<ÜLA,frIJLO slovenske narodne podporne jepnote aijy "JSrrSS ' CMmi«. M- poncMJdt, 14. novwbrt (Nov.), 1927. M.koapailja Jt zapel hlgrala' zvijalaa iwtozo Slavka aa barkah za pravaiaaja kvarljhr BUvfca a* J« prtMa M, iwt- Mtl.—Odrtano t, ti 9*1«+ , kov. iko m ipor hitra InrM. 'New York, N. Y.—Na barkah, i prevažajo produkta i obrežja države New Jersey v newyor-Ikera prlatanu na trg v Now York, Ja saatavkalo pat ato kapitanov. Kapitani sahtevnjo, da se jim povila mezda sa dva do. larjs petdeset centov na teden. Produkti, ki Jih prevažajo na teh barkah aa radi spridijo. Največ je sadja in rasne selenjav«, ne mora letati po val dal v akladiščih ali pa na barkah. Ti kapitani doba le trideset dolarjev tadanaka m sada. Vsak kapitanov in priataattčnih 4* avcev na teh barkak je dva tisoč. Sam Je dospel Joseph D. Ryan, predaednik Mednarodna unije priatanlščnih delavcev, da spor isravna. Btavkarjl le govore, da pokličejo na stavko tu« di žtevadorje, kar so s ajllai sdružani. Uaijskl priatanlični delavci,In voaniki se na bodo ukvarjati s produkti, ki Jih bodo prevalaU s tavkokasi. Ryan Ja v tem ariil. slu posvaril podjetnike. Odvisno Je r.riaj od podjetnikov, ako >ride hitro do sprava in se spor Isrsvns. Ako podjetniki ostanejo trmoglavi In bodo skulali s stavkokssl dovalatl produkte na trg, sa pa lahko raavija dolgotrajna In velika stavks. Poteza pa ni deeegla saželjene-ga vapehs—Poatrelčeki spalnih vez odklanjajo podpis peticije. - da ae Isroče Burnaev detektiv je izpovedal vse lopovščine svojega tefa. Zatliiaaja unil Bratiaaa razgalil Vihar divjal v čikalki okolici. < hicago. — Basen vihar, sli-(,"ri malemu tornadu in drveč 80 milj na uro, je v petek zvečer ra**ajal na severnoaapadnem ^»J meita. # Najbolj so prisa-predmeatja Niles, Nilee (*nter in Mortoa Orove. Vihar Jp r»z^ril več hil, porušil nekaj foraž, izruval drogova s električnimi žicami in lt oeeb je b'«o telesno poškodovanih. 'WW?** PROSVETA GLASILO SLOVENSKI NAROD*R PODPORI» JRDIfOTR LASTNINA 8L0VBNBKB NARODNE PODPORNE JBDNOTB ske kape nasaditi svojega gardnega polka in z nj te, kako bo zdrobil delavce, ako postanejo nezadovoljni. Cene ofUsor po dogovor«. Rokopief e* bo vrsšsje. Naročnina: Z«d»nj»ne države (Izven Chiee*») |«.00 na leto, 18-00 a* pol lata: Chicago in Ciean $7M mm lata, 18.76 se »al lata, ia «a ino- tema t to 10.00. __ Nack»? aa ta* kar Raa rfJk ■ T B O 8 V B T A". M74I So. LawWala Atonaa. Cklcaga. •THB ENLIGHTENMENT" Orga» af Ri He»e«e yaR—al Re»ertt Sadaty. Owned kr Um Sieves* Natloaal A^vrrtiiing rataa os Subscription: Uftitod SUtoa, (exeept Chicago) and Canada fl-OS par fMr; Chicago S7A0. and foraign conntriaa »8.00 par paar. > } '___ MEMBER of THE FEDERATED PRESS" Datum v oklepaju o. pr. (Nov. 30-1927) poleg vatoga imena na na»lovu da ram je a tem dnevom potekla aaretafau. PanarRa |p praroiaaao, m ram ne aetevi Hrt. V NEMČIJI JE V JESENI VRELO IN KIPELft DELAVCI SO ZAHTEVALI SVOJ DELE} OD SEDANJE PR08PERITETE V INDUSTRIJI. Močno je za valovalo ietošn jo jesen delavsko gibanje v Nemčiji. Nemška industrija je imela veliko naročil in tovarnarji so se veselili lepega dobička, pri tem so pa popolnoma pozabili na delavce. Tovarnarji in drugi podjetniki so mislili le nase in tako so bili delavci primorani na neprijeten način spomniti svoje izkoriščevalce, da imajo tudi'oni pravico zahtevati svoj delež od prosperitete. . # i V Berlinu so zastavkali najprvo pivovamišld delavci, ker pivovarniški magnatje niso hoteli sami odsebe priznati pivovarniškim delavcem mezdnega priboljika. Stavka jih je izučila in povišati so mora^ tedensko mezdo za tri marke, od dne nrvega januarja prihodnjega leta bodo morali k mezdi doaati še eno marko. Tako se je dogodilo tudi v berlinski pohištveni industriji. Lesni delavci so zahtevali, da se mezda na uro poviša za petnajst fenigov. Podjetniki so pričeli mešetiti kakor mešetar na semnju, ko prodaja kravo. Stokali so, da ne morejo priznati te zahtev* kajti če jo priznajo, bodo bankrotirali Trdi so bili kot kamen. Moralo je priti preje do stavke, preden so bili pripravljeni za spravo. Zastavkalo je 18,000 delavcev. Mezda se je povišala za devet fenigov na uro. Od dne prvega jrtftharja prihodnjega leta pa za še trinajst ffriigov. Na cestni železnici v Berlinu bi bilo zaradi podjetniške trmoglavosti prišlo kmalu do stavke. Zadeva je bila predložena razsodišču. Delavni čas je bil znižan za pol ure. Uslužbencem bodo morali plačevati mezdo od dela, ki so ga preje opravljali zastonj. Priznane so bile tudi izboljšave glede počitnic in bolniške podpore. Transportni delavci so se izkazali kot dobri taktičarjf. Delavci v teh treh transportnih podjetjih v Berlinu so nastopili kot falanga in se njso dali pocepjti od podjetnikovi Za podjetnike je izgledalo slabo, kajti stavka je' bila pred durmi v Berlinu. ■ > NepokoJ med delavci v Berlinu je velik., V trgovini s črevami so podjetniki napovedali izpor. Na stavki so tudi čistilci, ki pripadajo k Zvezi nemških stavbinskih strokovnih društev. Delavsko sodišče je zahtevalo od organizacije, da suspendira stavko. Zagrozilo ji je, da bo morala organizacija za vsak dan stavke plačati po 1000 