Leto VI., štev. 241 Ljubljana9 sobota 17. oktobra 1925 Postnim paviallrana. Cena 2 Din o l«h»j« eb A. ijutp«). wem Stane mesečno Dn as —; ca Ino-acmatvo Din 40°— neobvezno. Oglasi po tartfu. Uredništvo 1 Dnevna redakcija: Miklošičeva eeata štev. 16/I. — Telefon »ter. j». Nočna redakcija: od 19. ure naprej ▼ Knallovi ul. St. 5/L — Telefon it. j«. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko UpravntStvo: Ljubljana, PreSernova ulica it. 54. — Telefon *t. 36. Interatnl oddelek: Ljubljana, PreSernova ulica St. 4. — Telelon št. 498 Podružnici: Maribor, Barvarska ulica ftt. i. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poitrem tek. zavodu: Ljubljana St. 11.841 • Praha čislo 78.180. Wicn, Nr. 105*4:. Veliko delo v Locarnu dovršeno Na snočnji zaključni seji so zunanji ministri Francije, Anglije, Belgije., Italije, Nemčije, Češkoslovaške in Poljske sprejeli in parafirali renski varnostni pakt ter zapad- ne in vzhodne razsodiščne pogodbe, Francoska vlada odobrila sporazum. — Dr. Beneš se sestane na povratku z dr. Ninčičem. LJubljana, 16. oktobra. Iz Locarna prihaja vest o ugodnem zaključku dolgotrajnih pogajanj za sklep zapadnega varnostnega pakta in vzhod-n.h razsod.ščnih pogodb. To pomeni ne le izdatno izboljšanje odnošajev med Nemčijo in zapadnoev-ropskimi državami, marveč naravnost temelj za bodoče sodelovanje teh doslej še vedno nespravljivih nasprotnikov, kar predstavlja vsekakor pričetek nove dobe v politiki Evrope. S tem seveda še ni rečeno, da nastopi ves ta preobrat kar preko noči. toda nedvomno je, da so izpolnjeni zanj vsi pogoji. Zategadelj gotovo ni slučaj, da se ie prišel baš sedai Cičerin zdravit v sred-nio Evropo. Njegov poset v Varšavi in Berlinu je vzbudil v vsej evropski politični javnosti največjo pozornost in na.iraznovrstneiše komentarje. Baš ti komentarji so najvažnejša stran te velike mednarodnopolitične senzacije; v njih se zrcali jasno nesigurnost dana-šnie politične situacije v Evropi. Cičerinov poset v Varšavi in Berlinu ter locarnska konfercnca, to sta ona dva vozla, ki vežeta nit političnega razvoja razdraoane današnje Evrope. Ta dva dogodka vežeta troje medsebojno različnih, medsebojno si več ali manj tu-iih svetov: antanto. Nemčijo in sovjetsko Rusijo. Da bi ti trije svetovi ostali še nadalje vsak zase. za to so preveliki in premočni, toda kako jih spraviti v medsebojni kontakt, to je problem. Oanes poroča« iz Locarna. da se ic Nemčiia popolnoma sporazumela z an-anto in da smemo pričakovati zanaprei tesnega sodelovania med obema taboroma. Obeta se celo. da vrne antanta Nemčiji nekatere kolonije — Imenujeta se pri tem Kamerun in Togo. ki se nahajata povečini v angleški posesti. Toda malone istočasno se obravnava v svetovnem časopisju možnost ustvaritve vzhodnega bloka, ki bi družil Rusi)). PoUsko ln Nemčijo in Jačil te države ▼ afrontu zoper ostalo Evropo, stoječo nod vodstvom Anglije. Evropska politična iavnost ie bila pod vtisom vesti o Cičerinovem Dosetu v Varšavi in Berlinu rripravliena verjeti na popolno odstranitev nasorotll med Pollsko ln ?n-vieti in celo med Poljsko in Nemčijo. Cičerinov poset Pollskl se ie smatra' kot nritisk na Nemčiio; pozneje, ko se Čičerin Intimno razgovarjal z vodilnimi nemškimi državniki, se le računalo da napenia sovjetska Rusija vse sile. da vendarle še prestreže sprijaznenje med Nemčiio in zanadom. Pred Par dnevi smo čitali 5e komentar od!'čncga diplomata ki ie izvaial. da le Rusija uvi-dela brezuspešnost svoje aziiske ofenzivo ter se pričela zonet vračati k aktiv >te;ši. a mirni evropski politiki. In tako dalie. komentariev ie 5e ne-broj. Iz niih pa odmeva v nrvi vrsti ne-sigurnost komentatorjev, ki se ne more-io oriienfrnti o smeri, ki lo zavzam? nadnlini razvoj celokupne evropske poetike. Ali sledi h današnje sititaelie St večia 'zolnciia Riisiie. ali morda trdnei- aliiann med Rusijo ln Nemčiio, al: kompletiranie antante — če jo smemo še ime"'>vati s tem nazivom — z Nemčijo Fno na se pri vsej negotovosti vendar kaže kot nrecej sigurno, in t>> e deistvo. da si Nemčija očividno več obeta od sodelovania z antanto nego od ner>opt!^lj'vosti napram zapndu 'n pomlnl naslonitvi na Rusijo. Podoba 'e. da smatraio v Berlinu sovietsko Rti-riio vendarle za Pre^abo. da bi iim mo-?'a zveza z nio ntrdTtl več nego snriiaz retve z antanto. no pravilu, da ie bol;*i vrrbec v rok! nego g-Aib na streh' nogaiani v Locarnu priča, da nre-v'adi'ie med vod;!nimi nemškimi dr?av-*j'.-i taka praktična in realistična struia. M si snmo od priiatclistva s sovieti ne beta bogvedikni gotovo ra »^ani neg'-nd roti. ki vodi Nemčijo k Zvezi narodov. Ce ie tako. potem ie politični razvoj oovoine Evrope na važnem križpotiu Predstavljata ga Locarno in Cičerinov Toset. ki sta le dve točki Istega po- jrfavia. Izgon zadnfJh slovenskih redovnikov iz Gorice Gorica. 16. oktobra, z. Te dni sta zapustila aovozgrnieni samostan na Kostanievici pri Gorici oba slovenska patra frančiškana. P. Rrmuald Avser ie odšel v Jugoslaviio. Tec'tem ko je niegov tovariš p. Kerubln Ve-re! odpotoval v Chicago. Sedai bo lahko tarrnJnji rvardiian. ki 'e zagrizen italijanski iovlmsf. neovirano Izvajal svoj asimilacijski n?črt. k! ia !e svoječasno razlaga! v tCHor-"ale de Friuli«. Locarno, 16. oktobra. Včerajšnji razgovori med zavezniki in nemškimi ministri so bili končani pnzno ponoči. Splošno se meni, da ie hotela Nemčija s svoiim korakom doseči izboljšanje oku pacijskega režima na renskem ozemlju Državni kancler dr Luther je izjavil, da te to vprašanje sedaj končnoveljavno rešeno. Tudi v francoskih krogih se je podala slična iziava. Zastopniki zaveznikov so odklonili, da bi se sklep renskega pakta soravil tudi le indirektn-j v zvezo s kompenzacijami v korist Nemčije. Čeprav se držijo določb versailt-ske mirovne pogodbe, so iziavili. da it vendarle niihova odkritosrčna želia iz-premeniti značai zavezniške zasedbe, čim se bodo izbolišali odnošaii med in-teresiranimi narodi. Stališče zaveznikov glede izvršitve pogodbe bo direktno po « ališču Nemčije in od njene dobre volje. Pogajanja poljskih In češkoslovaških zastopnikov z nemškimi delegati so dosegla sporazum o končnoveljavnl formuli razsodiščne pogodbe. Italijanski ministrski predsednik Mussolini je danes dopoldne posetil nemškega državnega kanclerja dr. Luthra. Poset. ki ie traial nad eno uro. ni imel zna-čaia običajnega poseta iz vliudnosti. švicarska brzojavna agentura poroča: Dopoldanska posvetovanja voditeljev delcgacij so traiala do opoldne. Ju-risti so končali svoje delo. Razpravljali 93 o osmih razsodišč/tih pogodbah ter o konvenciii med Franciio in Češkoslovaško. Ob 4. popoldne se sestanejo delegati k plenarni seji. na kateri se bo vzel na znanje doseženi sploJnl sporazum. Nato se bo seja za kratek čas prekinila. nakar se bo še nocoj vršila zadnja seia. V vprašanju takozvane vzvratne veljavnosti sklepov locarnske konference, se je dosege! provizorični sporazum Prihodnji teden bodo zavezniške vlade odredile določbe vojaškega in npravno-tehničnega vprašanja v Porenju. ki bodo pokazale, da gre pri dogovorih glede Dorenia za končnoveliavne obveznosti. Vsi državniki onih držav, ki so se udeležili konference, bodo pred svojimi par lamenti podali enako glaseče se izjave glede omenjenih dispozicij. Pariz, 16. oktobra, k. Ministrski svet ie soglasno odobri! v Locarnu določeno besedilo varnostnega pakta ter je Brian-dtt poslal čestitke. Locarno, 16. oktobra k. švicarska brzojavna agentura poroča: Tik pred 8. uro zvečer se 'e konč-la zadnja seja locarnske konference. Parafirano le bilo sedem oaktov In pesr^db ?n sicer renski vnrnostnl pnV*. nerrško-francoskl, bete'lsko - nemški, netnško-oollskl ln nemško - češkoslovrškl rar-sodlščn? oakt. *t?r frarcosfco - poljska In francosko - češkoslovaška konvencija. Dr. Stresemann Briand. Chamberlain. Vandervelde ln Mussolini so imeli nagovore. v katerih so sog'asno izrn?n!i svoie zndovolisfvn o doseženem nsoehtt. Mussolini ie takoj odpotoval !z Locarna domov, dočim so ostali delegati odšli v svoie hotele. Na novab!1o ie nnčel-i:k mesta Locarna Rusco stavil na pogodbo oečat mesta. Ceškoslovaškl zunanji minister dr. Be neš se bo vračal Iz Locarna preko Italije ln Jrgoslavlie, da bo mogel z Jttgo-siovensklm zunanilm ministrom dr. Ninčičem na jugos^verskih tleh razorav-IJatl o uspehih konference. Dr. Beneš Je bil Iz Locarna vedno v brzojavni zvezi 7 dr. Ninčičem in rutnunsklm zunanjim ministrom Duco. da ie mogel na ta nrčin nas onatl vedro soorazumrn z ostalima državama Male antrnte (Olcj tudi poročila na drugi strani. Ured.) * Locarno, 16. oktobra, z. Kakor se dozna-va. obseža porazum naslednie pocodbe: I. Renska pakt. ki ga zaključujejo Nemčija, francija, Belgija. Velika Britanija In Italija v svrho jamstva za meje. med Francijo, Belgijo in Nemčijo, ki so bile določene z versaillesko mirovno pogodbo, S tem paktom je določeno novo jamstvo Velike Britanije In Italle poleg ostalih 3 držav, ki so vezane že t versaillesko pogodbo. Renski pakt stop! v veljavo z vstopom Nemčije v Zvezo narodov. Zaradi tega se je moral v Locarna določit! način vstopa, četudi pripada zadnja odločitev o tem Zvezi narodov. Kakor znano, se je Nemčija Izrekla proti čl. 16 pakta Zveze narodov, ki določa skupen nastop držav Zveze narodov proti kršitelju miru. Ker se je zahteval od Nemčre brezpogojni vstop v Zvezo narodov, so se njeni pomisleki upoštevali od strani v Locarnu navzočih članov Zveze narodov, Franci e, Velike Britanije, Italije, Belgije in Češkoslo- vaške v toliko, da lzjavlja'0. da se ima pri morebitnih akcijah Zveze narodov vpošte-vati posebno geografski in vojaški položaj Nemčije. V ostalem pa se opozarla Nemčija na dejstvo, da morajo biti sklepi sveta Zveze narodov soglasni. Ker bo Nemčija v bodoče stalna članica sveta Zveze narodov bo lahko onemogočila neljube ji ukrepe, n. pr. prehod tu ih vojaških čet preko njenega ozemlja Z renskim paktom ie v direktni zvezi tudi razmerje Francije napram vzhodnim zaveznikom, oziroma Jamstvo za vzhod ne meje. Renski pakt določa, da se ž njim ne izpreininjajo nobene obstoječe splošno veljavne niti ne med posameznimi državami sklenjene separatne pogodbe. Francosko-poliska ter francosko-češko slovaška zveza ostaneta torej neizpremenje-ni. Za event. konflikt velja o določbe, vsebovane v paktu Zveze narodov jn s tem tudi obveznosti ostalih držav. Ako katera država prelomi zvezo ni ovire, da ne bi proti n ej nastopile ostale države navzlic obstoju vzhodnega pakta. Ako katerikoli država za-počne vojno, so ostale države takoi osvobojene obveznosti. S tem zapadnl pakt ne ustvarja nikakega položaja, ki bi presegal pakt Zveze narodov, te bo vprašanje avtomatičnega jamstva urejeno v okviru pakta' Zveze narodov. Opomniti pa je treba, da bo Nemčija kot stalni član sveta Zveze narodov v bodoče tudi tu lahko uplivala na sklep sveta. 2. Zapadne razsodiščne pogodbe. Spored-no z renskim paktom so se sklenile dve arbitražni pogodbi: med Nemčijo in Francijo, ter Nemči o in Belgijo Juristični spori pridejo obvezno pred stalno mednarodno raz-sedišče v Haagu, politični pa obvezno pred pomirjevalna instanco odnosno, če ta nič ne doseže, bo o n'ln razpravljal svet Zveze narodov, kakor to predvideva pakt Zveze narodov 3.) Vzhodne razsod'ščne pogodbe. Na vzhodu se ne sklene nikaka pagodba, ki bi izrečno jamčila meje, marveč se samo skleneta dve arbitražni pogodbi: med Nemčijo hi Češkoslovaško, ter Nemčijo in Poljsko. Prva se sklene po vzorcu zapadnih pogodb, dočim je pogodba med Nemčijo |n Poljsko bolj pravne kakor politične prirode ter se v tihem sporazumu med obema kompaciscen tnma ne dotika teritorljalnih vprašani. Naravno pa tudi tu subsldiiarno ostane pri političnih sporih v veljavi pomirjevalno postopale v smislu pakta Zveze narodov in s tem tudi takorvana legitimna vojna, ako posredovanje Zveze narodov ostane brezuspešno. Razpust češkoslovaškega parlamenta Praga. 16. oktobra, s. Z odlokom predsednika Masarvka sta bila razpu-ščena poslanska zbornica in senat. Posl. Pivko za sezonske delavce iz Prekmurja Beograd, 16. oktobra, p. Popoldne od 15.30 do 18. se ie nadaljevalo delo v tarifni sekcij! finančnega odbora. Začela se je razprava o uvozni tarifi ter dospela od točke 1 do 33, ki se tičejo poljedelskih proizvodov. Vladni predlog le bil v tem delu sprejet večinoma brez izprememb, razen točke za papriko, ki se je povečala za 100 odstotkov. Poslanec dr. Pivko je pred'agal, da se našim delavcem Iz Prekmurja. ki poleti hodijo na Madžarsko na žetev in ki po starem običaju dobivajo plačilo v žitu. dovoli to žito uvažati brez carine. Njegov predlog Je bil sprejet. Kritičen položaj na Kitajskem London, 16 oktobra, s. Kakor poroča »Dafly Telegraph«, prevladuje v Pekingu prepričan e. da se ne morejo več preprečiti sovražnosti med generalom Sunn Šuan Sa-nom in Cangtsornom. Vsa Kitaiska je kakor sod smodnika, ki zleti lahko v zrak vsled najman še iskre Nameravana carinska konferenca se ne bo mogla vršiti, ako izbruhne meščanska vo:na. Ves železniški pro met je prekinjen. Dolarsko posojilo za Poljsko Dunaj, 16. okt. s. Po poročilu Iz Varšave je predsednik Poljedelske banke bivši finanč nI minister dr. StezckowskI včeraj odpotoval na Dunaj, kjer bo nadaljeval z Inozemskim konzorcijem pogajanja glede 100 milijonskega dolarskega posojila. Zato bi Poljska zastavila svoj državni monopol za špirit.. Konec vagonarjev v Ljubljani? Beograd, 16. oktobra, p. Prometni mini. ster Radojevič je izjavil vašemu dopisniku, da jc dal ljubljanskemu železniškemu rav» natcljstvu na razpoktgo stanovanjske ba» rake, katere je ministrstvo v to svrho ku« pilo in opremilo in da bo tako mogoče v najkrajšem času preseliti vse vagonarje T udobnejša stanovanja. Pašič odgodil politične odločitve Rezultat dosedanjih posvetovanj in konferenc. — Tudi Radiče-vo vprašanje odgodeno. — Kombinacije o zastopstvu Slovencev v vladi. Beograd, 16. oktobra, p. Kot rezultat današnjih posvetovanj in razgovorov je smatrati po informacijah iz poučenih krogov sledeče: G. Pašič se jo odločil, da odloži vsa važna vprašanja notranjepolitične situacije, dokler se ne vidi ali so dani elementi in pogoji za končno razčiščevanje. V vladi se ne bo Izvršila nobena rekonstrukcija. Vprašanje vstopa Sijepana Radiča v vlado še ni povsem jasno. Njegova kandidatura za podpredsednika vlade Je sicer odstavljena Iz diskusije, ker pa Izgleda, da Rad'£ le žel! postati minister, se išče formula kako b! se to omogočilo. Z radičevske strani «e danes forsira ideja, da naj Radič postane minister brez portfelja. a dobi nekoliko višji rang na ta način, da mu svojega odstopijo radičevski ministri. Kar se tiče sporov med obema strankama vladine koalicije so se zadnje dni voditelji oheh skupin mn^go trudili, da lih potisnejo v ozadje. Pri tem se z radikalne strani čvrsto vztraja na stališču, da so zelo obsežne radičevske oartizanske zahteve osebnega značaia, tičoče se uradništva. neizpolnjive . Da se pokaže volja obeh strank za nad;tlj-no sodelovanje, se z radičevske strani želi, da g. Pašlč pri prvi priliki s primerno izjavo pokaže, da sprejema današnjo kombinacijo RR. Akoravno se smatra taka izjava za odveč, bo naravno g. Pašlč v momentu, ko bo sprevidel. da z današnjo kombinacijo ne gre, itak Izvaja! konselcvence. vendar n? Izključeno. da se bo tei želji radičevcev ugodilo. Vesti, da se z radikalne strani iščejo možnosti razširiti koalicijo še na druge skupine, se tudi danes vzdržujejo. Trdi se. da bi g. Pašič predvsem hotel spapolniti vlado s Slovenci. Z ozirom na dejstvo, da se vsaka kombinaciji z SLS smatra za izključeno, se seveda ugiba o drugih možnostih. Mnogo se opaža tudi pemirjenje. ki se kaže v od-nošajih med radikali in demokrati. Pašičev sestanek z Radičem Sestanek je trajal poldrugo uro. — Pašičeve konference z radi- kalskimi ministri. Beograd, 16. oktobra, r. Stjepan Radič je danes zjutraj dospel semkaj v spremstvu posl. dr. Kežmana in posl. Bačiniča. Po dolsrem razgovoru z ministrom Pavlom Radičem se j« podal ob II. k Pašiču. Razgovor je trajal do pol 1. Pri končni konferenci ie Radič iz-nenadil novinarje z izjavo, da ne more ničesar reči o konferenci, da pa ie vse v dobrem teku in da bo o predmetu nie-goveca razgovora popoldne razoravbal ministrski svet. Jutri pa da bo že mogel več povedati. Tudi g. Pašiča so no konferenci obkolili novinarji in z. Pašič ie za čudo iz-pregovoril nekai besed. Ko so sra novinarji vprašali, ali vstopi g. Radič v vla- do, je g. Pašič odgovoril: «0 tom se tako ne govori. Tu stvar imamo tek da razoravimo. pa ču vam onda reči.» Pred konferenco z Radičem ie g. Pašič eno uro konferiral z radikalskimi prvaki dr. Milanom Srškičem. Slavkom Miletičem. Krstom Miletičem in Milanom Simonovifem. Popoldne so se pri Paš:ču sestali ra-dikalski ministri in obširno razprav !'all o politični situaciji. Zvečer ie dejal radikali prvak Vašemu korespondentu: »Zaenkrat nič novega. Treba počakati. da se vidi. kako se bodo stvari razvijale « Iz teca hi bilo sklenati. da so vsa važna vprašanja odeodena, pa tudi Radičevo osebno vprašanje. Priprave za Narodno skupščino Seja ministrskega sveta. — Novo zasedanje orevzame vse v reševanju se nahajajoče zadeve.