Polnilna platana v gotovini
Leto xxv.v it. 8
V Ljubljani, IS. avgusta 1938
V organizaciji |a mol, kolikor aoll — toliko pravica
Dopisi morajo biti frankl-rani, podpisani in opremljeni s štampiljko dotične organizacije.
Časopis prejemajo le člani Btrok. organizacij, ki so priključene Strok, komisiji za Slovenijo, in sicer brezplačno.
STROKOVNI ČASOPIS
— Izhaja 15. v mesecu. —
Uredništvo in uprava: Ljubljana, pošt. predal 290
Čekovni račun štev. 13.562 Telefon interurban št. 3478 Rokopisi se ne vračajo.
1918 -1938
Letos poteka dvajseto leto od zaključka svetovne vojne in nastanka nasledstvenih držav po propadli Avstro-Ogrski. Kakor druge nasledstvene države, se je rodila tudi Jugoslavija iz krvi in gorja svetovne vojne in po večstoletnem trpljenju in žrtvah najboljših sinov, ki so jih rodile srbske, hrvaške in slovenske matere.
Človeka zmrazi, če se spomni prejšnjih časov, ko nismo živeli lastnega življenja in ko je moral vsak, če se je hotel prikopati do količkaj dostojnega kruha, skrivati svoj pravi obraz.
Izmed vseh jugoslovanskih plemen 'smo preživljali Slovenci še najtršo usodo. Srbi in Hrvatje so po izgubi svoje državne samostojnosti obdržali vsaj spomin in tradicijo na svojo slavno preteklost. Ostala jim je vera, da so sposobni sami sebe vladati in da so bile le višje sile krive, da je njih samostojna vladavina propadla. Povrh pa njihovi tlačitelji! Turki in Ogri še davno niso predstavljali niti tako velike številčne premoči, niti gospodarske in še manj kulturne.
Slovenci smo pa na lastno samovlado — v kolikor se je naše samostojno življenje pred 700 leti v samovladi sploh odražalo— že davno pozabili. Naši mejaši, Nemci in Italijani so pa, tako po številu in gospodarski sili napram nam' v razmerju slona proti psičku.
Bili smo narod zapisan poginu. Kaj je pomenil naš odpor proti ogromni gospodarsko organizatorič-ni sili mogočnega nemštva. Maribor, Celovec sta bila že zgubljena. Kmetska okolica obeh mest se je vzdrževala le še na kmetski konzervativnosti. Vse kar je imelo opravka z mestnim življenjem se je na še utopilo v nemškem morju.
Pa kaj Celovec in Maribor, že v Celju in na Jesenicah nisi našel kruha, če nisi znal vsaj »zwifeltajč«. Pa v sami Ljubljani, kulturnemu centru Slovencev, si slišal, kako so poštni sluge, v »službenem« jeziku referi-rali nemškim uradnikom službene vesti, dočim so železničarji kar sredi mesta »feršibali« in poganjali vagone. glasno kličoč: na »cvajte«, na »drite«.
Na najslabše pri tem je zadel tisti naš ljudski prirastek, ki ni mogel dobiti eksistence in življenja na kmetih, temveč je iskal zaposlenia v mestih in industrijskih centrih. Že Prodajanje delovne sile je za mislečega človeka nečastno in ponižujoče. Delo, ki je vir vsega blagostanja in kulture bi moralo biti merilo za vse vrednote, toda kapitalizem ga je spremenil v tržno blago najnižje vrednosti.
Toda naš človek ni bil prisiljen prodati le svojo delovno silo. zatajiti je moral še to, kar poplemeni tuje ljudi; svojo materino govorico, svoje narodne pesmi in običaje.
Angleži, Francozi in Rusi pod carjem so tudi okupirali dosti tujih teritorijev. Toda ena razlika je bila vedno med njihovo in nemško okupacijo. Okupirance niso spremenili v topo žival. Angleži se principijel-no niso nikjer dotaknili narodne govorice in običajev. Francozi, ki 'so pred 120 leti le za kratko dobo zasedli kos sedanje Slovenije z Ljubljano, niso nikogar silili naj postane Francoz, nasprotno, v pičlih dveh letih so ustanovili množico narodnih ustanov, med temi celo temelj slovenske univerze, ki je takoj po nji-
hovem umiku zopet zatonila, vse do propada nemške oblasti.
Knuta ruske fevdalne gospode je bila trda. toda nič trša za pripadnike neruskih narodnosti, kakor za samo rusko ljudstvo.
Primerjajte pri tem obnašanje oholega nemškega industrijca ali trgovca, ki je po sto protekcijah državne oblasti ustanovil sredi slovenskih naselij svojo tovarno ali prodajalno in užival plodove te zemlje in tega ljudstva. Pa se ni zadovoljil samo z materijalnim bogastvom, ne, hotel je tudi ponižanje tistih, iz katerih je iztisnil vso svojo bogatijo.
Zanje je imel le en naziv: »Windi-sche Hunde«, vzdržaval je tropo »buršakov« za »hajlanje« in poni-žavanje domačega prebivalstva. Ne samo v Mariboru in Celovcu, v samem Celju, sredi narodno zavedne Savinjske doJine so te vrgli na ulico, če si zahteval v kavarni kavo, mesto »Kafee«.
*
Slovensko delavstvo ni bilo in ne bo nikoli nacionalno-šovinistično. Vedno je pripravljeno spoštovati
svetinje drugih narodov in občudovati izsledke tujih kultur. Toda ono je radostno pozdravilo narodno vstajenje lastnega naroda in je pripravljeno njegovo državno samostojnost braniti z železom.
Mnogo je še idealov, ki jih delavstvo tudi v lastni narodni državi še ni doseglo. V zadnjem uvodniku Delavca:	»Državljanska	enakoprav-
nost« smo nakazali v glavnih črtah, delavske želje in zahteve. Za dosego svojih idealov bo delavstvo storilo vse, da jih doseže.
Toda nihče naj se ne vara, da se delavstvo .pomena samostojnosti in neodvisnosti države ne zaveda. Ono se je temeljito zaveda, ne čuti le potrebe, da bi kovalo iz te zavednosti političen kapital, zato tudi ni potrebno, da bi ta svoj občtuek vedno poudarjalo.
Ob priliki dvajsetletnice obstoja države je pa primerna prilika, da svojo voljo javno izpove in se bo zato udeležilo vseh manifestacij, v kolikor bodo imele vsenarodni značaj !
Jugoslavija; da!
Suženjstva nikdar več! Obrov
Zakaj morajo biti tudi delovne
iene organizirane 7
Ko se je neki mladi delavki, ki je zaposlena v tovarni, stavilo gorenje vprašanje, je hitro in brez oklevanja odgovorila: »Ker jaz vendar ne vem, če bom dobila takega moža, ki me bo lahko prehranil!« S tem odgovorom' pa ta mlada delavka seveda ni dala nikake izčrpne izjave, zakaj mora biti strokovno organizirana.
Ostanimo najpreje pri neporočeni ženi. ki mora delati v tovarni ali pisarni, da si zagotovi svoj življenjski obstoj. Mnoge smatrajo službo le za prehodni čas, ker upajo na zakonsko srečo, ki jih bo osvobodila od najemnega dela. Sanjajo, kako bodo vodile gospodinjstvo in če tudi bo to skromno, vendar pa mikavno. V mislih so zaposlene s takozvanim »ljubkim« domom, v katerem se bo bodoča rodbinica prav dobro počutila. Tak sen pa je običajno kaj kmalu končan.
Življenje delovnih plasti teče največkrat drugače, kakor je bilo prvotno zamišljeno in nima z romantiko nič skupnega. Življenje tistih, ki ne posedujejo nič drugega kakor zdravje, bistre glave in pridne roke, je delo, mnogokrat trdo delo, pri katerem pa se morajo šteti za srečne, če si morejo svojo »posest« obdržati. In vendar se lahko uresniči »veliko« tipanje mladih delavk; to je odvisno od njih samih. Je pot, ki vodi k temu željenemu cilju. Ta pot se imenuje: sleherna delavka in delavec v strokovno organizacijo.
Delavkam' naj se prav za prav reče čisto enostavno: »Postanite članice vaše strokovne organizacije, s čemer si bodete postavile temeliui kamen vaši življenjski sreči!« Le kratek pomislek zadostuje vsaki delavki in biti ji mora jasno, zakaj se bo aotom združenja v svoji strokovni organizaciji gospodarsko dvignila. da bo imela več veselja na življenju in da se ji bodo izpolnile želje. katerim bi se sicer morala odreči.
Najslabše plačano delo je delo delavk. ki se plačuje vedno nižje od moškega dela in če tudi ima podjetnik enako ali celo večjo korist od njih. Od tod izvira tudi nagon, po-
buda in zahteva obratovodij, da nastavi čim več žensk-delavk. One delajo ceneje in nadomestijo mnogokrat delo moških. Dela, ki jih opravljajo delavke v obratih, vodijo mnogokrat do znižanja plač moškim. So ženska dela. ki so jih preje izvrševali le moški. Cenejša ženska delovna moč je iz mnogih tovarniških oddelkov izpodrinila moške delavce, kar pa je v škodo obema. Zenske delovne moči si želi podjetnik v obrat le tedaj, če se mu s tem poveča njegov dohodek. Nobenemu podjetniku pa ne bo prišlo na um. da bi plačal delavki toliko, kolikor bi za isto delo zahteval in moral zahtevati delavec. Podjetnik izrablja torej šibkejši socialni položaj delavke v svoj prid.
Tu pa poseže vmes strokovna organizacija, ki preskrbi slabo plačani delavki pravičnejši zaslužek, seveda, če to ona le hoče, to se pravi, če se ona združi z vsemi njenimi sodelavkami (sodružicami) v gospodarsko enoto, v strokovni organizaciji. Vse iste delavke, ki so navezane na delo, ki morajo svojo delovno moč prodajati v tovarni, obratih, itd., imajo boljše zaslužke in boljše delovne pogoje, če so strokovno-orga-nizacijsko povezane, t. j. s svojimi sodružicami orgnizirane. Podjetnika namreč delavska strokovna orga^ nizacija lahko prisili, da daje delavkam zadostne in pravične zaslužke.
