Posamezne številke: Navadne Din —‘75, ob nedeljah Din 1*—. UREDNIŠTVO ,« nabnia v Maribora, Jurčičeva ulica št. 4, I. nadstr. ^RAVA »c nahaja ▼ Jurčičevi ttlid H. 4^ pritličje desno. Telefon it- 24. — SHS postnočekovni račun Uev. 11.787. N* ttaročiU brea tlcuarja *e ne °2^rm' Rokopisi »e ne vračajo. Pi6šlhthVpIačama'v lAlilCena današnje štev. Di« -~'J5 im.—um WPIWP Posamezne številke: Navadne Din —'75, ob nedeljah Din 1*—. wTABOR“ izhaja vsak dan, rarven nedelje in praznikov, ob 18. uri z datumom naslednjega dne ter stanc mesečno po poiti D 10*—•, za inozemstvo D 18'--, dostavljen na dom D 11*—, na izkaznice D10’ — inserati po dogovoru. Naroča se pri upravi »TABORA* MARIBOR, Jurčičeva ulica štev. 4. p Tit. Naslov .11 i ca lic,rt i.ir 1>1 jan NOVA' Za balkanski m srednje evropski Locarno ^bližanje med Romunijo in Madžarsko. . — Mitileneu je optimist. ■ . Budimpešta, 17. sept. 'Je Poroča »Az Ujsag« iz Ženevo, tiletip Vi' romunski zunanji minister Mi- 'SO So \r rmidnin.m rnsu rvrlilTffcHii Maribor, sobota 19. septembra 1926. Leto: VII. — Številka NAŠEGA tugj g so se v zadnjem času odnosi KloitviiS tmun'^° ’n Madžarsko znatno pome- l’ ^ar se že dobro čuti v medseboj-Vsa m°rju obeh držav vin narodov, ffioco« &m°n’a kažejo, da bo vendarle j)os o v romski Locarno. kanu m mirovne odnose na Bal-nanetnof. v Pednji Evropi precej' kabla kar je t 511e^ JugoelavSjo in Grčijo. Od-vse]fairla Odstranjena. preostaja še ena. Toda * ^'njša (?!) ovira. Bolgarija. je i0™* 'bolgarska vlada si prizadeva DOM« Miitjlineu — da bi si pridobila .ves0u °Mast nad tolpami- To je raz- baiir^1? 2namenje. ki kaže, da je mogoč Locarno- BiRte iMe romunski zunanji mi- dr mL?! ie oči vidno večji optimist od ORGANIZACIJA IZVOZA. Beograd, 17. septembra. Trgovin, minister dr. Krajač je izdelal velik elaborat o organizaciji izvozne trgovine. Elaborat bo v prihodnjih dneh v finančno-gospodar-skem komiteju ministrskega sveta predelan. KRIZA MED ZEMLJORADN1KI. Beograd, 17. septembra. 19. in 20. t. m. sc bo vršil v Šabcu kongres srbske zemljoradničke stranke. Na kongresu se bo razpravljalo o nadaljni usodi stranke. V stranki sami obstojajo tri frakcije, ki sc bore za prestiž. V glavnem pa sc bije boj proti skupini, ki se zavzema za priključitev k nemški stranki. Proti Joči Jovanoviču in Vujiču je izbruhnil oster boj. ^ a‘ Naš zunanji minister se je Prav včeraj izrazil jako optimi-f)^° o možnosti arbitražne pogodbe z Žejw!'-'0- Vsekakor »c zdii, da velesile v močno pritiskajo na balkanske ^ sC T^botali in sklenili športna r^orcu Looama. ki ga brez *skren0 želijo ar°^’’ ^ !V0-'tl in nemira, Ministrski predsednik o Položaju In re,Ti?t^C*en?* — Stanovanjski zakon C1,a ministrstev pred skupščino. . Beograd, 17. septembra. Predsednik Uzunovič se je »timi y J1*1 '? BledSi, v Ljubljano. Davi je kradi * casniikaTfie in jim sporočil, da je ^ niTvnnriiSnil mlj« ~ ________ x____: ukaz. da sc za čas nje-^ ~ i10 , , Prenese kraljeva oblast a>do. Nadah™ J-! ■’ ^-ranite 1 ' ^ vlade ®9i vi«,j ‘ niiljjuvit muiam Nadalje je izjavili, da so vse kombinacijo o preosnovi se-V jedru ncosnovane. Rc- GTrUKc'ga’ Vi,a'dc sc >c morala radi ‘ Jeve odsotnosti