Xlli. letnik. V Gorici, dne ’2!S. septembra 1905. 39. številka. \ | ‘*4 ^ * 4“ ;lovensKo . ljudstvo naft; ja vero dom Pesa i—> Izhaja vsakčetrtek ob 11. uri dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Cena listu znaša za celo leto 1 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1F>0. Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 6 K. Rokopise sprejema „Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vct-turini št. 9. Jiaroenino in naznanila sprejema upravništvo, Gorica, Semeniška ulica št. l(i. Posamezne številke se prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. li po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petit Vrstah, in sicer: če se tiska enkrat li vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan B^jt v Gorici. Tiska „Narodnn Tiskarna** (odgov. J.. Marušič) v Gorici. Društuena, stanovska in mladinska organizacija. Slovenski narod bije hud boj za svoj obstanek. Ali bo zmagal ? Da, ako bo vsaj tako izobražen in še bolj kot sovražni sosedi. Za izobrazbo našega ljudstva so doslej razen cerkve in šole največ storila bralna in izobraževalna društva. Ako hočemo povečati kulturno moč slovenskega naroda in razširiti pravo omiko in potrebni stanovski pouk, moramo našo društveno organizacijo tako spopolniti, da ne bo župnije na Slovenskem, ki bi ne imela svojega izobraževalnega društva. Da bo spopolnjena, treba nam je vsaj še enkrat toliko društev, kot jih imamo. Potrebna so zlasti strokovna društva in v njih strokovni pouk. Strokovni pouk bo dvignil naše delavce, obrtnike, naše kmečko ljudstvo, našo ženstvo na višjo stopinjo izobrazbe. Da dosežemo pravih VBpehov, treba je tudi našo mladino organizirati. Ta organizacija pa se najlepše izvršuje po mladeniških in dekliških zvezah. Takih mladeniških zvez je polna katoliška nemška pokrajina Weatfalska, kjer si kruh Blaži tudi na tisoče Slovencev. Taka mladeniška družba (Burschenvereine) snujejo sedaj po celi bavarski deželi. Povsod, kjer prav delajo, pričenjajo pri mladini, zlasti moški. V mladeniški zvezi, na nje poučnih shodih se mladeniči vadijo v obnašanju, v deklamaciji, v govora, v pravilni pisavi, v javnem nastopu. Na mladini sloni naša bodočnost. Starih mož ne dobimo zlahka k podučnim shodom. Vzrastli so v dragih časih in manjka le premnogim smisla, zanimanja za lastni in narodni napredek. Opreti se moramo torej na mlade moči, na naše LISTEK. Cvetje z vrtov večnih višav. Nabral: Dr. Andrej Pavlica. Sv. rožnemu vencu. 1 (Za praznik sv. rožnega venca 1905.) „Cvetite rože kakor lilije in dajajte duh." Sir. 39. 19. Rože žlahtne v venec zvite, kakor lilije cvetite! Kakor lilije duhtite in nikoli ne zvenite! S svojih nežnih ust glasovi pojte hvalo, o cvetovi! Pojte glasno nebu hvalo, da Rešnika nani je dalo. V svetem Duhu Ga spočela je Marija vsa vesela, v hlevčku revnem porodila, v jaslice Ga položila, v templju Bogu darovala, tri dni žalostna iskala. In — za nas in k Božji slavi Jezus pot poti krvavi. On se toliko poniža, da umre na lesu križa. — • Tretji dan pa zmagovito želo smrti stre srdito. mladeniče ? Te pa pripravimo za bodoče delo v mladeniških zvezah; ko dečki izstopijo iz šole, jih že treba pridobiti zvezi, treba je dečke iz šole izstopivše zbirati posebej, pa posebej odrastle že podučene mladeniče. Ljubiteljev mladine je primeroma malo, ki bi tako daleč šli v svojem požrtvovalnem delu. A delo je sveto, delo je važno, od njega je odvisna v resnici naša boljša bodočnost. Naše deklice pa moramo združiti v dekliških zvezah pri naših izobraževalnih društvih. Kolik vpliv ima dobra žena, vrla mati na narodno življenje I Koliko dobrega stori pridna m&ti svojemu naroda-1 Koliko koristi zavedna, izobražena žena lahko svojemu ljudstvu ! Kdo o tem ni prepričan ? In za vse to se vnema deklica v dekliški zvezi. Poprimimo se torej dela I General Montecucolli je rekel nekdaj : Za vojsko je treba 3 reči: 1. denar, 2. denar in 3. denar! Mi pa pravimo: Za naše vspešno delovanje nam je treba tudi treh reči in sicer: 1. organizacije, 2. organizacije in 3. organizacije in sicer društvene, stanovske in mladinske. Te misli smo posneli iz govora, ki ga je imel v Mariboru dne. 4. t. m. na letnem zborovanju .Krščansko-socijalne zveze" g. Fr. Sal. Gomilšek. Njegovim besedam dostavljamo: Pri nas je organizacija še bolj potrebna ko drugod, ker bijemo boj še z drugim sovražnikom, ki nam po vseh vaseh zapeljuje ljudstvo z raznimi sredstvi k pijančevanja in zapravljanja. Koliko nesrečnih in nepotrebnih plesov je bilo v tem poletja 1 če pojde po tej poti, bo naša lepa goriška okolica kmaln popolnoma v krempljih alkohola in slednjič v rokah Italijanov I Da se to zabrani, pojdimo vsi na delo 1 Iz nebes, kjer zdaj kraljuje, svetega Duha izposluje, in preblaženo Devico sebi dene na desnico: S krono Jo obda na glavi, za kraljico Jo postavi. — Kot odrešeni sinovi ' vsi zdaj tikajo rodovi I Duše pa iz vic hitijo V sreče jasne domačijo. Torej rože plemenite, kakor lilije cvetite, kakor lilije duhtite in na veke ne zvenite! Kako se je Mlinarjev Janko ženil. (Marica Potošk a.) Hej, da ste ga videli tega Mlinarjevega Janka. To vam je bil korenjak od nog do glave, visoke, krepke postave, temnih kodrastih las, pod nosom pa tiste lepe brčice, na kutere je bil Janko tako ponosen. Poleg minljive telesne lepote pa je bil Janko blag mladenič, ni bil sicer Bog ve kako izobražen, čitati in pisati se je naučil za silo v vaški šoli in to je po njegovem mnenju za njegov stan zadostovalo. Očeta ni imel več, stara mati mu Zavodi sv. Stanislava v Št. Vidu pri Ljubljani. Dne 21. t. m. so bili otvorjeni škofijski zavodi v Št. Vidu pri Ljubljani z veliko slovesnostjo. Zgradba je velikanska, gotovo največja te vrste v Avstriji. Doslej dovršena stavba pokriva prostor 6050 kvadratnih metrov in je stala lx/3 milijona kron. Poleg cele gimnazije bo tu tudi pripravljalnica za gimnazijo. K slovesni otvoritvi in k blagoslavljanja se je nabralo ogromno ljudstva in mnogo odlične