Čim več je zaposlenih in dobro plačanih moških, tem večji in boljši so pogoji za možitev delavk in tem manjše je število poročenih žen. ki morajo na delo v tovarne itd. Ali z drugimi besedami: Čim več je v obratih dobro plačilnih delavk-deklet, tem manj jim je treba skrbeti »da1 nridejo pod streho« zaradi preskrbe. One so tedaj vendar same v stanu, da se preživljajo.
Staro strokovno - organizacijsko načelo je: vsaki ženi zajamčiti pravico do delovnega mesta, ki ga zna vršiti, kakor vsak moški, vendar pa mora zahtevati za njeno delo tudi primerno plačilo. Imamo pa, žal. zaostale moške, ki so mnenja, da ženska sploh ne spada v obrat in da
mora čakati doma, dokler pride »nekdo«, ki jo bo poročil. Taki ljudje popolnoma pozabljajo, da obstojajo tudi ženski poklici, katerih moški sploh ne morejo opravljati.
Razvoj industrije — naj govorim samo o tej — je v mnogih obrtih (tekstilni, oblačilni, živilski, metalni), ustvaril z izpopolnitvijo tehnike tipična nova delovna opravila za delavke, ki ustrezajo posebnemu žen-skinemu svojstvu. Noben delavec jih pri tem delu ne more nadomestiti..
Znana so tudi dela v trgovskem poklicu, za katera je ženska kot ustvarjena. Taki značilni ženski poklici zahtevajo zaščite delavk in na-meščenk potom' strokovne organizacije pri zaslužkih, delovnih pogojih in delovnih načinih. Brez zaščite strokovne organizacije se delavke tudi v teh poklicih izkorišča; vsiljuje se jim tako delo in garanje, ali tak tempo, ki prekorači njih telesno moč.
Strokovna organizacija pa ne čuva le boljše zaslužke delavk; njen delokrog je širši: delovni čas, nadure, higiena v obratih, zaščita pred nezgodami, postopanje predpostavljenih, zaščita ženske časti; vse to se pazljivo obravnava v organizaciji, kar zahteva mnogokrat, da morajo poseči vmes tudi organizacijski zaupniki. Poleg tega daje strokovna organizacija svojim članom' še denarne podpore ob brezposelnosti, bolezni, stavki, izprtju in v posebnih slučajih.
Zakaj morajo torej delavke pripadati strokovni organizaciji, mislim1, da je z gorenjim povedano dovolj. Kjer pa mnoge delavke strokovno niso organizirane, so si torej same krive njihovega slabega gospodarskega' položaja, njihove »nesvobode« in krutega postopanje v podjetju z njimi.
Neorganizirana delavka, ti, ki prodajaš svojo delovno moč kapitalizmu. zdrami se, vstopi v svojo razredno strokovno organizacijo in se bojuj v njej skupno z organiziranimi delavkami in delavci za boljši življenjski položaj, za svobodo, bratstvo in enakost!
Pozdravljeni slovenski rudaril Iz Francije
V torek, dne 2. avgusta, je prišlo iz Francije okrog 70 naših rudarjev vštevši žene na tiitedenski dopust v domovino. V Ljubljani so jih na kolodvoru sprejeli s. L, Jakomin za Delavsko zbornico, sodr. N. Bricelj za Strokovno komisijo in s. J. Arh za Zvezo rudarjev Jugoslavije. V dvorani Delavske zbornice jim' je Strokovna komisija napravila čajanko. Nato so sledili pozdravni govori zgoraj navadenih predstavnikov, za katere sta se v imenu izseljencev zahvalila s. J. Čebul in J. Potrpi n. S prvim popoldanskimi vlaki pa so odšli vsak k svojim svojcem.
Njihova zunanjost je pokazala, da žive v državi, kjer si delavec poleg kruha lahko privošči še kaj drugega. Njihove žuljave roke in pa številni polno nabasani kovčegi pa so dokazali, da si naš rudar v Franciji s svojim1 zaslužkom lahko poleg preživljanja še marsikaj nabavi, kar si naš v domovini ne more. Poleg tega so še vsi na plačanih dopustih, tako da dejansko ne bodo mnogo materi-jelno utrpeli, razun kar bodo razdali svojcem. To je mogoče le tam. kjer odloča moč organiziranega delavstva, in ne tam kjer te ni.
Zato pozdravljeni, sodrugi in so-družice, v naši sredi in pomagajte v tem kratkem- času odpirati oči tistim, ki še ne vidijo.	r'i	l. L,
Nov sistem podpiranja
brezposelnih
S 1. julijem t. 1. so po novi uredbi o preskrbovanju nezaposlenih delavcev stopile v veljavo nove podpore za nezaposlene in nov način podpiranja.
Ta uredba je bila uveljavljena in uzakonjena brez predhodnega zaslišanja delavskih zbornic in tudi centralni odbor javnih borz dela ni mogel pred njenim uveljavljenjem po* vedati svojega mnenja. Njene dobre in slabe strani se bodo pokazale sedaj v izvajanju.
Iz centralne pisarne borz dela je izšla objava, katero spodaj prinašamo in iz katere so razvidne nove podpore, kdo je do podpore upravičen in ves način podpiranja.
Delavce opozarjamo, da |si ta navodila dobro spravijo, da bodo na ta način vedeli, kakšne so njihove pravice in dolžnosti pri borzi dela glede podpor.
Organizacijam priporočamo, da si nabavijo tozadevno uredbo, katero lahko naroče v tiskarni »Merkur« v Ljubljani ali v knjigarni Bamberg v Ljubljani. One organizacije, ki bi želele razlago te uredbe in se seznaniti z njenimi dobrimi in slabimi stranmi, naj prirede v jeseni ali pozimi predavanja. O uredbi bo predaval sodr. Jakomin in se je v to svr-
ho obrniti na Strokovno komisijo.
*
OBJAVA. Sistem podpore za brezposelne z dne 1. julija 1938 pri upravah posredovanja dela (javnih borzah dela).
1. julija t. 1. stopajo v veljavo nove odredbe o podporah, ki so določene z Uredbo o preskrbi nezaposlenih delavcev z dne 25. novembra 1937. Te odredbe sc v mnogem razlikujejo od odredb, katerim preneha veljavnost s 30. junijem 1938. Da se izognemo nepotrebnim nesporazumom in zmotam, ki bi mogle nastati z ukinitvijo 'sedanjih predpisov, navajamo važnejše odredbe, katere so veljavne za redno podporo po novi Uredbi. Toda za vse one prošnje za brezposelno podporo, ki so vložene do 30. junija 1938., velja postopek predpisan v prvem odstavku § 147 Uredbe o preskrbi brezposelnih delavcev z dne 25. novembra 1937., dokler ni izčrpana pravica do podpore odnosno do prenehanja brezposelnosti.
Pravica na tredno podporo.
Pravico na redno podporo sc dobi predvsem na podlagi članstva pri Uradu za zavarovanje delavcev. Vpošteva se članstvo poslednjih 737 dni, računajoč od dneva prijave brezposelnosti. Ta rok od 737 dni se imenuje obračunski čas. Nihče ne more dobiti redne podpore ako ni bil v obračunskem času član delavskega zavarovanja (konkretno: Urada za zavarovanja delavcev) najmanj 200 prispevnih dni.
Na primer:
Ako se je delavec prijavil pri javni borzi dela kot brezposeln 1. julija 1938, je njegov obračunski čas, čas od 24. junija 1936 do 30. junija 1938. Ako je v tem času bil član Urada za zavarovanje delavcev najmanj 200 prispevnih dni, tedaj bo imel pravico na redno podporo. Po tem takem za-visi pravica na redno podporo od števila prispevnih dni.
Kot prispevni dnevi morejo se računati samo oni dnevi, za katere se predpisujejo prispevki za borzo dela. Tako n. pr. v mesecu maju 1938 je bilo 26 prispevnih dni, ker se 5 dni, na katere je padla nedelja, ne morejo računati kot prispevni dnevi, ker za te dni prispevek ni predpisan.
Prispevki se tudi ne predpisujejo za one dni, ob katerih delavec prejema hranarino ali rento za zdravljenje, a delavke-članice porodniško podporo. Ti dnevi se ne morejo všteti v prispevne dni. Obračunski čas se poveča za toliko dni, za kolikor je delavec prejemal hranarino, zdravniško rento ali porodniško podporo.
Da ostanemo pri navedenem pri-
meru. Recimo, da je delavec, kateri se je prijavil 1. julija 1938, prejemal hranarino, 2., 3., 4. in 5. februarja 1938. V tem slučaju se bo njegov obračunski čas-povečal za 4 dni in se mu bo preiskalo članstvo od 20. junija 1936 do 1. julija 1938. Ce je izpolnil 200 prispevnih dni, bo mogel prejemati redno podporo.
Trajanje podpore.
Trajanje podpore je odvisno od trajanja članstva. Za vsakih 200 prispevnih dni se daje 4 tedne podpore. (Ako je delavec vplačal 599 dni, se mu ta podpora izplačuje 8 tednov). Rok za pridobitev pravice na podporo.
Delavec, ki se je prijavil borzi dela kot brezposeln, more prejemati podporo šele 14 dni od dneva prijave, delavci z začasnim poklicem pa mesec dni od dneva prijave brezposelnosti. Podpora se bo izplačevala sedemdnevno ali štirinajstdnevno za nazaj.
Višina podpore.
Višina podpore je odvisna od mezdnega razreda in družinskega stanja. Družinski dodatek za ženo se ne more prejemati kot do sedaj. Družinski dodatek more dobiti samo oni delavec, kateri ima enega ali več nepreskrbljenih otrok mlajših od 14 let, ako pa se ta otrok šola, tedaj do 18 let starosti.