— Vprašanje novega skupščinskega predsedstva, Beograd, 16. oktobra, p. Z današnjim dnem je politično življenje začelo zopet s svojim normalnim tokom. Dasi »e Narod--na skupščina sestane že Jutri popoldne k izrednemu zasedanju, je v Beogradu prav malo narodnih poslancev. Od klerikalcev in spahovcev ie nI nobenega, manjka tudi še veliko število poslancev drugih političnih skupin. Nocoj je bila seja min. »veta od 16 do 19. Pred sejo so Imeli radikalni ministri pod predsedstvom Pašiča konferenco, na kateri so poročali min. predsedniku o svo» jem delu v posameznih ministrstvih v čas su njegove odsotnosti. Po konferenci je pričela seja min. sveta, na kateri )e vlada sklenila, da predlaga na jutrišnji seji Ka« rodne skupščine za dnevni red ponedeljke v seje poročilo anketnega odbora o slu« čaju dr. Lukiniča. Se v poned-liek se s kra« Ijevim ukazom zaključi izredno zasedanje, da se potem drugi dan v torek otvori red« no zasedanje. Vlada je trdi sprejela for< malni sklep, da se vse nerešene stvari iz prejšnjega "a^edanja nadaljujejo v novem zasedanju Kot eden prvih zakonskih pred« logov se po nocojšnjem sklepi vlade ima staviti na dnevni red irn^lids^i zakon. Verjetno bo že v ponedeljek ski;pna seja radikalnega ln radičevskega poslatiiškega k! ;ha, na katerem naj bi st sklepalo o fnn« kcijonarj h Narodne skupščine. V dobro ol veščenih krog h sc danes zopet širi vest, da se ho Marko Trifkovie rndi bolezni umak. nil in da ne bo več kandidiral za predsed« nika Narodne skupščine. Kot najresnejšl kandidat za predsednika se lansira Ljuba ■lovanovič, ki je bil r.idie-veem n.ijbolj po volji. Kot prvi podp-edsednik naj hi hi' ra« dičevec dr 0 ka ali Basarlček. kot drugi podpredsednik pa bi ostal dr S hotič. Hrvatski federalistični k! b se je konstu tviral ter izvolil za predsednika dr Trum« hiea. za podpredsedn;ka dr Lorkoviča, za tajnika pa d- Buča. Klvh je že dobil svoje prostore in šteje 11 noslanccv. Fin. minister dr Stoiadinovič Je obolel. Zato so se seje fin. odbora odgodile. Vlada in škofovo grozilno pismo Vlada odločena z s* ščititi državljansko svobodo rokovnikov. Beograd. 16. oktobra, p. Dopodkl v SLS vzbujalo v Beogradu vedno večjo pozornost. Škofovo grozlno pismo duhovnikom, ki ne odobravajo rssrečne politike SLS, ie izzvalo naravnost ogorčenje ter ie predmet razprav v kompe-tentnlfi r??nlstrstvih. Minister ver M ša Trifunovič je naročil o tej aferi obširno poročMo. ker je državna oblast odločena zaščititi državljansko svobodo katoliških duhovnikov. Vlada bo nroroia'a škofovo pismo s sfaFšča čl. 12. Ustave, ki Izrecno prepoveduje zlorabo cerkvene ob!a«-ti in vere v pol:t'čne svrhe. Beograjski listi so pričen"a!i razpravljati o odroru slovenske duhovščine oroti oficJ;e!n< SLS ?n «Vrcme» priobčile nocoj č'anek «S'oveni:a sc Iz-trezniuja od klerikalne ni-anort'» v katerem cifra tudi v «Jutru» objavljeno škofovo pismo. Znižanje tarife na orevoz riva Beograd. 16. oktobra, p Po pradvoln' železniški tarifi se Je prevažalo pivo po najdražji tarifi 3 a in 3 b, dočim se ie vino tarlfiralo po razredu A. Proti temu so se pritožili industrije! it Bosne, Hrvatske In Slovenije, ker jim Je s tem onemogočeno svojo nadprodukcijo transportirati iz Jugoslavije. F^ometno ministrstvo je njihovi pritožbi ugodilo m pivo pretarifiralo na razred A. Cankov dementlra Radiča Beograd. 16. oktobra, p Nocojšnje zem-IJoradniške »Novosti, poročajo iz Sofije, da je ministrski predsednik Cankov izjavil, da s Stjepanom Radičem ni imel, nobenega dalj šega razgovora, kakor je to izjavil Rad č. Njegov sestanek z Ridičem Je b i slučajen in zelo kratek. Bilo le le nekoliso besed in dnbrih želj za prisrčne odnošaje. Niti Kal-fov, niti Madžarov, niti Tanatov niti drugi delegati niso imeli z Radičem političnih razgovorov. N2Š3 šola v Canpracu Renpjnd. 16. oktobra, p. Turška vlada je po do'gem obotavljanju dovolila, da se v Carigradu otvori naša osnovna šola. Sol» se bo otvorila 19. t. m. Opozorilo »irijavljencem za IL serijo nagrad. Pri pregledovanju do sedaj došlih ori-jav za II. serijo nagrad le uprava našla, da je nekai prijavljencev. ki imajo sicer prvi pogoj, da so postali naročniki do 30. junija 1925. spolnjene. ne oa drugega. da bi imeli rraročmno n!ačano do 31. decembra t. I. Ker morda sami tega na vetlo, smo začeli roš"ljatl vsem tem polornlco, da morejo do stavbenega roka. t. j. do 21 oktobra, še vrlačatl mmj-ka-oči znesek, da bo naročnina poravnana do konca leta. Kdor bi tega nogo-ia ne soolnil, ne more biti pripuščen k žrebanju. Upravništvo »Jutra«. Ugoden izid locarnske konference Večina delegatov odpotuje že danes. — Priprave za sprejem Nemčije v Zvezo narodov. — Nemške namere. Locarno, 16. oktobra, d. N« včerajšnji plenarni seji ni bil sprejet le zapadni pakt, temveč so bili sprejeti tudi načrti za razso. diščne pogodbe med Nemčijo in Francijo, odnosno med Nemčijo in Belgijo. Pogodbe se bodo na zaključni seji samo parafirale. Končnoveljavno bodo podpisane pogodbe v kakih štirinajstih dneh v Lon« denu. Snoči se je vršil skupen razgovor med Briandom, Chamberlainom, Vandervelde« jem, Luthrom in Strescmannom, ki so se posvetovali o vzhodnih razsodiščnih po« godbah. Razgovor je trajal skoraj tri ure. Po sestanku je izjavil Briand novinarjem: »Še nismo gotovi«, dr. Stresemann pa je popravil: »Ni se še vse ujemalo« Nemška delegacija je pozno zvečer obvestila nem« Ske novinarje, da vprašanje vzhodnih po« godb še ni rešeno. Včeraj je dospel semkaj zastopnik tajni« Stva Zveze narodov, ki ima nalog, da stopi ▼ stike z delegacijami radi vstopa Nemčije v Zvezo narodov. Kakor se doznava, name« rava Svet Zveze predlagati vstop Nemčije ter bo razposlal tozadevne okrožnice, kajti plenarno zborovanje Zveze more sklicati le Svet. Ni izključeno, da se bo ob priliki za« sedanja Sveta sklicalo plenarno zborovanje na dan 15. decembra. Mesto priredi jutri opoldne svečan ban« ket, katerega se udeležijo člani vseh dele« garij in zastopnik tiska, predsednik »Asso ciation Internaclonal de la Presse«, Argen« tinec de Franch. Večina delegacij je že na« ročila spalne vozove za soboto popoldne. Jutri popoldne odpotuje 1z Locarna polj. ski zunanji minister Skrzvnski, ki se odpe« lje preko Berlina naravnost v Varšavo, da poroča na torkovi seji sejma o rezultatih varnostne konference. Pariz, 16. oktobra, d. Ko je ministrski predsednik Painleve prejel poročilo o ugod« nem uspehu locarnske konference, je po« vabil k sebi novinarje ter jim je izjavil: Gospodje! Ta dan je zgodovinski. Ravno« kar sem v imenu vlade prisrčno čestita! zunanjemu ministru Briandu. Berlin, 16. oktobra d. »Berliner Tage« blatt« poroča iz Locarna, da nemška dele= gacija ni načela vprašanja o poljskem ko« ridorju, ker ni hotela preveč obremeniti konference. Pač pa se je mimogrede govo« rilo o sedanji nemško*poljski meji Poroče« valeč pravi, da glede tega vprašanja nista zavzeli odklonilnega stališča ne Anglija in ne Francija. Nemčija bo šele potem, ko bo članica Zveze narodov, spravila na dan to vprašanje. V Locarnu se tudi ni sklenilo nič definitivnega glede kolonijalnega mandata Tudi o tem se bo pozneje morala baviti Zveza narodov Rim, 16. oktobra, d. Oficijozni »Popolo di Roma« poroča iz Locarna, da sta se Bri« and in Scialoja razgovarjala o osnutku var« nostnega pakta za italijanske meje. Toza« devni pakt naj bi se sklenil med Češkoslo-vaško in Italijo. Francija pa nai bi prevze« la vlogo garanta. (Vest je malo verjetna Ur.) Kongres narodnih manjšin v Ženevi Prvi dan kongresa. Ženeva, 16. oktobra, d. Včeraj so se pričele javne razprave prvega manjšinskega kongresa, ki se ga udeležuje petdeset delegatov, ki zastopaio 12 narodnosti. Kongres je otvoril slovenski poslanec v rimskem parlamentu dr. Wil-fan s pozdravnim nagovorom, v katerem je povdaril namen kongresa, ki zasleduje mirno sodelovanje narodnih manjšin z večino. Nato je govoril zastopnik Madžarov na Češkoslovaškem Geza Szullo, ki je rekel, da štejejo narodne manjšine v Evropi 30 milijonov duš. Zahteval je organiziranje manjšin in ustanovitev mednarodnega urada za njihovo obrambo. Za njim se je priglasil k besedi nemški poslanec v litvanskem parlamentu Schiemann, ki je izjavil, da je proglas samoodločevanja narodov prinesel mnogim narodom svobodo, drugim pa ne. Zahteval je nacijonalno osvoboditev manjšin ter je protestiral proti vsem raznaveditvenim poskusom. Pri volitvah predsedstva je bil izvoljen za predsednika kongresa dr. Wil-lan, za podpredsednike pa so bili imenovani: Geza Szullo kot zastopnik Madžarov, dr. Schiemann za Nemce, grof Sierako^vski za Poljake in poslanca Grilnbaum za Jude. Za glavnega tajnika je bil potrjen nemški delegat iz Estonske dr. Amende. Odbor mednarodnega kongresa narodnih manjšin v Evropi je odklonil predlog zastopnika ukrajinske manjšine na Poljskem, ki je predlagal, naj se vprašanje samoodločb ve narodov postavi na dnevni red kongresa. Kongres je tudi odbil prošnjo dveh makedonskih profesorjev iz Sofije, ki sta prosila, naj se jima dovoli udeležba na kongresu. Prošnja je bila odbita z motivacijo, da se smejo kongresa udeležiti samo pooblaščeni zastopniki organiziranih narodnih manjšin. Kongres je sprejel resolucijo, v kateri pravi: Delegati 33 skupin in 12 narodnosti. ki zastopajo 35 milijonov ljudi, izpovedujejo svečano nastopna načela: Narodna kulturna svoboda ie ravno tako dobrina kulturnega sveta, kakor je verska svoboda. To načelo naj se prizna kot večen princip za stremljenia Zveze narodov in naj najde svoi iz-az v uspešnih pravnih določbah. Vsaka država naj jamči svojim narodnim manjšinam neorikraišano in prosto uživanje vseh državljanskih pravic. Kongres francoskih radikalov Pomemben Herriotov govor. Nizza, 16. oktobra, d. Včerajšnje otvoritve radikalnega in radikalnosoci-jalističnega kongresa se je udeležilo 200 delegatov, med katerimi je bi! tudi delovni minister Durafour. Predsednik kongresa Archambault je v pozdravnem nagovoru pozval delegate, naj ostanejo zvesti kartelu. Popoldne je imel načelnik Herriot velik govor, v katerem se je predvsem zahvalil strankinim pristašem za njihovo zvestobo tudi po padcu njegove vla. de. Izjavil je: Ako so volilci ponovno glasovali za kartel, so v tem pokazali svojo voljo po strnitvi vseh resničnih republikanskih moči. Volilci niso glasoval za posamezne skupine, temveč za kartel. O zunanii politiki je izjavil: Priznamo težave zunanje in notranjepolitičnega značaja, ki nas takorekoč objemajo kot železen obroč, toda zato ni treba nadaljevati zavlačevalne politike, ki nam je prinesla politični izolacijo. Očitajo nam. da smo izpraznili Poruhrie. kakor da bi to ne bila posledica naših obveznosti, ki smo jih prevzeli kot lojalno ljudstvo. Naša radikalna politika se je že davno odpovedala imoeriializ- mu. Ponovno izjavljamo pred vsem svetom, da nočemo osvojiti nobenega novega ozemlja. Svečano izjavljamo, da hočemo mir, za katerega so umrli naši vojaki. Veselim se, da je prišlo do varnostnega Dakta, ki ie pogoj za vse druge pogodbe ne samo politične, ampak tudi gospodarske in intelektualne. V Maroku podpiramo vsied neonra-vičenega napada pametno in mednarodnemu sporazumu primerno politiko. Smo za ureditev ^mednarodnih konfliktov potom razsodišča. Končno je pozval Herriot. naj se Francija osvobodi dolgov s prostovoljnimi žrtvami. Italijansko ^svarilo" Fran-• •• C1J1 Rim, 16. oktobra, d. Protifašistovska kam« panja francoskih vladnih listov je vznemi« rila fašistovsko časopisje, ki napada celo francosko vlado. Tako piše »Impero« med drugim: Smo prijatelji Francije, toda bolj iz no« tranjega instinkta, kakor iz prepričanja. Kakšne interese ima francoska vlada na eventuelni napetosti medsebojnih odnosa« jev? Ako je kje kak narod, ki bo moral kdaj računati a nami, je to francoski narod. Ako išče Francija protinemško ravnotežje, more na iti zanj oporo samo v Italiji. Ita. lija je danes močna. Francija qc sme po« zabiti, da sejanje sovraštva ne more kori« stiti prisrčnosti diplomatskih odnošajev. Dokler smo mogli, smo se brzdali, ker hi ti;di fašistovska vlada ne mogla trpeti v na« šem časopisju sovražnih napadov na Fran« cijo. Francoska vlada se drži drugega si« stema. Toda v Parizu naj se ne mofiio gle« de naših čustev, ako bi prišlo jutri do do« godkov, ki bi bili podobni onim v avgustu I'ta 1914. * * Tajen orotižidovski kongres Budimpešta, 16. oktobra, d. Precejšnjo senzacijo je povzročilo odkrit e, da se je prve dni tega meseca vršil v enem tukajšnjih hotelov tajen protižidovski kongres pod krinko zborovanja ornitologov. Tega tajnega kongresa se je udeležilo večje število zastopnikov raznih protižidovskih organizacij iz štirinajstih držav.. Kongres je organizira! predsednik društva •Probujajočih se Mad'ž„, i,bor Eckhardt. Pruski deželni zbor proti Madžarski Berlin, 16. oktobra, d. Pruski deželni zbor je izroči! ustavnemu odboru nujen predlog v katerem zahteva naj državna vlada brzojavno obvesti madžarsko vlado, da ne mo re spre eti madžarskega prosvetnega ministra, ako se takoj ne ukine izjemna sodna preiskava proti bivšemu madžarskemu ljudskemu komisariu Rakosiju in njegovim tova rišem. Za ta predlog so glasovali centrum, dempkrati. sociialnj demokrati m komunisti. Ustavni odbor bo ta predlog brezdvomno zavrnil. Otvoritev rumunskega parlamenta Opozlc'Ja nj prisostvovala. Bukarešta, 16 oktobra d. Včeraj se ie pri čelo zimsko zasedanje parlamenta. Kralj Ferdinand je prebral presto'ni govor, ki je vseboval predvsem zakonske načrte, ki bodo predloženi parlamentu v tekočem zasedanju. Prestolti govor je vseboval tudi vprašan e reparacij in mednarodnih vojnih dolgov. Kralj je naglašal. da se bodo morali zavezniki ozirati na velike žrtve, ki iih ie doprinesla Rumuniia v svetovni vo;ni. Opo-zicijonalni nacijonalisti in zoranisti niso prisostvovali otvoritveni seji. Od opoziciie se je udeležila otvoritve samo Avarescujeva stranka Nacijonalisti in zoranisti nameravajo vreči Bratianujevo vlado ter so se baje že sporazumeh' glede bodoče vlade. Macdonald na Dunaju Ounaj, 16. oktobra, s. Bivši angleški ministrski predsednik Ramsay Macdonald }e v spremstvu lorda Amolda dospel na Dunaj. Posetil je zveznega kancelarja dr. Ra-meka in zunanjega ministra dr. Matajo. Na čast angleškemu gostu je dr. Ramek priredi' zajtrk, katerega se ie udeležil tudi zunanji minister dr. Mataja Moderni sužnji Morallčni nazori ljubljanske škofovske kamarile. Ze včeraj smo opozorili, da se zbira okoli ljubljanskega škofa cinična partizanska kamarila. kateri je vsako sredstvo dobrodošlo, da vzdržuje ž njim teror nad duhovščino ljubljanske škofije. Iz duhovniških vrst se nam poroča, da je podrejenemu duhovniku ali snloh nemogoče priti do škofa, ali pa težie kot do šefa vlade ali celo samega vladarja. Kamarila vihti neprestano svoi bič nad nižjo duhovščino in kdor se niei zameri. gorje mu. Z naslico sledi kazen prestavitve na siromašno hribovsko fa>-o