuje tudi po popolni tehnično izvajalni strani. Dva speva iz Puccinijeve opere »Boheme« je zapela z lepim liričnim glasom ga. Tina Macchia v profinjenem niansiranju, ga. Marija Huder pa arijo Musette iz iste opere ter spev iz Cilejeve »Adriane Lecouvreur«. Iz Verdijeve opere »Moč usode« sta oblikovalno prepričljivo izvedla duet g. Benjamin Gigli in g. Gino Becchi do močnega estetskega učinka. — Dobra je bila spremljava pianistov gg. Rai-nolda Zambonija in Nikolaja Ruccija. — Koncertu so utisnili zlasti prvi štirje pevci visoko kvaliteto. Kongresni trg, oziroma prostor pred nunsko cerkvijo je morda najboljši večji prostor v akustičnem pogledu, vendar mu manjka zaprtega ozadja. Zato se je marsikaj, finega zgubilo. Toda, žal, da razen unionske dvorane nimamo večjega prostora in večjega boljšega prostora tudi na prostem ne. — Pred začetkom koncerta je igrala tudi godba grenadirjev. — Močno je motil okoliški šum in zlasti zvonenje ter proti koncu pripravljajoča se nevihta. Dež je predčasno zaključil uspeli koncert, ki ga je prenašala tudi ridajska postaja. sil. Pevska tekma v opernem gledališču Kakor lansko leto, je tudi letos uprava Narodnega gledališča organizirala pevsko tekmo, na kateri naj bi se ugotovil in zbral ves dober pevski material; lanska tekma nam je pokazala v veliki pretežnosti dobre ženske glasove, dočim smo na nedeljski tekmi doživeli nemalo presenečenje, ko se nam je predstavilo lepo število tako iskanih tenorjev. Nikjer in od nikoder jih ni bilo — ker jih pač nismo znali poiskati niti v- Ljubljani. Sedaj jih je pa morda zanimanje od lanskega leta privabilo na tekmo, kjer so izkazali lep glasovni material, celo pomembno muzikalno kulturo in nekateri že kar lepo tehnično sposobnost. Seveda ni mogoče presojati z merili poklicnih pevcev, toda tem razveseljivejši je pojav zdravih in svežih moči, ki ne razpolagajo še z dovrše-nejšo izšolanostjo, vendarle pa izkazujejo lepo vrednostno stopnjo. Nastopilo je dva in dvajset pevk in pevcev, ki jih je za večerni nastop določila komisija na dopoldanskem izbirnem tekmovanju ob prav tako polni operi. Priglasilo se je letos manj pevcev, zato morda ni imela mnogo izbire med ženskimi glasovi, ki letos niso predstavljali niti jdo glasovni' niti po izvajalni strani lanske kvalitete. Med dvaindvajsetimi je na večernem javnem nastopu pelo devet tenorjev, šest sopranistov, dve mezzosopranistki, ena altistka, dva baritona in en basist ter glasovno še neopredeljen deček. Med štirimi najboljšimi tenoristi jer g. Jože Šegedin izrazito lirične barve, mehkega in toplega glasu. Odlikoval se je po smiselni interpretaciji arije iz Puccinijeve opere »Bohfeme«. Cista vokalizacija in lepo postiran ton v višinah, ki za nepoklicnega pevca v tem delu predstavljajo težave, ga po tehnični strani uvrščata med prve. Dovolj dobro je bilo tudi oblikovalno dejstvova-nje. Dodati je moral še Pavčičevo pesem »Pred durmi«, ki jo je izvedel z enakim uspehom. — Drugi dober tenorist je g. Drago Čuden, ki ima razsežen glasovni obseg; lepo barvan glas je prodoren in izenačen, če izvzamem še nekoliko krčevite višine, ki bi jih ob pravilno izvežbanem dihanju v kratkem poravil in izpopolnil. Smisel za oblikovanje je uvaževanja vreden; njegov nastop je dal vtis predhodnega šolanja in živega zanimanja za petje in oblikovanje. Glasovni material je bogat; nastop je pokazal vero v lepo bodočnost. Zapel je rožno arijo iz »Carmen«, ki jo je prav dobro oblikoval; dodati je moral še iz Verdijevega »Trubadurja«. — Tretji pomembni tenorist je g. Jože Šutej, pevec svežega glasu, znatnega obsega in prodoren. Polnozvočen glas izkazuje v vsem obsegu enotno barvan, v višinah zmogljiv ton. Zapel je v dostojni muzikalni oblikovnosti iz Foer-sterjevega »Gorenjskega slavčka«. Tudi na ta zdravi pevski material je potrebno obrniti pozornost merodajnih činiteljev, kakor na Četrtega tenorista g. Jožo Leskovška, ki razpolaga s prav tako zdravim, svežim organom; koroško narodno pesem, prelepo »Gor čez izaro«, je zapel z lepim, polnim glasom, toni so bili tudi v višinah zadovoljivo polni in zveneči. Odgovarjajoče preprosto je podal pesem brez običajnih sentimentalnih priveskov v obliki deklamacij in njihovih značilnosti. — Med baritoni je zavzel vidno mesto g. Miro Gregorin; razpolaga z lepim, svetlim visokim