Višina podpore po mezdnih razredih je naslednja:
III.—VIII. razr. osebna podpora din 60.—, podpora z druž. dodatkom din 70.—.
IX., X. in XI. razr. osebna podpora din 90.—, podpora z druž. dodatkom din 110.—.
XII. razr. osebna podpora din 120.—, podpora z druž. dodatkom din 150.—.
Kot mezdni razred se vzame najnižji razred, v katerem je bil delavec zavarovan poslednjih 75 dni. Toda če v tem najnižjem razredu ni bil zavarovan več kot 25 dni, velja naslednji mezdni razred.
Ako delavec ne izčrpa vse redne podpore, ampak se zopet zaposli, tedaj ohrani pravico na še neizčrpani del, ako ponovno izgubi delo, v roku od leta dni, računajoč od dneva, ko je prejel poslednji obrok podpore. To prejemanje ne zadeva pravice na novo redno podporo, ako bi jo delavec med tem dobil.	*
Začasni (sezonski) delavci.
Ako se sezonski delavci, ki so brez posla, javijo za redno podporo v toku sezone dela, tedaj imajo iste pravice kot drugi delavci. Sezonski delavci, kateri se javijo borzi dela dokler traja »mrtva sezona«, morejo dobiti redno podporo- samo tedaj, ako dokažejo, da v poslednji sezoni dela niso bili zaposleni polne štiri mesece. Ako je n. pr. sezonski zidarski delavec delal v sezoni dela tri mesece, more dobiti podporo tudi v »mrtvi sezoni«. Njegova podpora se odmeri tako, da se obračunski čas ne računa od dneva prijave brezposelnosti, temveč leto dni pred -tem dnem. V tem slučaju se jim vzame kot obračunski čas razdobje od 13 do 36 mesecev, računajoč od dneva prijave brezposelnosti. Ako so v tem razdobju imeli 200 prispevnih dni, bodo mogli prejeti redno podporo.
Kot sezonski delavci se smatrajo poljedelski, gozdarski, opekarski delavci, delavci v tvornicah sladkorja, cementa, tobaka in v rudarstvu, dalje delavci zaposleni pri žganju oglja, v tujskem prometu, nakladanju in razkladanju pa kopnem- in na morju, v hišnem obrtu in slično, ako se vidi iz prijave zavarovanja, da se delo skozi leta vrši sezonsko ali s presledki.
Predpisovanje bližjih pogojev za sezonske delavce je prepuščeno Centralnemu odboru za posredovanje dela in upravnim odborom javnih borz dela.
Iz pisarne Osrednje uprave za posredovanje dela. Beograd* štev. 889 od 23. junija 1938.
STROKOVNI VESTNIK
sploSna delavska STROKOVNA ZVEZA
Velik uspeh S. D. S. Z. J. pri mezdnem gibanju v tovarni gumijevih izdelkov »Semperit« v Kranju >
Dne 27. julija je bilo mezdno gibanje za delavstvo tovarne »Semperit« zaključeno. Razprava se je vršila v tovarni in so se podjetje in Splošna delavska strokovna zveza Jugoslavije sami sporazumeli. Razpravi so prisostvovali:
Za podjetje ravnatelj g. dr. Rogan, obra-tovodja g. ing. Papež, g. ing. Miklavčič in g. Košnik. Za delavstvo: Jakomin Lovro za organizacijo in delavski obratni zaupniki: Kerč Franc, Franko Anton, Škofič Ivana, Toplak Stanislav in Bizjak Josip.
Razprava je trajala od 9. ure zjutraj do 7. ure zvečer, nakar je bil podpisan sporazum, ki ureja novi mezdni del obstoječe kolektivne pogodbe.
Mezde in druge ugodnosti tega sporazuma so:
Minimalne urne	mezde za pomožne	delavke
stara mezda	po	polletni zaposlitvi	din	2.75
nova mezda	po	polletni zaposlitvi	din	3.—
povišek 9.1% =	din	0.25
Minimalne urne mezde delavk v gumijevi stroki
stara mezda za kvaliiic. delavke po
dveletni zaposlitvi	din 3.—
nova mezda za kvalific. delavke že po polletni zaposlitvi: kategorija	12	3	4
3.75	3.55	3.40	3.30
povišek	0.75	0:05	0.40	0.30
v %	25	21	13	10
v	akordu še 15% pribitek in znese urita mezda:
kategorija	12	3	4
3.75	3.65	3.40	3.30
+ 15%	—.56	—.54	—.51	—.49
4.31	4.19	3.91	3.79
Poleg povišanja mezd so še sledeče ugodnosti.
Sedaj so delavke po težini in vrsti dela uvrščene v mezdne kategorije. Po načelu, za težje in odgovornejše delo, večja plača.
Minimalne urne mezde pa mladoletne pomožne delavce
stara mezda do pol leta zaposlitve din 2.50 nova mezda do pol leta zaposlitve din 2.75
povišek 10% = din 0.25 stara mezda po polletni zaposlitvi din 3.— nova mezda po polletni zaposlitvi din,3^5
povišek 8.3%
din 0.25
Minimalne urne mezde za pomožne delavce
stara mezda do pol leta zaposlitve din 4.— stara mezda po polletni zaposlitvi din 4.50 Nova mezda kakor doslej. Po dveletni zaposlitvi din 5.—, povišek napram stari mezdi za din 0.50 ali 11%. Doslej je bila za pomožne delavce največja mezda din 4.50 na uro. Poleg tega imajo dvoriščni delavci prednost za zaposlitev pri gumiju.
Minimalne urne mezde delavcev v gumije-
vi	stroki
stara mezda za izučene po 2 letni izučitvi	5.50—6.50
nova mezda za izučene že po polletni zaposlitvi v kategoriji	12	3	4
pov. din 1, 15%	7.50	6.—	5.75	5.50
v akordu + 15%	1.12	0.90	0.86	0.82
8.62	6.90	-.61	6.32
Nadaljnja ugodnost je. da prejema delavec mezdo po navedenih kategorijah takoj čez pol leta zaposlitve, preje pa šele čez dve leti. Preje so prejemali od 5 do 1 din na uro in se ni vedelo kdaj in kdo mora dobiti več kakor dfn 5.50 na uro. Sedaj pa so delavci razdeljeni v kategorije po načelu, za težje in odgovornejše delo, večja plača. Mladoletni delavci pod 18 let prejemajo 20% manj, to je: kategorija	12	3	4
6,—	4.80	4.60	4.40
akord + 15%	0.90	0.72	0.69	0.66
6.90	5.52	5.29	5.06
Pri teh mladoletnih delavcih se lahko beleži to kot veliko pridobitev, ker po^ drugih podjetjih ne plačajo mladoletnih več kakor po minimalni mezdi.
Plače profesljonistov
Plače so v glavnem kakor preje. Novo je, da se profesijonistu takoj po polletni zaposlitvi poviša plača od 4.50 na 4.75 din na uro (po starem se je povišalo šele čez 2 leti).
Po dveletni zaposlitvi so prejemali profe-sijonisti po stari plači od din 5.50 do 6.—, po novem pa so razdeljeni v kategorije in prejemajo po 2 letni zaposlitvi: kategorija	l	2	3	4
6.75	6.25	6,—	5.50
povišek	0.75	0.25	0.00	0.00
kar znese 12.5%
Važno je tudi to, da se bodo v slučaju, da se ena ali druga vrsta dela, ali novo nastalo delo, še ni uvrstilo v kategorije, sporazumeli obratni zaupniki in vodstvo podjetja, v katero kategorijo se delo uvrsti.
Zelo velik moralen In tudi materijalen uspeh so plačani dopusti, ki jih bo prejemalo vse delavstvo, ki je nad dve leti v podjetju zaposleno in sicer letno po tri dni. Zastopniki delavstva so postavili predlog, da se da onim delavcem, ki so nad 10 do 15 let zaposleni večji dopust in sicer vsaj po en
teden. Ravnateljstvo podjetja temu ni bilo nasprotno, ni pa zato imelo pooblastila. Predloženo bo v rešitev upravnemu svetu.
Nadaljnja važna pridobitev je, da se je s pogodbo izboljšal obrtni zakon § 239, točka 9, ki pravi, da sme delodajalec delavca brez odpovedi odpustiti, če je več kakor 4 tedne bolan. Doseženo je, da podjetje v splošnem bolnih ne bo odpuščalo, zlasti pa ne onih, ki so v gumijevi stroki nad 2 leti zaposleni, pa če bi tudi bil več kakor 4 tedne bolan.
V bodoče se bo praznoval tudi 1. maj, ki s staro kolektivno pogodbo ni bil uveljav-
* Prav tako je važna določba dodatka h kolektivni pogodbi, ki pravi, da ostanejo tudi nadalje v veljavi vse do sedaj izvajane in nezapisane pravice delavcev. Tu bi lahko našteli več takih pravic. Omenjamo le nekatere: četrturne plačane pavze med delom za malice, 5 minut za umivanje itd.
Ostale določbe prejšnje kolektivne pogodbe z dne 23. marca 1935 pa ostanejo nadalje v veljavi.
Naglasimo zlasti ono določbo kolektivne pogodbe, ki predvideva, da mora delavec v akordu pri srednje kvalificiranem delu zaslužiti 15 odst., pri težjih delovnih pogojih in posebni pridnosti, pa tudi nad 15 odst. več, kakor znaša njegova minimalna urna mezda. V vsakem primeru pa je delavcu zgoraj navedena minimalna urna mezda zajamčena, to je, če delavec pri akordu zasluži pod minimalno mezdo, mu podjetje v
vsakem primeru razliko doplača.