gospode. Iz Ljab-ljane je peljal poseben vlak. Ves Št. Vid je bil v zastavah. Občinsko starešinstvo se je prišlo zahvalit premilostnema kne-zoškofa, da je s tem za vse Slovence velevažnim zavodom, katerega se je branila liberalna Ljubljana, počastil Št. Vid. Ob blagoslovljenja je imel slavnosten govor sam premil, knezoškof ljubljanski dr. Jeglič. Govoril je v glavnem tako-le : Slovesno se otvarjajo ti zavodi, ker so delo vsega slovenskega ljudstva in so velikanskega pomena. Tu dajem račun o svojem delovanja in se zahvaljujem vsem, ki so kaj pripomogli, posebej pa navzočim. Že predniki so nameravali ustanoviti tak zavod, mene je pa posebno k tema vspodbudil nastop liberalnih akademikov. Tridentinski zbor zahteva od škofov skrb za dnhovski naraščaj, a mi potrebujemo tudi inteligentnih laikov. V ta namen sem potoval v Lurd, v Rim in na Dunaj. Papež Leon XIII. je blagoslovil delo, Nj. Veličanstvo cesar mi je zagotovil svojo naklonjenost. Začel sem z upanjem v Boga. Zanesel Bem se na dobro slovensko ljudstvo, na požrtvovalno, vzgledno duhovščino. je gospodinjila v mlinn, ki ga je po očeta podedoval. Janko je svojo mater kot dober sin spoštoval in ljubil, a vse-jedno je prišlo včasih do majhnega prepirčka med njima, zlasti ako ma je mati začela prigovarjati, naj si izbere družico za življenje, naj se oženi. To bi sicer ne bilo ravno težko; marsikatera vaška krasotica je rada skrivaj pogledala za lepim Jankom, toda kaj so bile njemu mar vse druge, ko se je njegovo srce že davno vjelo. Brhka Štalčeva Nežika, hči najbo-ggtejšega posestnika v vasi, je rojila mladema mlinarja po glavi. Zal, da je bilo jako malo upanja, da jo pripelje kedaj kot gospodinjo na dom. Dekle mu je bilo sicer naklonjeno, toda njen oče, ponosen bogataš, ni hotel o beraškem mlinarja — kakor je Janka nazival — nič slišati. „Kedar bode imel poleg mlina lepo kmetijo, tedaj naj popraša, dotlej pa nič !“ tako je govoril navadno oče Štalec in pri tem je, žal, moralo ostati. (Jbogi Janko je na vse načine premišljeval, kako bi prišel do denarja, da bi razširil posestvo, a pravega vendar ni mogel iztakniti. Imel je sicer v Ameriki bogatega strica brez otrok, toda Bog zna, kedaj se bode denarnemu stricu poljubilo umreti? Sedaj je tudi naš Janko moral izprevideti, kako resničen je star pregovor: „Denar je sveta vladar1. Oh, ta denar, ta presneti denar I Prvo leto sem dobil 100.000 kron. Manjka mi še 200000 K, a upam, da to že pokrijem. Hvala Boga, ki vodi srca ! Za svoje podjetje sem dobil izvrstnega arhitekta. Skrb je bila nadalje, kje dobiti profesorjev, vzgojitelje, za zavod ? Pozval sem duhovnike, ki bi bili voljni žrtvovati se in se vsposobiti za vzgojo. Dobil sem gospodov, navdušenih in idealnih za težavno delo. Tudi vzgojiteljev sem si preskrbel. Zahvalo izrekam vsem profesorjem, ki ste se žrtvovali, ki nesebično in z zatajevanjem začenjate to veliko delo. Tu boste kazali, da si vera in znanost nista v nasprotju. — Tu bodete ačili znanost, a s svojim življenjem kazali mladini pravi pot, može bodete vzgajali in jih navajali k ljubezni in zvestobi do Boga. Nadaljna skrb nas je navdajala, bomo li dobili učencev. Hvala Bogu I Za sedaj smo vsprejeli 97 gojencev. Ko bo zavod plačan, možno bo vsprejeti več mladeničev brezplačno. Kaj bomo dali mladeničem ? Ves pouk, ki ga podajajo druge gimnazije. Vsestransko se bodo izobraževali, ker profesorji bo študirali bogoslovske nauke, poleg tega so dobili višjo izobrazbo na vseučiliščih. Mladeniči bodo obvarovani sprijenosti in pohujšanja. V mestih so izpostavljeni vsem nevarnostim, odprte so jim slabe družbe. V roke dobe knjige ozir nravnosti in vednosti. Vem iz skušnje, koliko mladeničev se izgubi, v sramoto rodni hiši in domovini. Slabih knjig ta ne bo, da bi se otrovaii. — Navajali se bodo pa mladeniči na vse dobro. Točni red bodo imeli in vadili se bodo v pokorščini do predstojnikov. Delavnost in prava pokorščina zahtevata Poleg vseh dobrih lastnosti pa je imel naš Janko vendar napako, bil je namreč Bilno praznoveren. V vse pri-povesti o zakletih princezinjah in gradovih, katere je kedaj čal, je trdao veroval. Kolikokrat je sedaj mislil, kako lepo bi bilo, ko bi se mu sedaj prikazala kaka zakleta princezinja, katero bi on rešil. Seveda je veduo čal, da je rešena princezinja vzela potem rešitelja za moža, tega bi on seveda ne maral, pač pa bi zahteval v plačilo mošnjo cekinov, da bi potem zamogel zasnubiti izvoljenko svojega Brca. Bil je lep nedeljski popoldan, ko je Janko sam sedel na klopi pred mlinom ter čital. Čitanje mu je delalo sicer nekoliko preglavice, toda ako so v knjigi tako zanimive stvari, se človek še nekoliko potrudi. In zanimiva, zlasti za Janka, je bila knjiga, katero si je iz-poBodil od starega cerkovnika. Kaj je stalo vse ta notri! O starih podrtih gradovih, kjer bo zakopana neizmerna bogastva, o krasnih princezinjah, katere so hudobne čarovnice zuklele v strupene kače, ostudne žabe i. t. d. Janko se je spomnil, da je čital nekoč o mladeniča, ki je srečal o polunoči na pota grdo žabo, katera ga je ogovorila in mu razodela, da je zakleta kraljičina, katero lahko reši s tem, da jo poljubi. Obljubila mu je zelo neizmerno bogastvo, a mladeniču se je ostudna krastača gnjasila, zatajevanje samega sebe. Na ta način se utrdi in ukrepi volja, da bodo pozneje značajni, trdni in stanovitni možie. V zavodu bodo dobili pa tudi nadnaravnih pomočkov. M ilitev, vsakdanja sveta maša, sv. zakramenti, vse to povzdiguje človeka, da se ne vtopi v posvetnost. Tu bodo posnemali plemenitost, nežnost slovanskega patrona sv. Stanislava. »Kristusu, Zveličarju .sveta*, kraljevemu Srca Jezusovemu je posvečena vsa hiša. V tem Srcu smo združeni vsi, temu Srcu hočemo posvetiti našo mladino, naše gojence, našo inteligenco, da ohra nimo narod slovenski Gospodu Bogu. Za napredek v zmoti, nenravnosti ne maramo, za napredek v resnici bomo delovali z vsemi močmi; — na ta način bomo koristili našemu ljudstvu. Da bi se torej kraljestvo Kristusovo