baritonskim glasom, ki ima v srednji in visoki legi znatno prodornost, to smo jo spoznali bolj v dodani Zajčevi pesmi »Vstani zora«, kajti Schu-mannova »I)va grenadirja« je za njegovo glasovno dispozicijo prenizko pisana. Oblikoval je z neko dozorelostjo in učinkoval kot ostali prepričljivo. — Med ženskimi glasovi je po oblikovanju uspela sopranistka gdč. Anica Čepe, ki je zapela Smetanov »Poljub«. — Čeprav ni bila v petju dovolj dobra, vendar pa je izkazala močan glasovni material mezzosopranistka gdč. Dobršek Milena, ki je zapela arijo Carmen iz tretjega dejanja istoimenske opere. — Med tenoristi so uvaževanja vredni še mladi g. Aleksander Boštjan-čič, ki je zapel Karla Boštjančiča »Ob slovesu« oblikovalno precej zadovoljivo, dalje vzbuja pozornost g. Rudolf Franci, ki ni nudil na večernem nastopu toliko kakor na mnogo boljšem dopoldanskem, kjer je bil umirjenejši njegov glas in oblikovanje. Predvsem je bila zabrisana lepota tona. Vendar mu velja pozornost z ozirom na volumi-nozen glas. Dober glas ima tudi g. Garibaldi Rado, baritonist; zapel je iz Werdijeve »Traviate«. — Nastopili so poleg teh še gg.: sopranistka Re-gina Ostre (Adamič: »Na lipici zeleni«), tenorist Marijan Borštnik (»Daleko moj Split«), sopranistka Jozefina Klopčar (ruska narodna), sopranistka Anica Zirovnik Pavčič: »Ciciban«), sopranistka Branka Stergar (B. Šček: »Pomladanska«), tenorist Marijan Cankar, sopranistka Marija Gašperji« (N. Strilof: »rriša je cesarski poi«), mezzosopranistka Ivanka Čeme (Schubert: »Serenada«), sopranistka Erna Krže (Puccini: »Madame Butter-fly«), lepo barvani tenorist Hieronim Žunec (Flo-tow: »Marta«), basist Milan Kacijan (Čajkovski: »E. Onjegin«) in mlajši, a korajžni, glasovno še neopredeljeni g. Kovač, ki nam je zapel koroško narodno »Tam, kjer teče bistra Žila«. Po zaključeni tekmi so nastopile tri lanskoletne tekmovalke, ki so že lani vzbudile pozornost, letos pa pokazale uspeh šolanja. So to gdčč. sopranistka Frančiška Herc, altistka Katja Čanga ter altistka Bogdana Stritarjeva. Napredek je viden pri vseh treh, pri gdč. Stritarjevi pa se najbolj približuje popolnosti. Upamo, da bo tudi letošnja prireditev dala pobudo za enak uspeh v napredku tudi letošnjim tekmovalcem. Morda bodo ti nastopi le zbudili zanimanje kakega mecena, ki se mu bo zasmilila slovenska glasbena kultura, ki jo gradijo talenti v revščini in nerazumevanju denarnih mogotcev; ti bi se lahko spomnili me-censtva pri drugih narodih. Pri nas jih ni mogoče našteti niti na pet prstov. Po nastopu teh treh je bil razglašen izid glasovanja občinstva in komisije, ki je nagradila šest najboljših: Anica Čepe (sopran), Drago Čuden (tenor), Miro Gregorin (bariton), Jože Leskovšek (tenor), Jože Šegedin (tenor) in Jože Šutej (tenor). Določitev komisije in izid javnega glasovanja odgovarjata najboljši kvaliteti omenjenih, sil. • »L'Italia che serive« (Italija, ki piše) se imenuje italijanska revija, ki že 24 let Izhaja v Rimu. Vsebuje leposlovne, znanstvene, prirodopisne, go-spodarsko-gospodinjske in književne spise v poljudni obliki, . ki so ponazorjeni • primernimi slikami in ilustracijami. Priznanje italijanski kulturi. V brazilski prestolnici Rio de Janeiro je imela Akademija zna. nosti slovesno sejo, ki je bila posvečena italijanski kulturi in znanosti. Na seji je bil tudi italijanski matematik, prof. Gabriele Mannuano, ki je bil poklican, da bo imel na filozofski fakulteti brazilske univerze svoja predavanja. Zborovanje italijanske Kraljevske Akademije. Nedavno je bilo zborovanje Kraljevske italijanske Akademije, ki ji je prisostvoval tudi Kralj in Cesar Viktor Emanuel III. in mnogo političnih in vojaških osebnosti. Predsednik Akademije gosp. Federzoni je prebral seznam delovanja v tem letu. Mimo tega je bila podeljena prof. Mariju Salmiju nagrada Akademije za arheologijo in zgodovino. Nagrado za normalno in patološko fiziologijo pa je prejel profesor Giulio Pupilli. Navodila za popis prebivalstva Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino odreja na podlagi svoje naredbe št. 59 z dne 5. julija 1941-XIX: Odobrujeio se priključena pravila za popis prebivalstva Ljubljanske pokrajine. Ljubljana, dne 9. julija 1941-XIX. Visoki Komisar: Emilio Grazioli. PRAVILA t. Dne 31. julija 1941-XIX bo v vseh občinah Ljubljanske