odgoditlj. Trenutno DTaizm- ' 2a da 80 zasedeta dva iz 8o0ni Jt?a ipor'tfelja: prosvetni in pravo v ' Uznnovi. men,i. da se ne bo težko cj1 oziru sporazumeti z radiičeivci. da. jJ^^ščina »e bo sestala dne 4. okt-° ccr^reS(; stanovanjsiki zakon in zakom Ta^vj pralni upravi- Ob 'tej priliki bodo biti ■p e,cDnjc ukinjena 3 ministrstva, zna- Silovit le odpotoval '*« h s k Paiiiu “♦kič izločen ali ne. —NeJaSne in protislovne vesti. ^ 1 Beograd, 17. septembra. V|68,t ^^čniih krojili se je razširila ŠUje'J:?- i° kralj podpisal ukaz, ki razre-ta, jJP^Tistra za šume in rude dr- Niki-t>rav 'i^ptffskfh dolžnosti- Vendar pa «c ŠTri vest, da je predlog mini-tr^- 8:3 predsednika glede izločitve no id r 5a ministra m ministra za šume se^nji]:0. Propadel, kajti ministrski pred-P-z,a Prav ^ko važno morje kot ^ ]e tuc*i zainteresirana ' ^rimskem .vftrašanjit.^ ^ KRALJEVA DVOJICA NA POTI V PARIZ. M o n t r c u x, 17. septembra. Jugoslovanski zunanji minister dr. Ninčič je danes prispel v Montreux, da pozdravi kraljevo dvojico, ki bo nadaljevala pot v Pariz. NOV VOZNI RED. Beograd, 17. septembra. 29. t. m. sc bo vršila na Sušaku železniška konferenca, katere svrha bo ureditev voznega reda na progi Beograd—Zagreb. Nov vozni red bi naj omogočal čim hitreje razpečavanje beograjskih časopisov. (Ali jc to najvažnejše, ali pa so nemara važnejši interesi celokupne države in posameznih pokrajin? Ured.) CURIH, (Ava.Ia), 17. septembra. (Izv.) Beograd 9.145, Pariš 14-575 London 25.11 Newyork 517.50, Mian 18-72. Praga 15-34 Wien 73, Budapest 0.7245, Berlin 123-21, Briissel 14-20, Sofija 3-77375. gtfafcs išobič t Središče, 17. septembra. Danes je umrl tukaj obče spoštovani trgovec in posestnik g. Maks Robič, star 74 let. Pokojnik je slovel daleč na okoli kot plemenita slovenska duša. zvest narodnjak, dober gospodar in skrben družinski oče. Kdor ga je spoznal, ga je moral vzljubiti radii njegovih blagih, simpatičnih lastnosti. 2e pred 40 leti se jc rajnki Maks Robič boril za pravice svojega naroda, nastopajoč povsod kot odločen narodnjak, kar je bilo tem pomembnejše, ker se je prav tedaj začelo tudi v ormoškem okraju šmotreno ponemčevalno delo- Takrat so začeli delati med našim ljudstvom in ga organizirati za gospodarski in narod-no-politični odpor vrli možje kot so bili sedaj že pokojni dir. Gcršak, župan Jos. Šinko, Maks Robič in drugi. Pokojnik se je udejstvoval dolga leta kot član okrajnega šolskega sveta, bil jc »kozi decenije član okrajnega zastopa in odbora in delaven član središkega občinskega odbora. V tistih časih, ko Je šlo v naših trgih in občinah slovenstvu za življenje ali pogin, je veljala središka tr-žka olboina za naj večjo barijero. slovenstva v vzhodnem delu Slov. Štajerske. Dolgoletni žunan in narodni borec Sinko j c imel v s- Robiču vsekdar najtrdnejšo oporo. ... Pokojnik, sam skrben gospodar, je vse življenje pospeševal tudi gospodarski na predek ljudstva, med katerim je bival in jc vneto sodeloval v gospodarskih korporacijah. Bil je ustanovitelj že 40 let obstoječe sr ©diske požarne brajnbe in ondotne Posojilnice, deloval pa je tudi v olbrtrai zadrugi, obrtnem društvu in v trgovskib