JANUAR
9 T Julijah ©
10	S Pavel, pušč.
11	C Teodozij
12	P Arkadi j * 12 S Veronika_
14	N 2. po razgl, G.
15	P Maver
16	T Marcelin
17	S Anton	$
18	C Petra stol
19	P Kanut +
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH..
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI ,
Geslo: Za vero in narod — ta pravico in retnteo — od boja do tmagel
LASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
LETNIK. (VOL.) XLIX
CHICAGO, ILL., TOREK, 16. JANUARJA — TUESDAY, JANUARY 16, 1940
Mz ^Jugoslavije
Višnjegorskim orožnikom se je posrečilo prijeti že dolgo iskanega tihotapca Pestotnika iz Tuhinjske doline. — Župani avtonomnih mest so častitali Dr. Korošcu. — Smrtna kosa. — Razno.	--
NOVA LADJA SKORAJ DODELANA
V Newport News, Va„ stoji že skoraj dodelana nova potniška ladja "America", ki jo kaže gornja slika. Ladja je last United States parobrodne družba.
jO e, li. liso le er o, a-isl of ,o| bi 11-za ia-: iti1;
je
J
•a-)0-ilci tih
ip| joke
tj o
za:
CO-;
-si. lovi-1';; zi-ke
Nova možnost na zapadli - Vesti o nameravanem pučo
Častitke Dr. Korošcu
Celje, 13. dec. — Včeraj
0	zbrali v Celju na konfe-enci župani avtonomnih mest n poslali narodnemu vodite-ju in predsedniku senata dr. Vntonu Korošcu ob izvolitvi :a častnega doktorja Ijub-j -inskt; univerze, v Belgrad laslednjo brzojavko: "Zupa-li slovenskih avtonomnih mest, :brani na konferenci univerze, pošiljajo iskrene čestitke in /dane pozdrave." — Dr. Ad-ešie Jure, dr. Ju van Alojzij, :lr. Voršič Alojzij in dr. Re-nic Alojzij.
Nesrečen padec
Do nezavesti so je potolkel Anton Pavovec, sin trgovca iz Otepanje vasi, ko je padel z motornega kolesa, s katerim po' cesti.- ■
-o-
Smrtna kosa V Dravogradu je umrl Jakob Jerovšek, brat šolskega svetnika in profesorja Dr. Je-rovška v Mariboru, doma iz Konjic. Star je bil 83 let. —
V	Ljutomeru so pokopali Ano Anuš, po domače Anuševko, staro skoro 90 let. Bila je daleč okolu poznana po svoji gostoljubnosti in veselosti. —
V	Mariboru je umri Jernej Schmautz, višji državni kontrolor v pokoju star 58 let.
-o-
Nezgoda s sekiro Drva je sekal zidarski pomočnik Franc Sitar iz Kamnika. Pri delu mu je spodrsnila sekira ob trdi grči in se mu zasekala v nogo, da je moral v bolnici iskati pomoči.
-o--
Katakombe v Mariboru Pri izpraznitvi Schei*baumo-ve grobnice na starem mestnem pokopališču v Mariboru so ugotovili, da je grobnica : zidana kakor katakombe, ki ima dvanajst etaž za krste, j Bile so pa tam samo štiri krste, iz katerih so spravili okostja v eno krsto in prepeljali na radvanjsko pokopališče.
Na varnem
Mali kazenski senat v Ljubljani je obsodil 25 letnega Ferdinanda Tomšiča in 37 letnega Jožeta Petriča, oba iz Rogatca vsakega na štiri leta robije in petletno izgubo častnih državljanskih pravic. Sta to stalna gosta ljubljanskih zaporov že nekaj let in sta v
•	zadnjem času zagrešila celo
-	vrsto vlomov in tatvin. Sedaj
-	se bodo okoličani za nekaj
•	let oddahnili,
1	-o--
Smrt vnetega gasilca
V Kapli vasi pri St. Pavlu i pri Preboldu je umrl posest-i nik Josip Turšek, bivši Član i uprave celjske gasilske župe
-	in ustanovitelj gasilske čete v -1 Kapli vasi, ki ji je predsedoval celih 25 let.
Tihotapstvo onesrečilo vso družino
Višnja gora, dec. 1939. —
Q
Lep uspeh svoje težavne službe beležijo višnjegorski orož- . rtiki, ko se jim je posrečilo ! prijeti že dolgo iskanega in večkrat kaznovanega Haceto- " ve ga pajdaša 33 letnega To- j neta Pestotnika iz Šmartna v Tuhinjski dolini. Čakali so 1 nanj na Peščeniku na strmini ] nad Višnjo goro in opazovali nekega hlapca, ki se jim je zdel sumljiv. V tem pa je , prišel od Višnje gore neki kolesar, ki v klanec ni mogel ' voziti, ampak je rinil kolo ob sebi. Orožniki komandir Mlinaric je stopil k njemu in začel s tujcem pogovor, pa se mu je ta sumljivo izmikal, ssato j£a je komandir vprašal za legitimacijo. V tem sta bila že na vrhu klane«. Kolesar je segel v žep, kot da mu hoče dati legitimacijo, se vse-del na kolo in pognal. Orožnik je bil hitrejši, pa se pognal za njim in ga vjel za sedlo. Kmalu sta se oba skupaj zvalila pod cesto in se valila po strmini tako dolgo, da sta oba z vso silo zadela v neko bukev. Komandir ai je pri tem zlomil dvoje reber, kolesar pa nogo. Na klice orožniškega komandirja so prihiteli sosedje in dva orožnika, ki, sta kolesarja ukleni-la m tu se je izkazalo, da je to že zgoraj omenjeni Tone Pestotnik.
Orožniki so našli pri Pe-stotniku zalogo saharina in kresilnih kamenčkov. Oborožen je bil tudi s samokresom. Dobro, da ob aretaciji ni imel ne prilike ne časa, da bi segel po orožju. Komandir Mli-narič se ga je tesno oklenil, ko je videl, da sega v žep. . . Prav ta svoj uspeli objem pa je plačal vestni orožnik s telesno poškodbo. Stanje zaradi obeh zlomljenih reber se mu je zdaj nekoliko poslabšalo. Pestotnik pravi, da je hotel pobegniti zato, ker se je zadnji čas pečal le še s tihotapstvom. Spočetka je hodil iz kraja v kraj peš. Prod dnevi pa si je kupil kolo. Ni hotel povedati, kdo mu je kolo prodal m kje je dobil samokres. Tihotapsko življenje je razbilo Pestotnikovo nekdaj srečno družino, tako pripoveduje sam. Bil je še pred let: ugleden gospodar in srečen oče dvoje dece. Ivo pa so gs zalotila oblastva na prepovedani poti, je bil obsojen nf ogrotano kazen 210.000 di narjev. Seveda ni zmogel to likšnega zneska. Zato mu j< bilo posestvo prodano in Pe stotnik je postal brezdomec Žena je odšla v Trzin, obi otroka pa sta pri sorodnikil v Šmartnem. Visoka kazen p! še ni izučila kaznovanega Pe sjtotnika. Strastno je vdan ti Ihotapstvu.
VSTAJO IMELI
V NAČRTU
_____ 1
Federalna policija objavila
senzacijonelno vest, da se
je v New Yorku pripravljala revolucija.
New York, N. Y. — Načelnik federalne tajne policije, J. Edgar Hoover, je v nedeljo osebno objavil, da se mu 1 je posrečilo preprečiti revolu- i cijonarno vstajo, ki jo je ime- i la v načrtu skupina ljudi v 1 tukajšnjem mestu. Poročila o 1 vsej zadevi pa so tako senza- 1 cijonalna in neverjetna, da i bo treba počakati nadaljnjih pojasnil, predno se jim more i posvetiti resnejša pozornost. i
Kakor trdi Hoover, je štela skupina zarotnikov 18 oseb, te so bile vse aretirane, med njimi dva voditelja, katerih imena so , se navedla kot Wm. G. Bishop , in John F. Cassicly. Ob aretaciji ! je bilo istočasno zaplenjenih 18 ( bomb, 12 pušk in množina muni-cije. Ta skupina, katere polovica je bila včlanjena pri narodni gardj, je imela baje načrt, s terorizmom napravi zmedo v mestu, da napade in opleni orožarno narodne garde, cla bombardira urade nekega tukajšnjega judovskega in nekega komunističnega lista, na kar bi zasedla električno in telefonsko centralo, pristanišče in kolodvore, in končno, kot višek vsega, bi se polastila federalnih poslopij in federalne rezervne banke, da bi dobila kontrolo nad ^zalogami zlata.
Kakor omenjeno, so te vesti skrajno fantastične. Med drugim je tudi težko najti pojasnila, kako bi 18 mož moglo nastopiti proti celi armadi newyor-ških policistov in proti več polkom federalne armade, ki je nastanjena v tukajšnjem okrožju. . ________________________
-	listi pa so se razbežali. Povod ; za vstajo je bil v izidu voli-* tev, ki so se vršile dan prej;
-	v njih je bil Ibarra ki je po-i novno kandidiral, poražen, na -Ikar je poskusil s silo.
POTRES PRESTRAŠIL LOS ANGELES
Los Angeles, Cal. — Tukajšnje mesto je zadnji petek ponoči občutilo znaten potresni sunek, ki pa ni povzročil nikake posebne nesreče, pači pa dosti strahu. Ljudje so zbežali na ceste, kajti bali so se, da se ne ponovi doživljaj iz leta 1933. - .... ,
PO KALSVETU
—	Chicago, 111. — Kakor < so se izdelali načrti, bo novi : chicaški nadškof Stritch slo- i vešno instaliran na svoje me- ' sto o Veliki noči, njegov na- i slednik v Milwaukee, novi nadškof Kiley, pa bo nastopil ; svojo službo kmalu zatem.