pokrajine popis prebivalstva. Vojaki italijanske oborožene sile vseh stopenj, vštevši Kr. Karabinjerje in Kr. finančno stražo, so izvzeti od popisa. Podatki o številčnem stanju in kakovostni sestavi prebivalstva o polnoči 31. julija 1941-XIX se zberejo s popisnimi polarni, t. j. z družinskimi polarni in polarni za zajednice. Pojem rodbine in zajednice je razložen v splošnem navodilu št. 1 na prvi strani pole. 2. Na območju vsake občine opravijo popisovalci popisni postopek pod vodstvom župana ali komisarja in občinskega tajnika. Le-ta sta odgovorna, da ukreneta vse, kar je potrebno za pravilni potek popisnega postopka: popisovalci pa odgovarjajo za popolno izvršitev svoje naloge, zlasti za popolnost podatkov, t. j. za popis vseh rodbin in vseh zajednic v občini, kakor tudi za resničnost podatkov, ki jih dajo popisanci pismeno ali ustno. 3. V vsaki občini skrbita župan ali komisar in občinski tajnik za izbiro in imenovanje popisovalcev, ki jih mora biti toliko, kolikor jih je treba za pravilni potek dela, tako da se vsakemu popisovalcu naloži popis tolikega števila rodbin in zajednic, da ga aelo ne preobre-menja. Praviloma naj se določi vsakemu popisovalcu popis ne manj ko 100 in ne več ko 150 rodbin in zajednic. Ozemlje, na katerem so nastanjene rodbine in zajednice, poverjene enemu popisovalcu za popis, je popisni okoliš; ta okoliš mora biti natančno in določno razmejen, da se prepreči vsak dejanski ali mogoči poseg v sosedne okoliše in da ne bo dvojnih popisov ali pa kakih opustitev. Zaradi tega se razdeli vse občinsko ozemlje na ustrezno število popisnih okolišev Popisni okoliši morajo biti označeni z zaporednimi številkami. 4. V glavnem kraju vsakega okraja se morajo zbrati na okrajnem načelstvu na dan, ki je določen v popisnem razporedu, ob 10. uri župani ali komisarji in občinski tajniki okraja, da prejmejo potrebna navodila za izvedbo popisa. Nato pouče v dneh, ki so določeni v prej navedenem razporedu, župani ali komisarji in občinski tajniki popisovalce, katerih služba teče od dneva, navedenega v razporedu, ko naj se prično vročati popisne pole in ki jim preneha služba brž ko se sestavi »Zbiralni pregled popisnih okolišev«. 5. Popisne pole je treba vročiti zadnjih pet dni pred dnevom popisa. Za to morajo skrbeti popisovalci, katerih vsak mora napraviti na posebnem obrazcu seznam vseh rodbin in zajednic, nastanjenih na območju njemu dodeljenega okoliša. Ustrezni obrazec ima naslov: »Stanje popisnega okoliša«. Ob vročitvi vsake popisne pole mora popisovalec dati vsa potrebna pojasnila za natančno in lažjo izpolnitev te pole; nato potrdi rodbinski poglavar ali poglavar zajednice ali njegov namestnik s svojeročnim podpisom njen prejem v posebnem stolpcu »Stanja popisnega okoliša«. Popisovalci morajo prijaviti rodbine, ki so v celoti jn začasno odsotne iz občine, občinskemu tajniku, ali mora uradno in po podatkih, ki jih ima, izpolniti ustrezne rodbinske pole. 6. Popisne pole se morajo pobrati v petih dneh po dnevu popisa. Tudi to opravijo popisovalci, ki se morajo pri tej priliki prepričati, ali so bili odgovori dani na vsa vprašanja in ali ustrezajo stanju rodbine ali zajednice na dan popisa (o polnoči 31. julija), poleg tega se morajo prepričati, če treba po listinah, ki jih imajo stranke, ali ustrezajo v popisni poli navedeni podatki resnici. Če bi stranke zaradi nepismenosti ali iz drugih upoštevanja vrednih vzrokov popisnih pol ne izpolnile same, mora to storiti popisovalec po podatkih, ki jih dajo stranke same. 7. V dneh, ki sledijo dnevu popisa, izvršijo pokrajinski popisni nadzorniki in uradniki Osrednjega zavoda za statistiko v vsaki občini preglede neposredno pri rodbinah, da se prepričajo o popolnosti podatkov in prijavijo pristojnim oblastvom v nadaljnje poslovanje primere opuščenega popisa in odgovorne osebe. 