korporacijah. Po strankarskem prepričanju je. bil zvest pristaš SDS in je stal na čelu ujene krajevne organizacije- Tega blagega, skromnega in delavnega moža jc sedaj iztrgala smrt iz kroga njegove rodbine. Šel bo počivat na eolnčno srediŠko pokopališče, kjer je našlo zadnji pokoj že veliko zaslužnih sre-diškiih rojakov in narodnih delavcev- Za njim ne žaluje samo njegova družina, zlasti njegova skrbna soproga ter dva sitna gg. dr. Mak®o Robič, rcalčni profesor v Mariboru in Fr. Robi, trgovec v Središču, ampalk tudi v»c Središče in njegova bližnja in daljna okolica- Vrlemu možu ohranimo svetel spomin in mu želimo sladak počitek po dolgi živl.ienjski hoji. njegovim preostalim pa izrekamo iskreno sožalje vseh številnih znancev, in prijateljev ter vse naše javnosti! Dve izborni šaloigri v 8 činih „E))AVOtICA“ NIKDAR VEČ SE NE OŽENIM Bebe Daniels in Rod La Boque oba zelo simpatične osebnosti. Svira prvovrsten „Apolo-trio“ K S N O 1» O E 0( 17.-19. 83C. Tel. 121 1973' ¥© Dnevna kronika •— Popravek* V včerajšnji številki so izostale zadnje vrste na prvi strani, zato je bil tudi izpuščen brez znanja uredništva vir, iz katerega »mo posneli uvodnik »Diktatorji — mednarodna nevar nost« — namreč zagrebška »Rijoč«. — Jarenine. Astronomi so imeli prav: V nedeljo 12. t. m. je ostalo sojnčno vedro nebo, v pondeljek 13-1. m. pa so se že odprle njega zatvornice in lahni dežek je osvežil grič in dol- Izborno nas jc Glasbena Matica pozibala v sladka čust va z milodonečo našo večno lepo pesmico. Ni više preciznosti v izvajanju. Ča robni ustiš je napravila na občinstvo tista opojna: Jc pa davi . . . Tisti samospev 5 nežno brenčečim spremljanjem v štiri zvoku tajinstveno blažilno dalme v dušo in srce liki prvo pomladansko zelenje na stmenem polju- Solist jc ncpre»ežno prikladno usta odpiral, ko da bi rožice požiral — da jih ubrani pred morečo slano Glasbena Matica«, stopaj rada med narod vzgojna sila Tvoje pesmi je jaka! Jugosl Matica pa nas zbiraj v okvir vzajemno siti in sloge! Gorje mu. kdor hoče ovirati in slabiti Glasbene in Jugoslov. Matice prireditve v duhu vzajemnosti in sloge Prekletstvo naroda in domovine se bo razlilo nad njim. Stranke morajo biti, one gibljejo in s veži jo k delu, a proč s so vraštvom. ki ugonablja nas in naš dom Šolski upravitelj Conč. — Velika skupščina »Družbe sv- Cirila in Metoda« je v nedeljo, dne 19- t. m. Rogaški Slatini, kjer proslavi družba tu di svoj 401etni obstoj. Udeležencem jc dO' voljena polovična vožnja- (Pri vstopni postaji naj vsak kupi celo karto, na katero naj zahteva mokri žig. V Rogaški Slatini »e karta ne odda; pri skupščini dobijo udeleženci potrdilo od CM druž be, da so bili na zborovanju. Kupljena karta in ta 'izkaznica dovoljujete brezplačno vožnjo nazaj). Vse rodoljube in ------- - - , prijatelje družbe vabimo k obilni udelžbi pravi, da jc treba dvojko tolmačiti kot j m »Dvojka« in ministrovanje St j. Radiča Vojvodinska železniška idila. — »Što če da bidne... — Sijajen diplomatski ples v Ženevi. Vsak izmed onih, ki so kedaj trgali hlače v srednjih šolah, ve, kaj pomeni dvojka. Sedaj je nastala nenadoma velika zmešnjava radi dvojk, ker so se — čudo