—	Pariz, Francija. — Kardinal Verdier je stavil nasvet, naj bi se postavila v Lurdu ' podobna bazilika, kakoršna je v Parizu na Montmartre, in, ki naj bi postala tudi 1 glavno francosko versko središče.
—	Rim, Italija. -— Na starega leta večer je izbruhnil ogenj v papeški palači v Rimu, ki je povzroči? nepopravljivo škodo na raznih starodavnih umetninah. Nad sto ognjegascev se je trudilo devet ur, da so požar zadušili.
—	Joliet, III. — Na božični dan je podlegbl nenadni smrti 72 letni župnik tukajšnje hrvaške cerkve, Rev. Geo. Vio-lich. Slučaj je nanesel, da je župnik daroval v 'tej cerkvi svojo prvo in zadnjo mašo na božič. Ravno na božični dan ;je namreč ob ustanovitvi te cerkve, v 1905, opravil prvo mašo v njej.
ZADUŠILI VSTAJO V EKVADORJU
Guayaquil, Ekvador. — Skupina vojakov je v kratkem času zadušila vstajo, ki je izbruhnila tukaj zadnji petek zgodaj zjutraj. Vstaji je načeloval svoječasni predsednik Ibarra in sodelovali so z njim avijatski častniki ter kakih 200 civilisiov. Cuječno-sti vojakov se je posrečilo,da so bili voditelji aretirani, civi-
JAPONSKA
VJTISKI
Pogodba z Ameriko ji dela ! skrbi.	i
—o—
Tokio, Japonska. -— Japon- ! ska je v veliki zagati, kako s stališče naj zavzame napram : Ameriki. Kakor znano, pote- : če s 26. januarjem trgovinski pakt med obema deželama, , ko je Amerika preklicala njega veljavnost pred pol letom, kakor je bil določen rok za ! preklic. Doslej se še ni nič določnega ukrenilo za sprejem novega pakta in s tem je Japonska v nevarnosti, da bo ' občutno gospodarsko prizade- • ta. Razpoloženje glede te za- f deve je bilo zadnji teden na Japonskem tako razburkano, < da je vlada bila odločena, da : napove resignacijo, kar je v : nedeljo v resnici tudi storila. .
-o--
POKAZALA KRŠČANSKO
ČEDNOST New York, N. Y. — Zapoved, da moramo povraeati hudo z dobrim, se sicer lepo bere, toda, po,j)j.ej |iyc;ti je malo težje. Neka Miss Dorothy Clarry pa je ena tistih, ki nauk tudi dejansko izvajajo. Pred nekaj dnevi je bil njen 75 letni oče ubit od avtomobila,ki ga je vozil neki črnec, kateri je bil tudi aretiran. Dekle je šlo na stanovanje tega črnca, toda / tamkaj je našlo družino v skrajni revščini: Žena je bila na bolniški postelji, štirje otroci so pa stradali. Dorothy je takoj pozabila na vse in izvršila izredno delo: Žensko je poslala na svoje stroške v bolnico, otrokom pa preskrbela hrano. — "Pojdi in stori tudi ti tako!"
V EGIPTU ZAPRLI NEMCE
Kairo, Egipt. — Po naročilu predsednika vlade je bilo v petek v raznih egiptovskih mestih aretiranih število Nemcev in zaplenjena množina dokumentov. Kakor znano, je Egipt ukinil diplomatske od-nošaje z Nemčijo.
- ,
PRINC PAVEL
NA HRVAŠKEM
——————. <
Prvi uradni obisk izza leta 1933.	(
—o—	]
Zagreb, Jugoslavija. — Na '
uradni obisk na Hrvaško je ] prispel zadnjo nedeljo iz Bel- : grada kraljevi namestnik princ Pavel. To je bil prvi i uradni obisk kake vladarske osebnosti v tej banovini od le- , ta 1933 naprej. Princa je , spremljala njegova soproga Olga ter sta ostala v Zagrebu tri dni; stanovala sta v palači načelnika banovine. Kraljevska posetnika sta ob prihodu sprejela voditelj hrvaške kmetske stranke, dr. Maček, in ban Šubašič. Po sprejemu se je vršilo cerkveno opravilo s Te Deum, v zahvalo za dosego sporazuma med Hrvati in Srbi. Prinqu na čast je 15,000 mož hrvaške kmetske straže priredilo parado s konjenico prostovoljcev na čelu.
SMRT MLADE ROJAKINJE
Chicago, 111. — Zadnjo soboto je preminula tukaj rojakinja Virginia Krasovec (poročena Grewell), stara 32 let, stanujoča na 4215 Gladys ave. Njeno truplo leži v kapeli pogrebnega zavoda Louis Zefran, od koder se bo vršil pogreb ta torek zjutraj s sv. mašo ob 10. uri v cerkvi sv. Štefana in od tam na Resurrection pokopališče. Pokojna je bila rojena v Jolietu in zapušča tukaj soproga, mater, tri sestre in enega brata, katerim iskreno sožalje.
SOVJETI KRITIZIRAJO STALIŠČE AMERIKE
Moskva, Rusija.— V Pravdi, glasilu komunistične stranke', je izšel zadnji petek članek, v katerem se ostro obsoja sedanje stališče, ki ga zavzema Amerika proti azijski in evropski vojni. Clankar pravi, da išče Amerika le svoje lastne koristi. Tako trdi, da zalagajo Zed. države z vojnim potrebščinami obe bojujoče se državi, Japonsko in Kitajsko, samo zato,da boste gospodarsko odvisni od njih, Kakor hitro pa bo Ame-i rika uvidela, da je pnsel . pravi trenotek, bo opustila ■ sedanje "nevmešavanje" te* i aktivno posegla vmes ter pri-J silila Daljnji vzhod k takemu i miru, ki bo dObičkanosen za : njene interese, pravi list.
l	-o-
NAKAZILO ZA FOREST r	PRESERVE
i Chicago, 111. — Za oskrbo < vanje forest preserves v chi - caškem okrožja se je kon e [cem zadnjega tedna nakazali ;- za leto 1940 svota neka n manj kot štiri milijone dolar )- jev. To je najnižja svota ' zadnjih desetih letih.
-n-.
Belgija z vso naglico mobilizirala svoje moštvo, ko so prišla poročila, da se Nemci ponovno zbirajo za napad. — Nizozemska in Anglija odredili podobne korake. — Nemci zanikajo ta poročila in jih žigosajo kot neumna.	=====——_
Bruselj, Belgija — V za-
padnih državah se je preko konca tedna pojavila nova nervoznost v pričakovanju skorajšnje nemške ofenzive. Vznemirjenje je pokazala zlasti Belgija, kjer je bilo vse vojaštvo na dopustu z alarmantno naglico poklicano nazaj pod orožje, odmev pa je našlo to mrzlično razpoloženje tudi v Angliji in na Nizozemskem, ' kjer se je izvršil podoben vpoklic moštva.
V Belgiji se je izvršila ta mobilizacija na pravi dramatični način. Za poziv moštvu pod orožje so se oblasti po-služile radia in posebnih kurirjev. Ti kurirji so imeli ukaz, obiskati vse javne prostore, kakor kavarne in 'gledališča, in klicati razkropljeno vojaštvo na takojšnji odhod. Vzrok za to naglico je bil v tem, ker se je izvedelo, da je pričela Nemčija ponovno koncentrirati ob meji svoje čete ter se je zopet pojavila nevarnost nenadnega vpada. Okrog 600,000 mož ima Belgija točasno pod orožjem, civilno prebivalstvo v obmejnih krajih pa je isti dan pričelo zapuščati svoje domove in se preseljevati v notranjščino države.
Ta slučaj je bil že tretji, da je Belgija na tak nenaden način mobilizirala svoje vojaštvo. Zadnjič se je to zgodilo v novembru, ko se je pričakovalo nemškega napada. Dasi nekateri vojaški izvedenci trdijo, ,da ni ob tem času nevarnosti, da bi pričela Nemčija z ofenzivo, in, da utegne njeno koncentriranje čet biti le pretveza, da Anglija ne bo pošiljala čet na Finsko, vendar ste se tudi Anglija in Nizozemska pripravila za vsak slučaj. Nizozemska je poleg vpoklica vojaštva z dopusta močneje ojačila svoje meje, Anglija pa je vse dopuste clo nadaljnjega ukinila.
Vesti iz Nemčije pa imaj0 Z£ vso to nervoznost le posmeh češ, da ta slučaj zopet kaže, kal nalezljiv strah lahko povzroč* izmišljene govorice. Poročila . kaki koncentraciji čet pa žigo saj o Nemci kot tako neumna da niti uradnega zanikanja n zaslužijo.
BRIHTEN LE^XrNAR
Pari*, Francija. — Nel( . lekarnar, po imenu M Drouart, je opazil, da rnu ne kdo ponoči krade premog, i prepričan je bil, da tat n more biti daleč. V glavo m Je Padla premetena ideja Poškropil je svoj premog neko kemično snovjo, ki oc «aja dim modre barve, kads gon. Zdaj mu ni bilo treb drugega, * kakor gledati, ka prihaja iz dimnikov nj. govih sosedov. V resnici se Plavil na strehi nekega bli njega soseda moder dim |ekarnar je o tem obvestil p bcijo.	1
Toda, še je bilo upanje, da sc i-cšijo pred strašnim koncem v grozečem vo-dopadu. Tarzan, kot nikoli, tudi sedaj 111 obupa! nad rešitvijo pred kat astro-io.	je, d,a ie tok zanesel čoln k
skalnatemu obrežju, ravno proti oni stvani, kjer so rastla ob vpeli neka velika drevesa!
Ob straneh strašno skalovje, pred njimi' pa še strašne jši vodopad. Kako naj se rešijo? — "Na, Ferry," pravi Jannettc, "vzemi moje veslo." — Gotovo, moška roka je močnejša .od žensk«, toda tudi to ni veliko zaleglo, kajti s težavo je bilo sedaj mogoče obdržati vsaj nekoliko ravnotežja.