8. Občinski tajnik mora popisne pole sproti pregledati, kakor se oddajajo. Tudi župan ali komisar se mora prepričati š posameznimi delnimi pregledi popisnih pol o popolnosti in točnosti odgovorov, ki so jih dali popisanci. Pole, še o novem načinu razdeljevanja mesa Razglas novega načina razdeljevanja mesa je danes že nalepljen po vsem mestu in vzbuja posebno pri gospodinjah, zlasti manj premožnih slojev, splošno zadovoljnost Tudi ta razglas smatra naša javnost za dokaz resnega prizadevanja tako Prehranjevalnega zavoda Visokega Komisariata kakor tudi mestnega preskrbovalnega urada, da bi bila živila čim najbolj pravično razdeljena in s tem tudi najrevnejši sloji obvarovani pomanjkanja. Sicer za meso še ne bomo dobili kart, kakor smo jih dobili za druga najpotrebnejša živila, pač pa bodo tudi za meso vpeljane knjižice omogočale najstrožje nadzorstvo razdeljevanja mesa, da mesa ne bodo dobili samo tisti, ki jim je cena postranska stvar, temveč bo vsaj košček govedine po znosni ceni na razpolago tudi delavcu, da se bo okrepčal z juho in mesom. Upoštevati namreč moramo, da so bili naši manj premožni in delavski sloji v prejšnjih časih v prvi vrsti navezani na mesno hrano, za katero ni treba toliko masti in drugih dodatkov kot za druge jedi. Za našega človeka je še vedno goveja juha s koščkom mesa najbolj cenjena hrana, Čeprav nas sodobna zna. nost o živilih in prehrani uči, da imamo dosti drugih mnogo cenejših živil, ki so prav tako ali še bolj izdatna hrana kot je meso. Sicer smo novi način razdeljevanja mesa že podrobno opisali in tudi z razglasom je vsa naša javnost že dosti poučena, vendar pa zaradi reda opozarjamo še posebno na razne datume, da delo v mestnem preskrbovalncm uradu zaradi zavlačevanja strank in mesarjev, ki ne bi o pravem času izpolnili potrebnih seznamov, ne bi zastajalo. Do torka, 15. julija se mora vsak odjemalec mesa prijaviti najbližjemu ali pa tistemu mesarju, kjer je doslej jemal meso. Najkasneje do tega dne pa moraio tudi zavodi, gostinski obrati ter vse civilne in zavodske družine pri svojih me- sarjih naznaniti število oseb, ki so pri njih na hrani. Do četrtka, 17. julija opoldne moraio mesarji predložiti mestnemu preskrbovalnemu uradu po tri izvode vestno in pravilno izpolnjenih seznamov svojih odjemalcev. Prav tako morajo vsi zavodi, gostinski obrati ter vse civilne in zavedske družine do tega dne opoldne preskrbovalnemu uradu prijaviti število oseb, ki so pri njih na hrani. Mesarji bodo potem razdelili svojim strankam knjižice in stranke bodo s temi knjižicami dobivale meso samo pri onih mesarjih, kjer so se prijavile, saj mesarji ne bodo smeii prodajati mesa takim strankam, ki se niso pri njih vpisale. Edino, če se bodo vse stranke natanko ravnale po predpisih in tako stranke kot mesarji izpolnili predpise do navedenih rokov, bo mogoča prva oddaja mesa na ta način že v soboto 26. julija. Posebno pa vso javnost opozarjamo, da bo prodaja mesa pod najstrožjim nadzorstvom ter bo vsakdo, ki bi se dvakrat ali celo večkrat prijavil, strogo kaznovan ter bo za nekaj časa izgubil pravico na dobivanje mesa. Upravičeno smo prepričani, da bo novi način razdeljevanja mesa pomiril mesarje in prebivalstvo ter odprl spet mesnice in mesarske stojnice tako revnim kakor tudi bogatim. — Proti sebičnim izkoriščevalcem zlasti revnejšega prebivalstva so se pa seveda oblasti borile in se še bore z vso strogostjo ter se bodo še nadalje borile s še večjo odločnostjo. Naši pošteni mesarski mojstri sami najbolje vedo. kako sebično izkoriščanje razmer zelo škoduje ugledu vsega mesarskega stanu. Zato bodo pa po-šteni mojstri še nadalje sami varovali svoj ugled in branili Čast svojega stana z vestninv izpolnjevanjem vseh odredb in predpisov n>, splošno zadovoljnost pre 'vaHr- ^'jsi, Poštenemu delu — pošten | za katere se ugotovi, da niso popolno izpolnjene ali da niso v redu, se morajo vrniti po-pisancem, ki jih morajo s pomočjo popisovalcev izpopolniti ali spraviti v red. Ko se pole pregledajo in spravijo v red, se za vsako polo sestavi pregledna tabela, ki je v desnem spodnjem kotu na notranji strani pole. Za sestavo pregledne pole se morajo pri posameznih stolpcih upoštevati naslednja navodila: Stolpec 1 — vpisano mora biti skupno število DA (glede moških), navedenih v stolpcu 15 popisne pole; Stolpec 2 — vpisano mora biti skupno število DA (glede žensk), navedenih v stolpcu 15 popisne pole; Stolpec 3 — vpisano mora biti skupno število vseh DA, vpisanih v stolpcu 15 popisne pole; Stolpec 4 — vpisano mora biti skupno število NE (glede moških), navedenih v stolpcu 15 popisne pole; Stolpec 5 — vpisano mora biti skupno število NE (glede žensk), navedenih v stolpcu 15 popisne pole; Stolpec 6 — vpisano mora biti skupno število vseh NE, navedenih v stolpcu 15 