mark globe, vsak čistilec pa deset mark gtobe. Am pak sodbo delavskega sodišča je glavni tarifni urad od klonil. Podjetniki so tam, kjer so bili. »Vre in kipi, pa ne samo v Berlinu, ampak tudi drugje. V Cemici so zastavkali tesarski delavci. V Monakovo-Gladbacherjem distriktu so prešli tekstilni delavci i mezdno gibRnje. Največjo skrb je pa nemškim kapiUli stom povzročilo gibanje rudarjev, ki kopljejo rujavi premog. To gibanje je povzročilo, da jim je strah zlezel v kosti. V mnogih mestih je bila prepovedma rRzsvetlja. vr rRzloŽnih oken in izdane so bile še druge omejitve sa razsvetljavo, da se porabi manj električne sil«. Podjetniki se jeze, ker vlada ne dovoli povišati cen. Tako bi podjetniki na drug način dobili, kar bi delavcem izboljšali na mezdah. Ta nepokoj med ljudstvom v Nemčiji je najboljši dokaz, dR nepokoj ostane, dokler je v driavi uveden kapi talistični nRčin blagovne produkcije in distribucije. Nemčija je danes republika. V nji divjajo gospodarski boji, kot so ob času, ko je bil kajzer še vrhovni gospod Nem oje. Nuzlika je ta, da imajo delavci sdaj več svobode in se laglje bojujejo za iztmljšanje svojega gospodarskega položaja in za dosego končnih ciljev, kot pa v kajzer-jevi NemčljL Rediti jim tudi ni treba po boftji milost poslanih kronanih trotov. To so pridobitve a republiko, (■ospodii* ski boj je pa ostal in kapiulisti plakajo, dR jih država ne podpira tako izdatno, kot se je to godilo ob knjzerjevih ¿asih. % 1 Nemški kapitalisti bi radi videli, da se dogodki raz-vijo v drugo smer, pa ne gre. Zakon evolucije Je tmk, da _ se tudi Nemčija razvija proti volji kapitalistov. Caai ao Weat AlHs, Wts. — Dovolite ml malo prostora v priljubljenem listu Prosveti. Prejšnja leta *em imel več priložnosti za dopisovanje kot sedaj, pa tudi roka postala okorna in v Prosveti e večkrat primanjkovalo prostora. Iz teh razlogov sem zadnje čase prepuščal v listu- prostor drugim, ki so bolj izvežba-ni v dopisovanju. Vzrok, da se danes oglašam, e polemika, ki se je razvila radi |60,000, o katerih se je že toliko pisalo, ker jih je gl. odbor SNPJ dovolil naložiti v Zadružno banko v Ljubljani. Člani jednote in čitatelji Pro-svete se bodo gotovo še spominjali mojega dopisa, ki je bil pri-občen pred par leti. V njem sem apeliral na rojake, da bi se ustanovila slovenska banka v Ameriki pod okriljerf SNPJ. Obrnem pa, da bi ns kakšen način stopili zvezo z rojaki v stari domovini. Tisti čas smo tudi čitaH, kake so v Jugoslaviji prodajali graščine in veleposestva češkim, nemškim in drugim j udom. Ci-tali smo tudi, kakšne dobičke so ii. ljudje delali, ko so sekali ugoslovanske velegozdove. T>-krat sem poskusil organizirati slovensko družbo v Ameriki, katera bf poslala komisijo v st^ro domovino, da bi piv ar preiskala palice vajah dal delav-i postavil na čelo I nanje,' da poka- nil-tudi VESTI IZ NASELBIN Razmišljanje o nalaganja n ugotovila kaj in kako. Itd. Z mojim načrtom/se je takrat (»>vor, katerega* stripja) N. S. iz Kansasa in je bil pri volji dati vse svoje prihranke za dobrobit naroda. Druga je bila neka članica iz aljnegazapada, ki je tudi odo-ravala moje ideje. Bili pa ao premožni Slovenci, ki so se izgovarjali, češ, da imajo tukaj družine in kam naj gredo, ko so >a njih otroci tu rojeni. Bili so ie tretji, ki so preklinjali svoj narod. Zopet četrti pa so se hvi-ili, da so tukaj zadovoljni, da im nič ne manjka in da ne mislijo več na staro domovino. V omenjenem mojem apelu sem tudi vspodbujal delegate, kateri so se pripravljali na konvencijo SNPJ., če se ne motim, da bi ae kaj ukrenilo in da bi SNPJ. dobila pravice razpolagati s svojim premoženjem tako, kot bi se njej poljubilo in pojavila zadnjič tu na We*fr Allisu, ki je silno rohnela, kakor sem «pozneje izvedel, le ¿koda, da nisem tega človeka slišal sam na svoja ušesa. % Apelirani na rojake in člane, da v takih služajih ne poslušajo tokih izzivačev in obrekljivcev. Ako kdo želi kakšnega pojasnila,, naj se obrne' na društvene uradnike ali pa na gl. prad. Človek, ki dela razdor in seje prepir po pHVatnih stanovanjih na račun jednote, ta ne dela za koristi slovenskega ljudstva. Predaleč sem zašel. Toda rad bi pa vseeno izvedel kdo je zakrivil, da je v Jugoslaviji taka vlada kot jo eni prikazujejo, ki vpijejo, da je Jugoslavija ban-krotna. Take bedarije n? delajo nam pač nobene časti. To je za sinove SlRve res slab pokkm. Pokojni Miroslav Vilhar bi nas bil moral imenovati otroke v svoji divni pesmi. Po navodilu naših "čistih" nasprotnikov bi torej ne smeli pomagati "propadajoči" Jugoslaviji, katera pa je v jresnki še do malšga nedotaknjena, ker njena naravna bogastva velikanska. Njeni viri so ogromni, ki čakajo, da ae jih spravi v promef. Kam neki gledajo ti naši neza-vedneži? Takrat, ko nisem mogel doseči mojega namena, da bi organiziral premožnejše Slovence za akpijo v Sloveniji, sem se potrudil in pisal v Detroit znani avtomobilski družbi. Dobil sem od- še danes v arhivu. Vem namreč za neke tajnosti, katere sem pa zelo malo omenil Vt dotičnem pismu. Fordova kompanija me je sicer uljudno toda resno prijela za celo roko ko sem ji pomolil prst. Toda rajši sem odnehal,^kot