Aroerikanski Slovenec
*Vtn t« najstarejši slovenski Ust v Ameriki. (Jitanovljen leta 1891.
izhaja viak dan razum nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiika: EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov oredniStva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
Za celo leto ________
Za pol lfeta ...............
Za četrt leta-------
2fa Chicago. Kanado In Evropo:
Za celo leto____$6.00
Za pol leta _ 3.00
Za četrt leta_______1.75
Posamezna Številka_____3c
The first and the Oldest Sloven* Newspaper in America
Established 1891. Published by:
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year__________
For half a year____
For three month«______1-50
Chicago, Canada and Europe:
Far one year _$6.00
For half a year __ 3.00
For three months _ _ 1.75
Single copy________3c
Dopisi važntga pomena ca hitro objavo morajo biti poslani na uredniitvo rsai dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas ■io četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredil Stvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925. at the post office at Chicago, Illinois, under the Aet of March 3, 1879.
so pustili, da je ropotal in grabil Mussolini, isto so pustili dolga leta Hitlerju, da je svojo Nemčijo oborožil in jo pripravil za boj. Prizanašali so in vse riskirali, češ, morda se mir le ohrani. Ali se je? Ampak, to so evropske zadeve.
Res je smešno in vrlo nespametno s stališča zdravega razuma, da se morajo Amerikanci vtikati v evropske ho-matije. Posebno pa še radi tega, ker ima od takega vtikanja Amerika le škodo. Toda politične propagande so tako močne, da v večini slučajev zmagajo. Profesijonalni propagandist znajo uspavati javnost s svojimi političnimi harfami, da se jim javnost preda na milost in nemilost, ne vedoč kedaj in kje. Tako bo najbrže tudi zdaj.
Samo primer: Pravimo, da evropske razmere nas ne smejo nič brigati. Pravilno bi tako bilo. Ampak poglejte, kako pošiljamo milijone Finski na pomoč. Prav. Ampak zdaj jo naj Stalin in Hitler raztrgata, kakor je n. pr. Nemčija Belgijo v zadnji svetovni vojni. Ali ne bo ogorčenje velikansko tudi na to stran morja. In še kako. V taki ogorčenosti se pa prime za puško, da ljudje še sami ne vedo kedaj. S političnih harf se pa čuje: za "sveto stvar' gre, za "odrešenje civilizacije" gre, itd. Fantje pa na vojsko rajžajo ...
mi ostala, pa ni bilo mogoče. Kratek je bil ta obisk pri vas, pa je bil prisrčen in vesel, ker Log ve, če se bomo še kaj kmalu videli. Mi bi pa radi, da bi tudi vi kaj k nam prišli. Četudi živimo na deželi, v North Dakoti, je vendar tudi tukaj lepo, zlasti v poletnem času, samo če bi dobili malo več dežja v poletnem času. Zadnje poletje je bilo glede tega žalostno, ko že junija meseca nismo imeli zelene trave. Vse se je začelo sušiti. Upajmo, da bo v letu 1940 boljše leto. Vsled velike suše in slabih letin je tukaj mnogo farmarjev šlo po zlu. Mnogo je bilo dobrih farmarjev, ki so stali na precej trdnih nogah, pa sedaj nimajo nič. Mnogi so imeli hlapce po celo leto, sedaj so pa sami, ker nimajo s čim hlapcev
Za "sveto stvar

* Te dni smo čuli in čitali, da se v Angliji dvigajo razni propagandist! in brenkajo na svoje politične strune politične melodije, ki izražajo vabilo Ameriki, da je ta nekako moralno dolžna, da se priključi borbi za "sveto stvar" v Evropi.
Že pred časom smo zapisali, da bo nekaj zelo izrednega, če se v sedanji borbi v Evropi ne bo prej ali slej znašla tudi ta dežela. Vidimo, da mnogi pri tem nervozno odklanjate to, češ, kaj nam tega treba, kaj ima ta dežela iskati v Evropi? Ali nima dovolj težav in sitnosti sama doma? Sama zase naj gleda. Itd.
Vse res in prav ima vsak, ki tako ugovarja. Toda na stvar je treba gledati čisto drugače, kakor pa tako. Idejno smo v evropsko vojno že kar močno zapleteni. Stopite v katerikoli javni prostor hočete v tej deželi, povsod bote slišali govoriti o vojni. In kako govorimo? Velika večina, rgromna večina našega javnega mnenja je proti Hitlerja in Stalinu. Torej že v javnem mnenju smo kar dobro opredeljeni. Moramo tudi biti tako, saj pravimo, da smo Amerikanci vendar demokratični in kakih nasilnih diktatorjev ne moremo zagovarjati.
Zvečer, ko .sedite poleg svojega radio vam hrešči uro uro propaganda na uho. Zopet čitate časopise, tu vam tiskana beseda dopoveduje dan za dnem svoje mnenje. In pod temi mnenji javnost živi. Opredelimo to in dobimo jasno sliko, na kateri strani je večina našega javnega mnenja. Fa to še ni rečeno, da se moramo iti vojskovat čez morje. Ne, to ni še. Ampak od javnega mnenja vodijo ceste k dejanjim.
Dalje poglejmo še nekaj drugega. Vse naše ameriške tovarne, ki izdelujejo zrakoplove, težke truke, avtomobile in druge tvornice, ki zalagajo jeklo in železo so kar obložene z naročili za zaveznike. Noč in dan ropotajo stroji, ki izdelujejo orožje. Well, to je pa business, poreče kdo. Yes, business je. Ampak tak business, ki ne ugaja onim, proti katerim se orožje kuje in izdeluje.
Tretja reč pa je, kar v Ameriki ne smemo nikoli pozabiti, da v javnem mnenju Združenih držav prevladuje že od nekdaj anglosaški duh. Lahko se pokregamo tu in tam med seboj. Ampak kri ni voda in to je, kar v takih kritičnih momentih mogočno upliva. Kadar je Anglija v nevarnosti na svojem otočju doma v Evropi, takrat začuti ves anglosaški živelj po vsem svetu, da je nastavljena sekira na njegove življenske korenine. In anglosaški živelj je narodno in idejno mogočno povezan. Njegova narodna zavest ne tvori tako trhlene in slabe vezi, kakor jih tvori slovanska zavest. Stopite enemu Britancu na nogo, pa bote začuli odmev okrog in okrog sveta. Slovanom lahko uničijo cele dežele, pa kdo se zmeni zato, drugi ne, Slovani pa še sami najmanj. Ne tako med Anglosaksi. In to je s čimer je treba računati.
To, da smo Amerikanci odločno na strani zaveznikov ni treba več dokazovati, Da jim nudimo moralno pomoč, da jim prodajamo orožje in nudimo še marsikaj drugeg.? tudi ni treba dokazovati. In če vzamemo vse to v upoštev vidimo, da z eno nogo že kar stojimo v vojni. Kedaj bomo stopili v vojno še z drugo nogo, je seveda vprašanje časa. Prvo vprašanje je, če bo potreba? Ako bodo Angleži in Francozi na bojnem polju sami lahko opravili, jih bomo le zalagali z orožjem. Ampak, če se posreči Nemcem, da kje zrušijo fronte na zapadu in bi se njihove armade vsule v Francijo, ali pa kakih drugih potih in bi začele ogrožati Anglijo, tedaj dragi čitatelji, bodo naši fantje kaj kmalu pozvani za vojno službo. Mi, ki to le pišemo, seveda tega ne želimo. Ampak ne vaše ne naše želje tega ne bodo preprečile. Na stvar je treba gledati tako, kakoršna je v' svojih razmerah. Politika in zlasti evropska politika je zvita kakor kozji rog.
Združenim državam ni treba vojske. Vsak pameten človek mora biti proti vojski. Toda premnogokrat se vojski ni mogoče izogniti. Ni vprašanje se hočeš tepsti aii ne. Moraš se, kadar nastane nevarnost.
Čitatelji se gotovo spominjajo, kako se je n. pr. Anglija izmikala vojni. Prav tako tudi Francija. Radi miru
SMRTNA KOSA NA ZAPADU
Pueblo, Colo.
Komaj smo nastopili novo leto 1940, je že tudi smrl med nami in pobrala je že kar tri osebe in naše fare, r— Preminula je Katarina Težak, rojena Petrovich in sicer je podlegla pljučnici. Zapušča štiri otroke in žalujočega moža. Pokopana jo bila iz cerkve Marije Pomagaj. Stara je bila 42 let. —Naj v miru počiva, ostalim naše soža-lje!
Dne 2. januarja je potrkala smrt pri družini Mikatich in pretrgala nit življenja Mr. Nick Mikatichu. Skončall je kar na nagloma. Zadela ga je srčna kap. Na Novega, leta dan je bil še pri sv. maši in je prejel tudi sv. obhajilo To kaže, da je bil dober in globoko veren katoličan. Bil je tudi dober faran naše cerkve Marije Pomagaj, bjil je
plačati. — Jajca na primer so tukaj po osem centov ducat, včasih pa še ceneje. Prašiči so tudi zelo poceni in prav tako goveja živina. Kar se pa tiče drugih reči, katere farmarji potrebuje'md in ki jih moramo kupiti, so pa zelo drage.
To sem napisala, ker vem, da bo morda tega ali onega zanimalo vedeti, kako je tukaj v North Dakoti. Kako je drugod in kako se imajo, izvemo iz časopisja), ker od drugod se bolj pogosto oglašajo, kot se pa mi od tukaj, ker pač največkrat nimamo kaj veselega za poročati. — H koncu še enkrat pozdravim vse moje sorodnike in prijatelje. Kadar nam bo mogoče, vas 'bomo pa spet obiskali. Do tedaj pa ostanite zdravi.
M. K.
RAZNOTEROSTI
Dogodki
med Slovenci po Ameriki
du zaspe, ker v slavi nebeški, se tam prebude.
J. M.
KAKO SE IMAJO NAŠI FARMARJI V NO.