ter Dretnja, da sledi še brezobzirno in popolno materijalno uničenie. Na škofa ima kamarila absoluten vpliv in kar ona hoče in zahteva, se zgodi. Včeraj je kamarila ljubljanskega kne-zoškofa priobčila v »Slovencu* i od naslovom. «Škofovo pismo« članek, ki dokazuje, kako amoralna. brezsrčna in kruta je ta družba. V njenih očeh je podrejena duhovščina samo aparat brez volje in brez najmanjše svobode, aparat. ki naj služi slepo kamarili. ki edina razsoja o vsem in o usodi vseh podrejenih. Hvaležni smo »Slovencu«. da ie enkrat tako odkritosrčno priznal kako suženjstvo se zahteva od duhovščine, povedal tudi kakih knifov se kamarila poslužuje za opravičilo svojega nasilia. Ugotovljeno je sedai tudi od samega »Slovenca«, da ni škof diktator nad duhovščino le v cerkvenih, marveč tudi v političnih in gospodarskih zadevah. Tsko je od samega škofovega lista no-trjeno. da je ljubljanski škof faktični šef SLS ter rudi šef gospodarskih organizacij SLS, ker smo mi vedno trdili in zato tudi za politične in gospodarske dogodke SLS klicali škofa na odgovor. Kamarila bije boj proti opravičenemu nezadovoljstvu med duhovščino nod pretvezo, da ne pusti duhovnikov razcepiti in jih odtrgati od škofa. Dejansko pa ne gre med duhovščino boi za škofa ali proti njemu, marveč boi gre za nadaljevanje skrahirane politike SLS ter proti njej. kakor tudi za nadaljevanje nesrečnega bankrotarskega gospodarstva, ali proti njemu. Mesto da bi se škof postavil nad obe duhovniški stranki, ga ie kamarila potisnila na eno stran ter ga angažira za najbrez-ohzirnejšo porabo disciplinarnih in kazenskih sredstev proti drugi strani. In značilno je. da stoji kamarila na oni strani, na kateri niso niti vrline, niti morala, niti pravica. Ona se je postavila tudi na ono stran, ki je opasna za cerkev in tudi za vero. Škofova kamarila je slična kamarili bivšega avstrijskega cesarja, ki je svoje zločinske posle opravljala, dokler ni Avstrije i^ro-pastila. Gospodarski polomi SLS. na kate-a namiguje »Slovenec«, se ne bodo dali preprečiti s cerskveno jurisJikcijo, pa na.i to sredstvo škofu še tako priporoča ter dokazuje, da ni upravičen, marveč tudi dolžan vršiti jo..Oma;ania verskih in nravnih načel ob priliki kakega olo-ma se da mnosro bolj uspešno preprečiti. ako se okoli kužne bule čim preie in čim energičneje zastavi nož ter jo odstrani. Tudi bo ljudstvo napram duhovnikom. ki so angažirani pri falitnih gospodarskih podjetjih, manj nezaupljivo. ako se mu pravočasno pove resnico. še Drasočasno posvari in ne nu-sti. da pride do vesoljnega poloma. Kamarila pa ščiti lopove in tatove ter preti s preganjanjem onih. ki mislijo pošteno in dobro. Če kdo. potem dela kamarila na način, ki je veri in cerkvi škodljiv. O tem se bo moral tudi škof sam. ko pride neizbežno razočaranje, prepričati. «S!ovenčev» članek o škofovem pismu pa dokazuje tudi. kako sn'oh napačno je, ako se meša vero in cerkev s politiko in gospodarstvom Ako bi ljubljanski škof ne bil vrhovni šef SLS. bi mu danes ne bilo treba pisariti pre-tilnih pisem župnikom. »Slovencu« pa bi ne bilo treba Dred vso javnostjo raz-krinkavati absolutizma in strahovlade, ki se organizira v ljubljanski škofiji proti duhovnikom v zaščito zavožene politike ter nesrečnega gospodarstva SLS. Suženjstvo, v katerega je obsojena nižja duhovščina SLS. ie v XX. stoletju nekai strašnega in simpatije vsakogar, ki ima kai socijaineea čuta do svojega bližnjega, so na strani preganjanih. Dolžnost vlade na je, da energično nastopi v zaščito državljanske svobode in proti nečuveni zlorabi cerkve za partizanske interese SLS. Politične beležke + Protokol sporazuma se objavi. V polemiki z beograjsko «Rečjo» prinaša glavni radikalni organ »Samouprava« nekoliko senzacionalno napoved, da bodo protokoli sporazuma v kratkem celotno ob:avli?ni. Iz protokolov sporazuma. tako pravi »Samouprava«, pa se bo nedvoumno ugotovilo, da radikal-ski delegati za DP?rnri'i o sporazumu, j ki vsekakor SPadao v aktuelno vodstvo radikalne stranke, nikakor niso mislili na izločitev samostoinih demokratov iz nove kombinacije. Ravno nasprotno so oni z vso silo stremeli za tem. da tudi samostojni demokrati os»an?io v novi kombinaciji. Toda pri tem vprašanju so zadeli na odločen in kategoričen odpor •od strani delegatov HSS. O tem je nedvomno bil obveščen tudi goso. Pribi-čevič . . . Navzlic temu. da »Samouprava« menda sama ne verame. da b' se bili rad'kalski delr«rati »z vso silo« upirali kategorični zahtevi radrčevcev. ie članek interesanten ne samo radi na- povedi o objavi sporazuma, marveč še bolj po tem. ker pričenja razbitje Narodnega bloka očitajoče moleti radičev-cem pod nos. + Duhovščina ln SLS. »Slovenec« je tajil do zadnjega časa. da obstoja med stovensko duhovščino veliko nezadovoljstvo zaradi politike SLS. včeraj pa piše. da obstoja med njo razkol. Glede pisma, v katerem grozi škof duhovnikom s cerkveno kazniio. ako bi duhovniki ne hoteli sodelovati s SLS in ničnimi gospodarskimi zavodi, pravi namreč. da ie škof v njem samo ugotovil, da »nameravajo nasprotniki krščanstva, kako bi še bolj razcepili duhovnike in iih odtrgali od škofa, in kako bi škodovali gospodarskim zavodom SLS « Torej je duhovščina že razcepljena in gre samo za to. da bi se še bo'j ne razcepila. Večji razkol pa ie treba na vsak način preprečiti, ker gre za gospodarske zavode SLS. in če se gospodarskim zavodom SLS s'abo godi, sta v nevarnosti vera in krščanstvo, po našem mne nju pa še boli nekrščanski upniki. A kadar se ladia potaplja, jo podgane zapuščajo. kar niso še nikoli in tudi ne bodo preprečile grožnie s cerkvenimi kaz-nimi. + Nadškof Šarič se brani. Gospod Su rič se ie priče! po novinah braniti proti očitkom nelojalnosti in nepatriiotičnosti. V zagrebškem »Hrvatu« iziavlia. da v zavodu sv. Jeronima v Rimu ni nikdar vide! slike našega kralja in že zato ni mogel protestirati ali zahtevati, da se odstrani. Kolikor nam ie znano, se nahaja ta izjava v nasprotstvu z uradni mi ugotovitvami naše vlade. Resnica se bo torei kmalu izkazala. Interesant neiša ie iziava gosp. šariča o slovanskem bogoslužju. Konkordat. pravi on. ni moja stvar, temveč ie »zadeva Svete Stolice in države SHS», Zato da on ne more otežkočati zakl.iučenia konkorda-ta. Glede glagolice pravi gosp šarič. da je bi! s svojim predhodnikom driem. Stadlerjem (!) vedno priiatelj »toga ve-likog privilegija, danog nama Hrvatl-ma». toda on za sebe in za ves episko-pat proglaša, da ie to notranja cerkvena stvar in da ne spada v konkordat! Baš v tem Da ie jedro velike intrige, ki se plete v Rimu proti slovanskemu bogoslužju s strani nekaterih naših cerkve nih dostojanstvenikov. Vatikan je bil pripravljen dati slovansko bogoslužie v svečani konvenciti z našo državo, t. j. v konkordatu. intriganti na bo preprečujejo s teorijo, da se to vprašanje naše države, našega naroda ne tiče. temveč da ie «notranja stvar« cerkve, t. j. da naj ostane pri starem! Te intrige bodo skoraj tudi iavno pojasnjene in mi vemo. da se bo potem pokazalo. kakšen priiatelj glagolice je gosp. Šarič in še marsikdo drugi. V svoii izjavi končno gosp. Sarič na previden način (»pronose se glasovi«) dolži dria. Janjiča. da ie insce-niral napad na njega. Medtem ko daje gosp. Sarič te izjave, se vlada posvetuje o ukrepih, ki jih bo storila proti njemu, iz česar se da sklepati, da le o sarajevskem nadškofu povsem drugače informirana, nego bi to nadškof rad informiral javnost o sebi. In kakor se doznava iz beograjskih merodainih kno-gov. je sicer res. da dr. Šarič ni odstranil slike kralia Aleksandra v zavodu sv. Jeronima v Rimu. kakor se gosp. Ša rič brani, pač na ie res in dovolj, da se ie nad sliko škandaliziral z besedami »Pa što če ta slika ovdie?» Radi tega se smatra kot povsem sigurno, da bo dr. Šarič odstavljen. -f Radičev vstop v vlado. Dne 7. ok-tobra je St. Radič izjavil po avdijenci ori kralju novinarjem v Beogradu: »Mo; vstop v vlado ie gotova stvar. Gre za to. da posta.iem podpredsednik vlade, in sedaj se išče samo še način. Tako bi. ako bi bilo na drugi strani gosp. Pašilu nemogoče vodil vladn-e posle ter pazi!, da se dela hitno in popolnoma v duhu sporazuma.* Ko so ga vprašali, kaj bi bilo, ako bi Pašič tega ne hotel, je St Radič odgovoril: «Ako Pašič noče, pa hoče narod in to je glavna stvar.« Po Paš^čevem povratku v Beograd pa se ie takoj Dokazalo, da ie glavna stvar še vedno to. kar Pašič hoče. Medtem ko je St. Radič pred tednom d.ii še tako samozavestno govoril o svojem vstopu v vlado, pa Diše včerajšnji poluslužbeni tadičevski »Jutamji list*, da so radikalni krogi iz Pašičeve bližine mnenia. da se bo rekonstrukciia vlade izvršila nekoliko kasneje, ker ni to na St. Radič zo pet govoril o nečem visi še vedri,, nekie v zraku + Slinmo spričevalo o pojmovanju parlamentarizma da;e seda.iji vlad «Kmetski list* ki med drugim Podčrtava: «Splošno znano je. da na interven-ciie opnz;cijrnalnih poslancev nolvna vlada nič ne da. tudi na interve.iciie poslancev SLS ne. ker se ti nahajajo v opoziciji.« Varali smo se torei tudi v tem. ko smo mislili, da vlada na klerikalne intervencije zato »nič ne da*, ker so nesnretne in včasi .naravnost fatalne. In le radi tega. ne pa ker so opozicijske so iih odklaniale tudi ostale vlade, dočim so ostale opozicijske intervencije ir predloge uvaževale Zatorej »Kmetski list« samo za sedanjo vlado razodeva da komodno odklania absolutno vse intervencije iz vrst opoz;cije. Po Puclie-vem ie teJai vobče naioamet.ieje. da vlada pošlie opoziciio domov. To bi bilo nekai za tiste, ki se iim »na vladi« treseio hlačke! 1 Danes veličastna preallera filma Tat v raju Dame In dekleta hitite v kino «Dvor». Iz Tr bo vel i t— Jubilejni koncert trboveljskega »Z\-o. na«. Ustanovitev pevskega društva »Zvon« v Trbovljah je bila pred 30 leti za trbovelj. sko dolino in okolico v narodnostnem ozi. ru eminentne važnosti. Bilo je to sploh prvo narodno društvo v Trbovljah, ki je postalo kmalu žarišče vsega nacijonalncga gibanja pri nas. Društveno delovanje tekom tride. setih let obstoja se lahko deli v dve veliki dobi in sicer v ono pred preobratom in v sedanjo po preobratu Prva je imela nalogo zbirati narodno čuteče domačine in jih kre. piti ter voditi v narodni samozavesti in odporni borbenosti. Prvi zbor. ki je štel 11 navdušenih pevcev, je imel na programu svojih vaj: Mi smo mi. Mladini, Slovcnec sem. Lepa naša. Slavjanska, Jadransko mor» je, Slovenec j Hrvat Povojno dobo je pev. sko društvo »Zvon« dobro umelo in je usmerilo vse svoje dvlovanje v umetniško smer na pevskem polju, po narodni osvo> hoditvi naj sledi krepak kulturni razmah Društvu so do sedaj predsedovali sledeči gospodje: Pankraclj Gregorc, župnik. Josip Moli. trgovec. Jože Goropevše!:. posestnik, Ludvik Plavšek, rudniški uradnik, Josip Gorjup, rudniški uradnik, Franc Feštajn, rrdniški poduradnik. in Pavel Vrbič, rudni, ški inženjer. »Zvon« si je nnde! nalogo, po. staviti z jubilejnim koncertom 8. novembra t I. mejnik svojemu delovanju na poti krep, ko navzgor. Bogati spored bomo še pravo« časno objavili. t— De/a pri čiščenju kanala na Vodi tile gl- vne ceste so v polnem teku. t— Tomboli, konzorcija Narodnega do. ma v Hrastniku t okoli 200 doHtkl, med katerimi so poedinl v vrednosti do 10 000 Din, se bo vršila 25. t m Opozarjamo na srečke, ki so povsod na prodaj. t— Knjižnica Narodne čit.lnlca v N a* rodnem domu v Hrastniku ie odprta vsak petek od 5 do 7. zrečer, na kar opozarja« mo posebno delavstvo. t— Zadeva okrevališča v Oaberskem še nI dokončno rešena, kakor smo se informi« rall, ker se je treba še pomeni«, na kakšen način se naj zida in t kakšnem obsegu, o čemer se bo sklepalo na prvi odborovi seji Bratovske skladnice. Vsekakor pa ni ta zadeva nič več letos aktualna, ker je že na> stopila zima in je ž njo stavbna sezona pri koncu. Iz Primor ja • Hrvatska zavarovalna polic*. Zavarovalna družba »La Fondtarla« v Florenci iw daja za svoje hrvatske zavarovance v Istri police pisane v njihovem jeziku. To je povsem v redu ki prav Id priporočati vsem italijanskim zavodom in podjetjem, da se v svojih poslih t Jugoslovenl ozirajo na njihov jezik, kakor je dolinoat Jugoslo« venov, da zahtevajo polno uvaievanje svojega jezika v poslih z italijanskimi zavodi in podjetji Fašisti so iztaknill pri Kopru tako«le hrvatsko zavarovalno polico in ta« koj a« je dvignil vihar ogorčenja po oji> hovem listu »11 Popolo di Trleste«. Ako bi se pokazala celo kaka zavarovalna tabla 2 dvojezičnim napisom, jo morajo fašisti po nalogu njihovega glasila tako' uničiti V starih provincah se dobijo Italijani, ki me< nijo, da treba .-»oštevati jezik prebivalstva v Julijski Krajini, toda doma so divjačine, ki delajo sramoto italijanskemu imenu! • Iz Istre. V Trsteniku so imeli za va« škega načelnika prilj iljcnrga domačina Jure Rotarja. Celo italijanska vojaška ob« last ga je b ta pohvalila, da je dober na« čeinik. Sedaj pa so ga odstavili in Imenovan je za načelnika neki fašlstovski pod> repnik. Podnl.čina je radi tega protestirala pri županstvu v Račji vasi. — V Smoljane med hrvatsko ljudstvo hodi župnik iz Sv. Vinčenta Zustovich mašo brat in pridigiit. On je italijanaš ir se poslužuje v cerkvi sa> mo italijanščine, hrvatsko nočejo pridigati in moliti. Takih fašisttrvskih duhovnikov z «drugorodno« krvjo je po Istri vedno več! — Učitelj Berce v Boljuncu je bil odstav« Ijen. Nakazana mu je polovica plače in iz> plačali so mu te za dva meseca, potem pa so plačilo ustavili G. Berce je bil odstav« Ijen seveda brez vsakega tchfnega vzroka. Italijanska oblast hoče slovenske učitelje uničiti. • Zanimiv proces se obeta v Trstu In« dijanec Edgar ! I.a Plante je bil v Luganu obsojen na večmesečni zapor radi goljufi« ie. Ta človek je hodil po Italiji elegantno oblečen in ie včasih nastopil v indijanskem kostumu, predstavlja|oč «e za indijanskega princa (S,'i!(.vsnje KraW skrbol 79 to d« se v H^ednotn ča«J !»"• "'^di golo kraško /cmtiišče, ki tncil ha. asi kraji in Razstava arhitekture in kiparstva v Ljubljani V nedeljo 18. t. m. ob no! II. dopoldne se otvori razstava arhitekture in kiparstva v Jakopičevem paviljoiu. Mlada agilna umetnika in?, arch. Dragutin fatur in akad. v:--tr Tine Kos sta opremila tri sobe Jakopičevega paviljona z umetninami, ki predočafo hotenie naše dobe tako v estetičnem kakor socijal-nem oziru. Prvikrat nastopa v Ljubljani, odnosno v Jugoslaviii sploh arhitektura, združena s plastiko, utirajoča pot umetnostnemu hotenju v drugo četrt 20. stoletja. Razstava predoča vse glavne panoge delokroga arhitekta in kiparja v harmonični celoti in okusni opremi. Otvoritev razstave je združena s tolmačenjem razstavljenih umetnin, s čemer bo obiskovalcem podana možnost vpogleda v interno samožitno koncepcijo in udeistvovanie moderni dobi odgovarjajočega d uha. Razstava arhitekture tn kiparstva ostane otvorjena do nadaljnega dnevno od 10.—17. _ Planinska razstava na Sušaku Planinci iz Hrv. Primorja pripravljajo veliko razstavo, ki se otvori 18. oktobra v prostorih »Prve hrvatske šte-dionice* na Sušaku. V zadnjih časih s«.-je navduSenie za turistiko v Hrv. Pri-morlu tako povečalo, da ga je treba podžgati sedaj z razstavo. Ta bo imela dvojen pomen: propagandističen ter in formativen. Razstava, katero priredita zagrebški turistični klub »Sliieme* ter susaškn nlaninsko društvo »Ve!ebit». bo nudila v prvi vrsti reprezentativno zbirko slik naših planin, dalie kolekcije mineraloških. geoloških In orirodopisnlh predmetov ter končno favno naših brd. Diagrami bodo poiasntevali. kakšen ie poset naših planin v zadniih letih in bodo pokazali. da ie turistlka od prevrata dali; silno napredovala. Kakor znano, so se turistovske vrste za pisal o Jugoslaviji v ameriških dnevnikih. si Je ogledal našo jadransko obalo ter ie dal sledeče značilne iziavc o uni taristični ideii v Črni gori ter o tujskem prometu v Dalmaciji beograjskim novinarjem: »Nobenega dvoma ni več, da so se o priliki svečanosti na Cetiniu in Lovče-nu razblinile nade vseh tistih, ki so še do zadniega računali s Črnogorci kot z elementom razdora in separatizma. Črnogorci litibiio Jugoslavijo prav tako kakor drugi Jugosloveni. Zaman je rova ren'e izvestnih elementov v inrvzem- sfvn. ki hočejo prikazati svetu, da vlada Črnogorce pritiska in .iih tlači. Vse to so izmišljotine, ki se ne dajo več razširjati. Kaj nai rečem o tujskem nnometu na iugoslovenskem Jadranu? Bilo bi treba kotorsko lukn čim boli popraviti in Ko-tor urediti S tem bi Jugoslavija postala naravnost privlačna dežela za tuice. Ne naidem primere za divote Kotora in Ce-tinja. 