širilo, to je in ostane namen teh zavodov. K Pomočnici Mariji sera se zatekel, ko 6ern jel vdejstvovati svoje srčne želje ozir zavodov, k Njej se obračam tudi danes ter prosim: Pridi po Tebi kraljestvo Jezusovo k nam, o Marija I Politični pregled. Državni zbor. — V torek je bila prva seja sedanjega državnozborskega zasedanja. Ob 11. ari predpoludne je otvoril zbornični predsednik grof Vetter sejo. Najprej spomnil se je umrlega državnega poslanca Barnreitherja. Potem je dal besedo ministerskemu predsednika barona Gautscha. Pri ti priliki nastal je y zbornici velik hrup in šunder. Soci-jalni demokrati, radikalni Čehi in zastopniki drugih radikalnih strank obsipati so začeli barona Gautscha z raznimi ne posebno izbranimi psovkami. To kričanje trajalo je delj časa, a se je konečno vendarle poleglo, tako da je zamogel baron Gautsch govoriti. Najprej predstavil je baron Gantsch poslanski zbornici novoimenovana voditelja naučnega in trgovinskega ministerstva. Potem se je začel baviti z razmerami med tostransko državno polovico in med Ogri. Rekel je, da je vlada kakor vsikdar poprej tako tudi sedaj pripravna stopiti v dogovor z Ogersko. Avstrijska vlada hoče biti vedno lojalna nasproti Ogrom, ali ravno to zahteva tadi ona od Ogrov. Avstrijska vlada ne more nikdar zapustiti dosedanjega svojega stalidča nasproti Ogrom. Vendar je pa vedno pripravna stopiti v dogovor z Ogersko zlasti v zadevi gospodarskih vprašanj. Ako ne bo Ogerska pristala na izvršitev trgovinskih pogodeb, za katere poteče rok dne 1. marca 1906, tedaj bo avstrijska vlada znala varovati svoje koristi in predloži pravočasno zbornici dotične predloge. V svojem govora omenjal je baron Gaatsch tudi splošno in enako volilno pravico, ter rekel, da so popolnoma neopravičena očitanja, češ, da bi bil on vplival na to, da ni bil ▼sprejet v kronskem sveta predlog oger-skega ministerskega predsednika grofa morda ga je bilo tudi nekoliko strah ter je pobegnil. „Ej, jaz bi ne bil tako neumen" mislil si je Janko, „ko bi mene hotela srečati taka žaba 1“ Tu mn šine v glavo posebna misel. Ne daleč od mlina na Štulčevera travnika je bila velika mlaka, ki se niti v največji vročini ni popolnoma posušila. Od tam je donel slednji večer mogočen koncert ekokonogih prebivalcev v mlaki. Tam je žab kar mrgolelo. „Kaj, ko bi bila med njimi kaka zakleta princezinja?“, mislil si je Janko, „kako lahko bi jo redil ter postal bogat/ Vedno bolj in bolj mn je ugajala ta misel in ko je slednjič prišel večer ter se vlegel mrak na zemljo, je Janko za trdno sklenil, poskusiti svojo srečo pri žabji mlaki. Nestrpno je čakal jednajste ure, in ko je stara stenska nra konečno h “Ičeče nabila jednajst, napravil se je na pot. Iz vasi se je čnlo vriskanje in prepevanje fantov. Mesec jo svetil, da je bilo jasno kakor po dnevi. Janko se je skrival za drevesa, da bi ga nihče ne opazil, ko pa je prišel na travnik, vlegel se je na trebuh ter tako plezal dalje. Kmalo je bil pri mlaki, toda princezinje žabe so ga 2e opazile ter jele jedna za drago skakati v vodo. n Eh, naj le skačejo, to so tako le navadne žabe“, mislil si je Janko ležeč v travi. (Dalje pride.) Fejervarvja, da naj se uvede na Oger-fikem splošna in enaka volilna pravica. Prešel je Indi na vseučilišča in je rfkel, da predloži vlada že v sedanjem zasedanju državnega zbora zakonski načrt glede uporabe kredita od 25,000.000 K za vseučilišča. Na koncu svojega govora je rekel baron Gautsch, da ima sedanji državni zbor rešiti le še državni proračun, trgovinske pogodbe in pa skupne zadeve. Sedanji državni zbor zboroval bode zaradi tega do konca meseca junija, potem bode pa razpuščen in meseca septembra ali pa oktobra vršile se bodo nove volitve. Nato je prišel do besede finančni minister dr Kosel, ki je utemeljeval državni proračun. V začetku seje stavljenih je bilo nekaj nujnih predlogov, med njimi tudi oni socijalnih demokratov, da se izreče ministerskemu predsedniku baronu Gautschu graja, ker je bil proti temu, da bi se na Ogerskem uvedla splošna in enaka volilna pravica. Italijanski poslanci so zahtevali in stavili tudi predlog, da se dene z dnevnega reda prva točka istega, namreč zakonski načrt glede ustanovitve italijanske pravne fakultete v Roveretu. Ker ni bila proti takemu predlogu ne vlada in tudi druge parlamentarne stranke ne, bil je ta predlog jednoglasno vsprejet. Italijani so torej zahtevali, da se jim raje ne da nič, ako se jim že noče dati pravne fakultete v Trstu, in ta „nič“ se jim je dovolil drage volje. Državni proračun za 1. 15)00. — Vlada je predložila v seji državnega 7bora dne 26. t. m. drž. zboru državni proračun za 1. 1906. Izdatki za leto 1906 so proračunjeni na 1.819,042 210 kron dočim so za I. 1905 bili proračunjeni 1,780,801.322 K, dohodki so pa proračunjeni na 1.822,027.401 dočim so za I. 1905 bili proračunjeni z 1.782,376.055 kron. Prebitek znaša 2,985.191 kron. Stroški državnega zbora so se zvišali za 33.125 kron. Kriza na Ogerskem. — Cesar in kralj je v soboto dne 23. t. m. ob 11. uri predpoludne v cesarski palači vsprejel v avdijenci gospode: grofa Julija An-drassy-ja in Appony-ja. barona Ban(Ty-ja, Frana Košata in grofa Aladarja Zichy-ja. — Cesar je imenovanim možem kakor zastopnikom večine ogerskega državnega zbora prečital dokument, v katerem je izrečen poziv, da naj madjarska koalicija nvažuje zahteve krone, ki jej bo poverila sestavo parlamentarnega kabineta, ko brodo sprejeti ti-le pogoji: 1. Vojaška vprašanja, v kolikor se ista tičejo poveljstvenega in službenega jezika in glede katerih je absolutno izključeno, da popusti in odneha krona, mora koalicija črtati iz programa. 2. Temelji pragmatične skupnosti toliko glede armade kolikor glede na vnanje zastopstvo ostanejo popolnoma netaknjeni. 3. V gospodarskih vprašanjih med Ogersko in Avstrijo je izključen vsak enostranski dogovor med kraljem in ogerskim parlamentom, marveč se morajo ta vprašanja rešiti posredovanjem avstrijske in ogerske vlade potom kompromisa, ki ga mora odobriti krona. 