DAKOTI?
Tower City, N. D.
Moram tudi jaz prijeti za pero, ker vem, da bo mogoče katerega zanimalo, kako se imamo v North Dakoti.— Četudi smo bolj na severu, vendar se nimamo za pritoževati nad mrazom, kajti dosedaj še nismo imeli preveč zime, medtem ko se bere od drugod, da že imajo mrzlo.
Malo pozno je že, pa se moram vseteno zahvaliti prav lepo vsem, ki ste kaj dobrega storili za mojo sestro in njenega pokojnega moža, kar sem sama videla, ko sem bila na njegovem pogrebu v Chi-cagi, Illinois. Res, na lastne oči sem videla, kako izkaže-
tudi naročnik A'merikanskega tfc gaj}t pokojnetou. To je Vse
Slovenca in Novega Sveta. Pokojni je bil doma iz vasi Preloka na Belokranjskem in je bil star 70 let. Bil je oče našega tukaj znanega policaja Nick Mikatich-a, Jr., katerega ste že videli na konven-. ciji KSKJ. Zapušča žalujočo ženo, pet sinov in dve hčeri. Naj mu sveti večna luč, preostalim pa naše globoko so-žalje!
Nadalje se je preselil v večnost dne 8. januarja Mr. Steve Bratina v starosti 52 let. On je že delj časa bolehal. Zapušča žalujočo ženo, tri sinove in pet hčera. Doma je bil iz vasi Veliki Vrh na Hrvatskem. — Naj se spočije od svojega truda in naj v miru počiva, žalujočim naše so-žalje.
Le kratki so dnevi na svetu za nas
in hitro nam zgine odločeni čas.
Blagor jim, kateri v Gospo-
jako lepo in Bog vam obilo poplačaj vsem skupaj. Rada bi se vsakemu posebej zahvalila, pa vas je bilo preveliko število in mnogo jih niti poznala nisem, četudi ni ,'tako dolgo, 15 let, odkar sem odšla iz Chicage. Veseli nas tudi to, da so nam dali znati,da sem ga tako še enkrat videla, čeprav je bilo zadnje slovo težko. — Lepa hvala za tako lepe vence in rože in za številne sv. maše. — Kot sem se takrat prepričala, imajo Slovenci lepšo navado kot drugi narodi, ob takih prilikah in to jim' je v čast. Ne morem si kaj, da bi se ne zahvalila za vse, kar ste kateri kaj storili takrat za mojo sestro in njenega moža, katerega se bomo tudi mi spominjal v molitvah. — Obenem se moram zahvaliti tistim, dobrim sorodnikom, ki so nas povsod tako lepo in gostoljubno spre jeli. Najraje bi bila med va
SLOVAKI BODO VEDNO
NA STRANI NEMČIJE
Na zaključni seji slovaškega parlamenta je imel predsednik slovaške vlade Tuka govor, v katerem je očrt al od-nošaje Slovaške do Nemčije. Rekel je, da Hitler ničesar ne dela na slepo srečo, marveč da vse dobro premifii in ravna zgolj po zgodovinski nujnosti. Genialnost Hitlerja je bas v tem,da vedno pravočasno spozna, kar je po zgodovinskih silah pripravljeno. Zato tudi dosega uspeh za uspehom. Iz tega sledi za slovaški narod, da slovaška država ni nastala po goleifi slučaju, nego kot zgodovinska nujnost. Zaradi tega je nemška politična smer za Slovaško zgodovinska nujnost in zato je za ves slovaški narod moralične dolžnost, to politiko podpirati. Naj se zgodi karkoli, slovaško mesto je na strani nemškega naroda in bo tam vedno ostalo.
V svojem govoru je Tuka tudi ostro napadel Anglijo in Francijo ter jima očital, da sta kazali nekoč iskreno prijateljstvo za Slovake, da pa sta sedaj njih največji sovražnici.
-o-
govim lokom bo metni prehod.
-o—
vodil pro-
ELEKTRIČNE STROJNE PUŠKE
SVETOVNA RAZSTAVA V RIMU
V Rimu so izvršili prva dela za zgradbo "mramornate-ga mesta" za svetovno razstavo, ki se bo vršila 1. 1942. v tem mestu. 2e doslej so morali na razstavnem prostoru izkopati 5.5 milijona kubičnih metrov zemlje, ki so jo uporabili za zravnanje tal.
Največ izkopavanja so imeli za pripravo 35 cest in trgov, ki so skupaj dolgi nad 32 km. Cestno omrežje zavzema površino 800.000 kvadratnih metrov. Ogromno dqla zahteva tudi gradnja 900 m dolgega in 120 m širokega jezera s površino 92.000 kvadratnih metrov in 200.000 kubnih metrov vode. V to jezero bo bobnel iz višine 27 m 25 m širok slap v podobi velikanske pahljače. Pod nje-
V sedanji vojni uporabljajo Francozi in Nemci v nalašč zato zgrajeni betonskih zakloniščih električne strojnice, ki jih lahko sprožijo po električnem kablu iz večjih in bolj zadaj ležečih zaklonišč. Električne s t r o, j n i c e funkcionirajo b r e z spremnega osebja, dokler ne izstrelijo celega traka patron. Bele potem se mora priplaziti do njih vojak, da jih zopet nabaše. Strojnice so pred utrdbami Siegfried ovc in Magino-tove linije namešiine tako>, da obvladajo s svojimi streli vsak kvadratni meter pred u-trjeno linijo, ki je zasedena po francoskih, odnosno nemških vojakih.
hmRHk ■—°— *'9HBH
ČEVLJE ZAMENJUJEJO
V Paderbornu v Nemčiji so uredili zamenjalnico za obutev. Ljudje čevlje, ki jih več ne uporabljajo, ali ki jim niso več primerni,tu lahko pro-dado ali pa zamenjajo za primerno obutev. 2e od vsega početka je v tej zamenjal-nici vladal živahen promet. Izkazalo se je pred vsem, da zelo ustreza družina'm z otroki, ki hitro odraščajo svojim čevljem.
Zanimivo poročilo načelnika
ognjegascev
Chisholm, Minn. — Slovenec, načelnik ognjegaškega oddelka Mr. Louis Turk, je .te dni podal zanimivo poročilo mestnemu svetu. Med drugim, kar se tiče nabav itd., je podal tudi poročilo, da je bilo v tekočem letu (193,9) v tem mestu 85 požarov. Vzroki teh požarov so bili različni. V 26 slučajih so povzročile požar cigarete, v 16 slučajih. dimniki, v 4 slučajih razgreta smola (tar), v štirih drugih slučajih preveč zakurjene peči (furnazi),ostali slučaji odpadejo na druge raznovrstne vzroke.
Na operacijo
Barberton, O. — Mr. John Rupert, veteran zadnje svetovne vojne,se nahaja že delj časa v vojaški bolnišnici v Clevelandu. Te dni se je moral podvreči operaciji, na vratu, katero je srečno prestal in se bo kmalu vrnil na svoj dom, kar mu prijatelji žele iz srca.
USNJE IZ RIBJE KOŽE
Na Danskem so že delj časa proučevali uporabnost ribjih kož za obrtne namene in poskusi v to smer so bili tako uspešni, da so sedaj zgradili prvo dansko tvornico za {izdelovanje ribjega usnja.Tvor-nica izdeluje čevlje, rokavice, pasove, ročne torbice, okraske za klobuke, knjižne platnice in podobne stvari po posebnem postopku iz kož morski somov, polenovk in drugih rib. Ostala čevljarska in usnjarska industrija gleda na to proizvodnjo ta čas še s skep-so. Novo usnje je drago kakor normalna luksuzna usnja.
Kap ga je zadela
Cleveland, O. — Zdrav in čvrst se je v nedeljo 7. januarja podal v cerkev k maši, predno je šel na delo, rojak Anton Hrovat z East 88th Street. V cerkvi sv. Lovrenca ga je nenadno zadela kap. Star je bil 49 let, doma iz fare Ambrus na Dolenjskem odkoder je prišel v A-meriko pi*ed 30 leti. Zapušča ženo, štiri sinove, dve hčeri in enega brata, v starem kraju pa očeta in štiri brate.
Zopet okraden
So. Chicago, lil. — Pred kratkim je bil tukajšnji rojak Mr. Ant. Bakše, ki ima trgovino s čevlji ter raznimi oblekami in potrebščinami za moške, že zopet okraden. Neznani zlikovci so prišli ponoči v trgovino in pobrali nekaj blaga, kot čevljev, nogavic j in podobno ter ga olajšali za okolu $100.00.
Zopet v bolnišnici
New York, N. Y. — Pred nekaj tedni se je rojak Anton Svet povrnil iz bolnišnice, pa se mu je stanje zopet toliko poslabšalo, da je moral ponovno oditi v Bellevie bolnišnico. — Prijatelji mu žele skorajšnjega okrevanja in povratka med svoje domače!
Žalostna vest iz domovine
Chicago, 111. — Mrs. John Ožbolt, je prejela iz starega kraja žalostno novico, da ji je v Globelji pri Ribnici umrla njena mati v visoki starosti 90 let. Zapušča v starem kraju eno hčer, tu v Ameriki pa že zgoraj imenovano in dva sinova. — Vsem naše globoko sožalje, pokojnici pa R. I. P.
TARZAN IN OGENJ V THORU
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
Za te k.i so bili v ozkem čolnu, 111 bila uikaka malenkost, ko se je Perry-ju zlomilo veslo. Dokler so imeli vsak svoje veslo, so lahko upali, da sc kako rešijo -iz Strašnega toka, ki jili je z divjo silo nesel naprej, toda sedaj ni bilo ravnotežja in tako so drvc-li nesreči naproti.
"Poskusimo spraviti čoln v bližino teh dreves," je zaklical Tarzan in sc obenem z vso silo uprl v veslo ter ga tiščal v vodo. Pomagalo je, da se je čoln v toliko zasukal in obrnil smer proti omenjenim drevesom. V bližini drevesa se je Tarzan z vso silo pognal v veje velikega drevesa.