200.000 ameriških turistov, ki obiščejo vsako leto Benetke, bi nedvomno znatno okrepilo tuiski promet v Dalmaciji. če bi sc uvedla ugodna zveza med Benetkami in Sušakom Dalmatinska rivijera s svoio čudovito nanoramo je divna in prekaša francosko rivijero. Kdor le enkrat vidi te kraie. se iim ne more ustavljati in jih mora priporočati vsakemu turistu.» Ivan Dernič umrl Radovljica. 16. oktobra. Iz Sarajeva ie dospela včeraj brzojavna vest. ki nas je sitno razburila in potrla: »Ivan Dernič tukaj umrl*. Vest se je razširila z izredno naglico in — vsakemu poštenemu človeku je bilo težko pri srcu ob nepričakovani novici. Vsi smo vedeli, da ie ubilo energičnega in vztrajnega moža lastno, še nedovr-šeno delo. Tragedija jeklene volje, ki ji nedostaia potrebne moči. Dernič je bival že dalje časa v Bosni. kjer si je ustanovil veliko, novo industrijsko podjetje. Vsa dela so bila. kakor zatrjujejo strokovnjaki, mojstrsko izvršena, toda še ne končana in vztrajni mož je bil na tem. da osnuie družbo, ki bi mu omogočila izvršiti zadnje delo. Sam ie pisal: »To še uredim, potem pa pridem na Gorenisko in bom počival.« A usoda je odločila drugače. Ob napornem delu ie pričel hirati, toda miroval ni. Prišel je še parkrat domov, da bi se odpočil, toda gnalo ga ie vedno zopet nazaj k nedovršenemu delu. Ob svojem zadnjem bivanju na Lancovem mu ie zdravnik priporočal mir in počitek. česar si pa ni utegnil privoščiti in odšel je zopet za delom v Bosno. Ko ie bil predzadnjikrat doma. smo ga obiskali in dobili vtis. da je usoda megove-ga življenja zapečatena: bil je duševno ln telesno strt kakor hrast, ki ie včeraj vanj treščila strela in mu odbiia krono. Šel je zopet k delu z zavestio. da ne bo nikdar užival sadov svo.ieea truda in da se mu bliža konec. To slutnjo ie potrdil tudi v pismih na Sokola v Radov-liici. pisanih tri dni pred smrtjo, v katerih toži. da je hudo bolan in se boii. da podleže. Iz teh nisem veje gorka ljubezen do sokoiskih bratov in sester, od katerih se iskreno poslavlja za slučaj. da umre. Kakor pa človek vedno in vedno upa. je tudi on dostavil ob koncu pisma: »Več ustno!* V vseh pismih Sokolu in drugim izraža željo: »Pustite me v miru v Bosni.* Kaj je hotel reči s tem. ne vemo. Kaj je bi! pokojni Dernič za Radovljico in okolico, more presoditi le ta, ki so mu povojne razmere v našem kraju znane. Takoj po preobratu, ko se je zopet pričelo narodno delo. ie krepko stopil na našo stran in podpiral napredno stremljenje v vsakem oziru. Ko ie bil Sokol vsled klerikalnih intrig postavljen na cesto, ie stopil v krog sokoiskih delavcev in jim nudil svoio dejansko pomoč ori gradbi Sokolskega doma. Napravil je načrte, dal lesni materija!, svoio tovarno in delavce na razpolago, ne da bi bil vprašal, kdaj in kdo bo ka.i plačal. Le na ta način je bilo mogoče. da ie bil z vztrajnim sodelovanjem Kaj siičnega še nismo v deli! Smeh1 Krohot! Vtiskanie! ,,Tjulen « zastavljalnici" ali ,,Vesoljni potop" Kolosalna burki v 6 dcjsniih - Originalna vsebina! — — V glavni vlogi izvrstni S. CHAPLIN v co vi maski -- Vse popolnoma novo In prvit v Jugos avijll - Izven sporeda: Hrv. sokolski zlet v Zagrebu leta 1925. in Vsesovanskl sokolsKl zlet v Piagi leta 1911. — V sprevodu se poseb io razločno v idijo znani ljubljanski obraz!... Ne zamuditel — Predstave ob: 4., '/j6., /j8. 9. ELITNI KINO MATICA (tel. i24) Kulturni pregled Narodno gledališče v Ljubljani Drama: Sobota, 17: »Pegic« mojega srca* B. Nedelja, 18.: »Zimska pravljica*. Izv. Opera: Sobota. 17.: »Hoffniannove pripovedke*. C. Nedelja, 18.: «Nabor«Povratak*. 1'rcmijeri. Izven. Nedelja ▼ Narodnem gledališču v Ljub. liani. V nedeljo, dne 18. t. m. vprlzori se v dramskem gledališču Shakespearova prav fjica »Zlnrska pravljica«, ki Je dosegla pr! vseh dosedanjih vprizorltvah naivečjl uspeh V operi se pa pojeta enodejanki »Cavalleria mstlcana« in opera »Olumači« pri znižanih cenah. Repertoar prihodnjega tedna se objavi v nedeljski številki. Sonatni večer v Celja. Dne 4. novembra t. 1. priredita g Karel Sancln In planlstinja ga Marija Sanelnova v Celju koncert (v n-.estnem gledališču) ( sledečim sporedom: Vit. Novak: sonata v D-motu: Joh. Urahms: sonata op. 108 ter J. B. Poerster: sonata op. I v H-molu. FilbarmonlCen koncert v Sa-«'evii. Sarajevska filharmonija otvori letošnjo glasbeno sezono s koncertom J.nes. II. oktobra. Na sporedu Ima sklalbe Cittrja Francka. Saint Saensa, D' Ambrosl* Popperja ia Wlenlaw$kega. Sodelovala bc&U na pro- dukciji violinistka Blaaka H31'erjeva In pianist Klerent M en Sik. Pirandelova slava v Nemčiji ugaša. Berlinsko časopisje pravi, da nimajo njegova zadnja dela onega uspeha, kot bi ga bilo pričakovati. Uprizoritev drame »Mož, žival in čednost« je le zunanjega pomena ter se ima zahvaliti za ispch izborni režiji. Tudi kritika ie postala napram Pirandcllu hladnejša in zmerne ša kakor je bila lani, ko se je izvajalo delo »Sest oseb Išče avtorja«. Tri najboljše drame v Italiji so po sodbi revije »Opice in ogledalo« komadi: Uragan. Resnica in Duše na križpotju. Revija Je namreč razpisala javen natečaj za tro e najboljših sodobnih italijanskih dramskih del, katerih avtorji so po vrsti: Nlcolo Spano, Gia-como Palorm in Ugo Mateuccl. član hudožestvenišklh di* dentov v Beo gradu. Bivši član hudožestveniških disiden-tov. g. Vyrubov Je gostoval te dni v Beogradu. Igra! je v tamošnjl dram! vlogo Ferdinanda v Schlllerjevl drami »Kovarstvo ln ljubezen«. Nov odbor »Prolletnega salona« y Za. grebu. Na zadnjem občnem zboru »Proljet-neca salona« v Zagrebu je bil Izvoljen sledeči odbor: predsednik arhitekt Vladimir Baran.vai podpredsednik in blaga nik k:par Hinko Juhn, tajnik književnik Boško Tokhn. Prlhodna razstava »Proljetnega salona« bo letos meseca decembra v Zagrebu. vsega članstva dograjen dom tekom dobrega polletja. Sokolski dom je kulturno središče našega okraia in da se je dvignil, da stoji danes trdno v gmotnem in moralnem oziru. je mnogo pripomogel naš vrli Ivan Dernič. preprost tesarjev sin. neizšolan in neučen, a od stvarnika obdarovan z veliko sposobnostjo. marljivostjo in vztrajnim pogumom. Bodi mu ohranjen časten spomini Nocojšnji sinfonični koncert v Mariboru Danes v soboto zvečer priredi Narodno gledališče v Mariboru v GStzovI dvorani sinfonični končen Beethovnovih skladb, pri katerem sodelujejo: gledališki orkester, pomnožen z godbeniki Glasbene Matice, ga Mitrovičeva kot solo pevka in ga Brandlova kot violinska virtuozinja Koncert dirigira odhajajoči kapelnik Mitrovič. Prireditev za katero vlada v Mariboru splošno zani.nanje, je zasnovana kot odhodnica g. M:troviča in njegove soproge, ki se po skoro triletnem trudapolnem in piodonosnem delovanju pri našem narodnem gledališču poslav! ata od nas. da nastopita nov angažma v Zagrebu. Ako se ozremo nazaj na razmere ko je g. Mitrovič prišel v mariborsko gledališče, moramo ugotoviti, da je častna era v razvo-iu In umetniškem razmahu našega gledališča spojena z njegovi,n imenom In delom. Njemu kot dolgoletnemu, rutiniranemu gledališkemu kapelniku ni dopuščala tenkočutna vest, da bi eksperimentiral in se lovil za nedosegljivimi cel jI, postavljajoč na oder za naše razmere pretežke polovičarsko izvajane predstave; nasprotno, g. Mitrovič se je ves čas svojega delovanja v Mariboru držal načela da bodi vsaka predstava zaokrožena celota Sledeč temu pravcu. je začel v lažjimi deli in stopal, metodično vzgaja oč umetniški ansambel, zbor ln orkester, nev-zdržema navzgor. Na ta način mu je uspelo, da je uprizoril s pomočjo svo e muzikal-ne naobrazbe, natančnosti, marljivosti, okusa. temperamenta in čustva opere: Carmen; Trubadur, Cavalleria rustlcana in Tosca. V teku treh sezon je g. Mitrovič dirigiral po veliki večini snm naštudira! in deloma režita! sledeče opere. Paust. -.ia. b»h Cavalleria, Zlatorog. Bolieme, Janko in Met ka, Čarostrelec. Prodana nevesta, Carmen, Zriniski, Trubadur, Misnon, Ksenija. Marta !n Tosca ter operete; Skrjančkov gaj, Umetniška kri, Kneginia čardaša. Baron Trenk in Stambulska roža. V celem je v tej dobi okoli 200 krat sta! pri kapelniškem pultu. Mnogo uspehov pa bi izostalo, da ni tire! v svoji soprogi marljive !n muzlkalne »o- trudnice. Ga Ančica Mitrovičeva je z lepim uspehom absolvirala vse prve dramatsko-so pranske partle, je učinkovito podala Izrazite altovske vloge kot so Carmen in Azu-cena In se razentega žrtvovala za opereto, kadarkoli je to zahtevalo gledališče. V prvi sezoni Je nastopala tudi v drami, kar ie pa morala v interesu svojega glasu pozneje opustiti. Kulmlnadjo njenih uspehov tvorijo: Tosca. Carmen In Santuzza, — pevsko In igralsko dobre kreacije. M'rno lahko trdim, da sta g. Mitrovič in njegova soproga služila mariborskemu odru z vsemi svojimi sposobnostlmi, požrtvovalno udanostjo n nesebično ljubeznijo Sedaj, ko se od nas poslavljata, nas kliub tesni.n čustvom navdaja pri etna zavest, da sta za svoje delo in trud nagr3;ena s tem. da postaneta člana največjega giasbeno-umetni-škega zavoda naše kraljevine. 2eleči jima na njuni nadaljni poti novih uspehov in lavo rlk, se jima ob slovesu zahvaljujemo ta KINO IDEAL Sobota 17, nedelja 18., ponedeljek 19. ia torek 20. t. m. Senzacija sezije 1925/26. ;,S filmskim aparatom okoli sveta" Filmska ekspedicija iz let« 1923. pod vodstvom dr. Colin Rossa — okoli sveta. Isti je bil vodja ekspedicije, pisatelj In opera« ter, isti je ustvaril film kulturne, brezmejne vrednosti. Ameriški Imperij — Japonska — Kina — Indija — Siam — Otok Balj. Fredstave v delavnikih: popoldne ob 3., H 5. 6. H 8 in 9 url Predstave v nedeljo: oh pol II dopoldne, popoldne oh 3., pol 5.. 6. pol 8 in 9 uri užitke, ki sta nam jih nudila ter ju pros:mo. da ohranita svojo naklonjenost mariborskemu gledališču tudi v bodoče s stalnimi gostovanji. Občinstvo pa pozivamo, da se v z-iak hvalefttosti in priznanja v či-rna večjem številu udeleži nocošnjega poslovilnega koncerta pri GStzu. V. S. Gibanje zasebnih nameščencev V dneh 18. in 19. oktobra zboruje v Beogradu kongres organizacij zasebnih nameščencev Zanimanje za ta. v soci-ialnem in pravovarstvenem oziru zelo važen kongres ie izredno veliko. Kongresa se v imenu Zvez? društev zasebnih nameščencev v Ljubljani udeleži predsednik Zveze gosp. Val. Urbančič Dnevni red obravnava najaktualnejša vprašanja gospodarske in sociialn>.-vsebine ki moraio zanimati vsakega za sebnega nameščenca. Zasebno name-ščenstvo po voini ni padlo v prepade materiializma in ni grozilo s surovo silo revolucije. Po svoji intel:genci ie znal; regulirati svoie zahteve in težnje po danih gospodarskih in notranjepolitičnih prilikah. Kazalo ie veliko zmernosti in potrpežljivosti in osvedočevab. da se čuti le kot edinica. ki je tesno zvezana s celotnim našim gospodarskim življenjem. Toda ta uvidevnost in zmernost zasebnega nameščenstva. ki ie mordi včasih in pri posameznih prilikah sicer malo meiila tudi na brezbrižnost, je bila no krutem živlienju gnljtifana S pritiskom brezposelnosti je bil nameščen-stvu zadan usodenolni udarec; pod težo tega udarca ie bila zlomljena ooslednia borbenost in one sknimne socijalne pridobitve. ki jih ie naša sociialno - politična zakonoda'a nudila zasebnemu nameščencu. so se spreminjale v meglo. So-cijalno živlienje nam^ščcnca štora v temo brezpravnosti. Zdi se nam. da ie reprezsntanca našega gospodarstva zmerno razpoloženje nameščencev slabo vračala in da ni kazala pravega razumevanja za resnico, da so zasebni na meščenci živ motor celega gospodarskega življenja. Breznravje se je širilo, najprvo v posameznih slučajih, kmalu zelo splošno. Brezposelnost je brezprav ju dajala korajžo. Zavedamo se neizmerne važnosti zasebnega nannščenstva za celokupno naše narodna in državno udejstvovanie in zato se tega vsedržavnega kongresa veselimo. Vemo. da ta kongres pomen le prvi poskus strniti vrste nameščencev v celi državi v močno bojno in odporno silo. toda že sam poskus ie koral; naprei. Le žalostno bi bilo. ako bi kongres služil za slcuilo za razne politične in osebne ambicije. Zato bomo s posebnim zanimanjem sledili razpravi o kon-soldaciii g'bama nameščencev. O usnehu in poteku kongresa bomo poročali. _ Tatvina v skoolianski kaznilnici V skopljanski kaznilnici so odkrili zanimivo tatvino. Blagajnik zavoda, invalid Milosav Miletič. kateremu manika desna roka. je prve dni meseca oktobra izplačeval kaznilniške nameščence in ie pri tem pozabil na mizi deset bankovcev po 1000 dinarjev. Nato ie prišel v pisarno kaznjenec Stevan Makuljevič. ki je obsojen na 12 let težke ječe ter je opravljal v zavodu doslej posle sarniškega sluge. Pometal je sobo in brisal prah s pohištva ter zagleJal na mizi vabljive bankovce. »Kaj. ko bi to bilo moje!* Tisoč Din je takoi zapravil, ostale bankovce pa je zamenjal za 150 dolarjev in dva zlata napoleotia. Blagajnik ni natančno vedel, kdai mu je zmanikal denar ter je opazil primanjkljaj šele potem, ko ie dela! računski zaključek. Uveril se ie. da mu manika v blagajni deset tisoč dinarjev, a kako je ta vsota izginila, si ni bi! na jasnem. S!cdn:ič ie začel sumiti, da ie morda okraden. Sum je padel na MakuPeviča. pri katerem so kaznilniški organi izvršili preiskavo — žal. topot brez usneha. Makuljevič je bil namreč prebrisan lopov in ie kot izurjen tat skril denar pod neki zaboj. Kmalu na ie kaznilniško osobje doznalo. da je Mnkul;evtf k"^o-val v mestu blago v neki manufaktur-ni trgovini. Lopov Je prinese! denar na čuden način iz kaznilnice. Prerezal ie hlebec kruha v sredini in stlačil v k-nh denar, ameriške dolarje Vzel ie hleb pod pazduho in se ie nanotil ž ni':n v mesto, kier so čuvaji kupovali hrar:o za kaznienet. Neopaženo ie izginil med nakupovanjem v manufakturno prodajalno Stevana Janičiieviča ter se 73 "e! porast; za kos blaga, o katerem i*, deial. da tra rabi za obleko. Ko so izvedeli za (o v kaznilnici, so izvr"'i pri Makulievičn drttgo preiskavo. Tat je zopet taiil deianie in ie zatrjeval, da je nedolžen. Sele batine so ira prisilile k Danes veličastna premijera: First National superfilma, Newyork: ,,Tat v raju" Moderno razkošni družabni roman iz kro» gov milijarderjev v 6 velikih dejanjih. Film, ki prekaša vselil Kino «LJUBLJ A.NS!v! DVOR«. leVlon 730 Predstave ob nedeljah ob pol 11 dop In ob 3, y> 5., 6. 8 in 9 uri zvečei. ob dc» lavnikih ob 4., H 6.. S 8 in 9 priznanju, da je denar res ukradel. Policijski pisar, ki je vodil to preiskavo, je imel mnogo dela. preden ie dozral, kam je Makuljevič skril bankovce. Za-šil iih je namreč med podnlate ka?nil-niških čevljev, kjer so našli dolarje in dva zlatnika. Zanimivo ie pri Makulie-viču tudi to, da ga ie kaznilniška uprava v zmotnem mnenju o niegovih dobrih lastnostih, nedavno predložila v pomiloščenie. Sedaj bo morala priporočilo preklicati. Nov uspeh Vidoviceve šole za odrasle Vidovičeva šola za odrasle v Sarajevu beleži že lepo število uspehov. Pripomogla ie par tucatom ljudi do boljše eksistence s tem. da jih ie pripravila za zrelostni izpit na srednii šoli. Koncem prošlega šolskega leta ie matu-riralo z dobrim uspehom 7 novih Vido-vičevih učencev. 