popisne pole; Stolpec 7 — vpisano mora biti skupno število moških, navedenih v stolpcu 6 seznama B popisne pole; Stolpec 8 — vpisano mora biti skupno število žensk v stolpcu 6 seznama B popisne pole; Stolpec 9 — vpisano mora biti skupno število vseh oseb, navedenih v stolpcu 6 seznama B popisne pole; Stolpec 10 — vpisanH mora biti vsota številk, navedenih v stolpcih 1 in 6 pregledne tabele; Stolpec 11 — vpisana moTa biti vsota številk, navedenih v stolpcih 2 in 8 pregledne tabele; Stolpec 12 — vpisana mora biti vsota številk, navedenih v stolpcih 3 in 9 pregledne tabele. Po končanem pobiranju popisnih pol se mora občinski tajnik po pripomočkih, ki jih ima, prepričati, ali 5o bile popisane vse hiše in po možnosti tudi glede vseh stanovanj. 9. Ko se pregled konča in se pole spravijo v red kakor tudi sestavijo pregledne tabele, primerja občinski tajnik za vsak popisni okoliš rodbine in zajednice, navedene v »Stanju popisnega okoliša* z ustreznimi popisnimi polarni in vnese v posebne stolpce tega »Stanja popisnega okoliša« številke iz zadnjih treh stolpcev preglednih tabel. Številke, ki se na ta način prepišejo v vse sezname, se seštejejo za vsak okoliš in nato za vso občino. Seštevek Za vsako občino je treba nato vpisati v poseben obrazec (zeleni obrazec), ki ga je treba vročili do vštetega 12. avgusta pokrajinskemu nadzorniku. 10. Ko je dokončan ves poprej opisani postopek, mora občinski tajnik urediti popisne pole po vrstnem redu v »Stanju popisnega okoliša«. Pole vsakega posameznega okoliša in ustrezno »Stanje popisnega okoliša' se morajo vložiti v mapo, ki ima na naslovni strani napisano ime občine in zaporedno številko popisnega okoliša. Mape za okoliše se morajo urediti po njih zaporednih številkah in zaviti v enega ali več zavojev; na vsakem izmed njih mora biti navedeno ime občine s tiskanimi črkami. Zavoji morajo biti tako napravljeni, da je vsebina dobro shranjena. Ce gre za en sam zavoj, mora imeti napis: »Edini zavoj«. Če je več zavojev, mora biti na vsakem od njih zapisan ulomek, čigar imenovalec označuje skupno število zavojev, števec pa zaporedno številko vsakega zavoja, na pr. tako: >/'„; 'U; •'»; •/.; "/.. Ce se smatra za umestno vložili zavoje v lesene zaboje, morata biti na teh označeni ime občine kakor tudi število zabojev, enako kakor je bilo rečeno za zavoje. Zaboje ali zavoje prevzame Pokrajinski popisni urad. O zabojih ali zavojih (ki niso vloženi v zaboje) je treba napraviti 6eznam v dvojnem prepisu, iz katerega naj bodo razvidni: ime občine, število predanih zabojev ali zavojev (ki niso vloženi v zaboje), kakor tudi ura predaje. Prepis, ki ostane občini, mora po predaji — prevzemu podpisati prevzemnik gradiva; prepis seznama pa, ki se izda prevzemniku, mora podpisati občinski tajnik. 11. Pokrajinski popisni nadzorniki, ki prejmejo navodila -n ki se jim začne služba na dan, določen v ta namen v popisnem razporedu, so podrejeni vodji Pokrajinskega popisnega urada. Poleg nalog, navedenih pod točko 7. teh pravil, morajo opravljati V6e druge nadzorovalne posle ki so potrebni, da se ugotovita in zavarujeta pravilnost popisa ter natančna in pravočasna izvršitev nalog, ki so poverjene občinskim popisnim uradom. 12. Ko občinski popisni urad* popisne pole spo-polnijo, pregledajo in po potrebi spravijo v red, jih Pokrajinski popisni urad zaporedno in podrobno pregleda. Ta pregled izvrši osebje, ki ga ta urad za to sprejme in pouči. 13. Pokrajinskim popisnim nadzornikom, popisovalcem in revizorjem Pokrajinskema popisnega urada se priznajo za njih delo dnevnice; občinskim tajnikom pa se prizna posebna nagrada; izmera prve in druge se sporoči s posebno okrožnico. Likvidacija zgoraj navedenih dnevnic in nagrad v izmeri, ki jo določi omenjena okrožnica, je poverjena vodji Pokrajinskega popisnega urada po presoji dela, ki ga je posameznik opravil opirajoč se pri tem na poročila uradnikov Osrednjega zavoda za statistiko in na pregled popisnih pol. Rdeči križ poroča Namesto venca na grob pokojne ge. TruŠno-vičeve so darovale stranke Pokojninskega zavoda na Brinju 100 J.ir Rdečemu križu. Plemenitim da-rovalkam se Rdeči križ najlepše zahvaljuje. Gospod Pertot Vojteh iz Akademskega kolegija naj se zglasi v naši pisarni zaradi nedostav-Ijive pošte. Pošto naj dvignejo v pisarni na Miklošičevi cesti 22 b: Barle Darko (sin Ante), inž. Nikolajev Mihajlo, Prebor Matija. Rolih Anica. Hrastelj Jože, dr. Jelen Stanko, rodbina Pol.iša iz Šiške. V torek ob 11. uri dopoldne naj se zglasi soproga inž. Trošta, da bo dobila informacije o svojem soprogu. Starejši gospod je zaprosil železnega nemškega kanclerja Bismarcka, da bi mu sprejel sina v diplomatsko.,^bc, Btomarck ga je takoj vprašal: *Kjlkrae so njegove sposobnosti?