Stran 2	AMERIKANSKI SLOVENEC____Torek, 16. januarja 1940
ji tfigi -i
Torek, 16. januarja 1940
AMERIKANSKI SLOVENEC
V Selah je umrla v visoki, tudi svoje otroke znala ohra-3tarosti 84 let ga. Marjeta niti lastnemu narodu. Jug, mati pok.i.priljubljenega Dela na novi elektrarni na slovenskega zdravnika v Bo- Dravi pri Žvabeku se kljub rovljah. Pokojnica je vzgojila težki nesreči, ki je doletela 15 otrok, toda veliko število podjetje pred kratkim, z vso jih je odšlo že pred njo na odločnostjo nadaljujejo. Pri oni svet. Ga. Jugova je bila delih je zaposlenih tudi več zavedna slovenska mati, ki, delavcev iz Jugoslavije.
da mu izginje denar, katerega je hranil doma. Včasih so zmanjkale večje, včaaih manjše svote. Sumil je slasti da mu domači izmikajo, nazadnje je obdolžil izmikanja služkinjo, 25 letno G. Majhe-nič. Na sled so ji prišli, ko je služkinja nekega fanta poslala v bližnjo gostilno da ji je prinesel 1 i t e r vina in mu je za to dala zmenjati tisočak. Pred mariborskim senatom je bila obsojena na 5 mesecev strogega zapora in dve letno izgubo častnih dravljanskih pravic.
PREJELA VESELO VEST
SedfeijHkš kotiček
J. M. Trunk.
-	i	i n
TRETJA NEDELJA V JANUARJU
TO IN ONO IZ DOMOVINE
je železnica zgradila za svoje osobje. tri zaklonišča v ob;ra'mbo proti zračnim napadom. Vsako zaklonišče sestoji iz rova, ki je pokrit z močnimi traverzami in z debelo plastjo betona, površina je pa prepleskana z različnimi barvami, ki so slične okolici. •
Bridka usoda zasebnega nameščenca
Pri neki mariborski špedi-cijski tvrdki,katere lastnik je inozemski državljan, je bil zaposlen skozi dolgih 18 let uradnik Slovenec. Pred časom je nekaj zbolel in ko se je po prestali bolezni zopet povrnjl v službo, mu je lastnik izjavil, da ga več ne potrebuje,ker da nima dela. — Mlajše moči so ostale v službi, star nameščenec, oče dveh otrok pa je moral na cesto.
Nova državna tiskarna
V Beogradu so pred kratkim v glavnem dogradili novo državno tiskarno, ki je 40 metrov visoka in ima 60 m visok stolp ter je po obsegu in velikosti četrta tiskarna v Evropi. Prva in največja je tiskarna "Daily Maila" v Londonu, sledi ji tiskarna v Berlinu, nato je tiskarna "L' Ilustration" v Parizu. Tiskarna bo stala brez strojev 75 milijonov dinarjev.
Kap jo je zadela
Celi dan ni bilo na izpre-gled upraviteljice šole v Ilaz-lagovi ulici v Mariboru Slavke Burnikove. Ko je šla njena podnajemnica klicat hišnega gospodarja in sta pogledala kaj bi bilo, sta našla Bur-nikovo mrtvo v postelji. Na omarici je še gorela luč, v o-trdelih rokah je pa držala časopis. Zadela jo je kap pri čitanju časopisa.
Nepošten gonjač
Trgovec z živino Miha Žagar v Kamniku, je imel v službi nekega fanta, ki mu je krmil kupljeno živino v hlevu gostilne "pri Grogu" na Grabnu. Temu fantu je trgovec izročil 5000 din, da jih izroči nekemu šoferju, ki bi naj jih dal nekemu kmetu v Tuhinjski dolini. Fant je vzel denar, pa ga ni izročil na določeno mesto, ampak ga pri-držal in se z njim dobro imel po raznih lokalih, dokler ga niso zalotili policaji.
V 40 letih posadil nad 8000 borovcev
Redek primer nesebičnega koristnega dela pri pogozdovanju primorskega krasa je pokazal ugledni trgovec Ju-raj Turina iz Kršiča pri Suša-lcu. Turina, ki je sedaj star 70 let, je v 40 letih lastnoročno zasadil nad 8000 borovih stebelc,pol na otoku Sv. Marka, drugo polovico v Lipova-hu pri Plasu. Iz teh stebelc so zrastli krasni gozdovi. Mi-nisterstvo za gozdove in rudnike je. dalo Tuni priznanje s tem, da je bil odlikovan z redom Jugoslovanske krone V. razreda.
Mrs. Natalia Modzelewska je prispela v Ameriko s svojim malim sinčkom kot begunka s Poljske. Domnevala je, da je bil njen mož, častnik pri trgovski mornariri, ubit. Ob prihodu v New York pa je z veseljem izvedela, da ta še živi in se nahaja v Angliji.
ra pel svojo novo mašo. — G. zonsko brezposelnost imajo Rijavec je bil vsa leta, kar vsi prizadeti zidarji in ostali je zapustil našo sončno Gori- gradbeni delavci v času od 1. ško, v pismenih zvezah s svo- decembra do 1. februarja, jimi domačimi. Kakor dozna-vamo, namerava na spomlad obiskati svoje rodne kraje.
Nova cerkev
V Podsusedu pri Zagrebu je ■ zagrebški nadškof Dr. Ste-pinac pred 'kratkim blagoslovil novo cerkev, ki je posvečena na čast sv. Janezu Bo-sku. To je prva cerkev v Jugoslaviji, ki je sezidana v čast temu svetniku in so jo s podporo dobrotnikov zgradili hrvaški salezijanci.
-o-
Nov prapor Pred kratkim je državni o-srednji zavod za žensko domačo obrt izvršil novi prapor rudarjev irudnika Zabukovec. Prapor, s podobo sv. Barbare, zaščitnice rudarjev, je zlasti vzbujal občo pozornost, zaradi svojstvene ses.tave barv.
Nepoštena služkinja
Posestnik Šlamberger v Zr-kovcih je že par let opažal
IZ GORIŠKE, PRIM0RJA IN ISTRE
Šentviška gora. Ugledno družino Pervanje v Polju je zadel hud udarec: v četrtek 30. novembra je umrla dobra in skrbna hišna mati gospa Marija Pervanje. Bila je vzorna krščanska žena, ki je lepo vzgojila svojo družino.
Nevarna šala
Pri slikanju si je dovolil prehudo šalo neki delavec iz Marezig. Ko se je dal skupno z nekaterimi drugimi delavci slikati, je pri tem držal na prsih srp in kladivo — znak komunistov. Za to š a 1 o so zvedeli hitro tudi karabiner-ji, kar je imelo za posledico, da so fanta odve.dli na svojo postajo v zapor. To spet priča, da v zadnjem času v Italiji s komunisti ne postopajo preveč v rokavicah in da te "blagovestnike" z rdečega vzhoda pridno spravljajo na varno, da ne bi preveč pripravljali "terena."
Uničena domačija
V Mostah pri Kamniku je začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Franca Škr-janca. Ogenj se je kaj hitro razširil tudi na hlev in hišo. Kot skrben gospodar je imel Škrjanc za zimo vse preskrbljeno in vse gospodarske pri-tikline napolnjene z mrvo, slamo, žitom, drvmi in drugim podobnim1. Iz hiše, kjer so že vsi domači spali, je mati s težavo rešila sebe in svoje tri tedne staro dete. Škr-jancu je zgorelo vse, kar je imel. Vse kaže, da je bil ogenj podtaknjen.
-o-
Iz ruskega ujetništva Po 25. letih se je pred kratkim vrnil iz ruskega u-jetništva V Sarajevo v Bosno Va.-,o Sumadič, o katerem so bili prepričani, da je padel na bojišču, zlasti, ker so takrat avstrijske oblasti sporočale, da ga pogrešajo. Najprej se je sestal s svojo sestro v neki gostilni, katero je vprašal po imenu in ji nazadnje povedal da je njen brat. Kmalu ko se je prepričala c resničnosti, sta šla na dom njegove žene in sinka Branka, kjer je seveda bilo nad vse veselo snidenje.
vprašanju precej zainteresirana. S tranzitnim prometom preko njenega ozemlja ima na leto 100—150 'mjlij. din dohodkov. Zaradi tega so jugoslovanski zastopniki zagovarjali interese tržaškega pristanišča."
•-o-
Nova maša slovenskega misijonarja med gobavci v Juž.
Ameriki
V pehtraln,em bogoslovnem semenišču v Mosquieri v Kolumbiji je bil v nedeljo, 3. decembra, posvečen v mašni-ka g. Mirko Rijavec, sin upokojenega cestnega nadzornika, ki živi sedaj v Kam n j ah ua Vipavskem. Svojo prvo sv. mašo je pa pel g. Rijavec na Marijin praznik, 8. t. m., v zavodu za oiroike gobavih staršev na hribovitem Santan-derju. — G. .Mirko Rijavec se je rodil dne 21. decembra 1910 v Bovcu. Gimnazijo je obiskoval najprej v Idriji, pozneje pa nekaj časa v Gorici. Ze kot deček je želel postati misijonar. Zanimal se je za misijonske dežele, čital "indi-janarce" in se pridno učil zemljepisja. Daljne afriške, azijske in ameriške dežele je dobro poznal. Tudi njih zgodovinske in narodopisne prilike je izredno obvladal. Vsa njegova mlada duša je živela v teh zagonetnih, nepoznanih pokrajinah. Kljub svojemu zelo živahnemu značaju se je s šestnajstim letom sam odločil, da gre k salezijan-cem. Študiral je najprej v njihovem zavodu v Turinu. Ko mu je bilo 19 let, je bil sprejet v red in poslan v Kolumbijo v Bogoto, od koder je pozneje prišel v bogoslov-nico v Mosqueri. Zaradi živčne bolezni je moral za nekaj let prekiniti učenje. Odšel je za vzgojitelja otrok gobavih staršev v samoten zavod goratega, divjega San-tanderja. V teh letih je v svoji plemeniti požrtvovalnosti vzljubil te revčke in ugodil njihovi prošnji, da je v njihovi sredii daroval .svojo prvo sv- daritev. Sedaj, ko je v Mosqueri končal svoje bogoslovne študije, je izpolnil svojo lepo obljubo: na praznik Brezmadežne je tam med otroki gobavcev v zapuščeno-' sti in divjini kolumbijskih go-
POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio ura od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji,
HIŠA IN LOTA
na prodaj, šest stanovanj po štiri sobe. Zelo poceni. Za informacije vprašajte Mrs. Wolf, 1837 W. 21st Place, Chicago.