12 pa iih je uspešno prestalo malo maturo. Med temi učenci je zopet več delavcev, ki nimajo nol-e-ne druge predizobra7.be kot navadno ljudsko šolo V dveh letih so si pri 'obiti toliko znanja pri Vidoviču. da se danes lahko merijo s takimi, ki so študirali po 7 in 8 let redno na sredniih šolah. Med absolventi velike mature vzbuja letos posebno oozornost knraški pomočnik Danilo Marič iz Saraieva Ma-rič ie bil zanoslen v kroiačnici lli:e Trif. koviča v Sarajevu, ulica Kralia Petra. Pomočnik .ie prehranjeval s svoiim zaslužkom petero nedoraslih bratov in svoio onemoglo mater, zvečer oa ie za-ha;al v Vidovičev tečaj. Napredoval ie tako dobto. da so se mu profesorji pri izpitu čudili. Sedai namerava nadalie-vati svojo krojaško obrt. da lahko še zanaprei preživlia mater in brate ter sestre, istočasno na bo študiral na univerzi. Na ta uspeh ie g. Vidovič lahko ponosen kakor na vse dosedanje dobre rezultate svoje šole. Pride v kino «Dvor» Izkušeni avtomobilisti občudujejo te dri na naš.h cestah in ull« cah nov francoslii tip avtomobilov nizkega in luksuznega načina konstrukcije ter ne morejo vsled s.^-ajno praktične zunanje opreme spozn ti njrgovc znamke. — Izbor« no poni! ljani hladilec, impozantni žarometi in elegantna tapetniška d;!a sedežev vzhu« jajo naravnost veliko radovednost in po« zornost. Ta';oj se lah!či od 15. na 16. oktobra je okoli poldruge ure ponoči nastal v trgovini »Elektro - Comp. na Sv. Petra cesti št. 25 p^žar. Iz trgovine se je valil gost dim. Ogenj je takoj opazil vratar hotela Tratnik, Ivan Leskovec, !n obvestil službujočega stražnika. Požarna hram ba je takoj prihitela na lice mesta in ogenj udušila. Po mnenju gasilcev le požar nastal naibrže vsled tega, ker so se vnele saje. Tvrdka ima okoli 4O00 Din škode, ki pa Je krita z zavarovalnino u- Tatvina v Sp. Slški. V noči od 14. na 15. oktobra je neznan vlomilec vlomil v stanovanje vdove Antonije Keršičeve v Frankopanski ulici št. 1. Nabral si le v kuhinji razno špecerijsko blago, 9 in pol metra blaga za prte in 1 par novih čevljev. Skupna vrednost ukradenih predmetov znaša 1390 Din. Kakor se Je ugotovilo, se le tat dal zapreti v klet, odkoder Je potem zlezel skozi okno v stanovanje, ki ga ie tudi skozi okno zapustil. u— Policijske prijave. Od 15. na 16. oktobra so bili .policiji prijavljeni sledeči »lučaji: 4 radi tatvine. 1 telesne poškodbe, 2 trpinčenja živali, 1 radi pretepa, 1 radi požara, 2 neprevidne vožnje in poškodovanja tuje lastnine, 2 prestopka razglasa mestnega magistrata glede omejitve alkoholnih Pijač in 7 prestop1'—' cestno-polic. reda. i Amundsenou polet na Sev, tečaj le na potu v Kino »Dvor«. Ribje ol£e sveže, med onsko zopei dospelo. — Drogerija Anton Kano sinova, Ljuuljana, Zidov-ka ui ca štev. I Iz Maribora a— Odlikovanje g. ravnatelja Andre Ml trovlča. Pri današnjem poslovilnem koncertu v Gdtzovi dvorani, na katerega smo že opozorili mariborsko občinstvo, bo v imenu velikega župana mariborske oblast prosvetni šef dr. Leopold Poljanec izročil odhajajočemu ravnatelju naše opere. gosp. Andri Mitroviču red Sv. Save IV. stopnje, ki mu ga je naklonil kralj za njegove izredne zasluge na glasbenem polju. Pozivamo še enkrat naše občinstvo, naj se v čim največjem številu udeleži te pomembne sve čanosti in izkaže s tem zaslužnemu in pri-ljubljenemu umetniku dolžno priznanje ln s-poštovanje. a— Smrtna kosa. V Mariboru je umrla 15. t. m. Elizabeta Dur a jeva roi. Mlekuš v 77 letu starosti. Pogreb se vrši danes ob 4 popoldne na pokopališče v Pobrežju. — Dne 15 t. m. je umrl v Mariboru g Hinko Čopič, tovarnar in posestnik. Pogreb bo v nedeljo oh po! 4. popoldne na pokopališču v Pobrežju. N v m. p.! a— Esperantsko predavanje. V nedeljo priredi mariborsko esperantsko društvo ob pol 11. uri v kazinski dvorani predavanje, ki ga bo imel predsednik »Jugosl esp. lige« dr. Dušan Maruzzi Iz Zagreba o temi: »AH ]e esperanto potreben?« Istotam bo v soboto, nedeljo ln pondeijek razstava espe-rantskih knjig, časopisov, revj Itd. Mariborskemu občinstvu se nudi lepa prilika, da se seznani s tem važnim praktičn.m pokretom. a— Možganska kap le zadela nenadoma včeraj zjutraj ravnatelja mariborskega ženskega učiteljišča g. Voglarja. Rešilni idde-Ick ga Je odpeljal iz šole v bolnico. Ravnatelj Voglar ie šele pred kratkim za silo okreval od večmesečne bolezni. Prevel.ki napori neprestane službe, ki jo le Izvrševal so ga zopet zrušHI. Želimo mu skorajšnjega okrevanja. a— Pogreb nadučlteija Martina Vodaniki se le vršil včeraj pri najlepšem vremenu solnčnega Jesenskega popoldne. Ude'eiQi so se pogreba polnoštevllnc učenci IV. deške osnovne šole. katere upravitelj je bil pokojnik, kakor tudi dekliške meščanske šole. ki Jo obiskujeta dve njegovi hčerki Na zadnji poti ga Je spremilo vse mariborsko učiteijstvo ter profesorji s prosvetnim referentom dr. Poljancem In šolskimi nadzorniki na čelu. Prisotni so bili tudi številni njegove tovariši in tovarišice iz okolice, nadalje zastopniki Sokola in SDS teT mnogoštevilno drugo občinstvo. Pred mrtvašnico in odprtim grobom so zapeli otroci njegove šole in učiteljski zbor. Z lepimi govori pa so se poslovili od pokojnega stolni župnik g. Moravec, nadzornik g. TomažiJ v imenu oblasti ia učiteljskega društva, v imenu učiteljskega zbora ta učiteljic g. Cibic ta g. Grčar. Mnogo vencev ln nebrj) cvetic Je obsulo Vodenilcov grob. Blag mu spomini Iz Celja e— Obrtna nadaljevalna lola v Celju se otvori v nedeljo dne 18. oktobra ob 8. uri. Vsi vajenci deških ln vajenke dekliških razredov se naj zberejo v meščanski šoli, da se dodelijo v razrede. Novinci bodo preizkušeni. Vsakdo naj prinese s seboj šolsko izpričevalo. S prihodnjim tednom se vrši reden pouk. Urnik se objavi v nedeljo, Vsled sejnega sklopa šolskega odbora maša šolnina za celo leto 50 Dm. e- Prezidava mestnega magistrata. It pred par dnevi smo bili kratko zabeležili, da namerava mestna občina magistratno poslopje prezidati Za pojasnilo obsega prezidav naj služi ugotovitev, da bodo oboki odstranjeni, na njih mesto bi prišli posiovnl lokali. Na dvorišče pa bi imelo priti dvonadstropno poslopje, v katerem bodo pisarne, a v pritličju skladišča. Sedaj treba izdelati načrt in sestaviti proračun za ta Jeia. e— Zadušnlca za vojne žrtve. Podružnica U V. I. kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev priredi v pondeijek dne 19. oktobra spomin padlim in vsem drugim vojnim žrtvam. Za to se bo brala v cerkvi Sv. Daniela maša - zadušnica. h kateri vabi odbor občinstvo, zlasti pa invalide In njihove svojce. e— Iz profesorskih krogov. G. profesoi Anton Jošt, ki se Je dal pred leti upokojiti, ie sedaj reaktfviran in nastopi službo na gimnaziji v Tuzli. e— Pevsko društvo »Oljka* priredi v soboto v hotelu »Balkan, ob osmih zvečer svo| družabni večer. Nastopi polnošte-vUnl pevski zbor. Vstopnine ni. e— Občina prodala hiše. Mestna občina celjska proda svojo hišo v Kovaški ulici št. 3. Hiša Je dvonadstropna, v dobrem stanju, a kupni pogoji so aa vpogled pr' mestnem magistratu so n«|bot|Ke In rsjeereiš« kajti trpeinoet e n e g « para nogavic : -igom in znamko (rdečo, modro ali zlato) 9« ključ" je 'sta kot tipeinoet Itirib drugih parov. K-t I U ii tiren si Iz življenja in sveta Začetki kitajske Dišave Svetovni potnik Sven Hedin je odkril Koncem marca 1910. blizu Lipnorja ostanke nekdanjega kitajskega mesta Lou-lana. ki je cvetelo okolu I. 267. po Kr. r. Pod razvalinami starih hiš je našel Sven iiedin zanimive papirje in palčke, popisane s posebnimi znamenji. Heuin je izročil gradivo sinologu K. Hiinlyju v VViesbadnu v proučevanje; ko ie Himly umrl. je nadaljeval študije na najdenih predmetih prof. Conrady v Lipskcin. Conradv je sedai dovršil svoje delo in objavlja rezultate. Conradviu se ie posrečilo razčleniti 4377 ideogramov, ki vsebujejo silno zanimive podatke o prometu in trgovini, o upravi in zasebnem življenju na Kitajskem nred dobrimi poldrug tisoč leti. Mesto Lou-lnna so uničili Huni in prebivalci so radi njihovih nanadov ostavili naselbino. Papir, katerega so se posluževali Kitajci, ie najstarejši materija! te vrste, ki ga poznamo ljudje. Kako vešči so bili stari Kitajci v izdelavi paniria sve-doči dejstvo, da so izdelova'i več vrst papirja: raskaveea in gladkega, trdega in mehkega, papir fineiše in slabše vrste. Pisali pa niso nanj s peresom, marveč s čopi jem. dočim so v Daličice vre-zavali znamenia. Kadar so bi'e Daličice popisane, so iih Kitajci zvezali v snopiče in tak snopič je navadno predstavljal dokument ali kniisro z ukazi in do-tasnili. Na vrhu so bili naličice zaznamovane s številkami, črke na n.iih na so bile pokončne, kakor ie pokončna kitajska pisava sploh. Kitajci so imenovali zvezane snopiče »zapečatena pisma». Ta čudna pisma so bila ovita s panir-jem, na katerem ie stalo ime onega, ki ga ie zapečatil. Stara kitajska pisava je tako zanimiva, da prinaša v razvoj pismenosti čisto nove vidike in marsikatero dosedanie naziranie o starih nepismenih narodih bo s to naidho Svena iledina padlo ter nam bo pokazalo stare Kitajce v novi luči. OkultističeL proces na Nemškem Pred porotnim sodiščem v Bernbu-"« 'dovafi v listu. Časopis ie polagoma požrl pre-moženie HeOerieve do zadmega vinar ia in ie končno lehal ®z^a'ati. Ko ie prooadel. so naš'? nekega dne sotrudnico lista Anito Weissovo. lastnico nekega modnega salona, umorieno v njenem stanovanju. Policijska preiskavi ie dngiala. da io ie pred smrtio obisk .ti Robert Hel'er, zato ie padel nani sum. da ie izvršil zločin. A umora mu niso mogli dokazati in so ga iznustili. Zločm je nemvnstven do današniega dne. Ko ie prišel Rnbert na prosto, ie iztisnil iz svoje matere še zadnii denar ter odpotoval v inozemstvo. Hellerjeva je bila od tega die naprej navezana na ostanke hrane, katero ie dobivala v hotelih Potem si ie iznosodila nekaj denarja, da se ie peliala za svoiim sirr»m v Pariz, odkoder io ie moralo poslati nazai v Budimpešto madžarsko poslanstvo, da ne bo sramote in škandala. Hellerjeva ie bila 58 let stara ter se ie skušala no po-vratku v Budimpešto preživljati z lek- cijami. Toda ker ni bila vajena učitelje-vania. je kmalu omagala m vse skupaj opustila. Slednjič ie shujšala in legla v posteljo, kamor so ii pošiljali usmiljeni ljudje do zadniega skorjice kruha in ostanke svojih iedi. Umrla je v silni bedi. sin Robert ki io ie upropastil. pa živi v Lillu. kier si služi vsakdanii kruh kot klavirski igralec v nekem baru. Iz kronike Collarichevih zločinov Bojazljive priče. Razprava proti Collarichu se v Puli nada'iuje. ne da bi prinesla na dan ka> posebno novega in važnega Sodišče ie zasl šalo lanovo Ttiliia Cattanara. ki ie vid?!, kako ie bandit dne 9. novembra 1923 umoril gostilničarja Alojzija Ritter-*a v Puli. Slišal je. kaV) je žrtev vpila na nomoč in ko ie Drišel bližje, ie videl. kako se H:lde?arda Fischer.ieva ruie z nekim moškim, ki ji je skušal iztrgati torbico z denarjem Počilo ie več strelov in gostilničar Ritter se ie mrtev zgrudil na tla. Nato je prišla na vrsto bojazljiva priča Franc Ravnik, mož trgovke Ane Bassaninove iz Pule. Povedal je. da sta. ko je zvečer zapiral trgovino svoie žene. vstopila dva okrin kana neznanca ter z napetimi revolverji prisilila njega in ženo. da sta dvignila roke kvišku. Lopova sta planila nanj in na ženo ter oba zvezala. Zaprla sta iu v kuhinjo ter sta iu prisilila povedati, kje je denar. Medtem ie potrkal na vrata pastorek Bassaninove. Eden izmed banditov ie zaklical: «Pozor!» in ie od pri vrata Pustil je fanta v sobo. nato na ga ie trdno zvezal. Ta pastorek je bil tudi zaslišan in ie iz strahu pred ban-ditom tako trepetal, da se ni upal pogledati Collarichu v obraz. Bal se je storiti to celo tedaj, ko ga je predsednik sodišča pozval, naj si le ogleda ban-dita. da bo povedal, če ie pravi. Bojazljivost fanta ie vzbudila v sodni dvorani splošno veselost in Collarich se je tudi sam muzal. Zaslišani sta bili nadalje priči Ivanka Sosnicko. iz katere pa ni mogel predsednik sodišča spraviti skora nič. ker ji ;e iezik odpovedal iz strahu pred ban-ditom. Druga priča Elizabeta Radolo-vich ie izjavila, da ie spoznala Colla-ric'~a v Kopru. Njen brat 'e bil zaprt v tam^šnji kaznilnici. Collarich jo je obiskal prvi in ji ie potožil, da ie sit življenja ter ie celo jokal. V tistih časih je Collarich nosil črno srajco in je obžaloval. da ie ubil orožnika Cansalterja mesto da bi spravil s sveta Vanotto. ki ga ima za svoiega najhujšega preganjalca :n sovražnika. Radolovichevi ie bandit tudi pokazal ugrabljeno zlatnino, katero je ukradel Ti umoru Trancanelliieve in katero ie hranil v nogavici. Nato je bil zasl šan mož priče. Emil Rpdolovich. banditov zaunni prijatelj. Med tem zasliševaniem ie prišlo do interes^ntnesa incidenta. Radolovich je bil namreč zelo zgovoren in Collarich ga ie prekinil z vprašanem. kdo i" n^bu^ a1. da mit iezik tnko teče? Priča ie za Čas obmolknila in šele predsednik io ie zopet spravil do besede Velika razlika e med sukn ami, raglani ali površniki, noben izdelek pa ne doseže zbornega blaga in krasnih modernih krojev, ki j;h nudi Drago Schwab - Liubljana X Konec stavke angleških mornarjev. Dolgotrajna stavka angleških mornarjev v Južni Afriki, ki je povzročila trgovini in gospodarstvu toliko škode in je trajala več tednov, se je sedaj končala ugodno za mornarje. Bnodarji so ugodili njihovim upravičenim zahtevam. Obvezali so se. da v listinah mornarjev ne bodo zapisali, da so stavkali. Obve. ali so se tudi. da bodo lepo ravnali z mošt-om. Zato je te dni po doU g%m fasn odplrla prva ladja iz Capetowna v Avs'ralijo z 900 izseljenci. X Zavarovanje za sluč. j samstva. V Newyork> se je ustanovila zavarovalna družba, pri kateri se lahko zavarujejo žen* ske za sbičaj. da ne dobe moža Zavarova* na vsota zapade, ako zavarovanka doseže 40. leto starosti. Vdove in ločene žene ve» Ijajo v- tem primeru za samice. X Prothermfska p^s\'etovanfa v Budim, pesti. Te dni so bila v Budimpešti posve« tovanja, ki so se jih udeležili zastopniki protisemitskih organizacij iz 14 držav. Madžarski demokratski poslanec Fabian jc zato prijavil v zbornici interpelacijo o po* svetovanju madžarskih zaščitnikov pleme* na z nimimskimi. X Polluhovanj? v službi dovoljeno. So* d!