« »Govori osem jezikov,< mu odvrne prosilec. »O, če Je pa tako, ho zan; lahko dobiti službo. Dajte ga za vratarja v kak In s temi bes^jlajni je bil raŽ£>vor med Obema končan. Matija Maleil« 19 V zelenem polju roža Izvirna povest Zakaj sta poslala to razglednico Metki? Da je njeno odpošiljatev povzročil 'line, je bilo Metki jasno. Teta ji ni nikdar ni črhnila o tem. da bi tudi Ribničan skladal pesmi. Stihi na razglednici v primeri s pesmijo o Marjetici res niso bili Bog ve kaj, ali vsak jih vendar ne bi skoval, da bi se tako gladko brali. Da jih ni napisal Tine in pod potil prijatelja, da jih odpošlje? Kaj mislita z mislimi v molu? O molu je Metka čula, ko se je učila note, študentovskega izražanja pa si le ni mogla prav raztolinačiti. Kdo se ženi? Za Vekoslava, ki je za deset let starejši, Tine ni nikdar kazal nobenega zanimanja. Melka bi se oinožila, nje torej ne mislita zbadati s svojimi stihi? Ali je morda vse le študentovska šala in nerazbo-rilost? Pa zakaj je prišel prav sedaj Tinetu ta nejasen dovlip na misel? Razglednica je Metko zmedla. Priklicala je v spomin tiste lepe dneve in večere tam v Kuhinji drugega nadstropja starinske ljubljanske hiše. In v tisto sobico z okni na grad so pohitele Metkine misli. Ni je več zanimalo Vekoslavovo pripovedovanje o Dalmaciji. Oj, kako vse drugačno življenje živita študenta v listi sobici z oknom na grad ko Vekoslav ob svoji zemljiški knjigi, dan na dan ob isti knjigi... In Metka je poiskala med perilom v omari omot, v katerem je hranila svoje čipke in vzorce. Med čipkami in vzorci je poiskala listek, tako skrit, da bi ga nihče, nihče ne mogel najti, še ostrovidna in premetena sestra ne. Tam za gorami sreča spi... Ni Vekoslav ni domači niso mogli razumeti nagle Metkine spremembe. Kaj le je v tem dekletu, da je spremenljiva ko mavrica? V najhujši vročini je pritekel Lohač k očetu, ko s prošnjo, naj pride gasit njegovo gorečo hišo. »Sosed, no zameri! Ali res sem v zadregi. Samo za dan. dva posodi. Fant je ko vihra. Še danes naj pošljem, brzojavno naj nakažem, pomisli!« Oče je rad posodil. Metka ni vedela, dali pri Lohačevih v resnici niso imeli denarja pri hiši, ali se je prišel Lohač le bahat, da je njegov Tine z odliko napravil maturo. Drugi dan pa je dobila zopet razglednico: Sva maturo naredila, hej, juhej, juhej! Si ponosna, Majda mila, na junaka svoja dva? Povej! Janez, Gašper. Tine je samo podpisal Janeza, naslov in vse drugo je pisal Ribničan. Majda mila! Ali te peče, Tine, da si bil tak o Veliki noči? Ali ti je hudo, ko vidiš, da sem dobra z Vekoslavom? Si zvedel po ovinkih, da so najlepše vožnje po morju koncem julija in začetkom avgusta? Morda pa je vse le zopet trenutna zabava Tinetova. Lohačeva žilica se je oglasila v njem, pa ni mogel drugače, ko da se ji pobaha. Hej, juhej, juhej! Ce je tudi sama baharija, kaka prešernost in razposajenost! O, da, taki so študentje I Sami vriski in veselje, razigranost in dobra volja, kadar jih prime. Kako so vriskali domači študentje tisti večer, ko so odhajali po Ribničana, da jih reši iz zadrege in prevzame Gašperjevo vlogo! Kako je vriskal Tine tisti večer po igri! Metko je kar streslo. Le kako je mogla pozabiti na tisti Tinetov obisk? Zazvenel ji je po glavi, ko da je Tine pravkar zavriskal tam pred njihovo hišo. Pa kako je mogla ob Vekoslavovem opisovanju morja in Dalmacije pozabiti na tiste trenutke prošle jeseni in zime, ko je Tine v tetini kuhinji govoril o domači vasi, o poljih in travnikih, posejanih z marjeticami, ki so mu najljubše rože. Marjetica za srečo ve! Kako preprosto, pa lepo, lepo! Vekoslav, ti pa o zemljiški knjigi: Suhoparne številke, parcele, dolgovi, krute pravde I V tem živiš, od tega suhega kruha hočeš rezati Metki,.. Tine pa: Marjetica, Marjetica, v zelenem polju roža, ko duša vsa je žalostna, me misel nate boža .., Poočitala je vest Metki: Krivico delaš