božje — zaplele v politiko ali politika vanje. In veste-Ji. kdo n;oli svojo glavo iz te zmešnjave? I no. g- Stipica Radič- Tako-le nam pripoveduje beograjska »Politika«. Ko jc bil g- Radič prosvetni minister, sc mu jc zdelo, da so dijaki preveč obremenjeni s šolskimi predmeti in da so pro fesorji prestrogi pri delitvi redov- Da bi našim nadebudnim olajšal dijaško življenje, je izdal odlok, da tudi dvojka ve; Ija kot prestopen red. To se pravi: tudi če dobiš dvojko, lahko vstopiš v višji razred- Celokupno šolsko omladiuo, na katero se zanašajo vse stranke, je gosp Radič takorckoč čez noč prepeljal y, vrste HSS. Ko so dijaki na letošnje Petrovo dobivali rede, so jim bila _ spričevala polna dvojk. Vendar pa so bili vsi. veseli —oni sami in njih stariši, kajti četudi dvojka — da le prideš za klin višje Toda g. Radiča je odnesla z ministrskega »tolca njegova velika zgovornost Sledil mu jo minister, ki gleda z drugimi očmi na dvojke. In izdal je nov odlok, ki sedaj mnogi gimnazijski ravnatelji nočejo vpisati učencev z dvojko v prestopni razred. Dvojkaši so radi tega zrevoluci-jonirani in nameravajo za vsako ceno braniti svoje pravice. Pravijo, da bodo zopet vstoheili gosp. Stj- Radiča za ministra naše ljube prosvete. • - * •'» Blažene razmere vladajo v naši do* m o vini. Človeku se zdi, da prebira Gogolja, Saitykova in druge ruske satirike. Na neki železniški postaji v Vojvodini — pripoveduje neki beograjski list — čaka osebni vlak polni dve uri. Slednjič so se popotniki naveličali čakanja in so začclii protestirati. Slišal jih je postaje-načelnik in je vprašal nekega uradnika; — Slišite, čemu pa ti ljudje tam zuuai toliko vpijejo? — Popotniki protestirajo, ker vlak lMf gre naprej- _ l — Kaj? Ali je vlak še vedno na postaji ? Postajni načelnik je namreč pozabif na vlak in ni dal znamenja za odhod, i Kaj čuda. če so spričo take »genijal-! ne« pozabljivosti železniške nesreče M teh pokrajinah tako pogoste... • »što če da bidne •.. vidjet. čerrto • •« ne znam«-; . 'i Jugoslovanska pitijska prerokinja N H kola Pašič je izrekel te klasične državniške besede, dostojne Pašičevih SO (84 —87?) let. Vrnil se je bav-bav. Beograd sc sprema, »Hanibal ante porias.« »Što če da bidne ••• vidjet čemo ne znam.« • \ Dr. Ninčič jc priredil v Ženevi diplomatsko soireejo, ki je imela — kot poro-*: čajo listi — sijajen uspeh. Zbralo se jff okrog 200 gostov, med njimi vsi ministri* diplotnatje. mnogi delegati s soprogami itd- Tako jc Jugoslavija dala tudi damani priliko, da sc udejstvujejo v ->duhu Društva narodov«- Bile so združene brez razlike plemen in držav; sijajen sporazum med ženami, kakor je bil sijajen buffet in nato sledeči ples v razkošnih toaletah. »Journal de Geneve« piše, da sc je na 'tem plesu potrdilo »splošno bratstvo« med narodi Mi smo odslej polni vere v bratstvo in v mirkaj naj počno bojeviti balkanski generali, dokler cvct človeštva ob pokanju šampanjskih steklenic in ob zvoku jazz-banda napijal miroljubni Jugoslaviji! ••• • |i Mariborske vesti Maribor, dne 17. septembra* m Smrtna kosa. Včeraj popoldan je* zadeta od kapi preminula gospa Marija! S 't a m i z, gostilničarka in posestnica