Pred reškim sodiščem je bil
proces proti Mirku Kareju, 18 let staremu mehaniku iz Trsta, ki je bil obtožen, da se je brez potnega lista odpravil čez mejo. Po obtožnici je fant že 28. julija 1. 1. skrivaj odšel čez mejo pri Reki, da bi si našel dela in zaslužka. Obsojen je bil v kontuma-ciji na 3 mesece zapora in 2000 lir denarne kazni.
V Št. Vidu pri Vipavi je po
daljši, hudi bolezni mirno v Gospodu zaspal g. duhovni svetnik Ivan Jane, župnik v pokoju. Rodil se je dne 19. aprila 1874 v Novem mestu. V duhovnika je bil posvečen 23. julija 1898.
VESTI S SLOVENSKE KOROŠKE
4. decembra so zopet po vsej državi šteli živino. Po rezultatih tega štetja se bo ravnala bodoča prehranjevalna politika, po njih se bodo tudi sodile bodoče potrebe živinoreje.
Prosvetni minister je odredil, da bodo v bodoče tudi na srednjih šolah učili nemško pravo. Za koroške šole je v letošnjem zimskem tri-mestru v ta namen določenih 5 ur pouka.
S 1. januarjem 1940 občine lahko uvedejo poseben občinski davek na nekatere alkoholne pijače, pa tudi na kavo, čaj in mineralno vodo. Izvzeti sta pivo in mleko. Novi davek pa sme znašati največ deset odstotkov dosedanje prodajne cene v gostilnah.
V Zitari vasi je šla v prostovoljno smrt 35 letna Marija Vertič. Pred smrtjo je napisala poslovilno pismo, v katerem zapušča svoje imetje nesorodnikom. Očividno so bile vzrok samomora težke družinske razmere.
Goriška bolnišnica
Goriška bolnišnica bo, kakor sedaj vse kaže, zares končno dograjena. V gradnji je bila že dolgo, a delo so deloma zaradi pomanjkanja kreditov vedno znova zastala. Medtem sta bili obe dosedanji bolnišnici stalno prenapolnjeni^ tudi drugače niti zda-leka nista bila več v skladu s predpisi o ureditvi bolnišnic. Poročali so, da je bil bolniški ustanovi, ki ji je poverjena gradnja nove bolnišnice, zagotovljen kredit v znesku 9 milijonov lir. Te dni ji bodo nakazali, tako da se bo gradnja velikega poslopja mogla pospešeno nadaljevati. V celoti bodo znašali stroški za novo bolnišnico 15 milijonov lir.
Vino pri vsakem obedu
Pri vsakem kosilu ali večerji v gostilni dobi odslej v Italiji vsak gost na mizo tudi četrt litra vina. To vino ie vračunano v jedi sami in ga torej ni treba posebej plačati, prav tako kakor ga ni bilo treba posebej naročiti. Na ta način skušajo delati v Italiji reklamo za svoje vino in s tem ljudi odvaditi, da bi pili tuja vina in po nepotrebnem dajali zaslužek tuji državi. Ljudem naj bi se v bodoče tie zdelo več "imenitno" piti na primer tokajca, španska ali kakšna druga tuja .vina.
-o-
KRATKE NOVICE
Za brezposelne zidarje. Zveza industrijskih delavcev je razglasila, da bodo letos prejemali posebne podpore tudi zidarji, ki ostanejo pozimi brez dela in zaslužka Pravico do te nodnore za se«
MICHAEL TRINKO & SINOVI j
PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS (Pleskarji in popravljači ometa in sten)
2114 West 23rd Place,	Chicago, Illinois
Telefon Canal 1090 Kadar imate za oddati kako pleskarsko (plasterers) delo, pokličite nas in vprašajte nas za cene. Nobene zamere od nas, čo aaste delo potem tudi drugam. Priporočamo se pa, da daste nam kot Slovencem priliko, da podamo naše cene za delo., Pleskarska dela vršimo točno in za iste jamčimo.
I
;,iiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiim
Zaklonišča v Ptuju
V bližini postaje v Ptuju si
DENARNE P0ŠILJATVE
GRADIMO
nove hiše, velike in male, prenavljamo hiše in razna poslopja. Gradimo garaže, popravljamo porče. — Sprejemamo mala in velika dela. — Delamo načrte za nove hiše, kakor tudi načrte za prenove in poprave.
M. KLARO l m
STAVBENIK IN KONTRAKTOR 3121 So. Parnell Avenue, CHICAGO, ILL.
Telefon Calumet 6509
se v Jugoslaviji in Italiji doslej še redno dostavljajo prejemnikom. So pa tu in tam mogoče kake zamude radi počasnejših zvez preko morja radi vojne v Evropi. Včeraj so bile naše cene:
JUGOSLOVANSKI DINARJI:
Za' $ 2.40.................. 100 Din
Za $ 4.60.................. 200 Din
Za $ 6.70.................. 300 Din
Za $ 8.80.................. 400 Din
Za $10.50.................. 500 Din
Za $20.50..................1000 Din
Za $40.00..................2000 Din
ITALIJANSKE LIRE:
Za $ 3,05................ 50	Lir
Za $ 5.90................ 100	Lir
Za $ 11.50................ 200	Lir
Za $ 17.00................ 300	Lir
Za $ 28.00................ 500	Lir
Za $ 55.00................1000	Lir
Za $108.00................2000	Lir
Vse pošiljatve naslovite na:
JOHN JERICH
1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL.
Društvo Sm sv. Jožefa
ŠT. 169, K. S. K. J., CLEVELAND, (Collinwood) OHIO
Društvo zboruje vsak tretji četrtek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob 7:30. Ako še nistečlan tega največjega društva v Ameriki, se vas opozarja, da se takoj vpišit^ dokler niste še prestari.
V društvo se sprejemajo moški in ženske v starosti od 16. do 60. leta. V mladiuski oddelek pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
Poleg izredno velikih podpor za najmanjše prispevke, goji društvo tucli razne vrste športa za mladino.
Frank" Matoh, p'redscdnik,	Louis Simei? blagajnik,
John Pezdirtz, tajnik, 14904 Popper Avenue Lovrenc Leskovec, boln. tajnik,
Zdravniki: Dr. Skur, dr. Perme, dr. Stasny in dr. Opaškar.
Listen to and Advertise over
Folk Songs and Music Tamburitza Orchestra
Station WWAE, Every Sunday 1 to 2 536 S. Clark St., Chicago — Har. 3006
iz nebes Boga in vsa slava ni vredna našega hrepenenja. Ko bi pa Bog prišel v pekel, bi pogubljeni popolnoma pozabili na svoje muke. Kako veselje toraj,da smeš zaupljivo občevati z Bogom. Prav nič te ne more zadržati, da greš pogostoma v duhu k Bogu, zaupljivo občuješ in govoriš z njim ko prijatelj s prijateljem. Ali ni vedno pri tebi? Ali ne govori pogostoma na skrivnem s teboj po milosto svoji, ki te razsvetju-je? Ali te bo kdaj zavrnil in izključil, da ne boš mogel več z njim občevati? Cemu se to-raj skušaš njegovi družbi odtegniti in se braniš prikazati se v duhu pred sedežem njegove milosti? Z ljudmi rad prijateljsko občuješ. To te veseli in tolaži. Pa bi tega ne našel, ako enal^o občuješ z Bogom ?
"Od sovražnikov svojih loči se, pa tudi pred prijatelji svojimi bodi previden (Sira^, 6, 13)", pravi sv. Duh. Bridko je to a resnično. Le eden je, ki se mu lahko udaš in mu vse zaupaš.
"Moje veselje je bivati s človeškimi otroci. Zdaj, to-raj, otroci, poslušajte me: Blagor jim, ki ohranijo pota moja (Preg. 8, 31)". Tako govori v sv. pismu večna Modrost in druga oseba božja, po kateri je bil svet ustvarjen, vsem ljudem ter vabi vsakega, naj pristopi k Bogu in naj se ne boji njegovega neskončnega veličastva. Sko-roda neverjetne so nam te besede. Biti z nami ljudmi,imenuje veselje oni, ki ima v samem sebi vse od vekomaj, ne potrebuje nobenega društva, ker je neskončno srečen v sebi in svoji troedinosti. In vendar je tako, ker otroci božji smo. Ali ni oče rad pri svojih ljubljenih otrocih? Ali ga ne veseli, če so mu udani in ga ljubijo? Bog seve ne postane bolj srečen, če občuje s teboj, a ti najdeš občevanje z njim pravo srečo, ker v tem občevanju preokusiš blaženost večnega veselja. Ali večna blaženost izveličanih ne obstaja ravno v tem, da so vedno pri Bogu in uživajo njegovo pričujočnost? Vzemi
300 SVETIH MAŠ LETNO
v življenju in po smrti, so deležni člani "Mašne zveze za Afriko". Članarina enkrat za vedno 25c za vsako osebo, živo ali umrlo. —• Naslov: DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA za afriške misijone, 3624 W. Pine Boulevard, Dept. L, St. Louis, Mo.
