—   358    -----
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. — Začetek državnega zbora je preložen na 8. novembra. Stališče poslancev je dandanes po skoro končanem boji francosko- pruskem ves drugačen kakor je takrat bil, ko so deželni zbori jih volili v državni zbor najbolj zato, da Avstrija, ako se nehote potegne v boj, ne ostane na cediliu. Zarad delegacije, v kteri prav za prav se dela velika vnanja politika in v kteri bi se po cesarjevem pismu bili imeli prevdarjati „najviši državni interesi'^, so naši in drugi poslanci ali na Dunaj. Zdaj je vse to drugače. Državni zbor dobiva spet oni stari obraz , ki se je že davno pristudil vsem narodom, ki v centralizmu in v gospod-stvu nemškem vidijo pogubo svojo in pogubo Avstrije. Da to gospodstvo zdaj, ko je Prus čuda zmagonosen po svojih armadah na Francoskem, in Bismark ima bogato plačanih agentov tudi po vseh večih mestih v Avstriji, glavo še veliko ponosnejše po konci nosi, to nam kažejo vsi ustavoverni časniki. In tudi minister grof Potočki, sicer minister „8prav(e^* imenovan, zapušča čedalje bolj ,,sredo zlate sklede** in se vstopa na levo stran, kajti pozval je glasovitega, glavarja de-cemberske ustave dr. Rechbauer-ja v ministerstvo. Samo to djanje kaže preočitno, kam meri zdaj Potočki. Nemške centraliste pridobiti si, Poljakei potolažiti z lastnim ministrom, ~ vse druge narode pa žrtovati: ali pač Potočki misli, da po tej poti bodci hudih zmešnjav avstrijskih konec? In v tako mršavenu stanji naših notranjih zadev začne se državni zbor <8. novembra. Bog pomozi!
Iz francosko-pruskega bojišča. Nesrecča za nesrečo zadeva Francoze na bojišču. M e t z, najimienitnejša trdnjava, ki je Francozom še ostala, padla jee 27. oktobra v roke Prusom. Njen poveljnik Bazaine sje je s 3 maršali, 6000 oficirji in 173.000 vojaki udal Frusom, — to je, podkupi] en od pruske vlade in Mapoleona, je položil orožje brez boja. Pruski in Prus(om privrženi časniki sicer slepijo svet, da je bil primo)ran to storiti zarad lakote in druzih nesreč; al vprašani je je upravičeno: zakaj Bazaine z armado kakih 12(0.000 zdravih vojakov si ni upal planiti iz trdnjave in jpredreti nemško vojsko, če tudi ona šteje 200.000 mož;? Bazaine je izdal in prodal cesarja Maksa v Mehikij, in toisto je storil zdaj z Metzom. S tem udarcem je p«ogubljen tudi Pariz, kajti vsa nemška armada, ki je ^oblegala zdaj Metz, se je vzdignila zdajci proti Parizm. Na vseh svetnikov dan se je imel začeti Parit z bombardo-vati; vsaki trdnjavi v okolici parižki je nanuenjeno 2000 bomb. To bo strašno pokončevanje glavmega francoz-skega mesta! Namen Bazainovega izdajailstva pa po dogovoru pruske vlade, ki ne trpi republilke francoske, je neki ta, da zedinjena velika truma nemiških in Ba-zainovih francoskih vojakov posadi spet Kapoleona ali sina njegovega na prestol francoski, in dlokler ni Napoleon IV. polnoleten, bi Bazaine bil vladinik (regent). Kdaj pa bode zadnji konec vsem tem grozovitim ho-matijam, sam Bog ve.