da bi kdo drugi go- mesto Slovencev samih. Na krišRnje, da Jugoslavija propada, ae naj naši gl. uradniki ne ozirajo in tudi ne ves gl. odbor. Ml v4mo, da socialistična stranka nf kriva, če je v Jugoslaviji danes morda taka vlada, da bi si želeli boljše. Vemo pa tudi, da ni taka kot jo prikazujejo naši nasprotniki v Združenih državah. Boljša pa je jugoslovanska Vlada kot je italijanska ali pa druge evropske vlade. Socijalisti streme za tem, da bi kot bi bilo boljše zanjo in slo- se izboljšal družabni red tu in venski narod sploh. Kmalu po-em sem čltal poročilo brata Richarda Zavertnika, v katerem e naznanil, da je pronašel, da ima Slovenska narodna podporna jednota po zakonih države Illinois pravico rapolagati s 20% svojega premoženja kakor ji boljše kaše. i Nikakor «1 ne domišljam, da je bil moj apel zasluga ali povod preiskave. Pozdravil pa sem poročilo iz dna moje dufte. Samo to se mi je čudno zdelo, da bi ravno naša jednota ne smela drugam investirati, svoje imovine, kot ravno v banke, ki so last milijonarjev in pa v državne bonde. Sedaj, ko je led prebit in veriga pretrgana, se pa spet ponavljajo poiskusi, da bi se našemu gl. odboru ukovalo roke. Tods opozidjonalci od zunaj, potekajte malo, kef tudi mi še ži-vimo. Roke proč, vi, ki niste še Rič storili sa dobrobit slovenskega naroda in ne sa Slovensko aarodno podporno jednoto; vi, ki ne spadate nikamor in ki delate samo sa ahaightjr $; vi, ki predbacivate poštenim in vestnim uradnikom slabo gospodarstvo, a ste sami slabi gospodarji s drugim denarjem, skrbite pa samo aa svoj žep. Glavna napaka pri nekaterih naših članih izven Chicaga Je ta, da kakor hitro pride kakšna mevta iz Chicaga. iti ni član SNPJ. pa kritizira gl. urad njegovo poslovanje, da ti naši člani mislijo, da ta mevfta vse ve. Toda temu ni tako. Lahko Je mogoč«, da ga Je podala ena ali druga struja v naselbino s na m* no m. da bi članstvo preslepi In unotil. ds bi pričelo protestirati. Lahko Je tudi mogoče, da bi rad prišel do korita ali pa je komunist, ki sluša provod-rall. Neka takšna tnn m j« tam. Oni delajo in učijo nezavedno maso, da bi prišla do spoznanja, da bo potem lahko obračunala z izdajalci in pijavka mi celega sveta. Po mojem mnenju je gl. odbor SNPJ. storil velik korak naprej, ko je stopil v zvezo z Zadružno banko v Ljubljani. Jaz odobravam njegovo delo. Svetu jem mu, ako Ima še kaj denarja na razpolago, da pokupi še tiste delnice, katere je navedena banka razpisala, aeveda ako to zakon dovoljuje. Jas mislim, da bi na ta način najbolj zamašili usta našim nasprotnikom. S tem bi tudi dokasali, da ne potrebu jemo nobenih aamopostavljenih nadzornike^, ki računajo na nevednost male skupine ljudstva. Mi smo ponosni, da imamo tako poštene uradnike, kateri imajo čisto vest in čiste roke v vseh bzirih. Zato pa Jim kličemo: Naprej brez vsakega strahu 1 Naprej po začrtani pot* do zaželje-nega ciljat Ako bi bili Slovenci v Ameriki složni, tedaj bi se dalo veliko doseči tu in onkraj velike luže. Se ao lepa posestva v nemških rokah na Slovenskem. Tam so tud lepe prilike, daj» postavijo rasne tovarne. Ruda je takorekoč na površju. Vodne sile so pa blizu. Ako bi ameriški Slovehc porabili tisti denar, ki ga že izdali sa rasne nttvredne delnice in denar, M so ga že izdali sleparskim agentom, ako bi ta denar porabili sa nakup peeeetev v Jugoslaviji, tedaj bi a tem lahko fte veliko pomagali sebi in svojim bratom onstran Atlantika. Poleg tefe pa imajo naši rojaki na ttaoče dolarjev v riških bankah po sramotno nizkih obrestnih merah. S tem denarjem delajo kapitalisti grom ne dobički^ potrebujejo pomoči. :* Slovenska ' jednota svojo banko, bi tudi njim lahko pomagala, ker znano nam je, da so zelo izkoriščani. Toda o tem kaj več prihodnjič. —Joe RadH starejši. O pogrebu taladega člana. Klein, Mont. — V imenu dru-ftva "Slovenski napredek" št. 182 SNPJ se zahvaljujem vsem udeležencem pogreba za pokojnim članom Joe Papišem, ml. ogreb se je vršil dne IS. oktobra popoldne ob veliki udeležbi. Da je bil pokojni,, tukaj pri j ubij en, je pokazal njegov pogreb, katerega se ]e udeležilo 254 avtov, ki so se vili od hiše žalosti na pokopališče. Nad 200 članov in nečlanov je korakalo za krsto. Naše društvo je spre-piilo pokojnega brata z zastavo Pogreba se je tudi udeležila godba United Mine Workers u-nije, katere član Je bil pokojni, ki mu'je v slovo zaigrala par žaloettfik. ISpredaj pred tartt-škim vozom je korakalo 10 na-ftil\ mladih članic, ki so bile vse belih oblačilih z venci v rokah. 