vi Mariboru. Pogreb priljubljene pokojnice se bo vršil jutri v soboto ob 14-30 uri od hiše žalosti v Kacijanerjevi ulici. Sv. maša zadušnica pa se bo brada 10-1- m. obl 9- uri v frančiškanski cerkvi-_ m Dramatično - meloplastični večer gdč* Mirjane D. Janečekove bo imel sledeči program: 1. Rahmaninov: Preludij — Usoda. Življenje. Detinstvo (Kar-ganov: Scherzino). Ljubezen (Smetana? L’Amour), Materinstvo (Grieg: Berceu-se). Burja življenja (Bortkicvič. Tomnc-ja Romnata), Borba in zasignacija (Ned-bal: Valse tri*tc); Smrt (Grieg. La Mor d’ Ase). — 2- Chopin. Trois Ecossaises} Schubert, Moment musical; Dvorak, Slo; van«ky taneč č- 3: Pospišil, Narodmi motivi. Pri klavirju bo koncertna pija-nistka ga Tinka Apihova, uvodne verze pa recitira igralec Milan Pirnat- Predprodaja vstopnic pri dnevni _ gledališki blagajni, jutri zvečer v. gledališkem fo* ^ . verju. Obiščite to mnogo obetajočo pril t Iffiko. ‘a©"Snastoi)i:lar5Mn€žnjav.». ker • roditevi mlade umetnice! 'Stran t »T A n O I? s Marfljof, 0ne '18. seplemhra; m V pokoj je stopil krčevinski šolski vodja, zaslužni narodni šolnik g. Miroslav P uče lik. ki je skoraj 30 let deloval na krčevinski šoli. Tudi mi želimo vzornemu vzgojitelju in narodnjaku dolga leta zasluženega pokola! •m Trgovska akademija v Mariboru. Dodatno k včerajšnjemu poročilu smo dobili obvestilo, da sporoča tudi šefka-ibincta gospoda ministra trgovine in industrije da se gospod minister vsem u-deježencem slovesnosti zahvaljuje za poslane mu pozdrave, želeč novi strokovni šoli najbojšega uspeha v prid narodni prosveti v Sloveniji. m Mariborski mestni gradbeni urad radi selitve iz dosedanjih prostorov n>a Glavnem trgu do sobote 18- t. m- ne bo uradoval. Od ponedeljka dne 20. trn. pa bo uradoval v novi mestni uradni in stanovanjski hiši v Frančiškanski ulici št 8. — m Opereta »Potepuhi« od Ziehrer-ja v Mariboru. Dramatični odsek Sokola v Studencih ,ie naštudiral v počitnicah krasno, melodhiozno opereto »Potepuhi« (Dic Landstreicher). katero je prvič uprizoril v soboto dne 11. t. m. na svojem lastnem odru v Studencih. Uspeh sobotne predstave kakor tudi prve reprize v nedeljo je bil popoln. Ker so stroški za igro precej visoki in so. v Studencih nadaljnje _ predstave zaenkrat nemogoče, se ponovi igra v nedeljo dne 19- tm- ob 20. uri v Narodnem gledališču v Mariboru. na kar se občinstvo posebej opozarja. Igra vsebuje številno lepih glasbenih točk ter ic polna zdravega humorja. Proizvajala sc bo v Mariboru samo enkrat. Predprodaja vstopnic dnevno pri gledališki blagajni. m Dane.s zvečer veliki elitni koncert Charbton orkestra Kaplanek- — Klub-'bar senzacijske atrakcije la forte in druge. 1971 m Tombola gasilnega društva v Pobrežju bo v nedeljo 10. oktobra na Pobrežju. Dobitki so prvorvrstni: cela kuhinjska oprava, sobna oprava, gare itd. Zato vsi po karte, ki se dobe po 2 Din pri članih Gasilnega društva in v trafiki V Gosposki ulici. N 123 m V soboto dne 18. in nedeljo 19. tm. koncert v »Vetrinjskem dvoru«. Igra priljubljena godba. Motam priredi pevsko društvo »Jadran« v soboto 18- t. m. zabavni večer. V nedeljo 19. t- m. ob 22. uri se zaključi tekma na kegljišču in razdele