Veko-slavu, kako krivico! Pošten je, rad te ima, trpi ob tvoji spremenljivosti in mukah. Dober je ko med na rženetn kruhu: Ne pije, pri cigaretah si prilrguje, da povede svojo ženko na ženitovanjsko potovanje. Saj ga niti vredna nisi. Metka I Da, da, Metka, nisi ga vredna! Vse od Velike noči si se jezila nad Tinetovim obnašanjem, pa nisi ni za las boljša in drugačna. Ko njega piči tudi tebe, pa te ni danes spoznati proti včeraj. Ubogi Vekoslav! Le kako ti naj Metka dopove, da se ji smiliš, da te spoštuje, da pa te ni vredna? Osreči katero drugo, ki bo še bolj vzhičena nad lepotami tistega potovanja po Dalmaciji, Hercegovini in Bosni. Tvoja zamisel je lepa, človeka morajo pozanimati, ko govoriš s toliko navdušenostjo in toploto o potovanju, ali, glej, Metko si le za trenutke ogrel. Zasmilil si se ji, ko je videla, kako prosiš, kako vneto in vztrajno hrepeniš po svojem cilju. Kako naj ti človek pokaže, Vekoslav, da je bila prijaznost zadnjih tednov le usmiljenje? Pa da usmiljenje še zdavna ni ljubezen? Da je vse to bila ie velika zmota: Nikdar, nikdar bi ne mogla Metka jesti kruha, ki ga daje tista kruta, preperela, gotovo vsa črna in črviva knjiga, zemljiška kn jiga ... Besed ni bilo treba, saj je govorilo Metkino obnašanje dovolj. Prikrito Vekoslavu tudi ni mo- glo ostati, odkod njena sprememba. Tisti dve razglednici nista bili tajnost pri hiši. Da sta od Ti-neta, četudi ju je pisal Ribničan, ni vedela le Metka. Čim nemirnejša in bolj čudnega in nerazumljivega obnašanja Metka, tem žalostnejši in za-mišljenejši Vekoslav. Metka v njegovo žalost ni hotela vreči ostre in trde besede, Vekoslav je videl, kako čudna je njegova vloga: Zaradi Metke prihaja k hiši, Metka pa se skriva in beži pred njim. Na prijazne nagovore, ni odgovora, ali le kratek da, ne, včasih le pokimanje z glavt> ali skomiganje z ramo. Lokačev Tine se je moral vsak dan vrniti. Tiste njihove slovesnosti po maturi, za katere je moral Lokač poslati denar, niso mogle trajati tedne. In Vekoslav 9e je odločil. Metka se je sama začudila, odkod mu naenkrat tolik pogum. »Prej ko pride Tine do kruha.. .< Tako je začel Vekoslav. Do tedaj o Tinetu z Metko ni govoril. Ko da se je namenoma tega izogibal. Metko je neprijetno dirnilo. Dober je, Vekoslav, pa menda ne misliš začeti s črnenjem, ogovarjanjem in zabavljanjem čez Lokačevega študenta? In zakaj začenjaš s kruhom ti, ki ješ žalostni kruh od tiste mrzke zemljiške knjige? »Postavim, da stopi tudi takoj v službo. Saj z maturo gre lahko k železnici, pošti, financi in drugam. Ali prej ko se bo mogel poročiti...« Metki je silila kri v glavo. Kdo bi si mislil od tebe, ki si se delal tako dobrega, da boš govoril tako? Vekoslav, zakaj podiraš dobro mnenje o sebi? »»Pa tudi ne verjamem, da pojde takoj v službo, če je res napravil maturo z odliko. Taki' so domišljavi in visoko letajo!« »Po sebi sodiš, Vekoslav! Ti si seveda bil domišljav in bi visoko letal, tvoji prav tako, da si se prerinil do mature in jo napravil z odiiko. Ni pozabljeno, kako ste dvigali glave, ko si zdelal drugo leto v gimnaziji.« Italijanščina brez učitelja 63 Passato remoto obeh pomožnikov. Avere Essere ebbi fiii avesti fosti ebbe fu avemmo fummo aveste foste čbbero furono V kavarni (al calfe). Avčte una ta vola libera? (Imate prosto mizo?) Potete accomodarvi qui! (Lahko izvolite tukaj!) Italijan ljubi kavo na svoj način. Ni mu do tega, da bi je bilo dosti. Zadošča mu je malo, le da je močna, aromatična in vroča. Tako je v Italiji nastal »caffe espresso« s svojimi slovitimi kuhal-nimi pripravami (la macchina per il caffe espre6-so), ki so se razširile po vsem svetu. Pazite, vroč je! Badate, scottal V italijanskih kavarnah naročajo gostje največ -— un caffe espresso ali kratko: un esprčsso. Če se doda malo mleka, nastane ,un capuccino". Naša bela kava je ,caffe e latte'. Razen kave se seveda lahko naroči tudi kakao (il cacao), čokolada (la cioccolata), čaj (il tč), kozarec mleka (un bicchi-ere di latte). Kdor bi se rad ohladil, naroči ledeno kavo (un caffč freddo, ali: un caffe in ghiaccio), ledeno kavo s tolčeno smetano (una granita di caffe con pan-na). — V vročih dneh se pijo na jugu zvečine z ledom hlajene pijače (delle bibite in ghiaccio), na primer limonada z ledom (una limonaia in ghiaccio). Zelo priljubljene so pijače