4. Nova vlada se mora zav ezati, da se v parlamenta rešijo državni proračun, redno novačenje, volitve v delegacije in v kvotne deputacije. 5. Nova vlada se mora zavezati, da odobri zbornica tiste stroške za armado, ki jih je že dovolila delegacija in da vsprejme novi brambni zakon, s katerim se pomnoži Btalna armada, zato se pa uvede dveletno službovanje pri vojakih. Cesar je nadalje omenjenim voditeljem po očetovsko in z živo besedo predočil odgovornost, ki si jo naloži, ako vstraja koalicija še nadalje trdovratno na svojem dosedanjem stališča, ter stremi za nečem, česar ni možno doseči ter na ta način provzroča neizmerno gorje nad deželo in narodom na Ogerskem. Vtis, ki ga je napravil tak vsprejem na voditelje ogerske opozicije, je bil torej nepopisen, kajti pričakovali so vse kaj drugega in prišli so na Duaaj z nado, da se bo skoro gotovo cesar udal madjarskim zahtevam, posebno zaradi tega, ker se ni prav nič obotavljal vspre-jeti Fejervaryjeve demisije, demisije onega moža, ki je hotel z radikalnimi sredstvi poseči v opozicijsko sršenje gnjezdo. Presenečeni bili so pa tudi omenjeni gospodje zaradi tega, ker se ni hotel cesar ž njimi nič več osebno pogajati, ampak je poklical iz Šopronja na Dunaj velikega dvornega mariala grofa Czirabyja, ki naj se ž njimi v cesarjevem imenu pogaja. Czirahy dospel je na Dnnaj v nedeljo. Vsprejet je bi! koj pri svojem dohoda od vladarja, ki mu je dal potrebna navodila glede "nadaljnih pogajanj. To se je zgodilo že ob 8. uri zjutraj. Okolo 10. ure pa so prišli v palačo ogerskega ministerstva Kossuth, bar. KanH'y, grof Apony, grof Aladar Zihy in grof Andrassy, kjer so imeli tam čez poldrugo uro trajajoči govor z grofom Czirahyjom. Konečno so se izjavili omenjeni gospodje nasproti grofu Czirahyju, da bodo čakali do 3. ure popoludne na cesarjev odgovor, ker nameravajo potem vrniti se v Budimpešto. C^irahy podal se je koj k cesarju, a avdijenca bila je jako kratka. Ogerski odposlanci čakali so zaman na odgovor do 3. nre popoludne. Ko torej do omenjene ure ni bilo odgovora, podali so se madjarski gospodje v „Hotel Bristol11 ter spravili so svoja šila in kopita, vsedli so potem na vozove ter se odpeljali na železniško postajo in od tam v Budimpešto, Predno je pa vlak odšel, pogovarjali so se na postaji s svojimi znanci ter jim povedali, da se vračajo v Budimpešto praznih rok in da so pogajanja med njimi in cesarjem ostala brezvspešna, vsled česar da stoji ogerska pred durmi absolutizma. Vtis sobotne avdijencije madjarskih politikov pri cesarju je bil nepopisem in tako kolosalen, kakor da bi se bila napovedala kaka vojna Madjarski politiki so kar zijali in bili brez sape, ko so zapustili cesarski dvorec. Pet minut pred 11. aro so prestopili prag cesarskega dvorca, pet minut po 11 uri so že zopet sedeleli v svojih vozovih in se odpeljali v hotel .Bristol*. Med občinstvom je za-šumelo: Pogajanja so se razbita. Ko 80 se madjarski politiki peljali k cesarja, so jim Dunajčanje prirejali ovacije, ko so zapuščali cesarski dvorec so jih Dunajčanje insaltirali. Prišlo je do burnih prizorov in do pretepov, tako da je morala posredovati policija. Nevspeh potovanja voditeljev ogor-skih opozicijskih strank na Dunaj napravil je na Ogerskem mogočen vtis. Vse madjarsko časopisje je pokonci ter v njihovih predalih kar mrgoli žuganj proti Dunaju. Večina listov se kolikor mogoče brzda v svojih izvajanjih ter pravi, da Ogri sicer ne bodo rabili nasilnih sredstev v dosego svojih namenov, ampak da bodo ukrotili Dunaj in ga premagali s pasivno rezistenco. S 3 pa tudi drugi listi, ki prete naravnost z aktivnim uporom, torej z revolucijo. — Na V8ak način je vse to, kar se sedaj dogaja, za razvoj avstro-ogerske monarhije epohalnega in zgodovinskega pomena, in z veliko napetostjo se zdaj povprašuje od VBeh strani: Kaj pa sedaj ? Dopisi. Cerkno. — Tukajšnja akademika Tašar in Brelih sta napovedala za nedeljo 24. t. m. predavanje o pesnika dr. Franceta Prešernu v prostorih g. Jurmana — ob 11. ari dopolndne. To je samo na ^ebi gotovo plemenit namen, saj je gotovo potrebno, da bi naše ljudstvo bolj poznalo Prešerna, a ne od njegove senčne strani, kakor nam ga kažejo po večini liberalci te dni, ampak da bi ljadstvo poznalo v njem velikega pesnika in pravega — Slovana, od katerega bi se dandanes tudi liberalno dijaštvo lahko ačilo, kako treba delovati za narod. Le nerazumljivo nam je, kako da sta imenovana gospoda napovedala svoje predavanje ob 11. ari dopoladne, to je ravno ob uri, ko je vsa naša duhovščina shiž-beno zadržana in se ne more udeležiti predavanja. In vendar bi se tudi ti „mračnjaki“ radi udeležili, da bi kaj koristnega slišali o Prešernu, in tudi kaj lepega o njem povedali, ker več oči več vidi, in to tem bolj, ker liberalec, ki mu je uživanje smoter življenja, nikdar ne more razumeti pesnika ,.Krsta pri Sa-vici“. Vsiljuje se nam torej misel, da se je namenoma izbrala ta nepriležna ura, da bi noben ,,črni“ no motil gospodov v njihovem predavanja. Vse namreč kaže, da hočeta ta akademika „biti v Cerknem kaltarni boj“, kakor bi rekel naš gospod nadučitelj. Da sta za to sposobna, sta neizpodbitno dokazala s svojim malo-akademiškim obnašanjem v noči med 24. in 25. avgustom t. 1. Treba bo že tu pa tam pogledati „v karte" bojnega načrta teh gospodov in jih objaviti širši javnosti, ker bi bilo škoda, ako bi svet nič ne zvedel o takih veleumih. Če ae bo vredno zdelo, se bo treba tudi napovedanega predavanja spomniti. Naprej gospoda I Novice. V centralucin semenišču prične 9e šolsko leto prihodnjo nedeljo 1. oktobra se sv. mašo ob 8. uri. Smrtna kosa. — V soboto je umrl na Opčinah tamošnji kaplan č. gospod Josip Gortan. Pokopali so ga v pon-deljek. N. p. v m.! V Linbljani je umrl trgovec z biči, g. Jožef Umek, ki je bil zaradi svoje originalnosti jako znan Ljubljančanom. Zs glavnega dediča je postavil baje svojega knjigovodjo Ivana Podlesnika, kateremu je zapustil hišo in znatno svoto denara. Napravil je pa tudi več dragih legatov. Pokojnik je bil doma a Krasa, ako se ne motimo iz Brestovice. Imenovanje. — Vadnični učitelj v Celovcu gosp. Josip Fistra ve c imenovan je za glavnega učitelja na tak. ženskem učiteljišču. Osebna vest. — Gosp. dr. Al. R. Rojic vrnil se je s svojega potovanja zopet v Gi rico. Dar. — Oprava „Prim. Lista" je prejela za „Alojzijevišče“ 6 K 68 v, za slov. „Sirotišče“ 0 K 68 v, „Šolski Dona" 6 K 66 v, katere je darovala neka oseba v Sovodnjah, in za „Alojzijevišče“ 3 K, ki jih je daroval Anton Kenda (Tainach Koroško). Posebni tečaj za odrasle deklice na obeh strokovnih šolah v .