♦
Poleg cele vrste že letos zaključenih mezdnih gibanj, je to med najpomembnejšimi. Zopet eno podjetje več, ki prizna delavstvu plačane dopuste. Mi se z našimi uspehi ne hvalimo. Rezultati dela Splošne del. strok, zveze so njenemu članstvu v ponos, drugim organizacijam pa služijo za vzgled. Delavstvo te tovarne ve kaj je prava organizacija. Letno bodo zaslužili 600.000 do
700.000	din več! Priznanje gre delavskim obratnim in organizacijskim zaupnikom, priznanje pa tudi obratnemu vodstvu tovarne, ki ima razumevanje za socijalne potrebe svojega delavstva. Gotovo se zaveda, da je dobro plačan in zadovoljen delavec največja garancija za napredek podjetja in mirno sožitje.
Delavska zbornica naj sestavi pregled vseh podjetij, kjer so že uveljavljeni plačani dopusti in ptedloži ministrstvu socijalne politike predlog, da se že vendar z zakonom uveljavijo plačani dopusti za vse delavstvo.
POLOŽAJ DELAVSTVA ZAPOSLENEGA V VEVŠKI PAPIRNICI
postaja z dneva v dan bolj kritičen in če bo Šel razvoj tem potom naprej, še bo položaj delavstva tudi tako poslabšal, da bo obupen, saj se je začelo praznovati že z nastopom meseca marca in se praznuje po tri, štiri in še več dni v tednu. Posamezni oddelki pa počivajo tudi po štirinajst dni skupaj, delavstvo pa ostaja doma na brezplačnem dopustu čakajoč boljših dni in nihče ne vpraša, da li ima delavec še košček kruha, da nasiti z njim lačne otroke. Nihče ne vpraša ali bo moglo delavstvo samo to težo krize prenesti ter ali bo v stanu še prijeti za delo, kadar se povrnejo (??) boljši časi?
V nedeljo 31. julija 1938 so sklicale v podjetju obstoječe organizacije zborovanje vsega delavstva. Na tem zborovanju je bil obrazložen delavstvu položaj tak kakršen je, ter povedano, da še ni nobenih izgledov izboljšanja. Obljublja se sicer, da se bo položaj izboljšal na jesen, oktobra ali novembra meseca, vendar pa delavstvo tem obljubam ne verjame mnogo, ker je že davno znano, da je na zimo za delavstvo položaj slabši kot med letom, ker trgovci zaključujejo svoje letno poslovanje in gledajo, da imajo čim manjše zaloge blaga v skladiščih.
Na tem zborovanju je tudi delavstvo izneslo zahtevo po čim bolj enakomerni zaposlitvi vsega delavstva, kar se z dobro voljo tehničnega vodstva da urediti brez škode za kvalitativni izpadek izdelka. Nadalje je bila iztiešena s strani delavstva zahteva po odškodnini za zamujene šihte ter da se ta zahteva pismeno predloži vodstvu podjetja, katero zastopa enotno vse delavstvo.
Ta zahteva se je predložila vodstvu podjetja že v torek, dne 2. avgusta 1938 in je bila deputacija tudi sprejeta pri ravnatelju. Po predočenju delavskega položaja je ravnateljstvo tudi obljubilo, da jemlje stvar resno na znaje ter bo tudi ugotovilo izgubo na zaslužku, nakar bo predložilo upravi družbe, da določi višino odškodnine. Obljube so bile sicfer še nekam^ zadovoljive ali od obljub do dejanj je pa še mnogo in izkušnje so nas izučile, da se obljube izpolnijo le, če stoji v ozadju močno in v enotnosti strnjeno delavstvo.
Zato sodelavci in sodelavke, ne stojte ob strani in ne glejte samo na druge. Ne čakajte, da drmgi izvršijo delo, ki je tudi vaše in če eden ali dva ne moreta izvršiti vsega dela v času, ko bi ga moglo izvršiti več ali vse delavstvo, ga zato ne glejte postrani, ampak naj vsak po svojih sposobnostih prime za delo in pomaga ustvarjati boljšo bodočnost. Naj vam ne bo tosamo naloga, pač pa sveta dolžnost. Zato na delo vsi,, ker resni so časi.	Gaber.
TUDI V PIVOVARNI »UNION« V LJUBLJANI GIBANJE USPEŠNO ZAKLJUČENO
O zahtevah pivovarniškega delavstva, ki so bile predložene podjetju 30. maja t. 1., je bil po treh razpravah dosežen sporazum in sicer dobe vsi v pivovarni zaposleni delavci za 4 poletne sezijske mesece, to je za
junij, julij, avgust in september posebno mesečno doklado in sicer z
dnevno	plačo	49.50	doklada	ISO.—
dnevno	plačo	40.60	doklada	150.—
dnevno	plačo	38.85	doklada	150.—
dnevno	plačo	36.10	doklada	135—
dnevno	plačo	33.10	doklada	120.—-
dnevno	plačo	24.—	doklada	90—
Dosežena je tudi nova točka k obstoječi kolektivni pogodbi. Na podlagi te dolobče bodo delavski obratni zaupniki soodločevali pri odpustih delavstva. Uveljavljeno je tudi načelo, da pridejo pri odpustili vsled pomanjkanja dela v poštev najprej oni. ki so delo zadnji nastopili. S tem je zopet uveljavljena ona pravica starejših delavcev, ki so jo predlansko leto izgubili.
Delavce pivovarne »Union« pozivamo, da se vsi oklenejo Zopet organizacije Splošne delavske strokovne zveze.
RUDARJI
DELOVNE RAZMERE V RUDNIKIH
Zaposlitev naših rudarjev je letos popolna. Lahko trdimo, da celo večja, kakor v letu 1929. Šihtov je torej dovolj. Vprašanje je le, če rudar s temi šihti tudi dovolj zasluži za preživljanje sebe in družine. To vprašanje pa je ostalo nerešeno radi porasta draginje v tekočam letu. To smo povedali že v našem časopisju kolikor smo mogli in povedali smo tudi onim, ki nosijo za to odgovornost. Zato se danes na tem mestu s tem vprašanjem ne bomo bavili.
Naš namen je danes, kakšne da so delovne razmere v naših rudnikih. Pri tej ngotovitvi pridejo v poštev predvsem trije činitelji. Prvič, ureditev jame in izvršba del po rudarsko polioijskih predpisih; drugič, ■eventuelni priganjaški sitem in tretjič pa nezavednost ali neaktivnost rudarjev samih.
K prvemu lahko ugotovimo, da s veže s tretjim. Ker kje so zavedni rudarji, tam se dela po predpisih, ki služijo za varnost zdravja in življenja rudarjev. Vendar ravno tu se največ greši in ravno to je kar nam sili pero v roko. Najprvo kar moramo pri tem ugotoviti je to, da je naš rudar za delo zelo priden. Če bi bil še za varnost svojega življenja tako skrben, potem bi bilo mnogo manj nesreč in rudarji bi lahko še več zaslužili. Če govorimo o drugem čini-telju »o priganjaškem sistemu« potem moramo zopet povedati, da obstoja samo v toliko in tam, kjer so rudarji nezavedni in neorganizirani. Vse je torej odvisno od rudarjev samih.
In ravno v sedanji dobri konjunkturi, za katero ne vemo kako dolgo bo še trajala, iz-gleda, da so rudniki postali kakor loterija, v katero stavijo podjetniki in delavstvo. Ob takih prilikah, ko se gre pdojetjem za visoke dobičke, a rudarjem pa za šihte in vozičke, se rado pozablja na pravilnost in varnost dela. To velja predvsem za izvozne proge in razna vdkopna in zasipna dela. Danes jc večina jam v takem stanju, da če bi se jih res temeljito pregledalo, menda uliti ene ne bi bilo. da ne bi dotični podjetnik prejel ukor ali pa kazen. No 'in kjer ni tožnika, tudi ni sodnika.
Zato so pa delovne in varnostne razmere v naših rudnikih take, da je le še čudež, da se še več nesreč ne zgodi, kakor se jih je že. Ne bomo na tem mestu o podrobnosti posameznih slučajev razpravljali, ker to dela i nše bo vodstvo Zveze rudarjev Jugoslavije na tozadevnih zborovanjih in prijavah na rudarsko oblast.
Če smo smatrali za potrebno, da to javno povemo, smo to storili radi tega, da opozorimo rudarsko oblast na jačji nadzor posameznih rudnikov; drugič, da uprave rudnikov izvedo, da vidimo tudi tam, kjer mislijo da ne vidimo in tretjič pa. da opozorimo s tem rudarje, da polagajo več pažnje za varnost njih zdravja in življenja,, kakor pa tia porivanje vozičkov z asom (hrbtom) po slabih progah, čeprav jama ni »Salon«.
Rudarji, mi Vam kličemo: Več zavednosti In več organizacije.
RUDARJEM. ČLANOM Z. R. J., NE VSEM, TEMVEČ GTSTIM, KI SE JIH TIČE
Zavedajte se, da tisti ne more biti zaveden član svoie organizacije, kateri se ne udeležuje organizacijskih zborovanj, sestankov in drugih priredb.
Zavedajte se, da tisti ne more biti pravi bojevnik za delavske pravice, kateri eno govori, a dela drugo.
Zavedajte se, da Je tisti slab član, kateri ni v tistem plačilnem razredu, kamor po zaslužku spada, ali pa Ida zabavlja na blagajnika ali podblagajnlka, ko pride po prispevke.
Vodstvo.
LESNI DELAVCI
LJUBLJANSKI MIZARJI V BORBI ZA KOLEKTIVNO POGODBO
Podružnica ljubljanskih mizarjev je predložila Udruženju mizarskih mojstrov spomenico za povišanje mezd, ki so po stari kolektivni pogodbi zajamčene. Mojstri se niti niso hoteli odzvati razpravi, ki jo je sklicala Delavska zbornica. Organizacija se je Potem poslužila uredbe o sklepanju kolektivnih pogodb. Mestno poglavarstvo je razpravo razpisalo iti se je tudi udruženje odzvalo. Mojstri zelo tarnajo, da jim gre slabo, da imajo delavnice, odnosno delavstvo le zgolj iz-socialnega čuta. Od organizacije zahtevajo, da jim preskrbi carinski zid, češ, da okolica preveč konkurira itd.