'Cvetlic in vencev v avtih pa je bilo toliko, da Jih nisem videl toliko še na nobenem sprevodu. Ta pogreb je bil jasen dokaz, kakšne veljave je za naše rojake SNPJ. Pri takih prilikah se pokaže, da se" njeno Članstvo zaveda'dolžnosti, da izkaže svojemu mrtvemu tovarišu* in bratu zadnjo čast kot se to spodobi umrlemu. Ta prizor v tej okolici bi moral zbuditi vsakega ro-še niso ni SNPJ, da pristopijo takoj', dokler še ni prepozno. v Lepa hvala vsem v imenu društva, ki ste se izkazali brate in sestre ter pohiteli na dom pokojnega in na pokopališče. Obenem pa želim izreči zahvalo društvu v imenu staršev in sester, ki se zahvaljujejo za podarjeni venec in tako tudi druJ gim društvom ter posameznikom. Tebi, dragi Josip, pa naj ti bo lahka ameriška preda, Zapustil si nas v najlepši dobi življenja, ko ai bi) ubit radi nikdar sitega profita. Sel si od nas, a tvoj spomin ostane med nami vedno. Naj omenih še 4o-le: Dokler ni bil pokojni pokopan, ni šel nobeden na delo, četudi nas je parna piščal vedno klicala. Dalje, da je mrliškooglediška preiskava dognala, da je kompanija kriva prerane smrti pokojnega, ker ni dala v rov dovolj pod Por. aMH Pozdrav vsem članom in članicam SNPJ! — Martin Moneta, predsednik društva št. 132. novembra. alnica Piše Največji Dolarska domovina ima največje businesse na evetu. Kateri je največji? Jeklarski, premogovni, bankarski, mesarski, butlegarski business ali kateri? ■Moben teh, brstje. Niti sveti business žehtanja in odkupovanja duš, ki sijajno cvete še te dni, ni največji. Stari Brisbane je povedal: Največji business v Ameriki dandanes je 'takozvani "fence ainess." Kaj je to? Le potr-pite. Kdor ni sam v tem busi-nessu; nima pojma in tudi meni ^e ni niti sanjalo o tej stVari, dokler ni stari Brisbo vse to lepo pojasnil: "Fence business" je kupovanje in prodajanje ukradenega blaga. Med roparji in tptovi, ki kradejo zlatnino, drage obleke in druge dobre reči, in med poštenimi ljudmi (kolikor je mogo-če> biti poštenim v danili razmerah), ki kupijo omenjene ukradene reči ne vedoč, da so ukradene, so posredovalci, ki tvore "fence" ali plot med tatovi in kupci Tat procb plotarju za kolikor more dobiti, saj je vse dobiček, plotar pa proda trgovcu ali direktno odjemalcem po dobrih cenah in več kot polovica skupička Je dobiček. Na t» način pobašejo plotarji najmanj tri milijarde dolarjev letno za pokradeno in izropano blago. Dober business! Kdor pregleduje trgovsko statistiko, lah ko opazi, da največ prometa in dobička dajejo oni buaineasi I so najbolj umazani in zločirJ Ce se vsako leto proda v AmeJ ki samo pokradenega blaga I tri milijarde dolarjev, tedaj Jasno, zakaj toliko ljudi gin' tatinski business. ■■ Tri milijarde odnesejo tat m plotarji. Eno milijardo! požro policaji, ječe in sodiš PgRgo milijardo vzame pol «f Juetični «parat kot podku] nino, da ne moti velikih ■ Dve milijardi pogoltnejo H tični kruki, ki nastavljajo pd cljske in pravdnilke kruke.' Lojalno, demokratično in vi tega še svobodno ljudstvu plačuje, plačuje, plačuje . Plačuje tatove, okčuje plotarji plačuje policijo in ves krukars sistem; plačuje in se nič ne I duje, pač pa oridno glasuje] stare kruke,. da potem šel plačuje . . . In bo plačevalo, da mu I pokale kosti, kite in mi&ice, kler bo profitarski sistem višji bog na oltarju. Demokratično ljudstvo se" ljubi ta sistem, zato še ni | nja, da bi bilo drugače. Kajl bilo z demokracijo, če bi bi! drugtfče? "Komu bom pa dayke pil val, 6e ne bo več kralja ?'■ vprašal ves prestrašen pobož hrvaški kmet, ko so ga "pitali] če je za republiko. Tak je tudi ameriški den^ krat in svobodnik. Komu pa plačeval "jack," ako ne bo krukov?! Odgovor uredniku "Delavca" Ki t tan n in k. Pa. — 2elim na kratko odgovoriti uredniku 'Delavca', kateri list sem tudi .jaz prejel. Priznati moram uredniku omenjenega lista,1 da on zna lepo pisati klobasarije, ' katerih ao zmožni le tisti, ki so okoli 'Delavca'. Kar ta liet piše in trdi, ne drži pri zavednem delavstvu in članstvu SNPJ. Vedite tudi, da gl. odbor S. N. P. J. vam nima ničesar dokazati, ker vi niete član jednote ninti nimate pravice vtikati se v njene zadeve. OL odbor jednota. pa vselej drage volje dokaže, če je kaj sa dokasati, svojemu Članstvu. Pitajte s vašimi 'otrobi vaše privržence, če jih še sploh kaj imate. Člani SNPJ, bodo že sami ukrenili, kar je za ukreniti, ker ao dovolj zmožni s svojim gl. odborom. Kot na-ročnino na vaš list pa vam po-iljem to-le vsoto: $000000. — Andy Bakle, član društva št. 244 SNPJ. • «aiRMHS — ZDRAVSTVO KarbunkuL Če pričetkom samoten furun-kul dozori in prinese svoj gnoj *na avojo okolico, ali če se z drgnjenjem, stiskanjem ali na katerikoli način infekcijocno vsebino furunktrta razmože, tako, da ta zaide v odprtine v bližini naseljenih kožnih žlez in lasnih mešičkov h) jih okuži, nastane skupina furiinkulov, gosto naaejanih drag poleg . drugega zHvajočih se v velik tvor, tako da vsak izmed njih s svojim gnojiščem sili skozi kožo in jo prodira. Koža je zbog teh pro-dorkov kot rešeto lnknjičava. Takemu tvoru pravimo ktfrbun- Rtu. ......r* Ti tvori se najrajŠe napravijo na tilniku, na hrbtu, na sedalu, pa nič manj ne na obraztr, 0o-sebno na licih in ustnih. Za zdravega človeka sam na sebi nenevaren in nepomemben, ima pa naklon segati v okolico in jo na sličen način okužiti, kot je sam nastal. Tudi prenese rad svoje gnojitve v glohočino in zagnoji pogosto podkožno tkanino pa tudi pod njo ležečo muakulatu-ro, kite, žile, obkostnice in ček), kosti, vodeč do težkih flegmon zapažan ven in ne redkokrat do smrtnonosnega V zastrupljenja, odnosno splošnega okuženja krvi. Posebno pri karbunkulih, sedečih na tilniku in na obrazu se je vedno bati, da ne poseže okuženje v globočino lobanje in njene dupline, kar skoro vedno provzročl naglo smrt. Karbun-kul