Šolskem Domuu prične s 1. oktobrom. 01 rasle t ročnih delih izurjene deklice se vspreje-majo v strokovno šolo za umetno vezenje in belo šivanje, ali v strokovno šolo za krojenje in šivanje oblek. V vsakem teh tečajev se bode poačevalo po 4 are na teden, in sicer v prvem ob torkih in petkih od 10. ure dopolndne, v drugem pa ob pondeljkih in četrtkih od 10. ure dopolndne. V Solo pri Sv. Koku, namenjeno za Slovence v Girici, se je vpisala ena deklica, katera je pa izostala ter se vpisala v ,.Mali Dom“. S tem je bilo torej šolsko leto 1905-06 na ti famozni šoli zaključeno in je trajalo cele štiri dni. Sprememba pri deželni vladi na Kranjskem. — Deželni predsednik kranjBki baon Hein je imenovan za sek-cijskega načelnika v notranjem minister-stvu s podelitvijo križa Fran Josipovega reda. Na njegovo mesto je imenovan na-mestniški podpredsednik iz Trsta Teodor Schwarz kot deželni predsednik kranjski. Grof Andrej Schairgotsch, dvorni svetnik pri kranjski deželni vladi v Ljubljani je prestavljen v Trat k namestništva z naslovom in značajem namestniškega podpredsednika. Dvorni svetnik pri kranjski deželni vladi postane grof Rudolf Chorin-sky, sekcijski svetnik v železniškem ministerstva. „Slovenecu piše o ti priliki med dragim: Baron Hein zapašča deželo, ki je bila izročena njemu v oskrbo, v takem položaja, da je kar naravnost sramota. Vse je razdrto in razrušeno, vse razdejano in razdvojeno 1 Še nikdar ni bila naša dežela v takem žalostnem položaja — vsaj od turških časev sem ne. Pa še tedaj je stala dežela v bran proti zunanjemu nasprotnika edina in složna. Danes pa je razdvojena tako, da je brat brata posta! janičar. In to je zakrivila macchiaveilistiška politika barona Hiina. Izigraval je Slovenca proti Slovenca — zato, da je Nemec gospodaril v deželi. Grof Andrej Schaflgotscli. — .Slovenec*4 piše, da je dvorni svetnik pri kranjski deželni vladi r Ljubljani prestavljen v Trst k namestništva z naslovom in značajem namestniškega podpredsednika. Tem besedam dostavlja: „S Heinora je padel njegov zvesti oproda SchalTgotsch. Grof Schaflgotsch je v podrobnostih izvajal politiko svojega šefa. Poisku5al bo zdaj lahko svojo filozofijo med laškimi irredentarji. Pot na Kranjsko mu je za vselej zaprta. To nam zadostuje 1“ Teh besedi ne odobrajemo! Na . Primorskem je večinH Slovanov in tem bo zdaj grof Schairgotsch naraestniški podpredsednik. Ridi tega se „Sloveaca“ ni treba veseliti, kajti v Trata bo ta maž, če je tak, kakor ga opisuje „Slovenec“, več škodoval Slovencem, kakor v Ljubljani. Sapienti sat I Goriški mestni — Goriški mestni svet je sklenil v svoji zadnji seji, da se v našem mesta vpelje posebna davščina na vino, katero popijejo privatniki doma. istotako je sklenil naložiti davščino na prenos nepremakljivega bla- ga, kakor pohištva itd. V isti seji je naznanil župan dr. Marani starešinam, da mn je došel od železniškega ministerstva dopis, s katerim se neznanja, da je železniška oprava opustila misel, zgraditi dovozno cesto k novi postaji po prvotnem načrtu, namreč tako, da bi prišla ta cesta z nove postaje na Solkansko cesto. Potemtakem je upanje, da se zgradi dovozna cesta k novi postaji po načrtih, kakoršne je dala izdelati goriška mestna uprava, namreč čez Korenj mimo Rajbove hiše in mimo Holzerjeve tovarna Tatvina. — Nocoj po noči vlomili so neznani uzmoviči v podružno pro-dajalnico kruha g. Karola Draščeka, nahajajočo se na Kornju h. it. 4. Prišli so v prodajalnico z veže, torej od zadej. Odšli so pa skozi sprednja vrata, ki vodijo na ulico. Odnesli so kakih 100 K denara. Tatvlva. — Jz zapuščine gospe Martinelli, ki je umrla pred nedolgim časom v Gorici, zmanjkala je hranilna knjižica tukajšnjega „Monta“ v vrednosti 6000 R. Sčasoma se je izvedelo, da je vzdignil na omenjeno knjižico na „Montnu 6000 K trgovski pomočnik Derossi, katerega so tndi zaprli. Derossi je bil dober znanec drnžine Martinelli in je prišel na ta način do knjižice. Kakor smo ravnokar doznali, vršila se je Binoči na Derossijevem stanovanja ponovna hišna preiskava, ki je imela popoten vspeh. Našli so namreč v okvirja neke podobe, viseče na zida, dotično knjižicoin 6580 K. Toča. — Kakor nam poročajo, padala je v pondeljek zjutraj toča na Vitovljah, po dela občine Osek in Šempas, in je napravila tam mnogo škode. Padel je z odra 12-Ietni Ernest •Orzan, ko je Sel v pondeljek nanj • s svojim očetom zidarjem, ki dela pri gradbi nove deželne norišnice. Dečka prepeljali so najprej v tnk. bolnišnico, kjer so mu podali prvo zdravniško pomoč, potem pa so ga prepeljali na očetov dom, kjer je še isto noč izdihnil svojo dušo. Treščilo je. — V ponedeljek jutro, nekaj malo preden je sv. jatro zvonilo, treščilo je na Vojučici v zvonik. Nesreče ni posebne, le v vznožja zvonika zrušen je precej zid in od ene strani preluknjan. V cerkvi ni nesreče. Če je bil Cerkvenik le 10 minut prej zvonil, ga je bilo ubilo. Zopet šola, v bliska in groma le malo zvoniti! Trgatev. — Trgatev na Vipavskem pričela je v pondeljek. Vino bode letos izborno. Po nekod imeli ga bodo še precej in semtertje celo več kot lani. Mnogi so se pa zakasneli s škropljenjem in trpeli bodo vsled tega veliko škodo. Kakor čitamo v listih, imeli bodo tudi na Dolenjskem in na Štajerskem, koder ni bilo toče, dobro vinsko letino. Orožniki in policija iščejo malopridneža Mraka Friderika in Stracarja Antona, ki sta v Kronbergu iz raznih kmetijskih hiš odnesla več in raznega blaga, ko so bili Ijadje pri dela na polja. 