Organizacija je sklicala zborovanje, ki je bilo prav dobro obiskano. Tu je centralni tajnik s. Bricelj obrazložil potek pogajanj, orisal bedno sliko mizarskega delavstva v Ljubljani in okolici. Nekatere delavnice so v takem stanju, da bi jih morala nadzorna oblast že davno zapreti. So taki slučaji, da mora delavec delati tako dolgo, da se pri delu zgrudi.
Vsi mojstri žive od same izgube, če pa malo pogledamo, pa vidimo, da oni, ki so na razpravi slikali bedo mizarskih mojstrov, da ni tako. Še pred nekaj leti pomočnik, ima sedaj lastno hišo, delavnico, no, in ker živimo z duhom 'napredka, tudi avto.. In ravno pri takem mojstru se zahteva storitev kot nikjer. Trdijo celo, da jim pomočniki delajo škodo, da o vajencih niti ne govorimo.
Na razpravi so trdili, da je plača din 3 na uro primerna za Ljubljano. Tudi upoštevajo zahtevo delavstva, vendar pa, ker delajo z izgubo, niso v stanu povišati plač, odnosno ugoditi delavskim zahtevam. Druga razprava se še ni vršila, ter ne vemo, če se bodo kaj premislili. Delavstvo bo svoje zahteve branilo in jih znalo uveljaviti, ozivamo vse lesne delavce, da se oklenejo svoje organizacije ter se združeno borimo proti izkoriščevalcem in hijenam v človeški podobi.
LESNI DELAVCI V ŠT. VIDU,-
Mizarski pomočniki v Št. Vidu so imeli skupno zborovanje v Kratkyjevem salonu. Udeležba je bila dobra kljub pozni uri. Na zborovanju se je prikazalo bedno sliko mizarskega delavstva po delavnicah. Prav posebno sedaj pred razstavo se je delalo na vse pretege, da so mogli gg. mojstri postaviti izdelke na razstavo, ki je v šentviški šoli.
Na zborovanju sta poročala; za zvezo lesnih delavcev centralni tajnik s. Bricelj, za JSZ pa Pestotnik. Oba govornika sta orisala pomen organiziranega delavstva ter njega uspehe. Apelirala sta na solidarnost in enotnost delavstva. Le žal, da se delavstvo vse premalo zaveda lastne moči. Tudi mizarsko delavstvo v Št. Vidu zahteva, da se uredijo delovne razmer s kolektivno pogodbo. Za to je pripravljeno, da tudi to zahtevo izvojuje. Le naprej brez bojazni!
Podružnico lesnih delavcev na Duplici
je zapustil agilni mlad sodrug Setneja Franc, ki je bil marljiv tajnik naše podružnice. Odšel je v Škofjo Loko v službo za šoferja. Lesni delavci na Duplici niu želimo na novem mestu najboljše uspehe ter smo prepričani, da bo ostal zvest našil idejam tudi nadalje.	Odbor.
Poročil se je sodrug Sušnik Anton, zvest pobornik naše strokovne organizacije ter si izbral družico za nadaljnjo življenjsko pot. Vse naše članstvo želi mlademu paru so-družno zadovoljstvo.
ZAHVALA
2un Ivan se zahvaljuje podružnici na Duplici, kakor tudi centralni upravi v Ljubljani za prejeto podporo ob njegovi dolgi bolezni.
Vsem sodružna zahvala!
Žuu Ivan.
KOVINARJI
ZAHVALA
Vsem, ki ste spremili na zadnji poti in obdarovali s cvetjem in venci mojo hčer Heleno Podboršek, se najlepše zahvaljujem.
Posebno hvalo sem dolžna njenim sodelavkam in sodelavcem, ki so ji krajšali njene zadnje trenutke življenja. Prijetno dolžnost si štejem, da se moram zahvaliti p. n. vodstvu tovarne »Saturnus«, kjer je bila uslužbena, za podporo v bolezni in krasen venec.
Za ganljivi nagrobni govor ss. Dovč A. in Popler F., ki bo ostal meni in vsem somišljenikom v trajnem spominu, se najiskrenejše zahvaljujem.
Frančiška Podboršek, mati
in ostala žalujoča rodbina.
MONOPOLCI
iDNE 29. JUNIJA 1938
si je izbojevalo organizirano monopolsko delavstvo zadnjega od treh pravilnikov, to je; »Pravilnik o plačah«, za katerega izboljšanje se je vodila borba skoro celih 10 let.
Preglejmo malo delo nazaj.
Leta 1928 v novembru je izšel dosedanji pravilnik, ki je bil mnogo slabši kot takratni in takrat so nam vsem — razen I. kategoriji po 3 letih in II. kategoriji po 5 letih stalnosti — tudi sezonskim vzeli plačane praznike.
Kaj pa, ko bi »Slovenec« in »Slovenski delavec« mesto, da napadata legalno delo našega saveza, rajši ugotovila, kdo je ta-krit sprejel dosedanji pravilnik. Mi smo mišljenja, da je dolžnost vsakega človeka, da svojo pogreško popravi, če jo uvidi, ker jo mi nismo zagrešili, torej ni bila to naša krivda, toliko na znanje in v odgovor na vaše hvalospeve in izzivanja.
Mi priznamo, kar je treba in to je, da bi se takrat ravnotako lahko izdalo tak pravilnik kot sedaj, ko je uvidel ministrski predsednik g. dr. Stojadinovič. da imamo monopolski delavci kulijsko plačo z ozirom na visoke dobičke.
Priznamo mu, da je po besedah g. gen. direktorja Mon. Uprave dovolil kredit od 20 milijonov dinarjev za izdanje tega pravilnika. Vprašamo pa se, zakaj se ni to napravilo že 1. 1928, ko se je izdal prejšnji pravilnik? Gotovo bosta »Slovenec« in »Slovenski delavec« to ugotovila, če ne, bomo prisiljeni to storiti mi — ker večno ne bomo tiho na njihova izzivanja.
Leta 1932. se je ustanovila naša organizacija vsled dvakratnega znižanja plač in istega leta vstopila v sklop Saveza mono-polskih delavcev v Beogradu, kajti, kjer je poslodavec, mora biti tudi centrala, da se lahko vrše vsak moment intervencije. Na prvem kongresu smo že izvedeli za prvi uspeh —■ to je povrnitev 10%, toda žal samo sezonskemu delavstvu. To je rodilo
obilo prepirov in še večjo neslogo po tovarni. Krivi nismo bili mi — pač pa taki predpisi.
Potem smo prejeli prvi osnutek »Pravilnika v plačah« dne 29. marca 1936, ko smo ga prečitali zbranemu članstvu na sestanku, se je skoro soglasno izreklo proti njemu. In to z vso pravico, kajti na plačane praznike bi se čakalo še dalj, a III. in IV. kategorije bi sploh ne imele plačanih praznikov, dalje še mnoge točke ali poglejmo glavno — plače.
Drugi osnutek smo dobili od Mon. Uprave dne 27. maja 1938.
Poglejmo priložene tabele, kakšne so bile v osnutku takrat (1, 1936) in kakšne bomo prejemali sedaj po borbi, katero smo izvo-jevali, pa bodo takoj uvideli oni sebičneži, ki so toliko rovarili proti naši organizaciji zaradi tega, kakšen zločin bi izvršili nad delavstvom, če bi takrat sprejeli oni osnutek:
Tabela osnutka Monopolne Uprave za Ljubljano:
Stopnja:		Službena leta:	Brutto	plače na	dan v kategoriji:	
			I.	II.	IIJ.	IV.
1.	do dovršenega 5 leta stalnosti		36—	30—	26—	24—
• 2.	,,	10 „	37—	31—	27—	25—
3.	„	15 „	38—	32—	28—	26—
4	„	20 „	39,— ,	33—	29—	27—
5.	,,	25 „	40—	34—	30—	28—
6.	„	30 „	41—	35—	31—	29—
7.	..	,, 35 ,, ,,	42—	36—	32—	30.—
		Doseženo v novem pravilniku				
Stopnja:		Službena leta:	Brutto	plače na	dan v kategoriji:	
			I.a	I.b	II.	III
1,	do dovršenega 5 leta stalnosti		49—	47—	36—	33—
2.	„	10 „	54—	52—	41—	35—
3.	„	,, 15 ,, ,,	60—	58—	45—	37—
4.	„	20 „	65—	63—	49—	39—
5.	,»■	25 „	66—	64—	51—	41—
6.	„	30 „	67—	65—	52—	42—
7.	„	„ 35 „ „	68—	66—	53—	43—
Ali ni bilo prav, da smo se pogajali z monopolno Upravo? Saj smo vendar zreli ljudje in ni treba imeti vedno neke skrbnike, pač pa je potrebna uvidevnost tudi na drugi strani, če delavstvo nekaj zahteva mirnim potom. Vsaj zato smo ljudje, da se pogajamo — ne pa zato, da prosimo za svoje delo miloščino!
Res je še nekaj točk v vseh treh pravilnikih, katere bo potrebno še popraviti nam v korist. Zato pa apeliramo na delavstvo, da se organizira, kajti biti moramo zid, ob katerem se bo razbil vsak val poslabšanja in moči potrebujemo zato, da nas bodo merodajni upoštevali vsaj toliko kot doslej.
V	tem momentu se zahvaljujemo vsemu članstvu, da je zvesto stalo na braniku svojih pravic, kateremu je lahko v čast dosežen uspeh — našemu centralnemu vodstvu Saveza monopolskih delavcev v Beo-
gradu za vse korake, katere je izvršilo v tem pogledu na merodajnih mestih, dalje Delavski zbornici v Beogradu ter Ljubljani kot delavskim zastopnikom.
Priznamo pa tudi uvidevnost merodajnih, da se da delavcu za pošteno delo tudi boljše plačilo, kot je bilo določeno leta 1929, 1931 in 1932, ker le zadovoljno delavstvo bo steber in zanesljiv član velike družine države.