Tudi Jugoslavija bi imela škodo, če Trst zamre 1
Ze zadnjič smo poročali o j velikih skrbeh, ki^so se pola- j stile tržaških gospodarskih < krogov zaradi tega, kel- je v ž tem pristanišču vedno manj * pro'meta, to pa zaradi seda- s nje evropske vojne in predvsem zaradi zadnjega sklepa ] Velike Britanije in Francije, da zapreta ves nemški izvoz, torej tudi izvoz preko Trata! O razdelitvi železniškega s prometa med Trstom in Ham- ] burgom pa so v začetku de- < cembra razpravljali na tarif- ] ski konferenci v Zagrebu. "Istra" o tej konferenci med ] drugim piše:
"Navzočnih je bilo .32 cjele- i tov, m sicer iz Nemčije, Italije, Madžarske, Ceškomorav-bJvega protektorata, Slovaške "i štirje zastopniki jugoslo- ! vanskih državnih železnic Ta konferenca je bila prav za prav ena izmed rednih konferenc kot se vršijo vsako leto in nima nobene zveze z vojno. Delegati so samo razpravljali o razdelitvi prome-
Severom in Jue°m
(Hamburgom in Trsto'm) Konferenca pa je bila vsekakor potrebna,ker so se v zad njem letu znatno spremenile meje v Srednji Evropi in to na ozemlju interesnih sfei o'oeh luk. Zaradi političnih mej se je spremenilo tudi interesno ozemlje obeh luk in njuna gravitacijska območja.' paradi novih razmer je bilo treba spremeniti tudi tarifni sis tem. O konferenci ni bilo izdano nobeno uradno poročilo in so podrobnosti ostale na ta način javnosti neznane, delegati so le izjavili,, da so bile samo strokovne razprave o uravnavi prometa v smeri severnih oziroma južnih luk z ozirom na današnje ozemeljske spremembe v Srednji Evropi. Med drugim so izjavi-
bo 'tranzitni promet Proti Trstu preko jugoslovanskega ozemlja ostal približno |s«- Izjavili so samo, da je »na zaenkrat dosežena le začasna rešitev tega vprašanja, Kar Je umevno zaradi vojne-ga stanja v Evropi. Tako je ^enkrat ostala meja , med obema tekmecema - Trstom n Hamburgom - nedoloče-U- JuKoslavija je pri tem
' Stran '4
III I M i I
AMERlRANSKI SLOVENEC
Torek, 16. januarja 1940
Ukrajina joče
'SonnnmmRmrmntRiimninnimmninnmRfniinmmini
Komar je ukazal, da naj žrtve Čeke pokopljejo na pokopališču v dveh velikih grobovih. Truplo župnika pa je ukazal od-" peljati v Volovodivko, kjer so mu pripravili svečan pogreb, kakor se za duhovnika spodobi. Tudi padle kmete so tja prepeljali.
Potem je Komar sodil čekiste. Najprej je poklical predse komisarja Čeke, preiskovalnega sodnika in državnega pravdni ka, ki so ga dobili uporniki v Čekinem poslopju z ostalimi sodniki. Trepetaje, s ska-ženimi obrazi, strahopetni so stali pred njim. Gledal jih je, prebadal jih z očmi in molčal.
"Kaj naj z njimi storimo?" je vprašal eden izmed njegovih. Komar je kratko odgovoril: "Krvosesi so, naj se vtope v človeški krvi!"
Komarjevi ljudje so zgrabili ostale čekiste, ki niso padli v boju in jih vrgli v s krvjo napolnjeno jamo. Še prej so jim zvezali roke in noge. Potem so nametali nanje trupla padlih tovarišev. Utonili so v krvi onih, katerih kri so pravkar pre-lili.
#
Truplo župnika Nikandra so srečno pripeljali v Volovodivko. Kmetje so ga položili v župnišču na mrtvaški oder. Oblekli so ga v mašna oblačila, razbito glavo so mu prekrili z belo ruto. Potem so mrliča obstopili in jokali za župnikom kakor otroci. Toda nič ni pomagalo, misliti je bilo treba na pogreb.
Okoliščine so bile ugodne. Štefan Komar je taboril v Voroni dubini, v Vranjem gozdu. Daleč na okoli so zbežali vsi komunisti, vse oblasti iz Obidna, Lipovca in Breclava, kolikor jih še niso Komarjevi ljudje postrelili ali pobesili na telegrafske drogove. Rdeče čete so se skrile v Vinico, kjer je pričela delovati po Komarje-vem odhodu nova Čeka. Cele ure daleč se ni prikazal v okolici Vranjega gozda kak vojak ali čekist. /Vojaški oddelki, ki so morali preko teh pokrajin, so korakali po velikih ovinkih na svoje mesto.
Tako je bilo mogoče Volovodivčanom mirno in svečano pokopati župnika Nikandra in v boju za njegovo svobodo padle kmete. Župnika Nikandra so pokopali poleg cerkve. Dali so mu na grob napis:
"Tu počiva naš dragi župnik Nikan-der. Svoje življenje je daroval za vero in resnico."
Poleg Nikandrovega groba so bili pokopani v boju padli kmetje. Bilo jih je dvajset. Na visoki gomili so postavili križ in na križu napis: "Tu počivajo ukrajinski junaki. Darovali so svoje življenje v boju proti sovražnikom Ukrajine."
Volovodivški kmetje so sedaj prosili škofa Fotija, ki je živel kot menih v Ne-mirivu in ga prosili za novega župnika. Zaradi njih zvestobe in navezanosti, jim je dal na prosto izbiro, da si sami izbero župnika. Izbrali so si za svojega župnika duhovnika Petra Križenivskiga. Udeležil se je pogreba umorjenega župnika Nikandra in govoril pogrebni govor, ki je Volovodivčanom posebno ugajal.
Sleherno nedeljo in praznik je obiskoval z verniki Nikandrov grob in skupno so molili za njegovo dušo. Čim bolj je novi župnik ljudi spominjal na Nikandra in zanj molil, tembolj so ga verniki ljubili.
ALEKSIJ PELIPENKO
• III. DEL. ZVEZDA SVOJEGA LJUDSTVA Cerkveni zaklad.
V Vranjem gozdu je bilo vse živo. Komarjevi taborni ognji so visoko plapolali. Komarju se je pridružilo mnogo kmetov. Slaba obleka jih je le malo varovala pred mrazom v poznih jesenskih nočeh, toda njih srca so gorela. Prinesli so Komarju mnogo vojnega materijala in orožja. Vranji gozd je velik in gost, zato jih brani in skriva.
Vseeno pa je bil Komar nemiren. Koliko časa bo mogel še imeti svojo četo? Kaj naj začne? Ko je dvignil orožje je imel jasen namen. Osvoboditi župnika Nikandra in maščevanje nad čekisti. Sedaj pa je župnik Nikander mrtev in njegovi morilci so bili sojeni. Kaj naj še stori?
Ko so nekega dne zopet goreli taborni ognji in so peli kmetje ukrajinske pesmi, je stopil Komar vstran, da bi bil sam. Sedel je na panj in premišljeval:
"Če bi se naenkrat uprla vsa Ukrajina tako kot mi," je mislil, "tedaj bi bila dežela prosta v enem dnevu. Kaj pa smo mi? Peščica kmetov, mala skupinica. Oni bodo končno le močnejši. Od vseh strani bodo sklicali rdeče vojake, bataljone, polke z oklopnimi avtomojaili. Prinesli bodo tokove, metalce min in bombe. Oni vedo kje smo. Nas je le nekaj tisoč mladih fantov in junaških mož. Ali bomo potlačeni od rdeče premoči? Izmisliti si bom moral drug način."
Komar se je vrnil nazaj v taborišče; vzel je s seboj nekaj tovarišev, ki jim je posebno zaupal in odjezdil je z njimi v Plosko dubino, v gozd na ono stran Volo-vodivke. Tu si je izbral skrivališče za orožje. Naslednjo noč so tja peljali v tovornih avtomobilih živež, vojni materijal in orožje in vse to skrbno skrili.
Potem je Komar odpustil vse svoje ljudi. Zadržal je le okoli štirideset mož, ki so jih boljševiki poznali po imenu in se zato niso več mogli vrniti domov. To je bilo njegovo jedro. Z drugimi je sklenil, da, jih bo tedaj hitro sklical, če jih bo rabil za napad kakšnega večjega komunističnega oddelka. Kmetje so prišli, se zbrali v čete, se bojevali in po nekaj dneh so se vrnili zopet domov, ne da bi komunisti kaj zapazili.
Komarjevo taborišče je bilo še vedno v Voroni dubini. V toplih kožuhih so lahko zdržali. Za živež so skrbele vasi. Pred zarjo je bilo večkrat videti mlada dekleta hiteti proti Voroni dubini z jerbasi naloženimi s kruhom, mesom in žganjem. Košare in jerbase so obesile na določena drevesa. Čez nekaj časa so prišle zopet s polnimi jerbasi in prazne vzele domov.
Noči so postajale hladnejše. Če je v gozdu hrumel vihar in so Komarjevi ljudje zmrzovali, so se posamič splazili iz gozda ter šli v bližnje vasi in prenočevali v senikih. Kmetje so jim radi dali jesti in nikogar ni bilo,ki bi jih izdal komunistom. Brez skrbi je prihajal Komar med kmete, kadar so imeli poroko ali sploh kakšno slovesnost in kot v boju je bil prvi tudi pri plesu.
(Dalje prih.)
ENERGIJA V URANOVEM ATOMU
Ze mnogo stoletij sanjajo znanstveniki o presnavljanju snovi. Med tem pa, ko je srednjeveškim alkimistom £lo za to, da bi na ta način pridelali zlato, si je današnje znanost postavila kot smoter to, da bi s primerno drobitvijo sprostila ogromne zaloge energij ki tičijo v atomih.
