NA TUJE TVEGANJE
Gre za širok problem, ki se pojavija • v raznih oblikah v vseh področjih našega gospo-darskega življenja: v preteklem desetletnem obdobju se je v podjetjih ustal Ia navada, da finančno odgovornost za paslo-vanje <da jo tako imenujemo) iia koncu konca prevzamejo družbene kredilne ustanove, ne pa gospodarske organizacije &ame. Prevelike zaloge neku-rantno blago, razne izgufoe v proizvodnji, ki so nastale zara-di kakšnih nerealnih kombina-c j, vse to se dostlkrat rešuje na lahek in eno&aven način — z dviganjem kied A& pri Narod_ ni banki. Ta navada še danes ni prenehala, čeprav v največ pri-merih ni ekonomsko upraviče-na.
Da bomo bolj jasni, bomo na_ vedli primer Tovarne mostov n kretnic v Ni.Su (to pa ne pome_ ni, da je to edini primer za ta-ko  prafcso.).
NUJNA ZAHTEVA TOVARNE MOSTOV
V začetku avgusta je Narod-na banka dobila od te tavarne pismo, v katerem zahleva nu-jen kredit v zneafcu 245 tnilijo. nov dinarjev za »kritje nadnor-malnh zalo-g ma'.eriala«. Kredit bj   vm:!a   v   «estih   mrsecih.   V
Montaža kretnic  v   tovarni  mo-stov  in kretnic  v  Nišu
pismu stoji poleg drugega do-besedno   tole:
»V zvezi z novimi ekonom-skimi ukrepi v letu 1956 se je kot posledica zoževanja inve-stic jske gradnje pojavila v tem podjetju precejšnja količina materiala v čezmernih zalogah." Te-ga mat&riala ni moč prede-lati do konca leta, medtem ko bo podjetju nujno potr&ben v letu 1957. Podjetje ga zaradi te-ga tudi ae sme pradati, ker ga prihodnje leto ne bi moglo zno-va jn pravočasno nabavit: za prihodnjo  proizvodnjo.«
V znesku 245 milijonov Je vštet tudi material za proiz-vodnjo tovornih vagonov in sl-cer v vtednosti 45 milijonov 59J t soč dinarjev. Podjetje je dobi-lo po končani licitaciji naročilo za izdelavo 1.600 novih tovornlh vagonov, o čemer je investilor, Ge-neralna direkcija jugoslo-vanskih železnic, zdala podjet. ju tudi odločbo pod številko 313/56  z  dne  25.  IV.   1956.
Na podlagi te odločbe je pod-jetje začelo nabavljati" ploč&vi-no in profilirano železo jn ta material je v označeni vr&dno-sti  že  prispel.
Toda čeprav so dob li na li-citaciji delo, niso začeli izdelo-vati, ker so čakali na izid dru-ge razpisane licitacije za še veijk štšvilo. vagonov. L'citaci-ja je določena za mes&c avgust in če bo podjetje znova dobilo naročilo, bo začelo s proizvod-njo  v  meseou  septembru.
Znano je nadalje, da je na-črt tega podjetja za gradnio pančevskega mostu prišel v ož-jo izibiro skupno z načrti »Me-talne« »Djure Djakoviia« in »Goše«.
To podjetje ima največ mož-nosti, da bo dobilo ta posel, ker bo nastopilo na 1 citaciji samo, medtem ko bodo vsa ostala podjetja nastopila z ne-kimi   nemškimi   tvrdkamU
Zaradi tega podjetje ne s"ie prodati mostnega mater a!a, če. prav ga ne bo moglo potrošiti v letu 1956, ker bi v letu 1957, ko bo začela gradnja, os'alo brez neobhodnega materiaia.
Kar zadeva materia! za pro-izvodnjo tovornih vagonov ima podjetje praiv. O tem primeru ie bllo že pisano. Narodna ban-ka  je  to  tudi  upoštevala  in  je
pomagala   podjetju   s   kreditom za  mater al.