zmagovalcem darila. Tekmovalci požu-rite sel! 1962 fi¥Ofi6!i 1 iGa ¥ TTrgovj k©, obrt--si® in ineteftrtlsk© zbornico Prejeli smo: Vsem zavednim slovenskim Industrij* cem v mariborski oblasti priporočamo sledečo listo odbora naprednih indu»tri-jalccv in prosimo, da *e te v ogib cepif-vc glasov točno drže- Ta stanovska lista je edinole prava, ker so v njej zastopani sami preizkušeni gospodarski delavci in zanesljivi možje- I. kategorija: Člani: Skube.c Rihard, ravnatelj trbov. premo-gok. družbe, Ljubljana. Westen Auguisit, industrijalec. Celje. Prapotnik August, uprav- svet. Kranjske ind. dr.. Ljubljana. Krejči Anton, tovarniški ravnatelj Ruše. Namestniki; Inž. Klinar Anton, uprav- svetnik trbov. premog, dr., Ljubljana. Rdscnberg Josiip. industrijalec, Maribor. Kozina Peter, tovarnar, Tržič-Gorišek Mirko, tovar. ravnatelj, Ruše. H. kategorija: Člani; Hribar Dragotin, tovarnar, Ljubljana. Dr. Pipuš Radoslav, industrijalec, Maribor. Lenarčič Josip, tovarnar Verd pri Vrhniki- Inž. Dračar Oskar, tovar. ravnatelj v Mariboru. ■ Namestnik i: Inž. Sukljc Milan, Ljubljana. Vinko Kukovec, industrijalec, Lava pri Celju- Ka-ifež Anton, industrijalec. Kočevje-Durjava Mak«, tovarnar, Maribor. IH. kategorija: Člani: Bonač Fra.n, tovarnar, Ljubljana. Zadravec Jakob, lastnik paromldna Sredi šče pri Ptuju. Sire Franjo, predsed. Puškarne v Kranju, r. z- z o- z. Kranj. Glascr Julij, stavbenik, Maribor. N a m e s t n i k i: Ivan Zakotnik, industrijalec, Ljubljana. Pogačnik Hinko, tovarnar Ruše. Ravnikar Franc, industrijalec, Ljubljana-Inž- Tomšič Dušan, ravnatelj Mestne plinarne, Maribor- IV. kategorija: Člani; Dr. Rekar Ernest, poslovod. lesne industrije družba Belca v Ljubljani. Rebek Ivan. tovarnar, Celje. Heinrihar Franc, industrijalec, Trata pri Škofji Loki-Diehl Robert, tovarnar, Celje-Namestniki; Stane Vidmar, tovarnar. Ljubljana. Viktor Glascr, industrijalec. Ruše. Roglič Dragotin, tovarnar, Maribor. Emil Lajovic, tovarnar, Ljubljana. ^©rete® sodliie Ponarejanje in tihotapstvo taksnih znamk (tudi opremljene) pro- Hinj sta stanovanja, neiz- VeSika kavama od 16. septembra ! illilliiil Prvovrstni moderni opkasSes' DKEVNO Velški kavarni rabljene prostore, trgovske lokale, pisarne išče „Marstan“, Rotovški tr„- 4 1970 hm S« IS potu Glav kolodvor—LajterS-perg. Oddati proti nagradi pri Stein, Prešernova ut. 1/il. ltlfcS na hrano in Iprejmsia se dva gospoda. Naslov v upravi. 1965 Pristopajte k Jugoslovenski Matici. E a a i K il K a [oi na i Dve medeneni (mesingasti) polici, kom pletni s steklom, za dve večji izložbi, tri steklene omare za blago in trije pulti. Ceno pove v krznariji Rogina, Gosposka ulica 26, poslovodja g. Josip Grah. 1956 ijajiEj IB I !■! « i aliia II a ■ »m « BBS ■ ! 