pa kaže tudi tendenco tkanine zagnojiti tako, da umirajo, da postanejo, nekrotične in da ni-stanejo na teh mestih težki tka-ninski defekti. Osobito pri diabetikih so take okvare mnogokrat težke. Lečenje karbunkula je v bistvu seveda isto kot one navadne visokih temperatur, pomanjl nja spanja in teka, velikokrat naglo in močno propadajo. PJ sebno, kjer se je bati zastrup Ijenja krvi, je na propadanje te lesnih sil in na preteče omag* vanje srca osredotočiti vso skrt in, pažno. Po karbunkulih nastale raz žorke, {asih jako globoke ii grde luknje, je treba lečiti jx občeveljavnih kirurgičnih nače lih; defekte na lical} pa, če obraj močno okvarjajo, kriti s plastič nimi operacijami. Kar si imi lajik predvsem z» pomniti je to, da se s karbunkol ni taliti, in da se je, čim preje mogoče, napetih h kirurgu.! Cikaške družine postajajo Chicago. — Povprečna družina v Chicagu sestoji danes samo is štirih članov. Tako Je v petek zvečer poročala miss Day Monroe, pomožna profesorica domače ekonomije na čikaški univerzi. Povprečna normala je bila pet članov na družino. . Vrednost človeka ni odviana samo od njegovega znanja, temveč v največji meri od njegove trdne volje sa ' prisadne pike, ali radi zlokob-nosti bolezenskega procesa ni odlašati z radikalnim zdravljenjem, z nožem. Urezati Je treba na globoko in široko prav tja noter v še zdravo tkanino, s ostro žlico izpraskati dostopna gnezdišča in nekrotična mesta in nepreetano opazovati, če ni zagnojnina kje napredovala, se kam vgnesdila ali če ni zanesla na oddaljenejša mesta svoje kužne kali. Seveda Je treba vse operacijsko polje izdatno rasku-žltl In obvese, če treba, obnoviti tudi po večkrat na dan. Paziti Je pa tudi na splošno stanje _ bolnikov, čijih telesne moči, — slasti sa stare, slabotne, tudi sicer bolehne alt bdtae ljudi to velja — zbog JEŽICE , t-- (Ker dobro bodejo, je dosti krika.) Zadnji petek smo "pojamrali," kje je gladijator tako dolgo -pa je brž prišel. Zdaj je zabave na koše. Gladijator pravi, da je br. Ak% priznal "komišen." Gladi-jator je pa s tem priznal, da je prismojen. . e iT» Ameriška vlada ne garantiri sa posojila v Jugoslsviji, ne tf posojila jednot. Ravno tako ne garantira za bonde, ki jih jednote kupujejo v Ameriki. Ali je morda bila kaka garancija » bonde Daniel Boon Coal korpo-racije? e e e Katoliška vest, katero je ob-javil katoliški fajmošter Cerne: Skoraj polovica članov druAtvi Sv. Petra in Pavla št. 51 K. S. K. J. v Iron Mountainu, Mielu ni opravila svoje velikonočne dolžnosti leta 1923. Druga vest, katero je tudi { pisal "father" Cerne: K. S. K- J-j je polovičarsko katoliška. (Vprašanje:'Zakaj frančiik*; ni in njihovi podrepniki ne £ katoličanijo katoliške jedno^i namesto da mlsljbnsnjo P" "rdeči" JednotiJ) e e e Popravek: V eni zadnjih vilk Prosvete Je bilo rečeno, «' mr. Jerič kozle streljs. To maramo popraviti. On strelja koze, ne kozlov. Mogoče se imsmzsavoju^ zahvaliti svojim prvim neui£ niti toliko + iV0j kruh. se mučU kaj se prsvi ™ Klen in neodvisen. ao me napadali in se mi kakor me danes stav«1 \ ~ roganje in napadanje me)' lilo k delu. Jaz nisem W »T naproti, temveč Je ona priw hom služil. Ko i. ir [ lotgres Zv zadrug v ■ (Izvirno.) Lr* »Tdrt. rv »»¿f- ■ibra 1.1. se je vršil v Beo-J kongres Zveze zdravstve-udrug, v kateri je združe->g zadrug, v glavnenr iz Sr l Kongres je otvoril dr. Pro-predsednik zve«©. V tvo-ITovoru je vpovdarjal, da je ivni cilj zadrug: naseljevanje v zdravih krajih, kajti liva je toliko močna, kakor velika.'' V L 1927 . je dobilo jgvstveno zadružništvo — kar značilno — tudi svoj zakon. Ltaje zdravstvenih zadrug se [¿jenu 186 finanč|ega zakona jmavajo kot javit uttoaove imajo isto pravo kot dfžavne I »ve te vrste. Q točki ^vstveno stanje našega na-i" je referiral g. dr. Bogoljub stantinovič. Statistično je kil tri vprašanja: 1) zakaj med narodom toliko bolezni; kateri so vzroki teh bolezni; kaj je povod boleznim ? K pr- ^ hotela "Jadran" v Kar-lovcu lesnega trgovca Frana Gasparija iz Novega mesta s prestreljenimi senci. Pokojni Gaspari-je imel 40 let. V Novem mestu je živel že dalj časa. Z bratovo pomočjo, ki je družabnik velike tvrdke Gaspari-Faningef v Mariboru, je postal pred dobrim letom družabnik lesnega trgovca Kumpa iz Kandije. Skupno s Kumpom sta posedovala žago v Ribniku pri Crmošnjicah. Pred več meseci je na nepojasnjen način nastal na žagi požar, ki je k sreči upepelil le del žage. Gaspari je bil osumljen, da je zažgal žago iz sebičnih namenov. Podjetje je namreč zavarovano za precejšnjo vsoto. Gasparija so aretirali in zaprli v Novem mestu, zaradi v pomanjkanja dokazov njegove krivde pa pred kratkim izpustili. Pred več dnevi je Gaspari odšel za tvrdko v Split, da inkasira večjo vsoto denarja. Tu je baje prejel 20.000 Din in se vračal preko Karlovca v Novo mesto. točki pravi, da zboli letno po- ™riovc* v «ovo mesta ta naštetih ljudi, in sicer Yif t n&aUml V h°-■ " ' ~ ■ telu Jadran , kjer se je ustre- ivno od nalezljivih bolezni; ljudje se ne dajo cepiti proti iim^3) največ ljudi je bolna jetiki. V prvem letu svo-| rojstva umre letpo 76 od-otkov otrok vsled slabotnosti ■ev in njih nepazljivosti