šče v Kolnu je te dni razsodilo, da se sme pustiti ženska poljubiti v službi. Lastnik ene največjih kavarn v Kolnu je odpovedal nameščenki službo brez razloga. Dekle je šlo in ga tožilo. Na razpravi je prišlo na dan, da je gost kava me videl, kako je na* takar poljubi! nameščenko. Zato je kavar» nar odpustil d-k!e ki jo je doslej zelo či» slal. Sodišče pa tega razloga za odpoved ni priznalo in obsodilo kavarnarja, da mors povrn!ti nameščenki nastalo škodo. No, to rej! X Avto na odbijačih lokomotive. Čudno nezgodo ie imel te dni šofer v bližini Brati« bacha ob Renu. Mož se je peljal z avtoma« bilom preko železnice, ko je pridirja! brzi vlak iz FranVf'?rta Avtomobila ni mogel več ustaviti, vendar pa je še mogel pravo« časno odskofiti. In sedaj se je zgodilo ne« kaj čudnega. Avto se ie zalete! v lokomo« tivo, ki ga pa ni razdrobila, kakor bi vsa. kdo mislil, temveč ga je dvignila in posadi« la na odbijače ln prostor pred kotlom. Ka« kih 200 metrov je nesel na ta način stroj avtomobil seboj, potem pa se je vozilo pre« vrnilo in obležalo precej poškodovano ob progi x Plačani požigelci. V bližini Prage je mestece, kjer so zadnja leta našteh' 62 ve« likih požarov. Te dni so prišla oblastva stvari na sled. V mestecu se je ustanovila pravcata družba delamržnežev. ki je po na* ročilu zažigala hiše, gospodarska poslopja itd. Požigalci so dobili za vsako podtakni« tev ognja ->o 6000 češkoslovaških kron od posestnikov, ki so bili zavarovani za ve= like zneske in dobili potem mastno odškod« nino od zavarovalnice. Orožniki so prijeli vso tolpo, pa tudi kmete, ki so pri njej naročili požar na lastnem domu. X Sloni nad avtomobil. Pred par dnevi je vozil motorni omnibus na otoku Cevlonu skozi prostrane džungle, ko ga je naenkrat napadla čreda divjih slonov. Šofer je ustre* lil vodečo žival i- jo ranil na hrbtu. S stre« lom je hotel preplašiti živali. Ranjeni slon pa ni pobegnil, temveč se je vrgel na avto, in tudi ostale živali so se pripravljale za napad na vozilo. Potniki so se skrili pod sedeže. Šofer pa je ostal hladnokrven in je vozil avto naravnost proti vodilnemu slo« nu. V zadnjem trenotku je hitro okreniL 9e zadel r avtomobilom ob pobesnelo žival in odbrzel. Slon je mimogrede odtrgal z ril« cem streho omnibusa, potem pa jo je vsa čreda ubrala za vozilom. Več kilometrov so bile živali avtomobilu trdo za petami, potem pa so op is tile brezuspeino dirko in potniki so se oddahnili. Polet Karla Habsburga iz Švice na Madžarsko Ob četrti obletnici tragične avanture poslednjega Habsburga. t. Napisal pilot stotnik Ora Fekete. Iz gradu Denesfa v državno ječo Margit Korut« O prodiranju v Budimpešto ne bom go« v o ril. Nisem se ga udeležil in dogodki so itak znani. Kakor sem že omenil, sem bil poslan v Budimpešto v posebni misiji. Moral sem po« magati Zimmermannu po najkrajši poti v Nemčijo. To sem skušal doseči na najeno« stavnejši način Hotel sem mu preskrbeti ponarejen madžarski potni list, s katerim bi se lahko dobil avstrijski in nemški vi« zum. Imel pa sem smolo. Moje zveze so odpovedale in položaj je bil iz dneva v dan neprijetnejši. Sprva nas to ni skrbelo, saj smo računali s tem, da bo kralj v par dneh vkorakal na čelu Osztenburgovih čet v Bu* dimpešto. Potem bi nam bilo hhko dobiti pasoš. Čakali smo potrpežljivo. Prožeti z brez« mejnim optimizmom smo stali cel dan pred kraljevo palačo, da bomo vriskali, kadar bo kralj korakal v grad Brezuspešno čakanje pa nas je porazilo. Vendar še nismo izgubili vsega poguma in smo upali, da se to zgo* di prihodnji dan. Ta dan se je res začel z dobrimi nadami, končal pa se je z največ« jim razočaranjem. Ko sva s tovarišem zjutraj zapuščala ho« tel, ie bilo mesto v zastavah. Jutranjiki so ročila so se glasila kratko: »Osztenburgov lom v Denesfo pri Sopronju in da je na« stopil pohod proti Budimpešti. V poroči« lih je bilo omenjeno tudi moje ime. Hotel« ski vratar me je pozdravljal zelo vljud.io in ponosno. Saj sem bil v njegovih očeh važna osebnost ter ni dvomil o tem, da sem jaz pilot Fekete. Poznal me je še iz prejš« njih časov kot letalskega častnika, vrhu te« ga pa sem v prijavnico zapisal, da sem do« potoval iz Denesfe. Ulice so bile polne vrvečega ljudstva. Na hišnh so visele in se množile zastave, pred uredništvi listov so se ljudje trli in preri« vali. da bi izvedeli najnovejše vesti. Po« ročila so se glnsHa kratko: »Osztenborov oddelek imenovan za kraljevo gardo«, »Kra« Ijeve čete so vkorakale v Gvor«, »tGarnizija v Gvoru je prisegla kralju zvestobo«, »Ge« neral. baron Lehar, je imenovan za povelj« nika kroljevih čet« Tn tako dalje. Ob devetih dopoldne se je položaj obr« nil. Na ulicah so se pojavile oborožene pa* trulje, ki so razganjale ljudi ter zahtevale od prebivalstva, da sname zastave. Kmalu so tudi bili povsod nalepljeni plakati, ki so naznanjali obsedno stanje. Državni upravi« tel j je opom;njal vojake k pokorščini, spo* minjal jih ie prisege. Vsaka legitimistična propaganda ie ' tla prepovedana, zbiranje zahranjeno Ta raztdas in pa patnilie na cestah so dosegle popoln uspeh. Ljudje so bili poraženi. Za Zimmermanna in mene se je položaj čedalje slabšal. V velikem razburjenju ni bilo več mogoče misliti na to. da dobimo potne liste. Prišel sem do spoznanja, da morava s tovarišem ali izginiti iz Budim« pešte ali pa se ločiti. Bil sem v Brdimpe« šti preveč znan, da bi si lahko dovolil svo« hodno kreganje na prostem. Vsak trenotek mi ie prefla nevarnost, da me vjamejo in zapro p°Ic8 mene še Zimmermanna Dne 24. oktobra je bilo mesto cernirano. Bilo ni mogoče niti od zunaj v Budimpe« što niti iz mesta ven. Poskušala sva vseeno priti iz mesta z av» tomobilom. Podietje pa se ie ponesrečilo in bi bilo kmalu postalo usodno za naju oba. Z avtomobilom se je vozil grof Battvany v svoj tjrad. Grof je ime! uradno dovoljenje, da lahko zapusti mesto. Jaz sem šofiral, Zimmermann pa je prevzel vlogo komor« nega sluge. Na ta način sva smela upati, da se nama beg morda posreči. Toda že nrve straže na periferiji so nas ustavile. Kljub pismenemu dovoljenju vojaškega po« velistva so nas zavrnili ter smo morali na policijo. Bi! sem prepričan, da smo zda i zapeča« teni. Prišel je trenotek. sem si mislil, ko se ne bomo mogli izkazati! Spoznali nas bo« do. pa bo po Zimmermannu in meni! Am« zak sreča nam je bila še enkrat mila. Mad« žarski magnat je pač madžarski magnat in oblasti ga ne zaslišujejo vpričo služabnikov. Ostala sva s Zimmermannom v temni pred« sobi in ko ie bi! protokol z grofom Battya« nyem podpisan, se policija ni zmenila za njegovo spremstvo. Iz Budimpešte se pa kljub temu nisva smela ganiti. Bili smo za enkrat spet na svobodi. A tega nisem bil posebno vesel, kajti že čez pol ure sem vzel v roko časopis in sem naše! v njem tiralico, s katero me je za« sledovala policija. Z gotovostjo sem moral računati, da jo bom prej ali slej izkupll in končal v vojaški ječi na Margit Korut. Se« dai je bil Zimmermann v še večji nevar« nosti. če bi ostala skupaj. Zato sem izročil moža nekemu svojemu prijatelju, ki ga je spremil naslednji dan na nemško poslani« štvo v Budimpešti. To je bil zadnji in edi« ni mogoč izhod in se je tudi posrečil. Par i Copyright b; Krono« Vieasa tednov pozneje sem izvedel, da se je Zim« mermann srečno vrnil v Nemčijo in da je zopet v službi pri svoji stari firmi z jun« kerskimi letali v Dessau. Jaz sem doživel še to in ono. Vedel sem sigurno, da bom v doglednem času zagla« vil in prišel v temnico. Predpostavljal sem sicer, da ne bom obsojen na dosmrtno je« čo, a vendar mi je bil vsak dan prostosti podarjen. Dokler sem imel denar, pa se nisem dal ujeti. Sklenil sem, da se bom iz« ročil v državno skrbstvo šele potem, ko mi poidejo vsi denarni viri. Tako sem se po« lagoma sprijaznil z mislijo, da bom moral za par tednov v zapor in sem stvar vzel s komične strani. Skušal pa sem vendarle izkoristiti prvo priložnost, da izginem iz Budimpešte. Strogost kontrole je kmalu popustila ter sem mogel neovirano odpotovati iz mesta v provinco z železnico. Namenjen sem bil k nekemu madžarskemu veleposestniku, kamor sem bi! povabljen v goste Da ne bi žive! kar tako, sem se izdajal za slikarja. Na gradu sem preživel par lepih dni in sem med drugim izgotovil zanič sliko Le« pota pa ni trajala dolgo. Nekega dne je vojaštvo obkolilo grad, kajti moj prijazni gospodar je bil osumljen, da je sodeloval pri puču. Ker je bil visok dostojanstvenik, so poslali nadenj kar dve stotniji orožni« kov. Slučajno je bil gospodar odsoten, jaz pa sem se moral kot kak infanterist pla« žiti, da čim prej pridem iz teh nevarnih klešč. Naključje ie hotelo, da sem na tem begu na robu parka ugledal stražo, radi ka* tere sem moral izpreraeniti taktika Prele« vil sem se iz slikarja v oskrbnika ter sem jo naglo pobrisal. Imel sem srečo, toda zadnjikrat. Bilo je že pozno zvečer. Moral sem so odločiti za karkoli. Najenostavnejše je se« veda bilo mahniti jo nazaj v Budimpešto. Ampak to pot sera moral nastopiti peš, kaj« ti voziti se z železnico se nisem več up*L Hodil sem celo noč in še cel drugi dan. V Budimpešt-' so me skrivali prijateljL Spal sem vsako noč pri drugem, a to deri« vanje ni bilo nič prida. Slednjič sem pri« šel policiji v pest ker sem si skušal pro« skrbeti lažni potni list. Tako sem vendarle srečno končal na Margit Korutu. • Dne 23. novembra sem bi! po večkrat« nem zaslišanju izpuščen iz zapora, moral sem pa dati častno besedo, da se bom ja« vil, kadar me pozovejo oblasti, nakar mi je izročilo državno pravdništvo v Budimpešti naslednji odlok: »Državno pravdništvo v Budimpešti ne ugovarja zoper morebitno potovanje rezerv« nega stotnika Orsa Feketeja na Dunaj. Ime« novani se ima javiti, kadar bo pozvan.« Podpis. Predsednikov namestnik državnega pravd« ništva v Budimpešti. Na podlagi te izjave sera dobil nov potu ni list in tako sem se zopet prelevil iz rav« natelja Oswa!da Farkasa v letalskega stot« nika Orsa Feketeja. Do danes pa nisem pre« jel nobenega poziva na ponovno zaslišanje. • Dospevši na Dunaj, sem z bolestjo za« sledoval poročila o vožnji kralja in kraljice na Madciro. Istočasno sem čital v nekem švicarskem listu, da so oblasti izgnale mojega dvojni« ka, gospoda Oswalda Farkaša. iz Švice. Izgon je bil odrejen na podlagi člena 70 švicarske zvezne ustave ter je obsegal na« slednja imena: Nadvojvodo Maksa Avstrijskega: nad« vojvodinjo Marijo Joeipino; nadvojvodinjo Marijo Annunziato: nadvojvodinjo Mari« jo Terezijo: škofa =dvornega kaplana Erne« sta Seyd'a; polkovnika grofa Vladimirja Ledochowskegi, fregatnega kapitana Eme« rika Schonta*Seedar.Skega. stotnika Karla VVerkmanna * Hohensalzburškega, njegovo ženo Elso, generalnega ravnatelja von Stei« nerja*Wa!monta in njegovo ženo Ireno, go« spo von Boroviczenvjevo. poslaniškega ata« šeja grof« Albina Schngerja*Eckartsaua, Jo« hanna A!!erja (tudi Adlerjal iz Budimoešte, trgovca Oswalda Farkaša. pilota Wilhelma Zimmermanna, konzula Fiseherja von An« kerna in legacijskega svetnika Aladarja von Borovi czčnvja • Za tragičen konec kraljevega puča sem izvedel že v Budimpešti, kjer sem se mudil bolj kot zločinec na begu, kakor pa kraljev pilot. A dasi so ie prvi dogodki v Denesfi precej razorožili moja pričakovanja, vendar me je stvar globoko potrla. ko sem doznal, kako neslaven konec je vzela naša tako upa po'no začeta ekspedicija. Kralja Karla slovo »Na svidenje v Bu« dimpešti« se ni obistinrlo. Dne 1. aprila L 1922. je Karel umrl v Funchalu na Madeiri, potem, ko je preživel pet mesecev v sa« motnem izgnanstvu. Kratko pred smrtjo nam je ie enkrat sporočil svoje pozdrave. Bilo je to zadnjič v njegovem življenju. Konec Valovanje tečaja Vojne škode Tečai obveznic Vojne škode ie zadnje tedne močno valoval. Poskoči! ie pred kratkim že na preko 400. a je nenadoma zopet močno oslabel, nakar se ie v nekaj dneh znova popravi! in je zadnje dni v naraščanju — skoro gotovo na podlagi izjave finančnega ministra dr. Stojadinoviča. Valovanje Vojne škode nedvomno novzroča špekulacija. ki vidi v tem prvovrstnem paniriu pripraven predmet za lahek zaslužek. Vse vesti o odkupu 2.5 odstotnih obveznic Vojne škode v prostem orome-tu ne odgovarjajo, kakor izjavlja finanč ni minister, resnici in bi tako postopanje naravnost nasprotovalo zakonu o iz-plačanju teh obveznic. Amortizacij se mora izvršiti postopno potom žrebanja. Prav tako ni resnično, nadaljuje minister, da se bodo v februarju 1926. amortizirale obveznice v nominalni vrednosti 12 miliionov dinarjev, kajti o tem se doslej sploh še ni sklepalo. Gotovo v tem letu ne bo mani amortizirano kakor v predhodnem letu. ko se je amortiziralo v nominalni vrednosti 20 miliionov dinarjev. Razen teza se je izplačalo šc 3.5 milijona dinarjev za dobitke in 100 milijonov dinarjev za kupone št. 1. Tečama valovanja državnih papirjev v splošnem dokazujejo, kako prav je bilo. da se je forsirala stabilizacija dinarja. Ako ne bi država na deviznem tržišču odločno intervenirala, bi tudi tam nastopilo enako valovanje kakor na efektnem tržišču. Takšni nestalni tečaji državnih vrednost povzročijo samo velike izgube, ki odvračajo širše množice ljudstva pred nakupovanjem državnih vrednot. Ako bodo take spletke traiale dalje, bo morala država zavzeti odločne mere tudi na efektnem tržišču. Soecijelno glede Vojne škode nagla-ša minister, da je pred dvema letoma, ko je tečaj teh obveznic bil 130 in je znašaia obrestna mera za posojila 25 do 30 odst.. obrestna mera za vloge pa 10 do 14 odst., izjavil, da bi tečaj teh obveznic mora! znašati najmanj 250. Od. takrai so se razmere močno spremenile. Obrestne mere pokazuiejo padajočo tendenco in bi torej morala vrednost Vojne škode biti znatno nad 250. Pred kratkim te Poštna hranilnica z dovoljevanjem posojil na te obveznice nanravila poskus lombardirania. vendar je krog omejen samo na uradnike, upokojence in vojne invalide. Ta krog. kakor tud' krog institucij, ki bi vršile lombardirariie, se bi mora! razširiti. V kratkem se bodo izvršila večja re-paraciiska naročila za zasebnike in se bo 5 tem amortizacija obveznic Voine škode pospešila. Za vsako obveznico, ki je razmeroma zelo cenena, bo zasebnik mogel naročiti iz Nemčije za 1500 Din blaga, in sicer po tečaiu: 1 zlata marka enaka 9 dinarjem. Zadevni predpisi so že izdelani. Tržna poročila Novosadrka blagovna borza (T6. t. m.) Pšenica: baška, 5 vagonov 250. Moka: «0 , kombinirana, 1 vagon 400. Fižol: beli, bajki, 2 odst. smetja, 2 vagona 205. Tendenca mirna. Svinjski sejeia v Mariboru (16. t. tn.) Dogcn 360 svinj In 3 koze. Cene za komad: prasci, 5—6 tednov stari 100—150, 7 — 9 tednov 178 — 225, 3 — 5 mesecev 280 — 300, 5 — 7 mesecev 320 — 400, —254, Praga 166.1— 168.1, Svtca 1082.6—1090 6, valute: dolar 55.3—55.9, Kč 163.5—165 5: efekti: bančni: Litorale, zaključek 52.25. Centrn-Trgo, zaključek II, Fskomptna 129.25—139, Po-ljodjefska 21-22, Kreditna Zagreb 133—134, Hipo 72.5—73.5, Jugo 110—112 Ljubljanska kreditna 225—0, Obrtna 86—87.5. Praštediona 950—960, Slavenska 49—50. Srpska 144 —145; industrijski: Eksploatactja 50—52, Šečerana 500—510, isls 66—68, Narodna šumska. zaključek 13, Gutmann 380—400, Slaveks 1.35—140. Slavonija 51—52. Trbovlje 345—350, Vevče 12O—0; državni: Investicijsko 81, agrarne 53. Vojna škoda. •'34 za ultlmo oktobra 343— 345. za november 346—348. BEOGRAD. Devize: Dunaj 793.5— 794.5, Bukarešta 26.25—27 20. Italija 224.5— 225.5. London 272 6—272.75. Newyork 56.25 —56.35, Pariz 251—252. Praga 167—167.2, Sofija 41 —42, Švica 1086—1086.5; efekt': državni: Vo-faa škoda 341—342. investicijsko 78—79. agrarne 51—52. CURIH. Beograd 9.225, Berlin 123.45, Newyork 518.75, London 25.1075, Pariz 23.15, Milan 20.80, Praga 15.35, Budimpešta 0.007260, Bukarešta 2.50, Sofija 3.775, Varšava 85. Dunaj 73.15. DUNAJ. Beograd 12 5850 — 12.6250, Berlin 168.68 — 169.18, Budimpešta 99.17 do 99.47, London 34.3050 - 34.4050, Milan 2S.28 — 28.40, Newyork 708.55 — 711.05, Pariz.31.53 — 31.69, Praga 20.9975 do 21.0775, Curih 136.58 — 137.08; dinarji 12,57 - 12.63. PRAGA. Beograd 60.25, Berlin 804 50, Curih 651.75, London 163.40, Newyork 33 75 BERLIN. Beograd 7.445. London 20 305. Newyork 4.195, Pariz 18.645, Curib 80.S4, LONDON. (Opoldne.) Beograd 273; New-york 484, Italija 121.06, Dunaj 34.35, Švica 25.10. NEWYORK. (Zaključno 15. t. m.) Beograd 1.77 in tri Čeirtinke, London 4 84 In ena šestnajsSinka. Italija 4, Dunaj 14, Švica 19.29. Šport Meddržavna nogometna tekma Češkoslovaška : Madžarska 2:0 Veliki dogodki pošiljajo vedno svojo sen« co daleč naprej. Tako tudi nedeljska šport« na prireditev. 2e 14 dni prej, posebno pa zadnji teden, je bilo povsodi slišati samo prerokovanja, mnenja o izidu, sklepanje stav o številčnem razmerju, slišati je bilo vse mogoče, samo or.cga nisem niti en» krat in nikjer slišat: govorjenje o možno« sti poraza demačega moštva! Razpravljalo, prepiralo se j« toliko, da v dnevnem in večernem času ni bilo več prostora za dru« ge pomenke, vendar vse to vedno na te« melju zmage češkoslovaškega narodnega moštva. Blagor domačemu športu, ki je že tako razvit, da v njegovo zmago veruje neotnaj« no in brezpogojno najmanj 30.000 ljudi, ki so z navdušenjem In trdo vero v zmago posetili včerajšnje igrišče AC Sparte. Veličasten pogled po tej, 30 000 glavi množici, ki je » svoji pestrosti tvorila ta« ko enoten okvir zelenemu polju. Za Češkoslovaško sta v nedeljo ob istem času nastopil! dve moštvi. Eno »narodno« doma v tekmi proti Madžarom, drugo »re« prczcntanca« pa v Bud;mpcšti. In je v tem prvem srečanju z Madžari po vojni častno zmagalo doma In v tujini! Moštvi: Češko si.: Hochmann, Hojer, Perner, Kolcnatv. Kada, Červenv, Vanik, Polaček, Dvoračck. Čapek, Kratochvil. Madžarsko: Fischcr. Dudas, Szenkev I., Fuhrmann, Klcbcr, Nvul, Szenkey II., Mol« nar, Kautsky, Sziisz, Kohut. Madžari so igrali brez slovitega srednje« ga napadalca Ortha. Poznalo se je zelo. ka« ko raztreseno, kako brez glave so igrali ostali napadalci, ki v svojem včerajšnjem srednjem napadalcu niso imeli onega vodie, onega železnega organizatorja, ki jih je vo« dil k uspehom. Bila ie sicer izvrstna igra, ki je pokazala vse dobre strani tehnično iz« vrstnih pet posameznikov, obenem pa je pokazala tudi, kako zelo jim manjka za« vednega voditelja. V splošnem so igrali Madžari lepšo igro, enotnejšo, v nekaterih trenotkih direktno diktirali tempo In češko moštvo je parkrat malone Izgubilo ravnotežje. Zakaj, kljub temu, da je bila Madžarska poražena, in bo« di odkrito povedano, zasluženo poražena, kljub temu je njenemu moštvu poznati sta« rejšo tradicijo, skrbno, sistematično goji« tev Iz predvojnih časov, dočim se ie čeikl nogomet do te visoke stopnje povzpel ven« darle šele po vojni, zhsti v letu 1921. V splošnem je bita igra zelo lepa. ostra po večini in vendarie fair. Glavna zasluga avstrijskega sodnika R.tschurvja, ki je vo« d;! igro mirno, energično in tako na kratko pritegnjeno, da je bila disciplina vsakega posamezni'.