07nanilo. — Razpisujejo se s tem itiri deželne podpore po 400 kron za dijake z Goriškega, kateri so dovršili srednje in stopili v visoke šole. Te podpore sc podele za I, leto obiskovanja visokih šol, in se bo gledalo na to, da dobita podpore dva dijaka slovenske in dva italijanske narodnosti. Če bi manjkalo dijakov izmed ene rečenih narodnosti, sme se nakazati podpore dijakom drage narodnosti. Podpore se bodo izplačevale v štirih četrtletnih odplačilih na prošnjo deleženca, ki mora izkazati, da je vpisan v vseučiliščno mstriknlo in pozneje da obiskuje učilišče. — Dotične prošnje se imajo podati deželnemu odbora v Gorici pismeno do 15. oktobra 1905 in naj se jim priložijo spričevala zrelosti, uboštva in vpisa v eno izmed visokih šol. Razpis štlpendljev. — Razpisujejo se tri deželni štipendiji po 600 kron, ki jih je ustanovil deželni zbor sč sklepom 10. nobembra 1888 v spomin 40-letnega v>adarstva Nj. Velič. presv. cesarja Franca Jožefa I. 1. beležiti se morejo te ustanove dijaki, sinovi očeta rojenega, stanujočega in pristojnega v tej grofiji, slušatelji na avstrijskem vseučilišča, na tebniki ali na višem poljedelskem zavoda, ■kozi vsa leta visokošolskih študij, držeč se obstoječih postavnih predpisov. 2. Prosilci naj podajo svoje vloge gori-škemn deželnemu odbora do 20. okt 1905 in naj jim priložijo dokazila o •rodu, pristojnosti, o premoženjskih razmerah dotičnih družin, o tem, da so vpisani na kakem izmed navedenih učilišč in dosedanjem napredovanji. Obrtno nadaljevalna šola za zidarje v Končali prične šolsko leto 1905 06 z mesecem oktobrom t. I. Upi-savanje učencev ob 1. nri popolndne v nedeljo 1. oktobra v obrtni šoli. Učenci drugih občin prineso naj svedočbo-od-pustnico ljudske šole. Upisnina 2 kroni. Stariši, ne zamudite ugodne prilike in pošiljajte vaše mlade zidarje k strokovnemu pouku. Pouk traja 7 mesecev. Vodstvo. 43 let je zvesto služila kuharica Ana Katarina Grusovin pri gospej Rosman v Gorici in je bila zaradi tega včeraj odlikovana na tuk. okrajnem glavarstvu z zlato kolajno. Tat, ki je ovadil tatu. — Na tukajšnjo policijo prišel je te dni neki K. in je ovadil nekega drugega, da je v kavarni .Central*1 ukradel dve srebrni žlici. Policijskemu nadzorniku pa se je zdel ovaduh K. sam snmljiv in dal ga je preskati. In res so našli tndi pri njem srebrno žlico, katero je K. ukradel v isti kavarni. Nova maša na Opčinah. — Dne 1. oktobra t 1. ob 9. uri zjutraj bode pel novo sv. mašo č. g. Gabrijel Piščanc na Opčinah. Pridigo izreče č. g. Aleksander Martelanc, kaplan pri sv. Jakobu v Trstu. Važno za Vipavce. — Dne 14. t. m. so vipavska županstva v skupnem pisma naznanila gospoda državuema poslanca dr. Žitnika, da jim je finančna straža prepovedala fige žgati, ker priprave za žganje ne odgovarjajo ces. na-redbi z dne 17. jalija 1899. Malone vsi posestniki so imeli že fige namočene in za žganje pripravljene; imeli bi torej veliko škodo, ko bi morali zavreči namočene fige. Poslanec je takoj posredoval v finančnem ministerstvu, katero je v dogovora z ogersko vlado z dne 21. septombra t. I. št. 67.460, dovolilo, da smejo Vipavci izjemoma še letos po staren načina žgati fige. Za bodoče leto bode treba o pravem časa potrebno ukreniti. Pozor! — Takozvani Kaldejci krožijo vnovič po Istri, ter pobirajo mi-lodare. Žendarmerija jim je »a petami, ker do zdaj so bili vsi taki gostje spoznani za najhajše sleparje, dasi so skušali izkazati se s priporočilom jeruzalemskega patrijarha. Duhovščino opozarjamo, da ne sme noben taji državljan po Avstriji pobirati milodarov, ako nima v to dovoljenja notranjega ministerstva, misijonarji pa vrh tega dozvolo rimske propagande. Samomor. — Ko je šel v torek Ivan Malalan iz Trebč v Trst, zagledal je na nekem drevesa viseče traplo nekega človeka. Nazaanil je to policiji, in prepričali so se kmalu, da je bil obe-šenec 49-letni težak Anton Skrl, ki je delal v prosti laki. Poklicali so njegovo ženo, ki je koj - spoznala v obešencu svojega moža. V žepa so našli listič, na katerem je bilo zapisanih par besedij, naslovljenih na svojo ženo, s katerimi jo prosi odpaščenja, češ, da si je vzel življenje, ker ga je preveč mučila neozdravljiva bolezen. Nemški koroški krščanski so-ctjalci za Grafenauerja. — Nemški krščanski socijalci na Koroškem so izdali oklic, v katerem priporočajo, naj somišljeniki pri nadomestnih volitvah v okraju Celovec-Borovlje glasujejo za slovenskega kandidata Grafenauerja, ki je dober kristjan. Velika nesreča na železnici. — Iz Rute poročajo i dne 25. t. m.: Ta je vihar neki osebni vlak, sestoječ iz 4 vagonov vrgel z glavnega tira. Sodnik Ranier iz Sarajeva in dva trgovca sta abita, več oseb težko ranjenih. Železniški vozovi so razbiti. Železnica iz Istre v Dalmacijo. — Železniško ministerstvo baje zopet proučava načrt, po katerem bi se spojila Istra z Dalmacijo preko istrskih otokov. To gradnjo hočejo zgraditi iz strategičnih ozirov. Kako odgovarja vlada na slovanske interpelacije. — Poslanec Spinčič je v drž. zbora iaterpeliral, zakaj država plačuje dva učitelja na nemški zasebni šoli v Opatiji. Odgovora dolgo časa ni bilo. Sedaj je pa prišel odgovor — v obliki reda velikema ger- manizatorju dež. šol. nadzornika dr. Swidi. Huda zima se obeta za letos. Vremenoslovci prorokujejo letos hado zimo. Da bo zima še hajša, se pa obeta tadi splošna draginja. V Pragi so veliki trgovci s premogom (jadje) sklenili, da zvišajo ceno premogu od 8 na 16 kron. Petrolejski trust avstrijski — tudi judovski — je zvišal ceno petroleja. Če se še meio podraži, pa imamo še krutejšo zimo, nego jo morejo prorokovati vsi vremenoslovci. Kolika je Jugoslavija — Vse dežele, v katerih žive kompaktno Jugoslovani (Slovenci. Hrvatje, Srbi in Bolgari) zavzemajo 420.000 kvatratnih kilometrov. To je ravno toliko, kakor japonsko cesarstvo, ali malo manje nego Francoska ali Španska. Jugoslovanske dežele so