Toda največji del kredita so zahtevali za raaterial, ki je do-ločen za gradnjo pančevskega mostu, ki pa ga bo roorda le gradilo   kakšno   drugo   podjetje.
TVEGAN  POSEL
Tovarna mostov in kretnic je nabavljala materiaj na P-jiagi prepričanja, da bo sama gradi-la ta most. Oslanja se na dej-stvo, da je njen načrt prišel v »ožjo izb ro« skupno s še tremi drugimi načrti. Oslanja se tudi na dejstvo, da je na Hcitact]! nastopilo šamo, medtem ko so partnerj; nasiopilj skupno z nekaterimi tuj mi tvrdkamt. Ali je bilo moč tako predpostav-ko vzeti kot sigurno in ali je bilo upravičeno natoaviti mate-rial. Prav gotovo ne. Sodelova-nje z neko tujo tvrdjio ne more biti pre-preka za ostale udele-ženee p^: HcUaciji. Kar pa je najv^žnejSe, priprave za licita-cijo so bile šele v začetku in o gradnji mostu ni bilo še niče-sar dokončno sklenjenega, pa tudi danes še ni.
Tudi ostala podjetja bi lahko z Isto prav co začela  nabavljati
mattrial. Ko pa bi pozneje ugo. tovila, da ga (vsaj letos) ne bo-do rabila, bi tudi lahko prosila za kredit, ki bi vsekakor zna-šal nad pol milijarde dinarjev. S tem da je nabavilo mate-r al, se je podjetje lotilo tve-ganega posla. Ko se je totve-ganje pojavilo, hoče, da ga trpl nekdo drugi, v tem primeru Narodna banka. Po bank., bi ga dejansko nosila tudi druga padjetja In vsa skupnost. Kre-dit, ki ga zahtevajo, bi nam-rei )ahk0 kofistno porabili na kakšnem drugera mestu.
MATERIAL    SE   NADALJK
HRANIJO
V tem pr meru je tveba ome. niti neko posebno okoliščino: Kakor trdijo vodje podjetja v pismeni izjavi. ne gre tu za ne-kurantno blago. Lahko bi ga prodali tn Narodna banka Je po-kazaia pripravljenost, da pod-pre to prodajo s tem, da bi z d-oiočenim zneski kreditirala tista trgovska podjetja, ki bi blago prevzela in ga prodala dalje. Toda Tovarna mostov in kretnic še nadalje odklanja, da bi se razbremenila tega materi-ala. Hoče ga še dalje hranitd, ker  še  vedno  pričakuje,  da  bo
gradila most. Tveganje ostaja še nadalje, nje.gov levji del (po zahtev. podjetja) pa naj krije kredtt.
Pri tern bi lahko vpraiali, all je danes v načolu opravičeno in" racionalno hranitj material dalj časa. To je imelo nekakšeu smH sel v prejšnjih časih, ko je bil največji del artiklov deficitea in jih je bilo te^ko nabaviti. Danes pa je to drugače. Mate-rial povsod ponujajo. Vse ka-že, da te ponudbe ne bodo krat-kotrajne, pa* pa da se bodo še povečale. Zato se ni bati, da bi ostal   brez materiala.
Razume se, Tovarna mostoV In kretnic se ne bo mogla izog_ niti nekaterim posledicam hra-njenja mostnega materiala. Če b; upostevali obresti za kredit, siroške za vzdrževanje zalog in vse drugo, bi videl , da vse to stane podjetje prav gotovo vei kot 10% vrednostj materi-ala.
Najsj bodo U stroški opravi-čeni ali ne, to je kolikor toii-k0 zadeva samega podjelja. To-da druga stran te-ga »tveganja«, kredit sam. pa je stvar vse skupnošti.- kt o^itao n dolžaa, da ga prevrzame nase.
M. Jakič