in fno še 5000 ljudi vsled akut- Jfl Pučka v Karlovcu. V pismu na novomeško policijo izjavlja Gaspari, da je prisiljen končati svoje življenje, ker je zaradi kle-več Vnt 154)00 go- vet onemogočen v svojem trgovskem poklicu. ¡nalezljivih bolezni. Po neki atistiki je bilo L 1921 v 200 ¡¡¡jih naše države ha 6,000,000 pvalcevl ilen. poročila upravnega odbora emamo sledeče: Zveza ima zadrug, od tega števila ima zadrug svojo "zdravstveno tujo." To so ambulante z nimi zdravniki ter ptrež-mi in potrebnim številom po-V zadrugah je organizi-ih 60,000 oseb. V zdravstve-postajah je bilo lamsko.leto enih 16,819 bolniških pre-lov in razen tega še 19,888 kov na domu. Na mnogih tih so bile izvršene asanaci-celih vasi. Dve zadrugi sta postavili svoje zdravstvene ove. V njih se nahajajo vse užne potrebščine: javno ko-e, ambulanta, bolnica, dvO-za predavanja, stanovanja ravnikov itd. Za zadružne ravnike se je vršil leto« dvo-iesečni tečaj v Beogradu. Sele kmečke gospodinje, ki jih veza otvarja v posameznih zadrugah, ho letos pokazale zelo lep uspeh. Letos je končala Sveža svojo bilanco z malim pritokom. V debati so se oglasili razni »družniki, ki so za to, da Zve-razširi svoje delovanje tudi zdravljenje živine; drugi so »vdarjali, da je treba, da se v Nravstvenih postajah namestijo najmanj po 2 zdravnika in 2 strežnici, da naj ministrstvo kravja preneha z grožnjami z Spustom zadrug, marveč naj lih *e izdatnejše podpira. Glavno poslujejo te zadruge Hed srbskimi kmeti. . Strahovito razbojatvo ▼ Stari ** pri Vidmu. Krška in vi- flenisk; toom Prašnega zločina," kakršen v tej jK)krajini že dolgo ni *K"dil. v noči 26. okt. je na-bila v svoji hiši umorjena ■oropana 80 letna vdova Ma-riJ" /vačičeva, goatilničarka, ptovka in posestnica v Stari rasi. IjPodH razbojnik, ki so mu mo-m' wti razmer« v Zvačičeri hi-prav dobro znane, je izvršil Prašni naklep, ki ga je **<>vo snoval že dolgo, da se z ■»orom priletne gospodinja po-njenega premoženja. 8odeč ■"*"liAčinah se je ropar pono-Pnkradal v hišo, zabarikadi-■ okna in vrata, nato pa izvršil P^nsko dejanje • tem, da je P*?. mjKHiinjp napadal a seki- Jl r»»klal glavo in z nožem P^rezal vrat. J*? sU>rjenem umoru j« ropar ■jT^KsI omare in predale in "»si, kar Je v naglici našel. |Uin' M| J" več hranilnih knjižic ■fitovine ter M izgubil iz v noč. IjBsBBBg Z1""1' trtfv« *>»• 2f. okt. so našli lil. Pri pokojniku so našli med drugim dva pisma, od katerih je bilo eno naslovljeno na policijo v Novem mestu, drugo pa na njegovega prijatelja knjigar- Končno prosi, naj poleže priloženo fotografijo njegove mladoletne hčerke z njim skupaj v grob in naj ob-veste o njegovi smrti njegovo ženo, ki živi nekje na Koroškem, njegovo sestro in brata. *; Kljub temu, da je Gaspari in-kasiral v Splitu večji znesek, niso našli pri njem nobenega denarja. Pokojnik je živčl pred lati zelo potratno in se je gibal zelo rad v ženskih družbah. Bil je vesele narava zato je vzbudil njegov samomor mnogo začudenja. K njegovemu pogrebu, ki se je vršil danes popoldne v Karlovcu, je odpotovalo več njegovih znancev iz Novega mesta. , Klub svobodnih slovenskih književnikov. Dne 24. oktobra t. 1. se je vršil ustanovni občni zbor Kluba svobodnih slovenskih književnikov, ki so ga ustanovili mladi slovenski književniki. Občni zbor je določil sledeči klubov program:. Klub smatra umetnost kot važno izrazilo človekovega duševnega življenja v borbi za svobodo Človekovo, ki stremi po dosegi socijalne enakosti, vključujoči na tej nadaljno oblikovanje in pospeševanje kulturnega slovenstva. Zato klub odklanja vaako umetnost, ki po svoji tendenci ali pa' povdarjenl brez-tendenčnosti škoduje temu stremljenju. Poleg tega smatra umetnika kot važnega tvorca pri progresivnem, človeštvo o-svobojujočem delu. Umetnik je delavec, ki zasluži za svoje delo zasluženo plačilo, kakor vsak Dve smrtni nesreči v Cerknici. Dne 2«. dkt. popoldne po tretji uri je šel stari oče "Vrbec" na Hlev po mrvo za konje. Ko je natlačil koš, ga je vlekel za seboj po precej položnih stopnicah. Nekako v sredi mu je menda spodrsnilo, ali pa ga je potonil koš za seboj, in mož je z viSine kakih dveh metrov padel ter priletel z glavo na trda tla, kjer je obležal nezavesten. Iz nosa se mu je vlila kri, na glavi pa je imel znatno rano. Po dveh urah je izdihnil, ne da bi ae bil še kaj zavedel. Rajnki je bil trdna domača korenina. Stel je 85 let. Bil je sicer na užitku, toda ker je sin-gospodar padel v vojni, je oče pridno pomagal vdovi in nedo-letnim vnukom pi^i gospodarstvu. Rad je posedal pred hišo na klopici in še grel na solncu. Cerkničani ga bodo dolgo pogrešali. Nekam žalostna usoda spremlja Mehletovo (po domače "Vrb-čo") hišo.