s sodo (delle bibite al selz, delle gažžose): malinovec s sodo (una gažžosa di frambua, ali: di lampone), oranžada (un'aranciata), sok granatnega jabolka (una grana-tina) itd. — Slavni so italijanski sladoledarji (il gelatiere). Che gelati s6no oggi? (Kakšen sladoled imate danes?) — Vaniglia (vanilijev). anannasse (ananasov), cioccolata (čokoladni), fragola (jagodov), lampone (malinov), pešca (breskov), limone (limonov). — Tolčena smetana — la panna montata. Če je hladno, je dobrodošel vroč punč (un ponce bollente). Italijanska posebnost je ,lo zaba-ione' (punč iz maršale z jajci). Marsikomu tekne kozarček žgane pijače: kozarček likerja (un biccherino di. rosolio), konjak (un cognac), aperitif (un aperitivo). Posebna do- brota je vermut s sodo (un vermut al selz) ali ko zarec maršale (un maršala). Marsikdo si naroči peciva (del pane) ali pa slaščic (un pasto); kakšno boljše pecivo (ali piškot — un savoiardo), košček torte (una fčtta di pan di Spagna). V italijanskih kavarnah se dobe tudi časopisi. —■ Guardate, per favore, se si puo avčre aualche ......nel (P...... jstra v rokah.) illustrazionel (Poglejte, prosim, če se more dobiti kakšna ilustracija!) — E' ancora in lettura. (Je še Plačami (II conto!) — Fate il cčnto, camerierel Ali: Quanto e il conto? (Naredite račun, gospod plačilni... Koliko je račun?) Consolazične. »Camerierel E' mezz'ora che1 attendo quel fa-m6«o zabaidne, e non lo včdo ancčra arrivare!« »Non abbiate fretta, signore; il locale rimane5 aperto tutta la notteU Pripombe. i kar, odkar. — i rimanere, rimango; pass. ram. rlmali, part. pass. rimasto — ostaiti (naprav, glagol), a Ključ k vaji v 62. nadaljevanju. ' Avgust je šel s svojim očetom gledat (iti '+ namenilnik — andare a 4- nedoločnik!) sliko, razstavljeno v delavnici nekega umetnika. — »Kdo je tisti slepec?« je vprašal svojega očeta (vprašam koga ali kaj = domandare a. .!), kazaje (gerundij!) sliko. (»To) je Belizar, starodaven vojak, poln kreposti in nesreče (poln česa — pieno di.. .).« — »In tisti deček, ki mu sedi štuporamo na ramenih, kdo je?« — (»To) je njegov vodnik (la guida — samostalnik, po obliki ženskega spola, po naravnem spolu pa moškega !).« — »Lep vodnik, ki se da (prav za prav: stori) nositi!« — »Ne vidiš revčka, kako je bled in bolan? In vendar, medtem ko ga slepec nosi, on določa varno pot, in na ta način si pomagata z vzajemnim prijateljstvom.« — »Oh, oče, kako rad imam ta ljubezniva prijatelja in kako mi je všeč ta slika!« — »Gotovo mora ugajati, ker uči krepost!« — »Poslušaj me, oče, če bom slikar, hočem vedno slikati krepostna dejanja,« — »In tako boš umetnik, ki bo izpolnjeval svojo dolžnost.« (Salvator Muzzi.) Nestrpni potnik in strojevodja Med ostalim občinstvom je potoval z vlakom I udi potnik, ki se je strahovito razbur jal zaradi počasne, vožnje. Stalno je vlačil iz žepa uro, jo vrtel v rokah ter se jezil na strojevodjo, ki je po njegovem mnenju prepočasi vozil. Na prvi prihodnji postaji je zato stopil k njemu in ga pošteno nahrulil z besedami: • Ali ne morete hodili hitreje, kakor sma pa hodili dosedaj?« — »O ja,< mu odvrne strojevodja, isamo svojega stroja ne smem zapustiti.« Mali oglasi V malih oglasih velja pri iskanju službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjskih oglasih je beseda po L1__, pri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0.60. Davek se računa posebej. — Male oglase je treba plačati takoj pri naročilu. 1 itožte M Jitejc: Kuharica čista, varčna, z daljšimi spričevali, ki opravlja tudi druga hišna dela, išče mesto v župntšču ali kjer koli. Naslov v upr. »Si.« pod št. 9609. E22HBZ3 ITsalciSvSfnS zlato kupuje po najviSjih cenah CERNE, Juvelir, Ljubljana Volfova ulica fit I Vsakovrstno zlato brlljante In srebro kupnje po najviSjih cenah A. Božič, Ljubljana Frančiškanska ulica 8 Nekaj kuhinjske oprave posodo in posteljno odejo prodam. Lampetova 13. Hladilna omarica (Frigidaire), praktična za gospodinjstvo, naprodaj. Ivo Stembal, Ljubljana, Vegova 8/pritl. Dražba Dne 15. julija 1941 ob 16 uri bo na postaji v Ljubljani dražba sledečih pošiljk: 1 zaboj starih sit iz medi, 72 kg; 1 sodček žganja, 33 kg; 1 zaboj električnih motov, 14kg; 1 omot igel za zre-benje, 10 kg; 6 bal zdravilnih zelišč, 407 kg; 6 sodov soka od višnje, 2650 kg. — Vodstvo skladišča.