1 ,3 I 1 m Izmučen in utrujen težke življenske borbe nas je nenadoma zapustil naš dobri soprog, oče. dedek, itd., gospod Maks Sobic trgovec in posestnik v Središču, okrepčan s tolažili sv. vere v 74. letu svoje starosti. Pogieb pokojnika bo v nedeljo, dne 19. t. m. ob */*15. uri iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Sv. maša zadušnica se bode služila v pondeljek, dne 20. t. m. ob 6. uri zjutraj v tukajšnji farni cerkvi. Mir in pokoj njegovi duši. Središče, dne 17. septembra 1926. Franja Robič, soproga. Dr. Maks Robič, Franjo Robič, sinova. Margit Robič in Mila Robič, sinahi. Franček in Mira, vnuk in vnukica v imenu vseh ostalih sorodnikov. Na včerajšnji dolgotrajni razpravi proti Vrablu im tovarišem radi ponarejanja in tihotapstva taksnih znamk se je tako s strani obtožencev kakor s strani njih zagovornikov izpodbijala obtožnica državnega pravilnika, ki smo Jo mi objavili včeraj v izvlečku- Porotniki so soglasno'odgovorili na stavljena vpra sanja zanikujoče'in so.bili .vsi včerajšnji obtoženci. o p r o š č e n i vsake krivde radi v obtožnici omenjenih dejanj. Pro-storek je sprejelo občinstvo z zadoščenjem in je jelo ploskati. Zavraten roparski umor v Slov. goricah Dne 7- septembra 1920 je našla 131etna Lizika Ješovnikov a, ko je nabirala gobe v benedičkem gozdu, truplo umorjenega moškega. Sodini ogled na licu nicsta je ugotovil, da Je bilo truplo tjakaj zavlečeno od ceste. Sodina zdravnika pa »ta ugotovila pri mrliču štiri smrtne rane na glavi, eno na vratu in dve na tilniku. Na glavi So bili udarci tako močni, da so bili poškodovani celo možgani. Vse poškodbe so bile prizadejane z ostro do 10 cm široko sekiro. Smrt je radi otrpljenja možganov morala nastopiti takoj po udarcu- Kljub intenzivnim poizvedbam se do poletnega porotnega zasedanja ni moglo zbrati dovolj dokazilnega materijala in je porotno sodišče v svrlio natančnejše preiskave zadevo preložilo na danes. Kakor sc doznava je tekom preiskave prišlo do novih odkritij in je pričakovati, da bodo nastopile v procesu bistvenejše izpremembe. Preiskava, ki sc je vršila leto« spomladi. ni mogla ugotoviti identitete mrliča. Na vsak način pa je umorjeni bil kak tihotapec ali pa trgovec. Ljudski glas je kmalu po odkritju groznega zločina osumil rodbino Markuzzi iz Dr vanj. Že 1- 1921. so bili aretirani trije člani omenjene družine, toda poizvedbe so bile radi pomanjkanja dokazov ustavljene. Na podlagi novih poizvedb sc je_ kazensko postopanje obnovilo. Najbolj sumljivo sc ic zdelo ljudem dejstvo, ds so v proces 'vpleteni Zemljičevi, postaji na mah imoviti. Nekega večera, pa K Jožef Markuzi celo pripovedoval, kako se je umor izvršil. Ko si je. neznam_ tr govce v kleti natakal pijačo in bil t»W gnien k sodu. ga je nekdo udaril s sc ki ro po glavi, nakar so truplo odpeljan gozd- Poprej pa so ga obrili in oblekli vojaško suknjo. , . •„ Pri poletnem porotnem zasedanju ie 'trajalo zasliševanje prič. dva dni m prineslo v afero popotne jasnosti, n česar je sodni dvor preložil zadevo jesensko porotno zasedanje ki bo. Kn’ sc pričakuje, jutri vprašanje zagone ga zločina definitivno rešilo. __ se vrši Redna telovadba članov 20.30 vsak pondeljek. sredo in petek ure (8-30) v telovadnici drz- . 0■ '5"t ’ fr h« o Občni zbor godbenega odseka. V torek, dne 31. t. m. ob 20. mri sc bo v« •ek, une o 1. r-m. 00 u«, -- -- . . v Čitalnici Narodnega doma ' godbenega odseka Sokolskega “r‘‘ ^ Mariboru. Pristop in glasovalno P imajo samo člani odseka- Dne Volitev novega odbora. Urednik Bo ž i d a * Borko, novinar- Jzdai atoli: FojikumO Vsi v Mariboru- r I i i