L. 1919. je angleškemu fiziku Rutherfordu prvič uspelo drobiti atome dušika. Zdelo se je, da t se je uresničil pradavni sen alkimistov. V vseh kulturnih državah so nastali zavodi, ki se bavijo samo s tem problemom. A čeprav je znanost v zvezi z drobitvijo atomov odkrila že obilo važnih stvari, se sproščanje njihove notranje energije ni hotelo posrečiti v za-željenem obsegu. Že dovolj-krat so se vesti o uspehih v to smer izkazale za neutemeljene ali pa hudo pretirane. Zato je treba s primerno rezervo sprejeti tudi najnovejšo vest, ki prihaja iz Berlina.
Po tej vesti sta profesorja Ilahn in Strassmann ob začetku tega leta ugotovila, da se uranov atom razdeli v skoraj enake dele barija, lanta-na itd., če ga obstreljuješ z najmanjšimi znanimi nenabi-timi delci, tako zvanimi nevtroni. Pri tem razpadanju se sproščajo novi nevtroni, ki drobijo s svoje strani nove uranove atome, tako da se v najkrajšem času preosnuje vsa zaloga urana.
Sedaj poroča prof. dr. Fliigge z zavoda cesarja Viljema v Berlinu-Dahilemu, da se pri tem procesu sproščajo ogromne energije. Ce bi zdrobili uranovo kroglo s premerom več metrov na ta način, bi se sprostilo toliko sile, kolikor jo proizvajajo vse nemške električne centrale v enajstih letih. Toda ta energija bi se sprostila v stotinki sekunde, tako da bi bila posledica neznanska eksplozija. Treba je najti način, da. bi se proces tako zavrl, da bi ga bilo mogoče tehnično izkoristiti. To pot so našli, in sicer je treba uranu primešati kadmij in vodo. Nemci so izdelali tudi tako zvan uranov stroj — za enkrat seveda samo na papirju. Prvih poskusov s tem strojem pričakujejo z velikim zanimanjem.
Prireditve, ki «o oglasane * "Am. Slovencu" so vedno u-*pe»ne.
iiKininiHiiiiaiiiiii
Glasilo Kominterne je objavilo neko "vabilo" Rumuniji s kolom radi nekega združenja ali zaščite. Moskovska vlada je rekla, da to ni bila nobena vladna izjava. Saj se poznamo. Morda je bilo "vabilo" še prezgodnje, ker gori na Finskem gre precej polževo
in tudi ježasto.
*
Vojna poročila. V začetku 1. 1919 je bilo treba iti čez Karavanke, ker "zavojeva-nje" Koroške je bilo nekaj hvale vrednega, ampak kla-verno, kakor v razmerah pač ni moglo drugače biti. Ustavil sem se v Tržiču in se po-krepčal v gostilni. Pride tja neki slovenski narodnjak iz Borovelj. "Umakniti smo se morali," pripoveduje drugimi jaz sem le poslušal, "ampak Nemce smo kar kosili s strojnico." Vedel sem, da so imeli M1«g|le eno. Po mesecih se je obrnilo in zopet sem bil v Borov-
Hitl.er se nekoč nikakor ni izkazal junaka, ko je jo na skrivaj potegnil in pustil druge v kaši, dasi danes tega noben Nemec ne bo hotel priznati.
Tudi ruska vojna poročila pripovedujejo le o prodiranju, ampak naprej Rusi ne pridejo, in finska pravijo, da vsako prodiranje ustavijo-, pa se le tudi umikajo in hodijo v Norvežijo na uro gledat.
Vojna je pač zmeda, in ni čuda, da so tudi vojna poročila hudo zmedena. Pogostoma so pa le predebela, vsaj za ušesa takih, katerim bi bilo le za resnico in zasledujejo potek nepristransko.
-o-
KRALJ IN NJEGOV TAJNIK
Švedski pesnik Karel Mihael Bellann je bil taj'n£k| kralja Gustava III. in vladar ga je zavoljo njegove sposob-f
B Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE
S OR. JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST B 1831 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure: rsak dan od 9. fj zjutraj do 8:30 zvečer.
^i!!i:ai!iiiBii!iiBi:![Hii;iiBiniiaiiiiHii!!iainiiaiii]niiii«iiiiii
I
zdeluje vse Tiste tiskovine, fca društva, organizacije ln posameznike, lično in poceni
Poskusite In prepričajte se!
1819 West CermaK Road, CHICAGO, ILLINOIS
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
Kranjsko-Slovenska figi Katoliška Jednota
Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois.
POSLUJE ŽE 46. LETO. Glavni urad v lastnem domu: 508 No. Chicago Street, Joliet, Illinois.
SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4,450.000.00.
SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 119.80%.
K. S. K. Jednota ima nad 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 185.
Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 46-letnega obstanka $6,960,000.00.
GESLO K.S.K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NARODI"
Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer ge lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 60. leta: otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko od $250.00 do $5000.00 posmrtnine.
V	Mladinskem oddelku K.S.K.J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "13". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina 7. vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" sc plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine.
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek.
K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrst zavarovanja.
Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo izplačano v gotovini.
Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih asesmentov.
Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote", ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica.
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
V	vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba jc le osem oseb starosti od 16. do 60. leta. — Za nadaljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 508 N. Chicago Str eat, Joliet, Illinois.
nosti zelo cenil. Nekoč je ljah Koliko Nemcev je bilo ik zavoljo nekega nesp0,:
ranoi VVA Irnnnii lil 9" vt jt-tt-Mn X.«	#
štljivega odgovora padel v
tedaj pokošenih?" poprašu-jem. Izvedel sem, da niti eden ne, ker tedaj sploh še ni bilo nobenega folksverovca tja, in možakar, ki je govoril in se bahal o "kar kosili smo jih," je že pred menoj zapustil Borovlje. Da vidite. In danes je propaganda na višku.
Danes n. pr. Vidim: "Nine Finnish soldiers kill 700 Russians."
In na dolgo in široko se pripoveduje, kako so jih. In to pripoveduje prav A. P. Ne tajim, ako je bilo tako, le debela se mi zdi. Vi pa, kakor hočete.
Dalje: "Germans down 34 enemy planes." Šlo bi za spopad tam pri Ilelgolandu. Vest je iz Berlina, in še pravi, da se je udeležilo napada 34 zrakoplovov, in vse so Nemci spravili dol. In tudi to vest prinaša A. P.
Omenil sem že,da Finci podirajo ruske tanke, kakor bi bili le iz papirja. Morda so? In toliko so jih že zmečkali, da jih mora že zdaj Rusom zmanjkovati.
Dalje pravijo finska poročila, da ruski tanki prihajajo kar k njim. Tu je nekaj. In še vojaki prihajajo, in pri drugih ruskih vojakih izgleda, da nimajo nobene munici-je. Well, če je tako, je pač tako, in morda res pri tem ni vse le propaganda, ako je zopet druga vest resnična, vest namreč, da je do 100 tisoč ruskih policistov za Rusi, ki Ruse gonijo naprej. Vest je taka.
Bojno ladjo Graf Spee so Nemci razstrelili. Angleži pravijo, da je to "ignoble suicide — sramoten samo-mor." Naj se sami pomenijo. Baje je Hitler tako zaukazal, Recimo, da je malo sramotno, soditi ne morem. Vsaj
Učbenik
Angleškega
jezika
Vsebuje SLOVNICO in kratek SLOVAR.
Zelo praktična knjiga. Žepne oblik«.
TA NOVI SLOVAR
ima posebno poglavlje o ameriitd angleščini. Slovar je priredil In aeatavfl znani profesor J. Mulaček, ki Je bival več let v Ameriki. — Knjiga ima 395 strani.
CENA:
Trdo vezan v platno-- $1.50
Broširan mehko...........$1.25
NaroČila s potrebnim zneskom Je poslati na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road,	Chicago, Illinois
nemilost, pregnali so ga 2 dvora. Kralj pa mu je še po-te"m' pošiljal vsakovrstna dela na dom.
Nekega dne je Bellann zve-; del, da bo kralj ob določeni uri jahal mimo njegove hiše,; pa mu je pripravil nenavaden prizor. Pesnik je bil naslonjen, namiljen po obrazu po vseh pravilih, skozi okno svojega stanovanja v prvem nadstropju, zunaj, na lestvi pa je stal brivec in mu strgal brado. Kralj je začudeno obstal in vprašal:
"Za vraga, kaj pa pomeni to?"
"Moj brivec, veličanstvo,'*! je odgovoril pregnani pesnik mimo, "je padel pri meni v HemiloslI; prrpovrdal nem m vstop v hišo, toda falota ne morem pogrešati!"
Kralj se je tako zakroho-tal, da je zdrknil s konja. Dobro je razumel namigljaj in Bellmann se je smel spet vrniti na dvor.
I

Od 1886 brez presledka nismo nikdar plačali na hranilne vloge manj kakor	Nad 7000 zado-
voljnih klijentov, vključno voditelji trgovin, korporacije, partnerstva in trustna lastništva, prinesejo ali pošljejo semkaj svoje previšne sklade.
Denar v prometu vam plača več HOME FEDERAL SAVINGS
AND LOAN ASS'N OF CHICAGO
Resources Over $6,000,000.00 18»h St. ot Ashland Ave. MON. 8101
V 'Z1	[ V 3	]	[Z VI	i:	RV
_........■HHHnUHHHIHEflffiUHHHBBBV					
je krasna knjiga, ki govori o trdnem rodu Brjanov. Zanimiva povest, ki more vsakega zanimati. Spisal jo je znani slovenski pisatelj IVAN MATlClC, ki je spisal knjigo "Na krvavih poljanah".
*
Knjiga vsebuje 411 strani, tiskana na fineifl knjižnem papirju, platnice klasično modef no opremljene, vezana v platno.
KNJIGA STANE S POŠTNINO $2.00
, Naroča se od:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1649 W. Cermak Rd. -:- Chicago, Illinois
'JI