poldrugikrat večje nego Oger-ska, iy3 veče nego Angleška in Irska, isto toliko več nego Italija, 1l/. več nego Pru9ka, lOkrat več nego Švicarska, 13krat veče nego Holandska in 14krat veče nego Belgija. Češka radodarnost. — Listi poročajo, kako visoke svote darujejo Čehi za narodne namene. Nedavno umrla vdova prvega češkega župana v Prosnicah je darovala vse svoje premoženje, 600.000 kron, v rodoljubne namene, prej že je darovala v ta namen 32.000 kron. Češka mesta na Moravskem so nabrala v nekaj mesecih za češko narodno gledališče v Brnu 600000 kron. Češka pivovarna v Budjejevicah daruje vsako leto 5000, v Šmihova pa 2000 kron češki „Šolski Matici-1, Gospodarska društva, ob češki jezikovni meji na severnem Češkem in v Šnmavi so razdelila za božična darila 60.000 kron. Proračun češke šolske družbe za leto 1905 Izkazuje 866.591 kron, lani je izkazoval 714.700 kron. Potres v Kalabriji. — Potresni sanki v Kalabriji še niso ponehali in se vsaki dan ponavljajo. Izseljevanje v Ameriko. — V prvi polovici letošnjega leta izselilo se je iz Italije v Ameriko 145.701 oseb. V celem lanjskem letu pa ae je izselilo iz Italije ravno tje 118.058 oseb. To dokazuje, da beda na Italijanskem vedno bolj raste. Duhovnika živega pokopali. — V neki vasi na Krima se je zgodil grozen zložin. Ondi je vladala velika suša. Prebivalstvo pravoslavno, adano groznemu praznoverja, je menilo, da je tega kriv čarovnik, ki je pred kratkim nmrl. Dejali so, da morajo njegov nemirni dah izkopati, ga počastiti, duhovnik ga mora blagosloviti in potem se telo zopet pokoplje. Rečeno, storjeno. Neki večer so šli vaščani v dolgem izprevoda na grobišče, odprli grob, vzeli iz njega mrtveca in začeli krog njega plesati. Ko je došel na lice meBta duhovnik, jih je ostro grajal. To pa je množico, ki je bila že tudi omamljena od alkohola, tako razljutiio, da je zgrabila dnhovaika, ga vrgla v odprt grob, uanj pa mrtvega in zasula naaj prsti in kamenja. Ko je drago jatro došia na lice mesta o tem obveščena policija, in odprla grob, je bil duhovnik že mrtev, zadušil se je živ v grobu. Kmet — učenjak. — Prava posebnost je nek kmet po imena Frid Theil v Ravdi pri Arzenberga na saksonskem Altenbnrgu. Navzlic poljskemu delu preostalo je še moža vedao toliko časa, da se je aaačil sedem jezikov. Mož ima pač izvrstno nadarjenost za jezike, ker si je prisvojil kot samouk iz knjig grščino, hebrejščino, klinopis, sanskri t, hijeronlitški jezik in arabščino in to z najboljšim uspehom. Star je 71 let in pred nekaj tedni se je spravil tudi na angleščino. Tako se je povspeval do nčenjaštva v jezikih Trombetti, profesor semitskih jezikov v Bologni, dasiravno je bil prej le brivski pomočnik. Proti ženskam. — Pred sto leti so v angleškem parlamenta predložili sledečo postavo: Vse ženščine, brez razločka starosti, stanu itd., device in vdove, ako skušajo katerega moških podanikov na izdajski ali sieparski način zapeljati k ženitvi s šminkami, mazili, lepotično vodo, umetnimi zobmi, p narejenimi lasmi, špansko volno, korzeti, podloženimi ledji itd. zakrivijo kazen, katero je določila postava glede krivde coprnije, in tak zakon se po dokazanja krivde ženske razglasi kot aičeven in neveljaven. Kakao. — Kakor oči izkušnja, ni redovito uživanje kakovske pijače zdravja nikakor tako v prid, kakor so pogostoma mislili doslej. Ker ima v sebi često jako veliko tolšče (časih nad 50%), provzroča kakao motenje v prebavi, da čutimo želodec nenavadno natlačen, da smo nenavadno hitro siti, da imamo manj slasti do jedi in da nas peče zgaga. Čreslovita snov, ki jo ima v sebi (kaka- orot), provzroča vrhutega lenost v črevesu, pogostoma celo trajno zaprtost. Da se zaprečijo te neprilike. pošilja staro-znana lirma Ivan Holf pod imenom ,.kandol-kakao“ na trg izdelek, ki je najboljšega okusa in zaradi telesne združitve s sladom jako lahko prebaven ter naposled dokaj cenejši od vseh drugih kakaovskih vrst. Ta združitev s sladom, čigar lastnosti, tolikanj dragocene za zdravje, se priznavajo čimdalje splošneje, zmanjšuje tolščatosl tako izdatno (po analizi preizkuševalec* na Ducaju z dne 21. oktobra m. I. 19 33%), da se sme kandol-kakao resnično označiti kot malotolšč in jako hasniv vsakemu organizmu. Ker ima obenem izredno mnogo živilnih snovi, je kandol-kakao v mnogih primerih važno živilo, zla? ti za odpravljanje nervoznih dispozicij, malokrvnosti itd. Kdor je vajen kakaovske pijače, temu se izvestno hitro prikupi kandol-kakao tako, da ga bo redno rabil, ker vstreza vsem zahtevam. — Kandol kakao se že dobiva v vseh trgovinah s špecerijskim blagom, vendar je treba paziti natanko na ime Hoir in zahtevati izrečno kandol-kakao. Listnica. — I. K. v K. Poslati treba o pravem času ! Dopisniku .Iz Šempasa*1: Za danes prekasno I Dopisnikom, ki nam pošiljajo dopise brez podpisa, bodi jedenkrat za vselej povedano, da se na take dopise ne ozi.amo. Socijaine drobtinice. Vseučilišče. Spisal dr. Andrej Pavlicu. X. Pogovor. — A: Po mojem mnenju ni nobene cerkve tako nestrpne ko katoliška. Vi katoličani trobite vedno v en rog: ,.Naša vera je edino zveličavna, v našo cerkev mora vsakdo vstopiti, kdor se hoče zveličati11. Drugoverci niso tako nestrpni. — B: Dragi moj I Nam je božja beseda 8 vet a in božja beseda se glasi: „Kdor orkve ne posluša, naj ti bo ko nevernik in očitni grešnik11. (Mat. 18, 17.) „Kdor vhb posluša, mene posluša in kdor vas zaničuje, mene zaničuje11. (Luk. 10, 16.) Te Kristusove besede, mislim, so dovolj jasne za vsakega, ki je dobre volje. Cerkev je torej obvezna družba za slehernega človeka in za človeštvo na sploh. — — A: Ali naj se pogubijo vsi, ki niso v katoliški cerkvi ? Ogromna večina človeštva še ni v katoliški cerkvi, vsi ti si bodo morali torej poiskati prostora v peklu ? I — B: Tvoje govorenje je sama nevednosti V katekizma beremo na vprašanje: „Kakšne dolžnost imamo do sv. cerkve?11 ta-le odgovor: „Dj sv. cerkve imamo dolžnost, biti njeni udje, verovati, kar uči in izpolnovati, kar akazuje11, na vprašanje: „Ali se more zveličati, kdor ni ad katoliške cerkve?