« samo po sebi razumljiva za« deva. Imel je tud; nekak poseben način žvižganja, s katerim je tako jasno in vsi« Ijivo dirigiral igro, da je bila vsaka odred« ba razumi ji ve jš«, kakor pa bi bila govorjen« beseda. Potek igre. Gosti prično. Čehi jim vza« mejo žogo fn ie r prvi minuti imajo prosti strel. Hojer, desni back, ki je «oficijclno» izbran za take »dMge« zadeve, zastrelia ini« mo. V 4. min. lepa, izborna kombinacija Polaček, tapek, Dvoraček, ki se pa raz« bije ob izvrstni madžarski obrambi. Moštvi, tako češkosl. kakor madžarsko igrata visoko, skoro navpično igro. V 8. min. nepri« čakovan, izvrstno izpeljan napad mndžar« ski. Molnar strelja iz precejšnje daljave. Žoga zleti tik češkosl. gola v out. Ves čas neka rartresenost češkosl. moštva, zlasti na« pada, ki ne more od skoro povprečnega br« canja nikamor višje. V 14. min uide Vanik po krilu. Izgubi, kakor ta dan navadno, tik pred oddajo žoeo, ki jo rešita v isti minuti Čapek«Kratochvil. Čapek zavozi tik pred golom gotov uspeh. Češkosl. moštvo se počasL prav počasi zbira, prične se zavedati. V 19. min. napad Červeny«Kratochvil, Polaček od teh dobljc« no iogo iz težke pozicije zastreli. V 27. min. pobegne Kratochvil. odda Dvoračku, ki strelja ostro, nepričakovano, bliskovito — toda Madžar ujame! Dvoračck zopet stre« Ija. madž. golman odbije: drugi korner za ČSR. V 40. min. napad madžarskega desno ga krila, toda žoga mu zbeži v out Med kolebanjem, beganjem. napadanjem, uspešnega in neuspešnega, mine prva polo« vlca 0:0. Izvzemši večje število kornerjev za ČSR. nI mogoče boljše igre pripisova« ti niti domačemu, niti tujemu moštvu. Druga polovica prične ostreje. V 3. min. spodtakne madžarski back Dvoračka, sod« nlk piska in odredi kazenski strel. Perner strelja ostro proti golu. Kratochvil še malo »pomaga« žogi v drugo smer — L gol za ČSR. V 15. min. je Dvoračck foulan od madž. backa. Sodnik diktira cnajstmetrov« kol Hojer s samo njemu lastno silo zabije — tod« Fischcr se malo zamaje — In drži! Potem doseže Dvoračck peti korner za ČSR. V 30. min. napad Madžarov, ostri strel, ki ga Hochmann ubrani. V 31. min. uide V«« nik tik pred gol. strelja Iz daljave 5 met« rov. go!m«n Fischer ujame! V napadu do« mačih zabije D-oraček 11. gol. Tempo po« staja vedno hitrejši, ostrejši. Madžari bi zn vsako ceno radi dosegli vsaj častni gol. V 40. min. prodor Polačkov. Madžar ga prevr« ne, sodnik diktira kazenski strel. Perner« jeva žoga zleti nad golom v out. Deveti kor« ner z« ČSR. Madžari ne izgubč glave, igra« jo vztrajno do konca, z napadom domači« nov sodnik zaključi igro. Rezultat: 2:0 z« ČSR. V splošnem torej igra. ki Je razočarale samo z ozirom na napadalno vrsto dom«« činov, ki to pot res ni imela glave, in sc ji jc ta brezglavost poznala šc mnogo bolj, kot gostom odsotnost Ortha. Dočim je zo« pet krilska vrsta s Kado. s tem brezdvomno najinteligentnejšim Igralcem Češkoslovaške, in »betonsko« obrambo Hojer«Pcrncr. igrala brezhibno igro. ob kateri bi se razbili še močnejši napadi, kakor so bili madžarski. Tudi Orthova umetnost bi se nad temi tre« mi razbila! Med neskončnim aplavzom, rjovenjem, pozdravljanjem in radostjo je končala ta pomembna, zgodovinska tekma, ki je pri« nesla češkoslovaškemu mlademu športu zo« pet novo, zasluženo slavo! Pave/ Debevec. Službene objave LNP (Tz seje teh. odb. z dne 13 X. 1925) Poziva se ponovno Mo v Mariboru, da pošljo račune fin. pok. tekme, ločeno za 6. in 7. sept. t. 1. Na predlog g. čančarja in na podlagi do« šlih protestov, priposlancga zapisnika Mo Celje in dopisa SZNS Ljubljana se anulira prv. tekma SK Celje : Atlctik SK, odi« g-ana dne 20. I?!. 1925 v Celju. Mo te pri« pušča določitev novega termina. Sklene se, da sc mora čisti prebitek prv. tekem med SK Celje in Atletik SK deliti med oba na« vedena kluba v enakem razmerju (enako). Na dopis g. St. Dcržaja z dne 3. t m. te ho odgovorilo pismenim potom. Poziva ae Mo v Mariboru, da javi takoj dimenzije igrišča SD Rapid, kakor tudi, v lakšnem stanju «e nahaja navedeno i|{ri« 5 če. Izvoli se soglasno podsaveznfm kapeta« nom g. E. Rajgclj. N« dopis Uprave sp. prostorov SK Ilirije z dne 13. t a. se od« govori pismenim potom. Vzamejo se na znanje sledeči dopisi JNS: št. 1036/15.2. 1068/2S.26. 1080/25=26. Nadalje dopis št. 1083/25«26, v katerem sporoča, da je anuliral vse juniorske pok. tekme, raz« pisane po LNP In odigrane r l. 1924, vsled česar mora SK Ilirija tozadevni juniorski pokal vrniti LNP tekom 8 (osmih) dni. Za ta poka! bo LNP razpisal nov« tckmovanl«. Vzame se n« znanje dopis 2SK Hermes št. 148/25 z dn„- 10. t. m., v katerem javlj«, da je zopet sprejel v svoj klub izključe« nega Igralca A. Klnnčnika. Sporoča se ŽSK Hermes, d« JNS glasom svojega dopis« št. 108.3/25=26 ne more upo« rabiti proti igr. A. Klančniku par. 11. spi. pr. JNS, ker smatra, da je bila izključitev dovoljna kazen. Sprejme se predlog g. čančarja, naj Mo v Mariboru in Celju po motnosti in v slu« čaju povolinega vremena še tekom te jese« ni odigrat« medmestne tekme. V pogledu fin. pogojev in razdelitve dobička naj ob» Mo stavita LNP svoje predloge in to čim preje. _ Tajnik i. Službene objave LLAP (Iz se je teh. odb z dne 13. X. 1925) Sodniški zbor za stafetni tek Kranj«Ljub« Ijana je sestavljen sledeče: Vrhov, sod.: Čcrne, Gorcc, Sancin S., Rvbaf, Vodšek. Časomerilci: gg. Vodišck, Goreč, Brumat, Černc, Sancin S. Starter: g Sancin D. Sodniki na progi in predajah; j;g Stcpančič. Ludvik, dr. Vučina, Viudiš, bal. tezar. Sodniki na cilju istočasno časomerilci. Zapisnikar: g. Lctnar. Vrhov, rcd.tclj: g. Smersu. Sestanek jurvje v nedeljo dopoldne ob 9. uri v Narodnem domu. Tekmovalci morajo biti v Narodnem domu ob 9. uri. Klubi morajo pod kaznijo Din 100 po* staviti 10 rediteljev, ki se imajo javiti toč« no ob U. pri vrh. reditelju v Narodnem domu. Čitajo se s pravom takojšnjega nastopa za SK Ilirijo De Reggi Josip Osvald Stane. Tajnik II. SK Ilirija nogom. sekcija. Danes ob 15.30 sestanek juniorjev in naraščaja. — Juniorji igrajo jutri v Domžalah z »Di; skom«. — Sestava moštva za prvenstveno tekmo s «Svobodo» v garderobi. Načelnik. Ilirija : Atena. V nedeljo popoldne se vrši na prostoru Ilirije najvažnejša prven-stvena hazenska tekma letošnje sezone, v kateri nastopita družini Ilirije in Atene. Ker se nahajata obe družini v prav dobn formi, bo nudila tekma vsem obiskovalcem dovolj športnega užitka. Izid tekme, ki je v naprej popolnom« nesiguren, bo odločal o letošnjem prvenstvu Slovenije, zato bo« sta obe družini sigurno storili vse, da s; priborita ta častni naslov. Družini nastopi* ta v svojih najmočnejših postavah, v ka« terih se nahaja več reprezentativnih igralk Ljubljane, med katerimi je omeniti pred' vsem Bcrnikovo, Omanovo. Vidrovo in Pce trnovo od Ilirije, ter Zupančičevo, Petri če' vo od Atene. Kot vratarica nastopi v dru--žinl Atene Cimpcrmanova, naiboljš« naša vratarica, ki je ponovno nastopala v naših državnih reprezentancah. Tekma se vrši po< poldne kot predigra nogometne tekme Ra« pid : Ilirija. SK Slovan : ŽSK llerme*. Jutri v ne« deljo odigrata oba navedena klub« prvem stveno tekmo, ki obeta, kot vse prvenstve ne tekme doslej med močnejšimi klubi, pre= cej oster boj. Moštvi st« al približno enaki, le da je Hermes tehnično nekoliko boliši, kar pa bo skušal Slovan nadoknaditi s požrtvovalnostjo. Omembe vredno je tudi to. da je po dolgem presledku prvo srečanje v prvenstvenem boju. Tekm« *e vrši na igri« šču ASK Primorje ter prične ob 15 40 Po« leg gornje prv. tekme se odigrajo n« Istem igrišču šc sledeče tekme: prcdpoldne oh 9.JO Hermes rez. : Siovan rez., ob 11.10 Ilirija : Svobod« in popoldne ob 14. ASK Priinorjc : SK Slavija. Občni zbor JZSS se vr« v nedeljo 13. t. m. ob 9. uri v damskem salonu kavarne »Emon«« v Ljubljani. Progr«m obseg«: po« ročilo predsednika, tajnika, načelnik« smu« ikega, drsalnega in snnkaškeg« odsek«, po« ročilo podaavez« v Zagrebu in Beogradu, poročilo vodje nastavnikov v vojaškem smu« ikem tečaju, poročilo blagajnik« in revizor--jev, proračun za sezono 25>26, volitev nove« g* odbora in slučajnosti. V slučaju, da ob 9. uri sklicani občni zbor ne bi bil sklepčen, se vrši ob 10. nov ohčni zbor. ki je sklep« čen ob vsakem številu udeležnikov. Vsak včlanjeni klub zastopa lahko po več dele« gatov, od katerih ima eden glasovalno, vsi ostali pa le posvetovalno pravico. Delegati se izkažejo t poverilnicami svojih klubov. Klubi, ki še niso pcrtvmli članarine za prt* teklo sezono, ntmajo glasovalne pravice. /z sekcije ZNS (Službeno). Z« tekme dne 18. t. m. se delegirajo sledeči sodniki. Slovan rez. : Hermes rez. g. Smole Josip: Ilirij« : Svoboda g. Ahčan: Primorje : Sla« vi j« g. Deržaj: Slovan : Hermes g. Betet« to; Ilirija : Rapid g Strnad Za nujne pri* jave in objave je članom sekcije odslej na razpolago službena knjiga v kavarni «Ev» rop««. Načelnik. Medmestne reprezentančne t-kme — Medkiubski odbor Ljub, nog poclsavcza v Celiu je stopil v pogovore z mcdkluhsk mi odbori v Mariboru in Ljubljani radi prirc« ditve medmestnih reprezentančnih tekem Celje : Maribor, oziroma Celje Ljuhliana. V svrho določitve našega reprezentančne« ga moštva, ki bo gotovo sestavljen iz najboljših igralcev vseh domačih klin hov, je predviden« za nedeljo, dne IS. t. m. kvalifikacijska tekm« med dvema kombiniranima moštvom«. Tekma se bo vr« šila na igrišču »Pri skalni kleti« z začetkom ob 3. popoldne, t 'deležba je obvezna za sledeče igralce: Grli. Salckar, Goršek. Rc= gner. Eistrieh. Kiihn. Stožir, BlechinCcr, Oradišer, Hojnik, VVngner. Sara, Popovie, Jancžič. Haivert, Honigmann. Knišnik, Orcšnik. čančer, Kranjc, Krdll, Schticker. Omerzo, Tominc, Janežič II. in Gračner. Pri-afc S'emčije v Parizu. Kakor jav« Ijajo iz Panza. je perfektuirana tekma med pr.riškim Red Starom in ncmšk;m prvakom I. F. C. Niirnherg. Nemški prvak bo igral v Parizu o RoVfu. Rcvanžns tekma je do« ločena za Novo leto v Niirnbergu. Vremensko poročilo Liubliana, 16. oktobra 1925. LHibliana 306 m nad moricttl Krai ' onazovsnla ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0-10 Padavne mm L'ubl'ana . 7. 7669 00 brez v. meg1* i LluHjana . . . 14 764-1 94 sev. zap. del obl. j Liubliana . . . 21. 765-7 4 0 sever ias. Zagieb . . • . 7. 767 0 30 l»e- zap. več. jas. i Beograd . . . 7. 767-2 49 brezv. Dunaj .... 7. 7636 M 1 Prae? .... 7. jug. zap pol. obl. 2-0 Inomost • • • 7. 5oInce vzhaja od o io t.»najt od i/-m, luna vzha<» oh 3 26. zahaja ob 17'6. Barometer višji, temperatura n /ka Dunajska vremenska napoved za soboto: Suho. na zapadu bolj oblačno. Nekoliko topleje. Dopisi NOMENJ. Razmere na naji šoli posta-ajo vsak dan bolj nevzdržne. Šola nima drvarnice m drva gnijejo na prostem, šolski prostori nimajo zunanjih oken in okvirji razpadajo nekje v podstrešju, ker nikogar ni, ki bi dal napraviti v okna šipe. Peč v učni sobi je nerabna. In pri tem trk3 zima na vrata! Otroci in učitelj bndo izpostavljeni stalni opasnosti prehiajenja ;n borzni. Zaman so vse prošnje na krajni šolski svet, od nosno na njegovega predsednika. ki ne le. da se za šolo nič ne briga, temveč postopa tako. da je šoli na kvar. $<>!-ske oblasti so bile opetovano opozorjene na nevzdržne razmere - a dosedaj se ni nič zzodilo. Nujno prosimo, da se končno nekdo pobriga ter napravi konec nezasl šane-mu škandalu. Apeliramo na šefa prosvete g. drja. Pestotnika. KRESNICE. Ob prrtrki otvoritve spominske plošče padlim vojakom v Kresnicah ]e j, J. Lajevic še naknadno prispeval 50 Din. Posnemajte! POLZELA. Pravijo, da hodi vrč tako d >1-go k vodnjaku, dokler se ne ubije. Rjvno lako se je sedaj zgktobra ie proslavila naša podružnica Jugoslovenske Matice s sodelovanjem pevskega društva in orkestra »Koroški večer». Večer je otvoril orkester pod vodstvom g. Serbea. Kot slavnostni govornik ie nast ipil koroški rojak g. Luka Potočnik. V poljudnem govoru, prepletenim z lastnimi doživljaji in opazovanji, Je orisal govornik predvojno zgodovino koroških Slovencev In zgo dolino plebiscita, kakor tudi njihovo trpljenje v današnji d';bi. Govoru so sled le koroške narodne pustni, ki jih je zapel moški zbor g. V. Zivka, nato pa je pel mešani zbor slovenjgraškega pevskega društva in zopet igra! priljubljeni sai. orkester, ki smo ga bili tembolj veseli, ker ie igral po skoraj dveletnem odmora (ki Je M po mnenju hudomušnežev posvečen filateliji) izvrstno in neumorno kot nekdaj pred leti. Hvaležni srno podružnici J. M. za večer, poln umetniškega užitka. Zal, da se Je odklonila sodelovanje sokolskega društva, Or-hine m podružnice CMD, vsled česar ie odpadel oni del proslave, ki bi se VTŠtl v nedeljo dopoldne po maS sredi tega, polnega kmetskega ljudstva. Prepričani smo, da bi bil v tem slučaju uspeh še večji in da bi se »Koroški dan» še bolj približal svojemu smotru. HUM PRI ORMOŽU. Tukaj se je precej rano začela letošnja trgatev, pa le pri nekaterih posesntik:h. ki mislijo, da bodo vsled gni!nfre nekaterih vrst grozdja prikrajšani pri kvantiteti. Toče tu letos n! bilo. Previdni vinogradniki bodo trgali med 15. in 25 oktobrom Dosedaj ima novi mošt 16 do 18 stop. sladkorja. Zadnji bodo na vsak način docegli boljšo kvaliteto. Kupci d br^dnšli. — rn. SUŠAK. Kakor znano, živi na Sušaku ?recej Slovencev, ki z zanimanjem zasie-dujejo «Jutrova» poročila o političnih, gospodarskih, socilalnih. kulturnih in bogsiga-vedi še kakšnih dogodkih v severni pokrajini naše domovine. Sušak je predistinirano pristanišče Slovenije, zato pa se število Slovencev tu vedno bolj množi »Jutro« Je že poročalo, da so se Sušačani prelevili v radičevce, ker so pričnkovali, da se bo HSS bolj brigala za njihove interese. Prišlo pa ie veliko razočaranje v obliki železniške tarife, ki pomeni za Sušak veliko zapostavljanje in težak gospodarski udarec. Sedaj so prbiti in morda razmšljajo o novih kombinacijah. Toda kam? K starim, zaveznikom je težko, novih pa nI več mnogo. Je pa! nerodno če Je človek vihrav. Sicer pa pravijo nekateri, da ie vse to samo posledica prevelikega »lokalpatriotizma«. V ostalem poteka na Sušaku življenje normalno, to se pravi kot Je pač v gospodarski krizi in stagnaciji mogoče. Sokol Sokol Ljubljana IL javlja tužno vest, da ie preminul niegov dolgoletni in nadvse agi! trt član br. Tine Roje. Pokoinega brata spremimo na poslednji poti v nedeljo ob 15. z Ridske ceste št. 5. Zbirališče vsega članstva je ob pol 15. pied hršo žalosti v civilni obleki s sokolskim znakom. Ž njim Izgubi Sokol II. enega izmed najiskrenejših in najmarljivejših bratov kajti bil je vedno In povsod, kjer e bilo treba požrtvovalnega In trdega sokolskega dela Deloval je tudi neumorno, dolgo let v odboru za »Zgradbo sokolskega doma.« Vrlega brata ohranimo v častnem soomhiu. Odbor. »Ljubljanski Sokol« naznanja svojemu članstvu, naraščaju in ded. da imajo redno telovadbo: č 1 a n I: v pondeliek, sredo In petek od pol 9. do pol 10. ure zvečer. —Članice. v torek in sobnto od 8.-9. ure zvečer Moški naraščaj- v pondeljek in petek od 6. do 7 ure. Ženski naraščaj v torek in soboto od 6. do 7. ure. Moška deca: v pondeljek in petek od 5.