^ Kakor rečeno, je go-spodar končal v vojni; njegovi hčeri je bila padla sekira na glavo in jo do smrti ranila; njegovo mater so pred dvema letoma potegnili mrtvo iz potoka Cerknišče, oče pa je sedaj ne-srečno preminul .. . Dne 26. oktobra se je pripetil drug tragični dogodek. Na Slivnici se je prevrnil voz atelje na posestnika. Damijana Mihevca in na njegovo ženo. Dočim je ostala slednja pri življenju, je bil mož na mestu mrtev. Oba pokojnika sta bila na-prednjaka. Stari Vrbec se zaradi visoke starosti kajpada ni dalje zanimal za politiko, nego da je izvršil svojo volilno dolžnost, kadar je bilo treba. Damijan Mihevc, ki je imel 00 let, pa se je aktivno in celo še prav Živahno udejstvoval v krajevni politiki BU je vnet pristaš SDS in odbornik njene krajevne organizacije. Družabno je bil zelo simpatična osebnoat. V mlajših letih je bil tudi strasten tlovec. Obema družinama izrekamo iskreno sožaljel ^ s uj^ppnr^»; 'T ' Tgw r : . * ; , PR0SVETA 7 - • ■ "T V ■ f. 2.k skrb za ift IZ PRIM0RJA n okolica živi pod doj- drug intelektualni sU ročni delavec človeške družbe. Izrecno je proti literarnemu zastonjkar-stvu, ki podpira eksploatacijo u-metnikov. Klub zastopa strokovne interese svojih članov napram revijam, založbam itd. ter je sploh zoper vsako eksploatacijo človekovih telovnih sil. Bft predsednika je bil izvoljen Brat-ko Kreft, za tajnika Tone Seli-škar, za blagajnika Milan Jarc. Težka nesreča v rudniku. V rudniku "Stari trg" pri Vučitr-nu se je 26. okt. pripetila težka nesreča, pri kateri sta dva rudarja izgubila življenje. Rudarjema Ljubomiru Zujoviču in MUoelavu Laloviču je bila poverjena naloga, da v rudniku izvršita eksplozijo položenih min. Po eksploziji sta se zopet |»dato v rov, prepričana, da so mine že vse eksplodirsle. Ko pa sta se približala kritičnemu kraju, je eksplodirala še ena mina. fo eksploziji je Zujovič na mestu obležal mrtev, Lalovlč pe je bil ¿n*» poškodovan terje umrl so mfr «ogli mwtti Uboj v Volfjldragi. Josip Ker- ievan, posestnik na Gradišču nad Prvačino, se je dne 20. sept. peljal s kolesom iz Gorke domov. Zvečer ob 8. uri je bil na poti od Volčjedrage napaden. Nekdo ga je udaril z nekim železnim predmetom po glavi in mu prebil lobanjo. Prihitel je mimo avto in se ustavil ob Ker ševanu, ki je ležal na cesti nezavesten.'Poskrbelo se je, da je prišel rešilni voz in Kerševana so odpeljali v godiško bolnico. Preden je izdihnil, se je nekoliko1 zavedel In na vprašanje, kaj se je zgodilo, je z gesto pokazal, da ga je nekdo dvakrat udaril po glavi. Goriško fašistično vodstvo se je zanimalo za slučaj in najbrle je njegova zasluga, da sodna oblast ni uvedla nikake preiskave. BI-cikelj je ostal nepoškodovan «in Kerševanu nI bila odvzeta nobena stvar. To ni U\ roparski pa-pad — to je bil fašistični uboj, kakršnih ima fašistični reftlm že več na svoji vesti. Kerševana so pokopali doma na Gradišču. Veličasten je bi pogreb. Veliko bol so občutila srca vseh, ki so bili navzoči Niso govorili plamtečlh besec ali zavestno obnašanje In žark pogledi' so pričali kaj čuti trpeče ljudstvo. Narodna knjigarna" v Goric je izpremenlla svoj naslov "Libreri* Giosue Carducci". V Trst« morajo naznanit prefekturi vsa prazna stanovanja. Verižništvo s stanovanji je atrahovito razvito. Kdor se ne bo držal prefektovega ukaza, mu grozi kazen do treh mesecev Ječe in globa do Ž000 lir. Smrtna koua. V Borštu Mmrl župnik Frančišek Cvejn^-V Sovodnjem so pokopali po-•estnika Ivana Tomšiča. b Prvačtoe Je odšlo v AHie-rlko zopet kakih 80 mladih ljudi. Pripravljajo se na izsellUv tudi po mnogih drugih raaek. še predno Ilobra »laika n Washington, D. C. — Biro za izvajanje prohIMcIJe j« nekaj meseci razpisal 86ft0 za sukaška detektive. Prijav io se Je M^OO Vse države hvalevredno tekmujejo v brlgi ta zanemarjeno mladino in priznati je treba, da ne brez uspeha, kajti zanemarjenost mladine napreduje i orjaškimi škornji. Te dni se je zopet pripetil nov slučaj in je glc^oko pretresel vse novine in peresa: albanaki dijak je s mladini neprimernim revolverjem ustrelil poglanik* v Pragi, poslanik je bil aplošno priljubljen vsled lepih manir, a je moral aavratno iadihniti, brez zdravnika, brat operacije in brez vsega» mladega morilca pa so prijeli. « Globoko je pretresel ta slučaj in bridko razočaral slasti še Šolski zavod ali licej v Rimu, čigar nadebudni gojenec je bil mladi morilec, in ni kaj takega nihče pričakoval od'njega. Mladi morilec je atar 28 let in e hodil šele v šesto. Bil je repe-tent, večkratni repetent in vaor zanikarnosti. Toda ni to nikakšen očitek, ego je nasprotno baš zanikar-noet tisto, kar je pogoj in pod-stava javni brigi ta z^nikarno ladii^o. Cim večja jeftanikar-nost, tem večja je briga. Koder zanikarnosti ni, aploh ni briga— najprej je Uit variti tanlkarnost, potem pride briga. Licej in dlčnl njegovi profesorji so napenali vse strune, da vzgoje v vzgojo jim izročeno mlado dušo zanikamo v pravem duhu večtisočletne kulture in svetih trudicii V «rce in nhUti n'rli" u nuiviji ▼ «ve in wui»h so mu cepi|i itpodbudne zglede slavne dpmorodnu zgodovine na polju politike in literature in kriminalitete in sploh, tako iz preteklih časov kakor iz sedanje velike dobe. ' Se štipendij so mu podelili in ve, da štipendija v liceju ne dobi vsak «lekarni, vsakdanji zanikarnet, nego mora biti prav odlične vrsta in priporočen, in ni dvoma, da je mladi mož štipendij krvavo zailutll. Skratka — licej in. profesorji niso tlmudill nič in to se po prt vid smeli nadejati najlepših uspehov, vrednih starodavne kulture in svetih tradicij. Sedaj pa to bridko starodane kultura in svetih tradicij