*1 ta-le odgovor: „Kdor iz lastne krivde ni ad katoliške cerkve, se ne more zveličati, kerjeJezas Kristus ediao katol ško cerkev določil kot redao pot, ki naj vodi ljudi k zveličunja11 in na vpraianje: nAli se mora zveličati, kdor brez lastne krivde nind katoliške cerkve?*1 pa ta-le odgovor: .Kdor brez lastne krivde ni ad katoliške cerkve, se sicer zamore zveličati na izreden način, če odkritosrčno išče resnice in vestno izpolnaje božjo voljo tako, kakor jo spoznava, vendar pa pogreša mnogo pripomočkov, s katerimi bi se božje in gotovejše zveličal.11 Mislim, da je ta nauk zelo strpen, pa je tudi edino pravi ! — A: To bi veljalo po vašem nauka o cerkvi, kaj pa o državi? Ali je tadi država od Boga? Ali smo dolžni biti njeai adje radi Boga ? — B: Tadi država je od Boga in jicer posredno, ker so Ijadje, ki tvorijo državo, od Boga, ker je aarava, ki jih sili v državno zvezo, od Boga in ker je državna oblast taJi od Boga I — A: Tedaj vae od Boga ! — B: Dal V tem ozira uam niso merodajni socijalisti, ampak besede sv. Pavla: „ Vsak človek bodi višji oblasti podložen; ni namreč oblasti kakor od Boga; katere pa so, so od Boga postavljene11 (Rimlj. 13, 1.). S temi besedami potrjuje sv. Pavel, kar ači že ■-azam in kar zahtevajo naravni zakoni. Kakor cerkev, prav tako je tadi država obvezna dražba za človeštvo na sploh in za vsakega posamezaika. A. Ki ušič trgovec in krojaški mojster Gorica, Corgo Giu«. Verdi 33 izdeluje vsakovrstne o-bleke za vsaki stan in sicer za civ., voj. in dri. uradnike in duhovnike. Za vse obleke je vedno v zalogi raznovrstno ravnokar doilo sveže angleško in domače blago za Jesensko sezono. Ima zalogo gotovih oblek in tinkenj za vsaki Ntan. Tržne cene. Za 100 kg. Kava: Ceylon ... K 294’— do 300'— „ Portorico . . „ 260 — „ 280’— „ Santos . . . ., 200'— „ 230'— Slakdor................ 80— „ 86 — Otrobi debele . . „ 1260 „ 1450 drobne . . „ 12'— „ 1360 Petrolij v sodn . . „ 42'— „ 43 — „ zaboju . „ 13’— „ 1360 Moka ogerska: št. 0 K 29 — St. 1 K 28 — št. 2 K 27— „ 3 „ 26—, „ 4 „ 26 20, „ 6 „ 23 40 št. 6 K 22 20. Kdor ljubi kaka<> in čokolado, temu bodi priporočen : * Ivana H°^a h 20 lfW ! ki ima najmanj tolžče v sebi. j« torej najlaže prebaven, ne provrroČH nikoli zaprtosti in je ob najbolj* šem okusu izredno poceni Pristen simo r. imenom Ivan Hoff in z levjo varstveno znamk" Zavoji po‘m kg 90 vinarjev > * */• * 60 > ‘fP Dobiva se povsod. Proda se lepa pisalna m'Za po zelo nizki ceni. Oglasiti se je pri gospej Zdravje, Semeniška ulica 9, I. nadstropje. Za kratek čas. Dvoumno: ..Posnikuje vaš sin še vf,dnf'?,‘ ..Še, vedno star« lajna". Ugovor: Oče: ,.Da si pridno študiral, prihranil bi mi marsiknko skrb“. Sin : „0če, kaj pa bi začeli s prihranjenimi skrbmi?* L' godna priložnost: Žena: , Pri zborovanju je govornica pripovedovala, kako Sijejo prav mala dekleta na tovarniške srajce in druge izdelke gumbe“. Mož: „Jhz moram tudi naročiti tako ma!o dekle...!“ V7 kaznilnici: Vodja : „Vaš oče je bil tudi ie dolgo časa zaprt pri meni'1. Kaznjenec: rI«es je; pozdravlja vas prav prisrčno1'. Tudi izgovoi;: Profesorjeva žena: „Mož moj, tako pozno prihajaš domov. Ravno je bilo eno“. Mož: ^Nemogoče, draga žena, gotovo si se uštel a’1. Sprejme se «s> in učenec. Oglasiti se je pri rezbarju J. Kosmaču via dei Čampi št. 5. Gorica. Bita opa sialM si je na prodaj po nizki ceni pri Ivimu Stepančič, Gorica, ulica Orzoni St. 24. | MT Prosiva »ahtevati listke! || Naj večja trgovina z železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrežba! Edo krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže 8 potrdili najine nove amerikanska blagajne, da je kupil pri najn za 100 kron blaga. Priporoča svojo zalogo raznovrstnih žepnih in stenskih nihalnih ur na zvon z donečim glasom za gostilne, kavarne, dvorane itd. po jako nizkih cenah. Vsako popravo izvrši hitro, dobro in po ceni. Za vsako uro 1-letna garancija. Cenike razpošilja brezplačno. Nadalje priporoča šivalne stroje najbolje vrste po tvorniških cenah, a ne kakor posredovalci. ulica Municipio št. 1. Goric«. Velika tovarniika zaloga Hvalnih strojev kakor za Jivilje, krojače, črevljarje, in tudi za umetno vezanje (rekamiranje). V zalogi ie tudi nahajajo angleSka dvokolesa „Helical Premier" in slamoretMi stroji, samokresi in razne puike. lastna meh. popravljalnica. Glavno zaatopstvo za Primorako: Centrifug ,.We*tfall*“. Loterijsko številke. 23. septembra. Dunaj................43 45 58 2 39 Gradec..............ti/ 19 80 56 7S -JO Lekarna Cristololtlti r Gorici I Prave In edine žel. kapljice h znamko sv. Antona Pado-vanskega. Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva. — Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico (Varstvena znamka) popjje._ Okrepi ielodec, storž, da ttgine v kratkem času omotica in Si-votna Idnost (mrtvost). Te kapljice tudi stor6, da človek raje ji. Cena steklenici 60 vin. ^ črevljarski izvedenec Borica Raštel 3Z Zaloga vsakovrstnih črevljev za odrastle in za otroke Napočila z dežele se pa politi dostavljajo Rojaki! Kuputje „Nar. kolek“. 9999999999999 flnton Kuštrin v Gosposki ulici št. 25, v Gorici, priporoča častiti duhovičim in glavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Portoriko i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfu istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko 9t. 0, 1, 2,8, 4, B. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč od '/i kila in ob enega funta. Testenine is tvomice ŽniderBič 4 Valenčič v 11. Bistrici. Žve-plenke drulbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevega mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Anton Breščak Gorica, gosposka ulica št. 14, (blizu lekarne Gironcoll). Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu. Bogdta zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih. v Gorici v. Teatro 20 Jedilno . . . . „ fine . „ fin*je, „ bulje dalmatinski* istrljansko . kr. 32 „ 3