-6. nre. Ženska deca: v torek in soboto od 5. do 6. ure. Obenem poziva članstvo pod 26. letom starosti, da prfčne redno posečati telovadbo, ker bi tih sicer moral' glasom pravilnika črtati iz imenika članov. — Pred-njačkj zbor. 1977 Sokolski gledalškl oder na Viču vprizo-rj v nedeljo dne 18. t. m. v Sokolskem domu na Viču ob po! 8. zvečer narodno igro »Rokovnjači«, v reži>i brata Remsa. K mnogoštevilni udeležbi vabi vse Sokolstvu naklonjeno občinstvo prosvetni odbor Sokola na Viču. Zdravo! Sokol na Sušaku. TukijSnj! Sokol Je priredil v nedeljo lepo uspeli izlet v dobro uro oddaljeno Drago. Ob dveh popoldne se Je zbralo pred tukajšnjo sokolsko telovadnico okoli dvesto oseb, ki so z lastno fanfaro na čelu odkorakali proti Dragi, precejšnji vasi, ležeči ob pobočjih skalnatih kra. škBi hribov. Vsem udeležencem Je odsevala z obraza radost in sokolski ponos, kar nj vzbudilo občudovanje samo pri onih tam preko mostu, neso tudi pri tukajšnjih hrvatskih rodoljubih, ki danes pravzaprav ne vedo, kaj bi rekli ljudem, ki s svojim delom kažejo svojo ljubezen do države. Pod sivim Trsatom se je sprevodu priključil trsatski Sokol ln ob svitanju fanfare in prepevanju sokolske himne ter hrvatskih, slovenskih in srbskih narodnih pesmi se ie dolga vrsta izletnikov pomikala proti Dragi, kjer se Je ustavila pred krasnim Narodnim domom, ld mirno m samozavestno zre proti Kvarneru. Tam se je razvila prijetna zabava, medsebojno vzpodbujanje, prerešetavanje načrtov za bodoče delo, nekaj telovadnih točk naraščaja — ln krasen nedeljski popoldan je bil pri kraju. Ob «Zdravo»-klicih so Sokoli m številni gosti zapustili Drago in se vrniil na Sušak že v globokem mrakn. Zanimivo je bilo videti slovo od trsatskih Sokolov na Trsatu, poleg znane trsatske cerkve. Po poslovilnih govorih so vsi Sokoli zarajall bratsko kolo, istotako tudi ob prihodu na Sušak na glavnem trgu. To je tu ob<čaj, ki povsem tudi odgovarja sokolski misli. — Svojega doma tukajšnji Sokol žal še nima, vendar pa ga kmalu dobi, kajti prva lopata le že bila zasajena. Stal bo na lepem razglednem prostoru pod sušaško gimnazijo. Sicer pa je tukajšnje sokolsko društvo zelo agilno, med Sokoli je tudi mnogo Slovencev. Še večje uspehe bi želo, ko bi ne prišlo do eksodusa Hrvatov. Tukaj sicer hrvatskih Sokolov ni, pač pa v krajih od Bakra proti jugu in znano je zadnje junaštvo hrvatskih Sokolov v Novem. Tudi v Skr-Ijevem Je bi! preteklo soboto zažgan tam o 5-nji leseni, a lični Sokolski dom, vendar pa so ogenj pravočasno pogasili. Tukajšnje so-kolsko društvo se je spomnilo tudi obletnice koroškega plebiscita in je priredilo par predavanj. Člani so nabrali tudi nekaj denarja za koroško deco. Predavanja so bila dobro obiskana in marsikdo Je šele ob tej priliki spoznaj važnost koroškega vprašanja. Mali oglasi, ki služijo v posredovalne In socialne namene občinstva. vsaka beseda .r0 par. Najmanjši znesek Din 5"—s Cenitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I - —. N»Jm»nJSI intitk Dla 10-—v Novo pekarlio aa prometnem kraja proda Ujec., Zg 3iSka 26309 Slike za leg"lmnclie Izdeluj- Oj*)!.!!«**!** lolnfll H « (T u o H I M t « I i"» Ijana. Viilvatoij«. trn 16? Popravila Mehanik K an Legnt aperi)»li*t z* pisarn »t»ole Mai 'ho? nato VefrlnJ»*n» ulic? W (»I.' ifl» Stavbenika ki hI imel veselje posvptiti sp »varovalni otroki, sprej-mp v stalno sliiil-o zavaro. valnira. — Inienjerji imaio prednost Ponut!he na npf. •Jutra, pod tnačko »Žara-rovalulca*. 36374 Krojaški pomočnik tmr^cn vak-ga bollSega vplikt^a dela dobi trajno mest« pri krojaču Jižktl v ftplenburgovi ulici St. 61 36417 Vajenka za trgovino z meSanlm bla-iroro v Ljubljani «e sprej-me 0«kr)'0 m«ra imeti pri starcih Naslov pove npr. •Jutra*. 263SM Za popoldanske ure iMe gosfiodična 'ftaj^ajp dri uradnira; ki jr zmožna knjigovodstva. strojepisja. f!"V.n:«ke in rn-mške kore-•pon-močTvka ps takoj *pr»-jrr.»*ta ra težko delo Hran* in stanovanje ▼ hiSi Pla^a po iln?ovora — Josip Ko-eJj. čevljar. Ljnhno, Gorenjsko 26141 Učenec z^ra t In kr<-;>ke rasti pe »prejme takoj v trgovino Rie5*ni» stroka Ivsn F'»-r oat. trgovec. Cm a pri 1're-*a!jah. KoroSko 2G"Q2 V stalno sHžbo •e «nrejm«i ■rartni«*« ta »o-diteljiro pisarne in nrsrl. ■'•k za ro.f jn hlapovnih f«o-jIot _ fv^ a kapitalom na»io preil-eo^t Ponn.H>e po<1 *na^kn •Tovarniško podjetje« na opravo «Jutra» 28M? Kovaškega pomočn^« « IriVtniM spri?e-^'orr !b s državnim pod-^o^kim te^afem pprelme '»ko j Anton petkovl^k. Lo?»tee — Otira le na Prvovrstno moft. Hohrl ojjlarH w W»»)'o. Ponn-1h# poslati ca «Oskrbn?jltvo rra*?ine J«rklo§ter> pri Lalkem »4» P?sarn??Va moč w sprej»» w »tvi- ho. — Predstaviti ne J« v "HeHo 0d tft — I« v pl Rafke Tnrk. Sl»«arv-r».t* ». 9MA1 Vajenca prejme takoj Anton "neh«. klepamtvo. Ljahlja-K rilevnlika allea 51 4 2 v holjli treo^lnl ta Naslov pove uprava ' fntm» 2*863 Slnsra T:8emo tane«!»iv. 2K392 Kava nvšVa r letnimi spričevali -r*.ifn»* v večji kavarni v ?,?nMs»ni - Ponndbe nn nnravo «.?ntra» po^t mačko »Kavarniška bla^ajničfV-. 263759 D^fe noStpnn in zdravo .p sp-pj-mp ra »oKihpo nri ma'hni ■'nifini pi-.*a *on_?r,n nin mpsp^no Ponn-1!'? na na-«lnv Or Ra-lojfirt. 7,''m pod rna^ko «Po Stena 2783». 26224 Oo*pod»čna »Mlja iMe «.lnžbe takoj kot nomočnlea pri damski krojačici ali v trgovini — V a«! o v pove aprava «Jntra» 26405 Uradnik rs«atran»ko »prrirtll. po-polnoma tpM dtorpnskp-a. •rliohrvatakp-a in npm^kp-ra jptika » rovom in pi-»avi. |pli namp^ptiia v kakšni trffov.kpro ali indn-atril«kpn poHjptjn. _ Orp tn.li ta »klatllfCnika. fpprli-tprja ItH Cpnipnp ponu lbp na »Jutra, šifro • Hitro trgovsko perlovanjp. 26400 Gospodična leti kako primemo »Itiiho ta Han Ponudb* pod • 7.ane»!Jlv» 180S8. u »nr. «Jutr»». 36435 Mizarski pomočnik rmožen nprr5>era In »lov. jptika • »tiriletn« afno doho. iWe »InJho. Kantov v npr a vi »J pod Šifro *Pobt-oost 13<)22» 26429 Izurjena strojepiska vefiča tudi drekih pisarniških del IS5e primernega zaposleuja za popoldanske ure. Ponuilbe pod značko «0a* I.TiXj9» na upravnifetvo •Jutra*. 26407 Blagajn?čarka t večletno prak?o. zmožna nemžkepa m slovenskega jezika ter vaeb pisarniških del ieli »premeniti službo. Ore tudi kot prodajalka t galanterijsko ali trgovino 8 Čevlji. Ponudbe na upravo •Jutra* pod Šifro «Vest na ia poštena*. 26329 Gospodična tftarej&a moč s večletno Ir-trornko prakso, veftča slovenščine in nemščine išče nameSčenja kot blairajni-čarka pisarniška moč ali prodajalka — Prevzela bi tudi podružnico proti kavciji. — Cenjene dopise pod 4Vestna 6» na apravničtvo •Jutra*. 26878 Dekle iz deiele. »Urejga moč pridno, polteno in tanea-Ijivo. 7moJ.no tudi v kuhinji i&ftp nluthe v trgovini mešane Ptroke. Gre tudi ta natalcirii-o. najraje na 'lpf.elo Naslov v upravt • Jutru, pod tnačko »Po-itena 13993». £6364 Iščem službo -kladiSčnika. i.luffe ali kaj •liSne^a Na teljo pi.Viiini kavrijo O-talo po do-o-voru Ponodbe pod znamko • Kavcija. na podmžniro •Jutra, v Celju. 36377 Pisarniška moč izvežbana v pisarniških delih želi spremeniti mesto Na»top službe r»o dojrovoru Cen iene poante na npr. •Jutra, pod zuučko »Pisar-niška moč.. 28414 Gospodična srednjih tet 184« » svrho tenitve rnanja t inteligentnim državnim uradnikom, starim nad 4(1 let. Dopise I«).I »Plemenit znata', na upravo »Jutra.. 36379 Trgovski pomočnik vojaMiue -ost, veM mp-Sane stroke. iSfie stalne sluibe. Cenjene dopise na upravo »Jutra, pod značko • betareo ia zanesljiv.. 26278 Krojaški pomočnik »ie sluibe za takoj. bodM v mestu ali na deSeli. — Pouudbe oa upravo »Jutra« pod »Pomočnik 12887». £6212 Mladenič z nekaj pa. razred! let! primerne sluibe v kaki pisarni ali trgovini z tm oskrbo v hHH. Kasto v v upravi »Jutra, pod značko »veaton ia zanesljiv.. Prodajalka starejša moč želi spremeniti službo. — Ponudb« na upravo »Jutra, pod značko • Prodajalka 12938.. ----- Velika železna peč se proda v hotelu Štrukelj. Ljubljana. 26290 Antikvitete: stare ure, gtare fine oljno-harvne »like in pozlačene okvirje proda Jenko. Gra diščo 3/1. 26283 Več v?nsk?h sodov v velikosti od 7—30 hI ne poceni proda. Ponudbe na opravo »Jutra* pod Šifro «5000 A. B.». 26178 Steklena strešna opeka je zopet v zalogi pri Zdru ženih opekarnah, d. d v Ljubljani 433 Prodam: plišast naslonjač (fotelj) na kolegih, pisalno mizo, tri omare, kegljišče (krogle in keglje), več stolov, miz, kompotnih steklenic in več drugib stvari. Naslov pove aprava «Jutra>. 26339 Avto štirisedeiea in zaprt, malo rabljen, moderna karoserija s samopoffonom In elektr. lučjo se proda. Naslov v upravi «Jutra*. 26338 Preproga 170 x 250. par moSkih sn-kenj. obleke in pohištvo se proda. Naslov v upravi •Jutra*. 26436 Steklene stene z neprnr.omim uteklom za pisarno u«ro''no proda A Ijimprecht. Ljubljana. Krekov trg 10 26437 71ato ver?z?co moško prodam Naslov v upravi »Jutra* 26409 Pav krasen. oa*?ačen in 3 skoro povp nniTTobnp svetilke nro-lno naprodaj. Naslov v upravi »Jutra*. 2640? Otroška oostelja bela s« proda Naslov |iove uprava »Jutra.. 26360 Pisalni stro? znamke »Merrpdps*. skoro nov, se vslnd optistitvp trgovine po rolo nizki peni proda — t« prijaznosti na o?led v slaščičarni Volt-mann v PreSernovi ulici 26372 Gnoj se proda na Rimski cesti 5. 26391 Moške obleke suknjo in 2 omari za obleko — vse dobro ohranjeno m proda. Naslov v npravi »Jntra.. Spalna oprava solidno izdelana is trdega les« s« za 500(1 Din proda pri f. Frana Seberju. ta-petntkn v Bolni nllel 5. Dunajski Zvon 1. letnik 1870 In Vodnikov Album naprodaj. Ka»lov v opravi «J«tra». Polnojarmenlk in lokomobila 40—60 P S, oboje v dobrem stanju se I i č e za parno žago — Ponudbe z opirom na opravo »Jutra* poil < Ugodno*. 26300 Znamke vseh rrst slo venskih v vinal ski vrednosti toda oerabljene kupuje Izidor Stciner. Brod na Savi 443 Gostilna alt rfaiska klet v Ljubljani ali r prometnem kraju se tU« v najem ali na račun. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Takoj 13011». Lepega krompirja proda 1 varon Marija Ravnikar. Dravlje, St. Vid na ' Ljubljano. 2633." Deteljo 7.a krmo. suho in zdravo, kupim za takojšnjo dobavo dva vaerona ali več — Isto hi bilo treba pri oddali prešati v bale — Ponudbe t navedbo CMie na na«lov: Ivan Šiška, tovarna parket in parna ta«ra Ljubljana. Metelkova ulica št. 4. 26388 Posestvo oddaljeno «/, are od Litije obsegajoče 25 ha in 63 a njiv. travnikov, sadn. vrta ter doraččnnega bukovega, hrastovega In kostanieveea eozda prodam za 80.000 Din Posestvo je lejio obdelano. Re-tj ve lahko do 8 trlav živine, crospodarska poslopja v dobrem stanju HiSa novozidana, okoli hiše trta in vodovod v hiM K posestvu spada majhen vino-srrad. — Prodam tudi aamo trozd (obsegajoč 22 ha in 56 a) ta Izsekan je za Din 60.000. Kupci naj se takoj zsrlase na naslov: Ivan Ko-nrivnikar, Velki vrb 8t. 3. Litija. 26185 Nova Wša z t stanovanji in 10 arov lepepa vrta. ugodno napro-dai Naslov pove uprava •Jutra*. 472 Ker*?čna tvornlca * v«em inventnrjero in na vodili (recepti^ «e u«rodno proda f?trkovT:o znarjf nepotrebno ueodno tndi za vpokojence Vprašanja pod »Tvornie* 300* na upravo •Jutra* 26361 HoctiJna novovj»»-?'ana s eostiln d značko »Solnčni sobi* 26291 Zamenjam -olnčno stanovanje v stari hiši. aobo in kuhinjo Z3 enako ali večje. Ponu fbe pod iifro »Prosta selitev* na upravo »Jutra*. am ročka črna Čaj za gospode močan, plemsut, angleSkema okusu odgovarjajoči, posebno primeren za uživanje z mlekom ali smetano kot zajutreh Senarirano sobo s posebnim vhodom v sredini mesta išče go-pod, ki •talno biva v Ljubljani. — Rvent z lastnim perilom. Natančne potroje in ponndbe na upr »Jutra* pod šifro •Pošten 115* 26346 Zakonski par brez otrok Išče opremljeno «obo s 1. novembrom. — Ponudbe na nnravo »Jutra* nod »Dom 12944*. 26326 Na stanovanje «e sprejmeta 1—2 gospoda Naslov pove aprava »Jutra* 26316 Dijak se sprejme tako! ali e 1. novembrom na stanovanje na Starem tr^u Na«?ov v upravi »Jutra*. 26404 Zamenja se soba. kuhmja in kabinet v šentjakobskem okraju s -oho in kuhinjo v šentpeter-«kem okra in Variov pnve uprava ».Jutra* 26320 Prnrna soba a posebnim -hodom tik no.*te se oddr Istotam se :pr°?me n«'ki' irospo<'ov na 'obro domačo hrano --Donise na -jpravo «.!»i'ra» ood šifro »ITeo^np Stanovanje v«aj ? «oh in knhinie iščem s 1 novembrom Plačam event tudi ra pol leta naprej. Ponudbe z navedbo mesečne najemnine na upr »Jutra* pod »Stalen '»o™* 26393 Dve sobi iSČeva po nizki ceni s t. novembrom. Ponudbe na upmvo »Jutra* pod značko »Mlada uradnika*. 26396 2 soHdna akademika i?Četa sobo z električno razsvetljavo Ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro «1. K.» 26406 Opremliena soba za 1—2 gospoda, po možnosti s posebnim vhodom se lš?e Ponudbe pod šifro •Soliden 12987* na n pravo »Jutra*. Soba primerno opremljena se i3če v sredini mtbta. Naslov v upravi »Jutra. 26367 Stanovanje iSčemo, ozir. zamenjamo. Preselitev plačamo ter damo nagrado Naslov pove uprava »Jutta.. 26362 Opremljeno sobo s posebnim vhodom i S č e gospod za stalno. Ponudbe na npr »Jutra, pod šifro »L november.. 26386 Opremljena soba na Selu se odda 2 gospodoma. Naslov pove u|irava »Jutra«. 26383 Učiteljica Uče majhno sobo v sredini mesta. Gri tudi kot sostanovalka k boljSi gospodični Ponudbe pod značko »Učiteljica* na upr. »Jutra* 26416 Družabnika iavuega ali tihetra s kapitalom gno.ooo—300.000 Din spreime dobro valjana trgovina v Ljubljani na zelo promptnt točki s prvovrstnimi zverami. Ponndbe na upravo »Jutra» pod »Šifriren zaslužek*. £6438 Tgfiižir Katera gospodična bi poročila mladega, čednega in premožnega fanta. Pogoj: starost 18—26 let in nekaj premoženja Samostojne pose.-tnire, trgovke ali gostilničarke imajo prednost. Samo resne ponudbe poslati z naslovom na upr »Jutra* pod šifro »Dober gospodar*. 2G374 Katera kmetska gdč. aH vdova, stara 25—35 let bi imela veselje Poročiti se Da posestvo dobro izobraženega mlinarja z vsem gospodarstvom, srednjih let, z Din 55.000. — Posestvo bi se pozneje spremenilo in kupilo mlinsko podjetje. Le resne ponudbe e polnim naslovom na npr. »Jutra* pod šifro »Sreča v zakonu* 2592* Učiteljica nemščine se išče za popoldanske ure Naslov pove uprava »Jutra* 26408 Katera dama s premoženjem bi hotela 28 let staremu intel in izobraženemu zasebn nradni-ku (tr«rovcu) prikupijive zn-rianjo«tl ter imenitnega karakterja pomacati do eksistence Cenj. dopise s sliko se prosi pod »Idealen zakon* na upravo »Jutra*. 26250 Miran 9 Pismo imam Pridi v nedeljo dopoldne, ker popoldne odpotujem Ce ne — svidenje ob u. Gramofon majhen, družinski se kupi. Ponudbe z navedbo ceae na upr. «Jutra» pod f-ifro • Gramofon*. 26362 Pes doberman križan z volčio pasmo, izvrsten čuvaj za skladišča in samotne domove, velik, črn. atar 2 leti se ugodno proda. B. Salmič, Glince. Cesta VI. h. St. 3. 26077 80 morskih prašičkov ima naprodaj Higienski zavod v Ljubljani. Zaloška cesta. — Več v pisarni. 26.164 Pozor, tovarnarii! Z n a a a tvrdka pri m— zastopstva za nora« *wk vrst blaga stala« ta BpHt, Dalmacijo. Hercegovino Ia Bosno. Ponudba oa tvrdka • Argus*, Zagrab, Oajeva altea T. - Sreča Vas I£fe! Preskrbite si srečke efektne loterije Narodno kulturnega drufitva Hala Nedelja — 300 dobitkov v vrednosti 15.550 Din. Žrebanje nepreklicno 15. ao-vembrs 1925 Srečka stana samo 5 Din. Naročit« takoj srečke pismeno pri Narodi«) kulturnem društvu II a I a Nedelja. Razprodajalei »rečk dobijo 10 % popusta. 388 ■IBlIIIIIHin Kdor da prazno sobico s souporabo kuhinje v najem mirni ln pridni vdovi, stori dobro delo, ker ona mu bo i pridnostjo stokrat povrnila. Ponudbe na upravo »Jutra, pod »Pridna in hvaleina*. Proda se: 4 paro težkih konj, 6 težkih voz za premog, 3 vozovi plato. 6034» Naslov v upravi .Jutra". Copate! Lorckl iRornji! Pravijo, da bo zima huda — zato gosnodinje in lovci skrbite pred vsetn za gorke in suhe noge! Prave volnene copat« in nepremočljive škornje dob te v bogati izbiri in po nizkih cenah v znani trgovini I. POK nasl. A. JAMNIK, Ljubljana, Stavi trg St. 14. Copate in škornje dobavljam tudi na debelo Pletilne stroje lastnega in Inozemskega Izdelka najfinejše In najmodernejše vrste, kakoi tudi vse pripadajoče potrebščine ter vsakovrstna popravila in prenovitve po najnižjih cenah nudi z zanesljivim amstvom prva in najstarejša tvrdka te stroke Fran Koa, Ljubljana, Židovska ulica 5. 6093-a ZIMSKE SUKNJE si povsod oglej in potem šele obišči našo deiajlno trgovino na Erjavčevi cesti št 2. Le tako se bodeš prepričal, da smo poleg dobrega b