»Slovencu« pa povemo, da ne bi nikdar toliko »socialisti« in tudi vaši člani »nergali«, če bi se izdal vsaj tak .pravilnik kot sedaj, že leta 1928. — Na uho mu pa povemo, da je tega »nerganja« precej kriva s tem njegova bližnja okolica, kar mu pa ne zavidamo. Pbznam opregovor: »Nne sej vetra — da ne boš žel vihar!«
Saj se razumemo!
TRI MILIJONE IN POL ZA TOBAČNO SKLADIŠČE
3,500.000	dinarjev bo stalo tobačno skladišče z administrativnimi in nekaterimi drugimi pomožnimi poslopji, ki ga gradi uprava državnih monopolov v Kruševcu. Skladišče bo petnadstropno in bo najlepša zgradba kar jih je do sedaj zgrajenih v tem
fnestu. Dela Ihitro napredujejo in je pri njih zaposlenih okoli 100 delavcev. ZAHVALA
Podpisani se zahvaljujem vsem darovalcem, kateri so prispevali pri zadnjem izplačilu podpore in mi priskočili na pomoč v moji bolezni z zneskom din 337.—.
Križman Alojz.
ŽIVILCI
FAŠIZEM OGROŽA ŽIVLJENJSKI OBSTOJ
Angleški gospodarski časopis »Economist« objavlja 9. julija t. 1. tabelo fašističnega gospodarstva glede porabe nekaterih
živilskih potrebščin na osebo v Italiji, Angliji in Nemčiji. Ta tabela predstavlja pregled absolutnega življenjskega standarda in padanja v preteklih letih.
Letna poraba življenjskih potrebščin prebivalstva na osebo.
(Mleko in vino v litrih, ostale življenjske potrebščine v kg.)
Vse ccrealije . . Pšenična moka . . Krompir .... Zelenjava in sočivje
Sladkor.................
Kava ..................
Meso ..................
Ribe ...................
Maslo...................
Sir ....................
Jajca ..................
	Italija			Vel. Brltaniia	Nemčija
ivprecje Povprečje				Povprečje	Povprečje
1926-30	11)31-36	1935	1936	1934-36	1934-36
176,3	140,5	125,0	149,9	95,4	113,0
142,5/	124,6	119,4	118,6	89,3	
35.4	34,8	25,8	29,6	98.8	190,0
107,8/	96,8	92,2	91,1	106,0	81,4
9,1 '	7,1	7,0	6,7	41,8 .	21,5
0,9	0,7	0,8	0,6	0,3	2,3
18,8	16,4	16,5	16.1	63,0	52,81
5,1	5,4	5,8	5,6	21,0	10,6
1,1	1,1	1,2	1,1	11,5	7,5
4,6	4,8	5,1	4,3	' 4,3	5,6
6,3	6,7	6,8	6,6	9,5	6,7
	33,7	34,0	32,8	88,6	122.02
110,0	93,9	82,8	100,4	1,4	7,83
Vino ....
1 vključena tudi perutnina in kunci.
2 vključena tudi vrednost smetane.
3 1934 in 1935 so bila leta rekordne trgftve.
Skoro vsaka postavka kaže nazadovanje. Najvsilivejša številka nazadovanja je v porabi pšenične moke. Ker se vidi v »pašti« kot najcenejšega tolažilca lakote, sklepamo lahko iz tega, da pomeni to prehod med več vredne življenjske potrebščine. Toda z nazadovanjem potrošnje pšenice, z nazadovanjem še celo vrsto drugih in važnih živ-
ljenjskih potrebščin — tako zaključuje »Economist« — se mora sklepati, da je za italijansko ljudstvo nastopil padec življenjskega standarda.
To je bila prva in za dolgo dobo predvidena težka konsekvenca fašistične gospodarske politike.	Tome.
STAVBINCI
IZ MARIBORA
Povsod zadeva delavsko strokovno gibanje na raznovrstne ovire in težkoče, a toliko, kakor v Mariboru menda nikjer drugje. Tu se moramo boriti na več strani. Ne samo združeni stavbni podjetniki delujejo z vso para proti naši stavbinski organizaciji, celo nekateri člani Narodno strokovne zveze, ki so v boljših položajih pri stavbnih podjetjih n. pr. polirji in preddelavci šikanirajo člane naše organizacije in pritiskajo na delavce, da se organizirajo v N SZ.
To niso prazne fraze, ampak živa resnica. En sam primer: polir Hecl pri podjetju Jelenc-Šlajmer vsiljuje delavcem pristopnice za NSZ. Seve kdor ne podpiše pristopnice, se polirju zameri, in ta ne bo dolgo vzdržal pri podjetju.
Lahko je izrabljati vsemogočni položaj polirja na stavbi v take svrhe. Le malokdo se upa protiviti takšnemu »svobodnemu« organiziranju, ko je od dobre volje polirja odvisen njegov košček kruha.
Odveč bi bilo naštevati vsa obrekovanja, laži in sumničenja napram stavbinski organizaciji od strani najrazličnejših ljudi, ki so deloma bili nekdaj člani in celo odborniki
naše organizacije, pa se niso mogli po svojih željah z njo okoristiti, ker so bili pravočasno odstranjeni. Tako bivši preds. podruž. Sluga, preddelavec pri zgoraj imenovanemu podjetju, dalje polir Jarc pri podjetju ing. Ferluga. Polir Jarc je bil baje že leta 1922 »voditelj« stavbincev. Danes se oba prištevata k ESj in delata zanjo re-lamo.
Ne trdimo, da gre ta gonja proti nam v sporazumu z vodstvom NSZ. Saj je doslej naša podsavezna uprava s to organizacijo povsem lojalno sodelovala, čeravno slednja ni imela čla.nstva med stavbnim delavstvom. To sodelovanje želimo tudi v bodoče. Ne na ljubo NSZ, ampak v interesu stavbnega delavstva. Zato mislimo, če ima NSZ poštene namene v korist stavbnega delavstva, bo storila vse, da dosedanje škodljivo delovanje od strani nekaterih njenih ljudi v Mariboru preneha.
Mi nismo proti temu, da se tudi stavbni delavci organizirajo v NSZ, ali da se včlanijo v JSZ. Hočemo le, da se po svoji lastni volji opredele za eno, drugo ali tretjo organizacijo, katera njim bolj odgovarja. Ne bomo pa dopuščali, da se jih pod grožnjo izgube zaslužka potiska v eno ali drugo
Stran 4
»DEESVEC«
15. avgusta 19C8
organizacijo, o kateri sami pravijo, da ne marajo vanjo.
Najvažnejše pa je, da stavbno delavstvo povsod, kjerkoli je organizirano zahteva aktivno, skupno ali enotno sodelovanje vseh delavskih strokovnih organizacij za vsakodnevne potrebe in zahteve stavbin-skega delavstva, ki so za vse enake, brez ozira na ideološka gledanja. To je edina pot v boljše dni.	i—t.
V	RIBNICI NA POHORJU
je dne 4. avgusta t. 1. približno 270 delavcev, zaposlenih v granitolomih podjetij ing. Lenarčiča in Anton Res in drug-a stopilo v stavko. Za ta korak se je delavstvo odločilo šele, ko so propadli vsi poskusi delavske organizacije za mirno ureditev spora.
Danes kot to pišemo je peti dan stavke in je delavstvo tako trdno odločeno vztrajati v borbi, kakor prvi dan, čeprav je podjetje Lenarčič poskušalo dobiti krumirje iz vrst delavstva. Niti v enemu samemu primeru se mu to ni posrečilo.
Delavstvo na Pohorju živi v skrajni bedi. Večina delavcev je zadolžena na živilih po 1000 do 2000 in več dinarjev, ker so podjetja stalno zniževala plače. A kljub temu je podjetnik Lenarčič javno trdil, da delavci še preveč zaslužijo. Tako cinična trditev more priti samo iz ust sitega milijonarja ing. Lenarčiča.
Ni udno, da je vsa javnost na strani bo-reega se delavstva.
PODJETJE »ALPEKO« V LJUBLJANI
ki proizvaja cementne izdelke je dne 6. avgusta t. 1. izprlo vse delavke in delavce. Delavstvo se je organiziralo v SGRJ in stavilo predloge za sklenitev kolektivne pogodbe, ker so bile razmere v podjetju silno slabe. Težko je sploh verjeti, da je v Ljubljani kaj takega mogoče. Plače so bile izpod zakon. min. mezd, tako da imajo delavke po 600 do 900 din doplačila za izterjati.
O higieni sploh ne govorimo.
Podjetje se ni pred izprtjem poslužilo uredbe o minimalnih mezdah čl. 15. Pričakujemo, da se je bo v tem primeru poslu-žila pristojna oblast in po predpisih podjetje kaznovala.
ZALOG PRI PETROVČAH
Pri Gorici gradi ljubljanska gradb. tvrdka Anton Mavrič novo cesto. Delovne razmere tega delavstva so izredno slabe. Delavstvo nima niti dobre pitne vode. Kakšna muka je to v poletni vročini na prostem, ve samo tisti, ki na tem trpi. Poleg tega ni stranišča in nobenih sanitetnih sredstev. A kolikokrat se zgodi temu ali onemu delavcu nezgoda. Delovodja Mulej sili delavce delati tudi ob nedeljah. Seveda brez zakonitih 50% pribitka. Ce znaša račun ob izplačilu kake pare, torej 25, 50 ali 75 par. nad dinarsko številko, ne dobi teh par delavec nikoli izplačanih. To je navadna tatvina. Sicer ne vemo še, ali je tega krivo podjetje ali delovodja Mulej. Na vsak način bomo v tem oziru napravili red.