nevredno ratočanmje, ki resnično zasluži itrat vaestrankartkegt sožalja: nadebudni zanikam i gojenec ja v Pragi moril in bil prijet! To J« jsko bridko in razočaral no iz ratnih otlrov. Prvič Ja mladi mol ta nedo-giedni čas tamudil šolski pouk Tolikšna zamuda težko da mu bo šteta ta opravičeno! Ako bi bila tamuda krajša, ahko bi mu jo pod roko opravičili. Toda kar Ja preveč, Je žali bog preveč In ni verjeti, da mu o bodo. Morebiti ta Je mladi mol celo opravičil še v naprej, da g* ne bo nekaj dni v šolo. Morebiti Je tudi povedal, zakaj ga na bo. Seveda ni povedal, da gre tja in tja in bo umoril tega in tega Nego Je tvojo opravičbo izrazil drugače. Morebiti Ja rekel, da ga na-primer kliče domovina. Klicu domovine te ne m20. Posebno ga Je potrla žalost nad naglo smrtjo prvorojtnega sina Adolft, ki mu jt umrl Itta 1«. — Ranjkl knez Je bil znan po svoji tkromnoatl In dartlljlvo-sti. Bil Je poseben dobrotnik bolnllniee v Kandijl In fmnči-Ikantktga samosUna v Novem mestu. 8ploh ni odrekel pomo-količkaj utemeljeni prošnji. Bil Je knez po svoji vltelki postavi, knez po dulevnl plemenitosti In visoki Izobralenoeti, predvsem pa plemenit v itpol njtvanju verskih doltnoetl. Mir njegovi blagi dull!" Ali n! zanlmljlvo promatratl teh dvoje nazorov 7 In aH nI \ teh dveh ocenah dvoja llvljen skih natorov, V oceni delav skegt socljallstlčnega lista ret niča po smrt! kot pred smrtjo: "Grof si bil, nadut si bil, sovražil si ljudstvo, ki ti Js bilo nizko n nič vrsdno.M V klerikalnem katoliško pobožnakarskem gla-Ejto. pa htnavščina In petolizni štvo celo po smrti, kajti famill ia še llvl In gozdovi In grad so v Kočevju It veliki. Kdo ve .. Naj se čltateljl nad Um pri m«*rom uunUlljot J*ip V< PoslMhJa imI Matij« —• >m * Bil« Je navada, vsakdanja, kakor ao pač pogrebi ljudi, ki ae zanje ne meni avet in jih tudi smrt ne pobira is usmiljenja, ampak zato, ker mora tako bi- ■■■■■ 2aloatno amrt je storil star! Matija, storil enako in na istem mestu, kakor je nekaj let pro» je končal njegov mlajši brat. Svoje poslednje dopoldne je bil še v trgu. kjer jt pred prttniki tn drugimi praznimi dnevi pometal ceete in s! po končanem delu izpiral prašno grlo v zakotni predmestni gostilni. Ntdlešen sam sebi, ni bil v posebno napoto drugim In se je, kadar je naneslo, kaj rad umaknil ven, kamor ga Je klicalo sicer telje, a sanj vendarle lalje cMo. Usodnega dne je tel s svojim starim tovarMem Tlnetom v gozd nad smreke. Pa ga Je le pri prvi potegnilo nekaj doli po oJsM — "Oproetl» t.«,'' vam bo odgovoril goef "hoteli ste reči: "Bakaja Ja bila t / Jas sem Je okrnil T CENJENI ROJAKU Z*pet dala» Is rssfdUljaai na vas krsje Am»rlk» fine, • A*im»vI«i oke-nsrejen« Is pr#k»>n« Oetere as le •fml*l*U, ohttMM »e MU Msto kletass, ki ate Jik „j In meU naredile Is Uke prlllks m v«« nudi (udi mšsJ, ker smJscs tkdclka kloUM m revne teke«s efctes. MNJs« )tk el il ■t Je Ste fu»i. roštalet nt ta. Z mroMum r«»*U»te «otov •Hporofe»"" pUs»M. ali pa potimo M C. O D. PIMta tet j08eph leskov ae D. Rsatoe, Wls. T— 1 i * TffT.-i 14. NOVEM] Petnajst minut preden «em ee rod«, ie nieero vedel, da bom prilel nm «vet. . To ^povsem brezpomembno optiko napravim zato, da bi »e za četrt ure umaknil v§em «lavnim možem, katerih tivljenje-pit, poln dolgočasne enostavnosti, se vselej začenja a trenutkom, ko so se rodili. Torej, da začnemo. Ko me je babica ponesla pred mojega očeta, me ta pregleda i izrazom dobrega poznavalca in vzklikne: V — Cekin stavim, da j« dečko! — Stari lokavi lisjak, — sem rekel zase, — ti hočeš staviti, ko veš, da ne boš izgubil! 6 tem razgovorom se je začelo najino poznanstvo in potem to-di najino prijateljstvo. Ko sem se raigledal po svoji okolici, sem najprvo sklenil, da zrastem. In raste! sem tako pridno, da sem nekega lepega dne, ko mi je bilo približno osem let, doživel, da me je oče prijel za roko in me je peljal na ulico, po kateri sva jo nekam mahnil It. — Kam me vodiš, za vraga? za pridobivanje novih * sel® primerna $2.00 ali kako i > nori celoletni i razvoju naše 8. N. P. Jedrnate, temveč tudi • razvoju našega! reda ▼ Ameriki, in dragih sgodoviasdco-važnih dogodkih, v noat knjige Je $».00. t < Cena Je: na leto $0.00, v pol Ma $3.00; m Chicago in Cij za eno leto $7.50, za pol leta $3.75. Za Evropo: za eno leto M za pol leta $4.50. Za član* S. N. P. J. za leta $4.30, pol leta U U Jo J« spisal sloviti Ikv poslovenil pa Ivss ------—$IM . J* 252 atranl mehko ....................... **' Pitata pmjiaai ' vy KNJIŽEVNA MATICA N. P. X 2657 So. LavrndsJe Ave. Chkna OB. «Mlada Žena: iTi Janjto, samo eno vprašanje." "No, kaj pa takega f "Povej mi, ali bi me imel ravno tako rad, če bi se nikoli v življenju ne bila .videla?" v SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DJ2LA Tiska vabila za vesdice in shode, vizitnice, časnike, t koledarje, letake itd v slovenskem; hrvatskem, stova češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S. N. P. J., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Ceoe smem, unijsko delo prve me«. Vm pojasnita!^ vodstvo tiskarne S. N. P. J. PRINTERY 2857-89 S* UwmU« Aimh ¡CHICAGO, m, TAM SE DOBI NA 2EL*0 TUDI VSA USTMENA POJASNILA