Tudi o polirju Klemencu p. d. Štancerju iz Dolskega bi lahko marsikaj napisali. Je namreč ves v vlogi nekdanjih grajskih val-petov. Samokolnice so mu premale, krampi prelahki. Tudi uro ima posebne vrste. Zjutraj je prehitra, opoldne prekasna, ob eni zopet prehitra in zvečer gotovo za četrt ure prekasna. Smatramo, da če bi imel potrebno strokovno sposobnost, se mu ne bi bilo treba na takšen odvraten način boriti za svoj položaj pri podjetju.
Toliko za danes. Drugič po potrebi več.
-t.	i—t.
ZBOROVANJE STAVBNEGA DELAVSTVA
V	PTUJU,
ki se je vršilo v prostorih »Vzajemnosti«, je bilo zelo pičlo obiskano. Prav nič nas ni strah to povedati. In ne samo to. Članom podružničnega odbora, ki sc zborovanja niso udeležili, je treba povedati, da je njihova neaktivnost v organizacijskem delu kriva tako slabih razmer, ki vladajo v stavbni stroki v Ptuju. Zato zaslužijo javno kritiko. Isto je z odborovimi sejami. Kadar je seja, ima ta ali oni gotovo kakšne »važne« opravke, katere mora ravno tedaj opraviti.
Sodrugi, tako ne more iti dalje. Zavedajte se, da Vas je članstvo organizacije zato izvolilo v podružnično upravo, ker je mislilo, da ste najboljši in najaktivnejši borci za delavske pravice. Ne zlorabljajte zaupanja delavstva, ker se to lahko maščuje nad Vami samimi.
Toliko za danes. Upajmo, da bo zadostovalo...	F.	P.
GORICA PRI ZALOGU-PETROVČE
Podpisani Letnar Silvester, delavec pri podjetju Anton Mavrič pri igradnji ceste, se iskreno zahvaljujem vsemu delavstvu posebno pa našemu zaupniku Dobnikar Rudolfu za dvakratno prejeto podporo, katero so delavci zbrali zame ko sem se ponesrečil.
Iskrena hvala sodrugi! Družnost!
Letnar Silvester.
TEROR PRI VOLITVAH OBRATNIH ZAUPNIKOV
v podjetju Jelenc & Šlaimer v Mariboru, v katerem se je posebno odlikoval, neki zelo krščanski gospod, ki ima velik vpliv v podjetju, ki je kar odkrito grozil, da kdor ne bo volil plavo ne bo imel pri njemu dela in da so delavci organizirani lahko doma, ne pa v podjetju. Videlo se je pa le, da naše organizacije ne more trpeti, ker je prav pridno delil pristopnice za NSZ in silil delavstvo, naj se organizira. Pri tem mu je pa prav pridno pomagal neki gospod, ki
je že moral dokazati, koliko je resnicoljuben v izvajanju njegovih načrtov, prav posebno se je odlikoval nad Hrvati, ki so v večini pri tem podjetju. Zraven drugi samo par cvetk iz njegovega besednjaka. »Če ne boš plave vola boš zleta. Če boš rdeča vola boš zleta. Če boš plave vola, boš pa inev zaslomba v podjetja in na občini itd.« Razume se, da je delavstvo takim grožnjam podleglo, z ozirom na to, ker velika večina stavb, delavstva še danes oblega pisarne ter zaman prosi za delo in to tudi taki, ki so bili že po več let zaposleni. Sili se nam vprašanje, če ni to vse samo slučajno. Da so domačini brezposelni, ampak z gotovim, namenom.
V	interesu občin tako mestne kakor tudi vseh okoliških bi bilo, da bi bil v prvi vrsti zaposlen domač delavec, ki prihaja, če dela kot producent, pri vseh stvareh tudi kot konzument, tako pa če nima dela. se ga na cesti tudi ne more pustiti, da z družinami od pomanjkanja počasi hira.
GIBANJE PEČARJEV
Tudi tisti del delavstva stavbne stroke, ki je dosedaj stal izven vrst organiziranih borcev, pečarji, je v zadnjem času spoznal potrebo organiziranja v svoji razredni sindikalni organizaciji SGRJ.
Položaj pečarjev se je po letu 1930 silno poslabšal. Mezde, ki so bile pred letom 1931 višje od mezd zidarjev, so danes mnogo nižje od mezd zidarjev. Tako so celo primeri, da ima pečarski pomočnik mezdo od 2.50 din na uro. Zakaj? Moramo si to razlagati le s tem, ker se doslej niso brigali za to, da bi vodili kako akcijo potom svoje organizirane moči za zboljšanje svojega slabega ekonomskega položaja.
Danes se v pečarski stroki ne upošteva nikaka socijalna zakonodaja; ne plačuje se nikakih procentov za nadure in ne bolniških tednov. Tudi ostale delovne razmere so vedno slabše. Priganjaški sistem se je razvil do popolnosti v vsej barbarski surovosti.
Pečarji so spoznali, da zavisi izboljšanje teh razmer od njih samih. Zavedajoč se tega, so si tudi ustanovili svojo sekcijo pri ljubljanski podružnici Saveza Gradjevin-skih Radnika Jugoslavije in izvolili svoje načelstvo. Sodrugi, ki so izvoljeni v upravo so tudi jamtsvo, da bo sekcija pečarjev lepo uspevala in prinesla gotove uspehe k poboljšanju razmer v pečarski stroki.
Osnutek kolektivne pogodbe, sestavljen od načelstva in odobren od vseh pečarskih .pomočnikov Ljubljane in /okolice, je pe-čarskim delodajalcem že poslan. Zahteve, postavljene v tem osnutku so skromne. Toda na jasnem so si pečarji v tem, da so najugodnejšo priliko, t. j. čas, ko je stavbno delavstvo 1. 1936 vodilo odprto akcijo za dosego svojih zahtev, zamudili. Vendar to ne sme ovirati delavstva v pečarski stroki, da samo oprto le na lastno organizirano silo to akcijo za dosego kolektivne pogodbe in povišanje nizkih mezd uspešno izvede.
V'njih borbi lahko računajo na vsestransko pomoč ostalega stavbnega delavstva v Ljubljani.
Poudariti pa moramo, da je uspeh v veliki meri odvisen od same aktivnosti pečarjev na terenu, t. j. v delavnicah in na stavbah. Sami napravite red in dosežite človeško postopanje z vami. V tem se bo odsevala vaša organizirana moč in delodajalci bodo spoznali, s kom imajo opraviti: Z delavci organiziranimi v Zvezi Stavbnih Delavcev Jugoslavije. Močan je Vaš nasprotnik in enoten, kadar gre za izkoriščanje vaših sil, neglede na svetovni nazor in politično prepričanje. Tako postopajte tudi vi! Uspeh akcije pečarskih pomočnikov za dosego ko-fektivne pogodbe je zagarantiran le v enotnosti in pripravljenosti na borbo vseh pečarskih pomočnikov Ljubljane in okolice.
SGRJ V KRANJU	i i !
Zborovanje, ki je bilo sklicano za 15. julij je bilo srednje obiskano. Vendar so navzoči mnogo pridobili in zapustili so zborovanje jako zadovoljni z referati ss. Tratarja in Skerbinca. Posebno poročilo s. Tratarja o kongresih URSa in Strokovne komisije je bilo sprejeto z velikim zanimanjem na znanje. Ni čudno, obravnavala so se samo vitalna vprašanja delavstva
Naše gibanje pa raznim gospodom, kateri menda ne jemljejo preveč resno svojega podpisa na kolektivni pogodbi, niti ne poznajo .jugoslovanski socialnozaščitnt zakonodaje, ni prav nič všeč. N. pr. zidarski mojster Avgust Nanut si bo nabavil listo, črno seveda, kamor spadajo vsi člani naše organizacije. Če še ne ve, mu prav zaupno na uho povemo, da niso naši člani samo skoro vsi nekvalificirani, temveč tudi kvalificirani stavbinci, vsaj v Kranju. Prodrli smo celo v tvrdke, kjer tudi najoptimistič-nejši sodrugi niso imeli upanja na uspeh. Torej, pozor g. Nanut!
G. Slavec je tudi posebne vrste dobrotnik. On bo namreč izplačal bolniške tedne vsem delavcem, ki ga bodo — tožili. Tudi on pripravlja svojo črno listo. Ker pa je že več tožb na sodišču in se obetajo še druge, se izbruhov socialnega čuta tega gospoda že marsikdo več ne boji.
Pri neki'drugi, tudi strogo socialni in katoliški tvrdki so dosegli delavci s pomočjo naše organizacije, da se je odpravil že marsikateri nedostatek.
Navedli bi lahko še marsikaj, toda tudi druigi imajo pravico do prostora v našem listu. Omenimo naj le še, da so ravno naj-boi* krščanski in seveda najbolj socialni podjetniki, ki so obenem dobri Slovenci in zadnje čase tudi pristni Jugosloveni tisti, ki s svojim delavstvom najbolj nesocialno ravnajo in odtrgujejo od mezd, garantiranih s kolektivno pogodbo. Sodrugi, vsaka šola
nekaj stane, toda presneto morajo biti nekateri delavci premožni, da imajo toliko denarja za šolnino... Blagor njim, ki to zmorejo ...
Dela v naši stroki je letos še precej. Kljub temu, da je tvrdka Slavec & CCo. odpovedala nad 100 delavcnm, nimamo mnogo brezposelnih, ker so večina dobili zaposlitev pri drugih podjetjih.
V podružnici imamo več jako agilnih so-drugov. Dokaz, da je pristopilo letos do 31. julija 154 članov. Zanimanje za našo Zvezo gradbenih delavcev se vedno bolj širi med stavbinci. Letos smo izvolili do sedaj 11 zaupnikov in ravnotoliko namestnikov. Že samo z našim aktivnim delom in gibanjem, z našo navzočnostjo na tukajšnjem delovnem trgu, smo dosegli, da se je marsikaj tudi onim mlačnežem izboljšalo, ki še vedno niso prišli do spoznanja, da je njihovo mesto v SGRJ in njihova dolžnost boriti se z nami vred za večji in boljši kos kruha.
SMRTNA NESREČA V KRANJU
Neskončnemu nizu nesreč, ki se dogajajo dan za dnem pri gradbenih delih in ki bi se večinoma mogle preprečiti, se je pridružila nezgoda 441etnega tesarja Antona So-čniškarja iz Vodic, kateri je bil zaposlen pri tvrdki Porenta iz Stare Loke in je delal na zgradbi tovarne g. Adamiča na Pristavi. Izpodrsnilo mu je na mokrem tramu in strmoglavil je 4 m globoko na betonsko ploščo. Podlegel je poškodbam takoj po prevozu v bolnico. — Slava žrtvi dela!
V	LJUBLJANI IMAMO
med nekaterimi spoštovanja vrednimi stavbnimi podjetji, ki v glavnem upoštevajo kolektivno pogodbo in socialnovarstvena določila, tudi poseben tip stavbne tvrdke. Ta tvrdka noče poznati kolektivne pogodbe, ne delavske socialne zakonodaje. Ima tudi popolnoma svoj način izplačevanja delavcev. Ostala podjetja izdajajo delavcem pri izplačilu kuverte ali plačilne listke, iz katerih je razvidno, koliko delavec zasluži na uro in kolik je skupni zaslužek ter koliko je delavcu odtegnjenega. Podjetje Vinko Križaj iz Most, Predovičeva ul. ne izdaja delavcem nikakih plačilnih izkazov. Delavec pri podjetju Vinko Križaj ne more nikdar dokazati, da je imel to in to plačo, da mu je bilo toliko in toliko odtegnjenega od plače. Ne more nikdar reklamirati, če je premalo dobil, ali če mu je podjetnik Vinko Križaj preveč odtegnil od zaslužka.
Najlepše pride pa sedaj. Podjetje daje delavcem v podpis (pri izplačilu) neko izjavo, s katero mora delavec potrditi, da je za čas, ki je na izjavi datiran, popolnoma izplačan in nima ničesar več tirjati od podjetja. In to mora delavec pri vsaki plači iznova podpisati.
Na izjavi nič ne stoji pisano, koliko prejme delavec plače, kakšen je njegov zaslužek in odtegljaji. On ima samo potrditi, da je »pravilno« izpalčan za preteklo delovno periodo.
Razume se, da vsak delavec podpiše. Kruh je kruh, četudi se mu ga pred nosom proč odgrizne, a skorjica mu pa le še ostane.
Tako kršitev kolektivne pogodbe in delavske socialne zakonodaje je treba takoj prijaviti pristojnim oblastem. Delavstvo pa mora skupno in odločno nastopiti proti izigravanju delavskih pravic od strani podjetnika Vinka Križaja in zahtevati predpisane plačilne izkaze. Enotnost pa je le v organizaciji.
VPRAŠANJE SKRAJŠANJA DELOVNEGA CASA JE NUJNO
V	poletnih mesecih je navadno stavbna sezona najbolj razvita. Stavbni delavci kljub temu zelo težko dobijo zaposlenje, medtem ko že zaposleni delavci delajo po 10 ur ali še več dnevno. Pomanjkanje, dolg v trgovini ali na stanovanju mnogokrat prisilijo te delavce, da se ponujajo za plačo pod tarifo kolektivne pogodbe ali se odrekajo določbam socialne zakonodaje, kar je podjetnikom zelo dobrodošlo v organizirani borbi proti stavbenemu delavstvu.
Zavedno stavbno delavstvo se zaveda, da je vprašanje skrajšanja delovnega časa za stavbno delavstvo odločilne važnosti. Čim krajši bo delovni čas, tem večje število delavstva bo zaposlenega, toliko manj priložnosti bomo dali gg. podjetnikom, da bi na račun bede nezaposlenih kovali še večje profite s tem, da bi pritiskali mezde delavcev navzdol in kršili ostale določbe kolektivne pogodbe in socialne zakonodaje.
Stavbno delavstvo je v svoji kolektivni pogodbi doseglo skrajšanje delovnega časa s takozvano angleško soboto (samo 4—5 ur tedensko). Iz gospodarskega vidika je to zelo skromna pridobitev, vendar je za delavstvo velike važnosti, česar niso prezrli podjetniki, ki so organizirali pravcato gonjo proti vsemu, kar je v zvezi z angleško soboto. Preganjali so delavce, ki so sodelovali pri uvedbi angleške sobote. Drugi so delavcem grozili z odpustom, če ne bodo v soboto popoldne delali brez 50 odstotnega naplačila, kljub temu če je bila sobota že izglasovana. Take in podobne pritiske je vzdržalo le dobro organizirano in složno delavstvo, ostali so pa podlegli podjetjem.
Podjetniki imajo le eno moč, s katero žal prevečkrat uspešno manevrirajo, to je, da odpuste ali grozijo delavcem z odpustom. Ta moč podjetnikov izvira samo iz naše nezavednosti, naše nesloge in ker nismo dovolj agilni v agitaciji.
Če bi bili složni kot en mož, bi mi vzeli podjetnike na črno listo in ne bi k takšnemu izkoriščevalcu še! noben delavec delati. Kaj pomeni podjetje brez delavcev? Samo delo delavcu ustvarja vse dobrine in pro-
fite, brez katerih današnja podjetja ne morejo obstojati. Profiti podjetnikov so v delavskih rokah! Tepe nas le naša lastna neumnost.
Sodrugi, stavbni delavci!
Naša zahteva je: čim več je nezaposlenih, tem krajši naj bo delovni čas, da omogočimo vsakemu poštenemu delavcu sodelovanje v narodnem gospodarstvu s svojim delom in kupovanjem narodnih produktov, kar je najboljša garancija za splošno blagostanje vsega narodnega gospodarstva. Zahtevamo plače, ki bodo krile vse življen-ske in kulturne potrebe delavskega razreda.
To bomo dosegli le, če bomo složni in trdno stali v svoji organizaciji, edini predstavnici stavbnega delavstva Jugoslavije, ter se uspešno borili za skrajšanje delovnega časa, da bo za vse dela in kruha, da ne bo beda nezaposleni! otgrožala naših, težko priborjenih pravic.
Dolžnost slehernega stavbnega delavca ie. da postane član svoje organizacije, obiskuje naša zborovanja, organizira vse kar spada v našo organizacijo, agitira povsod in da pove vsakemu, da je to potrebno v boju za -delo in kruh nas vseh.
Stavbni delavec.
PEČARSKI POMOČNIKI, POZOR!
Podjetje »Alpeko« v Ljubljani je dne 6. t. m. izprlo vse delavstvo. Podjetje ima prevzetih več del na stavbah in zato naj bodo pečarski pomočniki solidarni z izprtim delavstvom ter naj odklonijo delo, ki je event, prevzeto od te tvrdke.
Vse stavbinsko delavstvo pa obveščamo, da bomo dostavili našim podružnicam nabiralne pole in ga prosimo, da vsakdo po možnosti priloži mal prispevek za to delavstvo. V solidarnosti je moč in uspeh!
Podružnica SGRJ v Ljubljani.
Notice
MINERALNA OLJA SO PRIMEŠAVALI ŽIVILSKIM IZDELKOM...
Švicarska »Neue Ziiricher Zeitung« prinaša poročilo svojega berlinskega trgovinskega korespondenta:
Koncem januarja je nemška vlada z »odredbo« prepovedala porabo mineralnih olj pri izdelavi živil. Ker je v Nemčiji akutno pomanjkanje živalske in rastlinske masti, so začele mnoge firme porabljati pri izdelovanju živil mineralna olja. Omenjena odredba pa ni imela zadostnega učinka, zato je bil naknadno objavljen uradni komentar naslednje .vsebine: Mineralna olja so za človeško prehrano ne-le brez vrednosti, ampak ogrožajo s svojim močnim odvajalnim delovanjem celo človeško zdravje. Pri uživanju večje količine sledi:	odvajanje,
bruhanje itd. Dognano je, da se pri zaužitju 0.5 grama parafinovega olja celo dorasli ljudje ne počutijo dobro, zato mineralna olja in snovi, ki vsebujejo mineralno olje, ne spadajo med človeško hrano ter naj se jih ne uporablja pri izdelovanju živilskih potrebščin. Vendar pa se pod vsakovrstnimi fantastičnimi imeni take vporabe priporočajo pri peki, pri mazanju modelov za peko, itd. Uradne svaritve so bile skoro zaman. Odredba jasno pravi: da življenjske potrebščine, pri katerih se je vporabljalo mineralna olja ali primesi vsebujoče mineralno olje, ne smejo priti v promet...
T.
PREKLICNA IZJAVA
Podpisani Sluga Alojz, zidar, Studenci, izrecno preklicujem svojo izjavo, v smislu katere bi g. Hrovat Lojze, strokovni tajnik SGRJ, poneveril din 240.000 delavskega denarja, kot neutemeljeno in povsem neresnično.
Sluga Alojz.
Književnost In kultura
JuriJ Arh, Delavec In organizacija
Tajnik Zveze rudarjev Jugoslavije, s. Jurij Arh v Zagorju ob Savi je napisal in izdal priročno brošurico na 32 straneh, ki kratko in jedrnato obravnava vprašanja glede bistva, opredelitve in trajne načelnosti organiziranega delavstva. Brošurica je duhovni vodnik za vse delavce, ki jih utrjuje v spoznanju namenov delavskega gibanja in v zvestobi do svoje organizacije. V tem oziru je brošurica velike važnosti za vsakega zaupnika in delavca. Knjižica velja din 2.—■ izvod in se dobiva pri s. J. Arhu in eventualno tudi potom uprave »Delavca« v Ljubljani. — Zaupnikom in organizacijam priporočamo nabavo te knjižice.
V vsako delavsko stanovanje naš delavski tisk!
konzorcij »Delavca«. Preditavnik Niko Bricelj, Ljubljana. Odporni urednik Stanko Vidovič, Maribor. Tisk Ljudske tiskarn* d. d. v Mariboru. - Predstavnik Viktor Eržen